ifllf
d
■ta * *% ft» »
m >w:'..i j;


abesinskega mesta Harrar, kamor bi Italijani radi prišli a jim zapirajo pot oddelki abesin
SEMANARIO YUGOESLAVO
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
aparece los sábados
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Con«M«ón 2466
EL NUEVO PERIODICO
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 28. DECEMBRA 1935
štev. 111
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in sa celo leto I ar«. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr»
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Srečno novo leto!
Cenj. naročnicam in naročni kom, bralcem in prijateljem "Novega lista", kakor tudi sploh vsem našim lsWno in vroče želimo čim Več sreče in zadovoljstva v '«tu 1936!
Uredništvo in Upr.
Y novo leto
*935 se nagiba h koncu. U-Vrstili ga bomo med ona nič ve-leta krize in nadlog, ki jih J^ že dolga vrsta in tekom katc-r]'} so bili narodi podvrženi tež-^tft preizkušnjam.
. Res je sicer, da se je tekom eta, ki se bo kmalu umaknilo n°vemu, gospodarski položaj za tr*>hico izboljšal; brezposelnost Se je skoro v vseh državah sve-^ nekoliko omilila, vendar pa 80 prilike, v katerih živita delov "a sloja — delavski in uradniški "P še vedno takšne, da komaj ^Puščajo skromno življenje, Polno odrekanja in polno skrbi.
Te ugotovitve veljajo, z razni Í111 odtenki, za vse dežele sveta 111 tudi za naše izseljenstvo v Ar patini ji. Baš v zadnjem četrtku 1935 je močno skupino, na izseljencev, zidarje, zadel v ^°spodarskem oziru močan uda [ec radi dolgotrajne stavke, s atero so naši ljudje zgubili do-eJ svojega pol milijona pesov Ia mezdah. Prav mnoge naše ^Užine so imele ob koncu leta žalostne praznike in marsi-Je primanjkuje tudi najpotreb-e j šega
Posledice te stavke (ki je si-% kakor smo že več krat na-psili, utemeljena, potrebna in 1 'nora dovesti do končne zma-■ zidarjev) so se začele močno ¡Jtiti tudi v skupnem kulturnem ^ gospodarskem snovanju naše ,llenosaireške naselbine. In to je travno; v mnogih družinah ni Jjo niti za kruh — kako bi jjleli za druge stvari, ki morejo Jti koristne, a niso neobhodno JJ°trebne ?
vK skrbem, ki jih povzročajo na j-'11 izseljencem tukajšnje nepri se pridružujejo še bridke s/^' ki jih imajo za svojce v r,h krajih. Pretežna večina }yvencev v Južni Ameriki je iz jjf^orske in od tam prihajajo Jo V zalostne vesti: mnogi ima-brate, sinove in sorod-jj^ .na afriških bojiščih, kamor li2eiJe poslal fašistični imperia-c*oma Pa Pojemajo po kan-a 0 vedno večjem pomanj-
Ju> o vsak dan hujši mizeriji. *
'abkim srcem se poslavlja-starega leta. Z lahkim sr-10 2 zdravim, optimističnim v¿anJem, da se bodo prilike v^oph ozirih izboljšale v no-etu> ki je sedaj na pragu.
* ^ & * W *
i\
°'°00 VOJAKOV SE JE 2E VRNILO
fekoS°m poročila "Prave Sueškega
ejj ** fviuuu» uprave sueškega v Af Je ^alijanska vlada poslala odkar so začele vojne pri-Sg Pa do konca novembra t. 1.,
v ¡ste 304'°00 m0Ž; vrnil° pa se °kto ^ «a.u skozi prekop v Evropo
H<jv "0,00° ranjenih in bolnih vo-
Za novega angleškega zunanjega ministra je bil imenovan Anthony Eden - Anglija si je zagotovila pomoč sredozemskih držav za slučaj italijanskega napada - Tudi na abesinskih bojiščih se dogodki razvijajo nepovoljno za Italijo
Blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj
(Predavanje dr. I. Jelaviča)
Težko pa je ugibati, kaj prav za prav misli in namerava Mussolini. Na eni strani je dal sporočiti v Pariz, da je pripravljen proučiti katerikoli nov predlog za poravnavo spo ra z Abesinijo, na drugi strani pa zagotavlja v govorih in izjavah, da Italija ne bo odnehala, dokler ne izvede svojega programa v Vzhodni Afriki.
Šest oseb je izgubilo življenje in mnogo jih je bilo ranjenih. Da ni bilo število žrtev večje, se je treba zahvaliti dejstvu, da so člani moštva in težaki pobegnili na suho, ko so videli, da požara ne morejo pogasiti ter da grozi nevarnost eksplozija. Parnik je prihajal 'z Čileja.
V Veliki, novi državi, nadaljujejo vsi in v vseh pravcih svoje predvojno, malo, kraljevno in preživeto življenje. In vsak hoče, da svoje, zle pa ali zgrda, uveljavi kot osnovo, kot podlago za novo in skupno življenje. Vsi in z vseh strani, brez ene same izjeme, stopajo po krivih poteh. Pride do spopadov, ki so tudi v normalnih prjlikah neizogibni v demokratski in parlamentarni deželi.
Stare, še pred vojno organizirane stranke, prevladajo. Nove, mlade, še ne dobro utrjene stranke, ki nimajo parlamentne večine, se bijejo v opoziciji z vsemi mogočimi sredstvi demagogije. Ljudskim tribunom malo manjka, da ne grizejo. Mudi se jim. čim prej in z vsemi sredstvi parlamentarne opozicije ter opozi-cionalne destrukcije, s katero se pridobivajo mase, si morajo zagotoviti parlamentarno večino. Kajti samo po tej poti, potom parlamentarne ve čine, je mogoče priti v parlamenta" ni in demokratski državi do vlade in do državne uprave.
Nadaljevana predvojna strankarska opredelitev, ki se je bila, po sili prilik, v katerih so poedini deli naroda živeli, formirala plemenski, so v novi državi tako stvorjene, da se očitujejo kakor plemenske skupi-pine. Naravno je, da povzroča ta pojav, poleg strankarske tudi plemensko opredeljevanje, tako da se naše strankarsko-politično življenje samo po sebi pretvraja iz strankarske v plemensko borbo.
Pa še več:
Poleg tega, da je ta strankarska opredelitev plemenska, je v glavnih potezah tudi verska.
Naše strankarsko-politično življenje v novi državi oživlja in okrep lja, po nesrečnem vplivu prilik, vse izvirne grehe, ki so skozi stoletja preprečevali ustanovitev skupne države Južnih Slovanov.
(Dalje v pr. štev.)
Politiki in novinarji sedaj ugibajo, kako se bodo prilike nadalje raz vijale. Eno izgleda biti gotovo: Anglija ne bo več popuščala. Prepričala se je sedaj, da je skoro vse svetovne javno mnenje proti italijanskim osvojevalnim načrtom in tudi ni več izpostavljena nevarnosti, da bi morala sama nositi morebitne posledice izvajanja sankcij, katere bi Mussolinija mogle dovesti do obupnega koraka. Mussolini sedaj ve, da bo Italija imela proti sebi vojske in mornarice cele vrste držav, če bo ena sama italijanska bomba padla na kakšno angleško vojno ladjo. Torej nimajo v Londonu nobenega teb.t nejšega razloga, ki bi jih silil k po pustljivosti. In če London ne bo popuščal, bo moral po vsej priliki popuščati Rim.
AbbiAdiju, v Bližini Tembiena in drugod. Abesinci se skoro povsod poslužujejo naslednje taktike: približajo se Italijanom ponoči, napadejo iz zasede in spuste se v boj na sablje, ko jim grozi zračni napad; letala se tako ne morejo posluževati bomb in strojnic, ker bi sicer za dele tudi lastne vojake.
Poročila časopisnih poročevalcev pravijo, da so Abesinci naravnost 'krvoločni v svoji bojeyitosti.
Pa tudi v Afriki se dogodki ne razvijajo nič preveč povoljno za Italijane. V par večjih bitkah, ki so jih imeli zadnje dni z Abesinci, so bili vpadniki poraženi in so morali bežati pred črnci. Tako na primer v bližini Ende Silassiejá, ki se nahaja svojih 50 km zapadno od svetega mesta Aksuma. Pod vodstvom ded-žazmača Aželua je 3000 Abesincev ponoči prebredlo reko Takazze, kjer mrgoli kokodrilov, iznenada napadlo italijanske vrste ter spravilo mednje nepopisno zmedo. Po kratkem boju, v katerem so Italijani pustili na bojišču mnogo mrtvih, so se morali vpadniki umakniti. Abesinski povelj
Stojadinovič je reorganiziral vlado
Radi nesoglasij v jugoslovanski vladi sta podala ostavko minister za javna dela Miloš Bobič in pa minister za tejesno vzgojo Mirko Konr nenovič. Dr. Stojadinovič je takoj iz vedel reorganizacijo svojega kabine ta. Za novega ministra javnih del je bil imenovan Marko Kožulj, za te lesno vzgojo pa Dragiša Cvetkovic; Oba nova ministra sta člana Jugoslovanske radikalske zajednice.
Pravijo, da tako hude nesreče ne pomnijo še v santoškem pristanišču.
' Anglija je dobila novega zunanjega ministra v osebi mladega državnika Anthonyja Edena, ki si je s svojimi potovanji v Berlin in Moskvo, posebno pa s svojim delovanjem v Ženevi znal priboriti mnogo ugleda in spoštovanja. Eden, ki ima sedaj 38 let (mimogrede bodi povedano, da Anglija že od leta 1851 dalje ni imela tako mladega zunanjega ministra), velja za odločnega zaščitnika angleških interesov ter za vnetega pristaša Zveze narodov. Zato se njegovo imenovanje splošno tolmači kot znak, da je angleška vla da sklenila odločneje nastopiti v i" talijansko-abesinskem sporu. — To mnenje opravičuje tudi dejstvo, da se je londonska vlada obrnila na Jugoslavijo, Turško, Grčijo, Romun sko in Španijo s posebnimi notami, v katerih poizveduje, ali bi bile navedene države pripravljene pomaga ti Angliji v slučaju, da bi Italija napadla angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju kot odgovor na sankcije.
Jugoslavija in ostale države so obljubile za tak slučaj svojo pomoč, ker jo itak tudi predvideva ženevski pakt; izjavile so, da so pripravljene postaviti svoje vojne luke na razpolago angleškemu brodovju ter tudi, če bo potrebno, dejanski pomagati z vojaškimi sankcijami. Le Španija še ni odgovorila in, kakor izgleda, bi se njena vlada rada izognila kom plikacijam. Važno je, da je tudi po moč Francije že zagotovljena ter so zastopniki angleškega in francoskega generalnega štaba pred par dne vi imeli posebno konferenco, na kateri so se že v podrobnostih domenili glede skupnega nastopa za slučaj italijanskega napada.
Vest, da bo Eden vodil zunanje posle Velike Britanije, so v Italiji sprejeli z vidnim nezadovoljstvom. Listi pišejo, da se je položaj sedaj le že bolj poslabšal ter da se je za Evropo povečala vojna nevarnost. Edena imajo Italijani slabo zapisanega že od samega začetka in zameril se jim je spet tudi radi svojega zadržanja povodom Hoare Lavalovih mirovnih predlogov. Italijani obdol-žujejo Edena, da je pred vsem on kriv, če so ti predlogi tako klavrno propadli; potom svojih zaupnikov da je namreč dal prezgodaj razgla«' siti vsebino pariških predlogov, je preden je angleška vlada utegnila mirno razpravljati o njih. Alarmiral je s tem javno mnenje, ki je začelo protestirati, ter je tako preprečil, da bi se London potegnil za načrt, ki sta ga bila izdelala Hoare in La-
nik je takoj ugenil, da bodo Italija ni poslali opačenja iz Aksuma. V naglici je dal pripraviti pasti za tan ke na poti, kekatere se poslužujejo karavane, poskril je svoje ljudi in čakal, da se približajo sovražniki. In res so vpadniki prišli. Tedaj so izue nada planili iz svojih skrivališč A* besinci in vnel se je strašen boj na sablje in bajonete. Iz tankov ki so sledili pehoti, Italijani niso mogli streljati s strojnicami, ako niso ho-
Iz Abesinije: zgoraj: Abesinski voj tla v znak spoštovanja. Spodaj: Ita da bi pridobili prebivalstvo
ščak se je vrgel pred cesarjem na lijani razdeljujejo v Aksumu kruh, na svojo stran
2.
Da ta moment še bolj osvetlim, Vam ga bom prikazal v dveh nasprotujočih si barvah.
Zamislite, gospoda, Veliko Britani jo in Jugoslavijo — eno izmed naj-starejčih in eno izmed najmlajših evropskih dežel; Veliko Britanijo, že pred skoro tisoč leti urejeno, Jugoslavijo pa še do včeraj zasužnjeno — Saj zapušča šele leta 1868 turški asker beograjsko trdnjavo in 1878 izgubi Porta Bosno. V letih 1912—13 priključi Srbija k sebi Staro in Južno Srbijo, po dveh uspelih balkanskih vojnah, šele v novembru 1918, po zaključitvi velike svetovne vojne prekine Narodno Veče vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev svoje odnoša-je z Avstro-ogersko monarhijo na vsem etnografskem teritoriju, na ka terem žive ta tri plemena enega in istega naroda.
V	novo državo, ki se končno stori 1. dec. 1918, pridejo Srbija, črna gora in neodvisna držav? SHS, stvorjena na ozemlju bivše Avstro-ogerske monarhije.
Moram za hip prekiniti ta sled misli, da Vas opozorim na neko nad vse važno činjenico, ki daje osnovno barvo našemu portetu. .
V	vseh teh velikih dogodkih, ki se sučejo okrog naše osvoboditve in našega ujedinjenja, radi katerega sta morali propasti dve cesarstvi, Avstrija in Turška, ima odločilno vlogo naša narodna dinastija Kara-gjorgjevičev, počenši od Vodje pa do Kralja Ujedinitelja. Osvobojena Srbija je bila odkupljena s krvjo svo-ega Vodje, osvobojena in ujedinje-na Jugoslavia pa s krvjo svojega Vi teza in Krmarja, kralja Ujedinitelja. Dva svoja največja graditelja je ta država-stvor vzidala v soje temelje.
Nikakor torej ne pretiravam, ko pravim, da se bodo v eni točki strinjali z menoj ' tudi oni, ki mrzijo kralja Aleksandra: da je bilo njegovo vladanje težko.
Naj Vas povedem samo skozi neka tere hodnike našega labirinta, pa prepustim potem Vam samim popolno svobodo presojanja.
V	Jugoslavijo, veliko in novo državo, osnovano ob nastopu nove zgodovinske dobe, ki nič skupnega z o-no dobo, katera je prenehala leta 1914, vstopijo: Srbi, Hrvati in Slovenci; katoličani, pravoslavni in mu slimani; stara generacija politikov, ki je po srečnem naključju odnesla živo glavu iz vrtinčastega svetovnega klanja; vstopijo svobodna kra ljevina Srbija,' svobodna kraljevina črna gora, samostojna kraljevina Hrvatska, Slavonija in Dalmacija; v novo državo pride, kakor pravimo Hrvati, "sve i svašta", nasprotujoče si, raznolično determinirano, in vsak nosi s seboj svoj izvirni greh.
Italijanskim osvojevalnim načrtom pa za sedaj slabo kaže. Odločilne ofenzive, ki naj bi jo bil sprožil Bu-doglio, do sedaj še ni in če se Italijani ne požurijo, bo kmalu postala nemogoča. V februarju začne namreč spet deževati in večjih operacij tedaj tudi ne bo.
-<V>--
PARNIK ZLETEL V ZRAK
V Santosu se je dogodila huda in nenavdna nesreča. Okoli poldne, ko so razkladali blago iz parnika "Britc Marie", je v skladiščih ladje iznena da začelo goreti. Plameni so kmalu prodrli do velikega sklada solitra ter povzročili strahovito eksplozijo. Ladja se -je razletela na kosce ter se takoj potopila. Eksplozija je bila tako silna, da so se poslopja v mestu stresla kakor o potresu; nekatere dele ladje je pognalo d0 50 metrov v zrak, kose strojev pa so našli celo 300 metrov daleč. Goreče vreče so letale tudi na kopno ter povzročile požar v skladiščih.
teli zadeti tudi svojih ljudi. Tekom boja so tanki začeli nervozno manevrirati na levo in desno, da bi prišli v ugodne pozicije, pa so pri tem štirje štrbunknili v jame; drugim šest tankom je pa zmanjkal bencin
ter so jih morali Italijani pustiti na bojišču. V isti bitki so Abesinci vzeli Italijanom tudi 28 strojnic, 2 kamiona ter dva avtomobila. V boju je padlo 350 Italijanov, med njimi 150 belokožcev. Par tisoč Eritrejcev, ki so se borili na Italijanski strani, je po bitki dezertiralo k Abesincem.
Drugi spopadi so se izvršili pri
Stran 2 ——
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
fA
m
Letošnja letina
Ravnateljstvo za poljedelstvo statistiko je objavilo svoje prve cenitve glede letine 1935 36. Podatki kažejo, da bo letina izredno pičla ter da je bilo povišanje osnovnih cen pšenice in lanu utemeljeno. — Pridelek pšenice bo znašal letos, kakor predvideva omenjeno ravnateljstvo, 3,920.000 ton (lani so pa pridelali 6.550.000 ton); za lan računajo pridelek na 1,920.000 ton (lani 2.025.000); za oves 500.000 (lani 970.000); za ječmen 480.000 (lani 886.000); za rež pa 140.000 (lani 410.000).
Zidarska stavka
zagotavljajo, da je udruženje arhitektov in podjetnikov v glavnem že pristalo na protipredloge delavskih zastopnikov, formulirane v odgovor na predloge Državnega delovnega urada, ki je prevzel vlogo posredovalca.
če so te vesti utemeljene, bo stavka kmalu končala z zmago zidarjev; v nasprotnem slučaju pa se bodo stavkujočim pridružili (in deloma so Se že) tudi delavci drugih strok, pa se bo s tem zakljužitev stavke gotovo pospešila.
V soboto popoldne se je vršilo na trgu Once veliko delavsko zborovanje, ki ga je sklicala Enotna delav ska fronta (Frente Unico Obrero) v znak solidarnosti z zidarskimi delav ci, ki se že več ko dva meseca borijo za izvojevanje pravičnejših de lovnih pogojev.
Na zborovanju so se zbrali delavci, pripadajoči 68 strokovnim orga nizacijam, ter so skoro docela napol nili prostrani trg. Iz raznih predmestij so tekom shoda prihajala na kamionih zastopstva delavcev, katera so zborovalci z navdušenjem pozdra vljali. Zastopniki posameznih organizacij so nastopili na govorniški tribuni ter so v glavnem naglašali, da je od izida zidarske stavke odvisen položaj vsega delavstva, tudi o-nega drugih strok. Radi tega morajo zidarji zmagati in potrebno je, da jih vse ostalo delavstvo podpira v njihovem sedanjem boju. Zborovalci so. izrazili svoje simpatije napram stavkujočim ter so jim obljubili vsestransko pomoč.
Udruženje mestnih delavcev je sklenilo organizirati človekoljubno akcijo v prid otrokom stavkujočih, katerim je postavilo na razpolago svoje športno igrišče, ki se nahaja na vogalu ulic Blandengues in Besares. Tu bodo otroci zidarjev dobili popolno oskrbo ter bodo tako rešeni bede, ki je radi stavke začela tikati na vrata mnogih zidarskih dru žin,
Vkljub velikim žrtvam, ki jih dolgotrajna stavka zahteva od zidarjev je 8tavkolomilcev le malo ter delavstvo hvalevredno vztraja, zavedajoč se, da so za dosego slehernega uspeha žrtve neizogibne. Tudi pogreb zavratno umorjenega stavkujočega delavca J. Sabattinija je pokazal, ka ko velika vzajemnost vlada med delavstvom.
Napovedi, da se bo štrajk končal najbrž že v začetku tega tedna, so bile preveč optimistične. Izgleda pa vendarle, da pogajanja dobro napredujejo in dobro poučeni k^ogi celo tirala.
Letošnja božična loterija
Kakor vsako leto, tako je tudi letos vladalo za božično loterijo, katere glavni dobitek znaša dva milijona pesov, veliko zanimanje. In kakor lani, tako se je tudi letos sreča pokazala pravična: glavni dobitek je dobila številka 22.955, ki je bila po dvajsetninah razprodana — v koli kor je znano — med revne in potreb ne ljudi v krajih Balcarce, Dolores, La plata in v Montevideu. Eden izmed srečnih dobitnikov, neki mlekar v Balcarceju, je baš raznašal mleko, ko je izvedel, da je zadel 100.000 pesov; od veselja je pometal vrče na cesto ter pognal konja v dir. Ta pač ni s prevelikim veseljem izvrševal svojega poklica. O nekem delavcu, ki je prav tako zadel "veliko", poročajo, da si je kot prvo privoščil praz nično obleko; bogve koliko časa je gojil željo, da bi se z lepim odelom postavil! Pa se mu je v obilni meri izpolnila.
Neki potujoči razprodajalec loterijskih listkov, ki je v Barcarceju razprodal šest dvajsetin, je po radiu izvedel, da je dal iz rok listke, ki bi mu bili prinesli 600.000 pesič-kov. Moža je tako zadelo (in kaj bi ga ne!), da je padel v nezavest ter so imeli z njim mnogo opravka, pre den so ga spet spravili k sebi.
Ogromna večina takšnih, ki so jim tudi letos splavali po vodi lepi upi ter z njimi združeni lepi načrti, se pa tolaži z modrovanjem, da je Iot — falot.
Brata ustrelil
V bližnjem Lanusu, v hiši ul. Posada 4284, Kjer stanuje družina polj skih priseljencev Méjinfirmann, se je odigrala pretekle dni krvava tragedija. Dva in dvajset let stari Na-ón, ki se je več krat prepiral z materjo, je bil spet navalil nanjo ter jo začel pretepati v hipu, ko je stopil v hišo njegov 19 letni brat Luís, ki se je takoj potegnil za mater. — Naona je pa ta tako razkačilo, da je zgrabil za nož ter navalil na brata. .Luisu se je posrečilo pobegniti sobo, kjer se je oborožil z revolve rjem; z dvema streloma je brata smrtno zadel. Policija je fanta ara
Zunanja trgovina
V	prvih enajst mesecih t. 1. je znašal argentin. izvoz 1.415.684.000 pesos, uvoz pa 1.015.908.000; drage kovine niso vštete v teh podatkih. — Prebitek zunanje trgovine je znašal torej 336.704.000 pesov v korist Ar gentiniji.
Stavka v Córdobi
V	Córdobi so zastavkali delavci mestne klavnice, ker jim uprava ne plačuje redno mezd ter jim dolguje že dva meseca. Ker delavci niso ho teli sprejeti predlogov mestnega in-tendanta, ki je hotel v sporu posredovati, je uprava klavnice odpustila vse stavkujoče delavce.
Bližajo se veliki prazniki:
NOVO LE SV. TRIJE
TO
KRALJI
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
i
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Avda. L. N. Além 150
Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30.
V Chacu potrebujejo delavce
Veliko deževje v zadnjih tednih združeno z znatno vročino, je na bombažnih poljih v Chacu izvabilo iz zemlje obilo plevela, ki se je ta ko razpasel, da ovira razvoj bomba ževca. Zato rabijo mnogo delavnih rok, ki naj plantaže očistijo. Držav ni odbor za bombaž se je obrnil na Otdbor za pobijanje Ibtezposelnosti s prošnjo, naj pošlje v Chaco 10.000 delavcev, za katere je poljedelsko ministrstvo že izposlovalo pri želez nicah 75 o| popusta na vozne listke Delavcem ponujajo za iztrebljanje plevela 10 centavov za vsakih 100 metrov brazde, ponekod pa plačuje jo delodajalci tudi več: po 15 do 20 centavov.
Proti razdornemu lelu prodancev
V prostorih Sokolskega društva Buenos Aires I, se je vršilo v nedeljo, 15. t. m. predavanje o Blagopo-kojnem viteškem kralju Aleksandru Ujedinitelju. Dvorana je bila natrpano polna ter je predavanje zapustilo najblobji vtis.
Po predavanju ter na predlog g. šime Vukmana, se je sestanek pretvoril v komemorativno zborovanje, ob zaključku katerega je bila soglas no odobrena naslednja resolucija:
"Jugosloveni Buenos Airesa, oku-pljeni na komemorativnoj sednici, prigodom rogjen dana svoga mrtvo ga Kralja Aleksandra I. Ujedinite-lja, sečaju se s ponosom njegove sve tle uspomene, a bolom u duši njegove tragične smrti.
"Sa gnusanjem odbijaju od jugo slovanske kolonije škorpionsku rabo tu nekolicine njih plačenika, koji u služi tugjima vrše megje nama po sao Jude Iškariota, dižuči ruku na svoju rogjenu zemlju.
"Pozivaju sve dobromisleče grad-jane svoje velike zemlje ovde, da ne nasedaju ovim plačenim dušama, nego da jih prezru i da veruju samo svojim pravim vogjama u domovini, koji su spravni, da priliju svoju krv za veliku Jugoslaviju isto o-nako, kao i Kralj Aleksandar.
"Slava Blaženopočivšem Viteškom Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju!"
Kruh bo dražji
Ker so poskočile cene pšenici, za htevajo tudi mlinarji višje cene za moko. Prej so jo pekarji kupovali p
ctvs. kilogram, sedaj pa je cena poskočila na 17 do 18 ctvs. Nekatere pekarne so radi tega že zvišale cene kruhu, druge pa napovedujejo, da bodo to starile v najkrajšem času
Suša v La Rioji
V nekaterih delih pokrajine L Rioja imajo hudo sušo, ki povzroča mnogo škode poljedelstvu in živino reji. Kali, kjer se je živina napajala so že par tednov suhi in na pašni kih skoro ni najti zelene biljke. Ra di tega je poginilo že mnogo živine Primanjkovati je zečela, posebno glavnem mestu province, celo pitna voda ter se je moralo prebivalstvo poslužiti vode iz jeza Los Sauces ker je pa ta voda slaba, so se pri mnogih pojavile razne želodčne in trebušne bolečine.
Požar v Avellanedi
V enem izmed skladišč klavnice "La Negra", ki se nahaja v Avellanedi ob Riachuelu, je v sredo zvečer izbruhnil požar, ki se je začel širiti z veliko naglico, ker so se v skladišču nahajale gorljive snovi, predvsem razne masti. Veliki oblaki dima so se dvigali nad pogoriščem ter ovirali delo krajevnih ognjegascev, ki 30 takoj prihiteli na lice mesta ter so se z veliko požtvovalnostjo lotili gašenja. Vkljub temu pa se je požar razširil še na drugo skladišče ter ga prav tako upepelil. Ognjegascem iz Avellanede je prišla na pomoč tudi požarna bramba iz Lanusa in nekaterih drugih ki-ajev. Celih pet ur so se morali oznjegasci boriti proti o-gnju.
Prireditev GPDS iz Ville Devoto
Prejšnjo soboto se je predstavilo naši javnosti s svojo prvo prii*edit-vijo Gospodarsko podporno društvo Slovencev iz Ville Devoto. Spored je otvorila godba, nakar je društveni predsednik imel govor,, v katerem je pojasnil cilje in namene devotov-skega društva ter pozival slovenske izseljence, naj posvečajo čim večjo pažnjo gospodarskemu in podpornemu delovanju v izseljenstvu. Nastopili so za tem pevski zbori GPDS, "Tabora" in "Prosvete", ki so želi pohvalo za izvajane pesmi. Najboljši vtis je naredil zbor iz Ville Devoto, ki je prav močan ter kaže izredno lep napredek.
Društveni oderski diletanti so nam pa vprizorili Linhartovo "Županovo Miciko", ki je še zmerom lepa igrica, dasi že preko sto let stara. Smeha je bilo dovolj in posebno nekatere vloge so bile prav hvalevrea no podane. Tulpanheima (Schoen-heima) pa sta si avtorja (Richter in Linhart) tudi fizično nekoliko drugače zamislila, nego smo ga videli na odru.
V splošnem sme društvo biti z moralnim uspehom prireditve povsem zadovoljno. Obisk pa je bil bolj slab, a so prireditelji gotovo to tudi sami predvidevali zaradi zidarske stav ke, ki je velikemu številu naših izseljencev popolnoma izsušila žepe.
tJdeleženec.
Zakon o zaščiti delavcev in urednikov
Že par krat smo imeli priliko pisa ti o različnih tolmačenjih, ki jih sodna oblasti dajejo važnemu zakonu o zaščiti delavcev in uradnikov, s katerimi so se izpolnile zadevne določbe trgovinskega zakonika. Tako smo poročali, da se je glavni državni pravdnik izrazil za protiustav nost določbe o odpravnimi odpuščenim delavcem, v kolikor se nanaša na službovanje pred proglasitvijo novega zakona.
Ta sklep državnega pravdnika je razburil trgovinske nameščence. — Sklicali so posebno zborovanje, ki se je vršilo v četrtek in na katerem so razni govorniki dokazovali, da zakon ni protiustaven.
Na drugi strani pa je Zvezo industrijalcev vznemirila razsodba ne kega sodnika, ki je odločil, da ščiti zakon tudi industrijske delavce in ne samo take, ki imajo opravka s trgovanjem v ožjem pomenu besede. Zveza je sklicala posebno konferenco, na kateri bodo industrijalci razpravljali o položaju, ki je nastal zanje radi takšnega tolmačenja novih zakonskih predpisov.
Silvestrov večer v "Taboru'
(Paz Soldán 4924) Kakor smo že v zadnji štev. omenili, priredi tudi letos I. D. "Tabor" svoj Silvestrov ¡večer dne 31. dec. ob 21. uri. Letos obeta biti zelo dobro obiskan od strani naših rojakinj in rojakov, kajti na sporedu bo veseloigra, pri kateri sodelujejo znana ko mika B. Primožič in G. Dečman ter drugi dobri diletanti našega društva. Tudi pevski zbor bo zapel par pesmi. Z novim kupletom, ki bo goto vo vzbudil mnogo smeha, nastopi Dečman; zapel nam bo "Kranjske še ge in navade" s spremljevanjem orkestra. Zanimiva točka bo tudi slova starega leta te¡r prihod novega.
Po sporedu bo ples do zore in bufet po dobro založen.
Vabimo k številni udeležbi in kličemo: Na svidenje! * ODBOR.
Za tiskovni sklad
Darovali so za tiskovni sklad "No vega lista": Fran Bak $ 1.— ; Alojzij Gabrijelčič $ 1.—; Karel Duša $ 0.50. Najlepša hvala!
Daroval je v isti namen g. Ivan Močnik $ 5.—. Najlepša hvala!
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constitucional U. T. 23—1696
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Bllllnflhurst 271 dpt.
(višina ulice Cangallo 3500)
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
vošči cenj. rojakom
HOTEL BALCANICO
25 de Mayo 724
BS. AIRES
44
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi prevozno podjetje
EXPRESO GORIZIA
9f
Franc Lojk cenj. klijentom, prijateljem in znancem
VILLARROEL 1476	BUENOS AIRES
SREČNO NOVO LETO
želi
spoštovanim rojakom
EMIL ŽIVEC
Restayrater Osorio 5085 T BS. AIRES
Mnogo sreče v Novem letu
želi
cenj. odjemalcem in rojakom
IVAN MOČNIK
Trgovec
Sapaleri 2699	Bs. Aires
SREČNO NOVO LETO
vošči cenj. klijentom in vsem slov. rojakom
IVAN MEZGEC
PIZZERIA Warnes in Garmendia Bs. A*
Mnogo sreče v Novem l®tll|
vošči jugosl. priseljenkam
F. BENEŠ-BILEK
Babica
LIMA 1217	BS. AIR^II
MNOGO SREČE V NOVEM LETU 1936
v v»
VOSCI
cenj. klijentom, prijateljem in znancem
FRANC MELINC
KROJAČNICA "TRIESTINA'
B AUNES 187
Iz Bahije Blanke
Sreča in nesreča
Bahía Blanka, 18. 12. 1935.
Dragi urednik! Ker ni našel nihče da bi bil poročal o moji nesreči v času, ko se je zgodila, zato sem se odločil, da nekoliko opišem,kako sem bil prizadet.
Bilo je 8. pr. m. Takoj po nastopu službe sem začel razdirati neke cevi. Morda je bila neprevidnost, morda pa mi je bila ta nesreča tako namenjena, da je morala priti: ko sem snel prvi kos, ki je stal pokonci ter meril v dolžini kakšnih 7 metrov, se je izlila iz njega žveplena kislina, s katero je bil napolnjen, ter mi ožgala obraz in oči tako, da sem takoj zgubil vid. Prepeljali so me takoj v bolnišnico, pa so imeli zdrav niki malo upanja, posebno glede e-nega očesa, da bi se dalo ozdraviti Pa se jim je vendarle posrečilo, da do danes že toliko vidim, da te le vrstice sam pišem — seveda s precejšnjo težavo in samo z enim očesom.
Ne bom opisoval bolečin, ki sem jih moral prestati, ko so mi začeli slačiti kožo z obraza, najbolj pa sem bil prizadet na očeh. Desno oko je še danes prav slabo; vida ne bo izgubilo popolnoma, vendar pa ne pričakujem veliko več, ker je že minul mesec in pol se prav malo boljše po čutim.
Ker v bolnici primanjkuje prostora, so me poslali ven. Sedaj fie zdra vim pri nekih dobrih ljudeh. Poskrbeli so mi zdravnika in vse potrebno.
Ker sem bil tako nesrečen, nisem pustil, da bi sporočili mojim v domovini, da jim ne naredim prevelike žalosti. Pričakovali so me namreč domov, pa me je taka doletela! Doma imam namreč ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Oh, kakšna žalost, če bi izvedeli, da je njihov oče oslepel! Pa, hvala Bogu, gre mi sedaj na boljše, dasi bom moral imeti še par mesecev potrpljenja ter se zdraviti.
Zelo rad čitam in ravno to mi je odvzeto zaradi oči, ker še zelo slabo vidim. Ne bom več pisal, ker še to ne vem, če se bo dalo vse razumeti. Zato pozdravljam vse čitatelji-ce in čitatelje Novega lista ter jim
IZ CORDOBÉI
Izseljenci, izseljenke!
Bliža se Silvestrov večer,
kater*
ga bomo prvič, po več letih naše M migracije, skupno praznovali kot * novi in hčerke ene in iste Slovans družine.	v
Upamo, da bo skupna priredit I naših društev povodom potnem" . I desetletnice ustanovitve naše na90. bine, našla odmev ne samo med * jaki in rojakinjami v mestu, aWP 1 tudi med onimi, ki žive daleč na želi, in sploh povsod tam, kjer nahajajo naši naseljenci delavci-Upamo, da ne bo med nami S venca in Slovenke, ki bi se ne zval našemu vabilu ter prišel na ^ vestrov večer v francosko dvor»® ' kjer bo preživel nekaj uric lepe ¡ mače zabave med svojimi soroJ®} in sorojakinjami. Prav gotovo ie' e¡ se bo vsak počutil tako, kakor P*¡t. mnogimi leti na podobnih prir®0 vah v domovini
d<M
Res je, da pičli spored ne bo PoI)
noma odgovarjal proslavi, tega >\ nista kriva odbora društev, mar ^ prilike, v katerih se nahajamo, "\v šlo je lepo število delavnih
__J _ , _	• i 1 . 1 .	flp1

na delo v notranjost dežele in tudi petja na tej prireditvi ne na delo v Tucumán je moral naj11'e oditi že pred mesecem dni tudi V vovodja tov. C. Kovačič. Vkljub mu pa so nekatere točke v sP°Ljc-lepe in zanimive ter jih bodo ur ženci gotovo z veseljem sprejel1' .
Torej kličemo: vsi na SilveS^,. večer! Na svidenje v Francoski " rani!
Odbir J. P. D. in D. K. D.
se-
želim mnogo sreče v novem letu; bi pa privoščim, da bi se v j, če mogel bolj pohvaliti nego se ko danes. Zdravo!
Jožef Boškovii
ROJAKI
f!
pri 2ivcu
bo»*
▼ znani restavraciji, najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lefei prostori, pripra^ ?» svatbe — Prenočišča * ^et ISTOTAM ČREVLJ ARNICA, ^
se izdelutfe nove .¿re^1;ij¡ 0& sprejema popravila tu nedeljah. Cene zmerne, lastnik	¿iVÍ1
PATERNAL
EMIL Oaori»
NOVI LIST
Straa l
I *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
=
VESTI IZ DOMOVINE
sovražnik številka 10
Kot "sovražnika številka 10" je italijanski fašistični tisk proglasil Veliko Britanijo, ker se je kot prva in najbolj odločno postavila proti italijanskim nameram v Vzhodni -Afriki, za njo pa so dobile zaporedne številke postopama vše one države ki so začele izvajati sankcije, odrejene v Ženevi. Na vrsto je prišla tudi Jugoslavija, katero je rimska "Tribuna" od 22. novembra proglasila za "sovražnika številka 10".
Kakor drugim vladam, tako je I talija tudi jugoslovanski vladi posla la posebno noto glede sankcij, v kateri je poizvedovala, v kakšni meri namerava Jugoslavija sodelovati pri izvajanju ukrepov Zveze narodov. — i>ne 25. pr. meseca so v Beogradu izročili italijanskemu poslaniku odgovor, v katerem je rečeno, da jugoslovanska vlada iskreno želi, da bi <im prej prišlo do pravične rešitve spora; dasi v njem ni neposredno Prizadeta, izvaja sankcije tako, kakor ji to nalagajo svečano preyzete obveznosti, izvirajoče iz ženevskega Pakta.
kongres za zaščito otrok
V Beogradu se je 30. nov. otvoril prvi kongres Jugoslovanske zveze za zaščito otrok; poleg zastopnikov vla de so bili navzočni tudi mnogi poslaniki, akreditirani pri jugoslovanski vladi in kongres je počastila s svojo navzočnostjo tudi kraljica Ma rija v spremstvu kneginje Olge. — Kraljica je bila že prej poslala kongresu pismo naslednje vsebine:
"Jugoslovanska mladina naj bo ponos našega naroda in glavni steber trdnosti naše državne zgradbe. Ona nosi v prsih usodo naroda. Dolž nost nas vseh je, da zagotovimo popoln razvoj naših otrok ter da posve čamo njihovi bodočnosti največjo skrb".
Popoldne je začela zasedati glavna skupščina, ki se je začela baviti z raznimi vprašanji zaščite otrok.
Koliko nas je slovenskih izseljencev
Na podlagi računov Izseljenskega komisarijata v Ljubljani, živi v iz seljenstvu približno 336.000 Sloven «ev, in sicer so takole porazdeljeni Po posameznih državah:
V	Združ. drž. Sev. Amerike 250.000
V	Argentiniji	20.000
V	drugih drž. Južne Amerike 5.800
V	Kanadi	6.000
V	Avstraliji	200
V	Nemčiji	30.000
V	Franciji	16.000
V	Belgiji	3.000
V	Holandiji	2.000
V	Avstriji	1.000
dr2avni proračun
Vlada je prejšnji mesec izdelala ^roračin za bodoče upravno leto. — - Predvidevani izdatki znašajo Io.307,040.784 dinarjev in jih predani dohodki popolnoma krijejo, roračun je za skoro 600 milijonov farjev nižji od lanskega ter pred Vi(leva zmanjšanje raznih davkov, Predvsem zemljiškega.
Bankovci po 500 dinarjev
v Jugoslaviji so v prometu ban-^vci po 100 in 1.000 dinarjev. Ti-»Sak pomeni v današnjih slabih ča-'h že lep denar, pa ga človek, po-v manjših in bolj siromašnih ^ajih ne menja tako zlepa. Zato je sklenila spraviti v promet no-Ve bankovce po 500 Din. Denarni se ne bo povečal, ker bodo po &nili iz prometa odgovarjajoče šte tisočakov.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje Za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U- T. 54 Darwin 5172 in 2094
KH0JAČNICA in trgovina
'MOZETIČ"
V
obsodbe v nasickem procesu
Takozvani našički proces, o katerem smo svoj čas že poročali, se je zaključil. Trajal je celih šest mesecev in je sodišče zaslišalo v tem času 1.002 priči. Od 109 obtožencev jih je bilo 48 obsojenih. Najvišjo kazen je dobil vodja lesnega pods-tja Našička A. Sohr; obsojen je bil na osem let robije. A. Schlesingerju je sodišče odmerilo sedem let, bivšemu ministru dr. Nikiču pa štiri leta.
SESTRI ODSEKAL GLAVO
Pri naših bosanskih muslimanih zelo mnogo drže na čast rodbine, se ne omadežuje. — V Bosanski Gradiški se je pripetil strašen dogodek, ki krvavo potrjuje gor nje. Fatima Sejdič je imela razmerje z mladeničem Mujo Tubonjo, in sicer proti volji staršev. Zaradi tega jo je brat Mustafa mnogokrat opominjal, naj prekine svoje odno-šaje z Mujo. Te dni pa je zalotil Mujo v sobi svoje sestre. To ga je tako razjarilo, da je stekel po sekiro in z njo odsekel Fatimi glavo. Po zločinu se je sam javil orožDi kom.
Mo
5025 — Bs. Aires (Paternal)

dr. v. maček je slovenec
Nedavno so vzidali spominsko ploščo na rojstni hiši pokojnega inž. Ja neza Mačka očeta dr. Vladimira Ma čka. Hiša stoji v Lisičnem, v občini in župniji Pilštanju blizu Kozjega — Priprave je vodil prireditveni odbor, ki mu načeluje narodni posla needr. Rudolf Dlobovišek, izvoljen na listi dr. Mačka v šmarskem sre zu.
V tozadevnih povabilih je bilo o-
menjeno, da je bil oče dr. Vladimi-rja Mačka vse življenje zaveden Slo venec in da sta bila na njegovo že ljo tudi njegova vnuka, otroka dr. Vladimirja Mačka, krščena na slovenski imeni Andrej in Nežika. Inž. Janez Maček je bil rojen v Lisičnem 22. decembra 1845., umrl pa je ravno na svoj 88. rojstni dan. Svečanosti v Lisičnem je prisostvoval tudi dr. Maček.
proces v aix en
provence
Odgoditev procesa, ki se je bil začel v francoskem mestu Aix en-Pro vence proti članom ustaške organizacije, ki je sodelovala pri atentatu na kralja Aleksandra v Marseilleu, je dala Jugoslovanskemu tisku, pa tudi mnogim listom drugih držav,
* lir * # * Ur
mm
povod za razne komentarje.
V splošnem je razširjeno mnenje, da je do odgoditve prišlo radi name noma insceniranega izzivanja odvet nika Desbonsa, kateremu so ameriški Hrvati plačali 6.000 dolarjev, da brani obtoženo trojico, ter sporazumno z nekaterimi internacionalnimi in francoskimi faktorji, katerim ni bilo prav, da bi tekom procesi baš v sedanjem trenutku prišle na dan stvari, ki bi bile skrajno neugodne za Mussolinija in njegovega zagovornika Lavals,
Zanimivo je tudi, kaj so pisali nekateri francoski listi o procesu:
Tako se je na primer vpraševala pariška "Humanité": "Zakaj se na procesu ne spominja glavni krivec zarote Ante Pavelič, ki je bil prijatelj in varovanec načelnika italijanske tajne fašistične policije OVRA? Zakaj se na procesu ne govori o tem, da je bilo orožje, namenjeno za a-tentat, prineseno v Francijo v itali janskem diplomatskem kovčegu? — Kdo je ukazal o tem molčati? Ali gospod Laval? Zahtevamo odgovor na ta vprašanja! Hoteli bi vedeti, ali je g. Laval, ki je pokazal toliko uslužnosti napram povzročiteljem voljne, prežel nase obveznost, da opere tudi glavne krivce zločina?'
List "Vendredi" pa je pisal: "Je neka stvar, o kateri bodo na procesu proti atentatorjem gotovo molčali: o izviru orožja, katerega so se atentatorji poslužili. Iz najbolje poučenih krogov smo izvedeli, da je Laval izrecno prepovedal, da bi se o tem govorilo! Njegovi želji se niti najmanje ne čudimo! če bi se vprašanje izvora orožja rešilo, bi se isto časno dobil dokaz, da je marseilles-ki atentat delo fašistov. Dokler pa traja vojna v Abesiniji, ni "politično govoriti o takšnih stvareh!"
"Pri ubijalcu je bila, poleg drugega orožja, najdena žepna strojnica, glede katere je preiskava ugotovila, da je bila izdelana v Italiji, točneje povedano v delavnici tvrdke Angelini & Bernardon v Trstu, ul. ul. San Nicoló štev. 13. preiskava je ugotovila, da je le omejeno število takšnih žepnih strojnic izdelal teh niški izvedenec omenjene tvrdke neki Lorenc Grabner, avstrijski državljan, star 30 let, ki je imel 1.300 lir plače na mesec, čudno je, da je Grabner umrl nekaj dni po marsei-lleskem atentatu. Nekateri trde, da je bil umorjen!
"Obrazložiti hočemo še nekatere druge rezultate preiskave, o katerih ne bodo govorili v Aix en-Provence in tudi ne v velikih listih. Meseca januarja 1929 so voditelji ustašev Pavelič, Perčec in šarkotič naročili pri tvrdki Angelini & Bernardon 500 avtomatičnih pištol. Maja meseca istega leta je ravnatelj omenjene tržaške tvornice orožja odšel s Paveli-čem in Perčecem na neko pusto zemljišče v tržaški okolici, da bi preizkusil neko vrsto smodnika ter druga razstreliva."
List navaja še druge podrobnosti ter ugotavlja, da je bila tvrdka An gelini in Bernardon ona, ki je preskrbela tudi orožje za ustaše v Li ki.
# * # * # *
VESTI S PRIMORSKEGA
Gospodarski položaj na Goriškem
Dne 25. novembra se je sestal deželni odbor za korporativno gospodarstvo pod predsedstvom prefekta Tomaža Ciampanija. da prouči in po trdi proračin za leto 1936. Prisoten je bil tudi federalni tajnik Luraschi — Po izvršenih formalnostih je re-ferial prefekt o položaju goriškega gospodarstva tudi s posebnim ozi-rom glede sankcij. On pravi:
Ugotovil sem, da je nasproti zelo dobrim pridelkom vina in žita v letu 1935 obrodilo drugo zelo slabo, ki je največjega pomena za gospodarstvo podeželja". Pridelki v goratem kraju so bili zelo poškodovani. Prefekt je ugotovil, da dohodki zemlje ne zadostujejo niti za odplačevanje anuitet in obresti, ki jih morajo dati kmetje za amortizacijo posojil, ki so najeli v prejšnjih letih. Ob porastu cen zemlji, ki jo notira-jo posebno v zadnjem času, so se mobiliarne in imobiliarne eksekuci-je v zadnjih mesecih zelo pomnožile. V letu 1935 je pridelala goriška pokrajina 10.000 q žita in 95.000 kg kokonov. Cene teh predmetov bodo baje porastle. Lesna trgovina je v velikem porastu predvsem glede san kcij in zaradi povišanja carin v marcu. Tako delajo sploh vse žage, tudi tiste, ki so bile že mnogo let zaprte. Mehanična industrija in tvor nica predilnih strojev v Stražicah sta stabilizirani. Zaradi sankcij bi mogla občutiti posebno tekstilna in dustrija, ker ne dobiva surovin iz« tujine (Egipt). Za šest mesecev ima tvornica v Podgori, ki zaposluje sedaj 1.000 delavcev, zadosti v zalogi umetne volne. Barvarnica (preje A-dolfa Moserja) je v krizi, ker ne mo re razpečavati na Balkanu svojih barvnih tkanin. Zato upa, da jih bo prodajala v italijanskih kolonijah. Usnjarska industrija v Mirnu ima dovoljne zaloge za obrat. Industriji pohištva v Solkanu gre na bolje. To varna stolic v Marianu je propadla, ker je imela na svojem balkanskem trgu preveliko konkurenco, škoda glede zmanjšanega izvoza se je le deloma nadoknadila. Cene notranjega trga težijo k porastu. Na denarnem trgu je karakteristična za letošnje leto velika zahteva po likvidnem denarju. Hranilnične vloge so se zničale za nekoliko miljonov. število konkurzov se je zmanjšalo. Finančna politika, ki jo je uvedla v zadnjih letih fašistična vlada je šla za tem, da se ne kreditira podjetjem ki niso denarno in tehnično na višku. Zaradi tega so mnoga taka podjetja prenehala. Interesantno je, da se protestirane menice, ki se vedno množijo in ki v veliki večini ne presegajo 500 lir, uporabljajo kot prive menice, čeprav niso izpostavljene od trgovcev.
Požar v Podgori
V tekstilni tovarni v Podgori je izbruhnil pretekli mesec požar, ki je upepelil 130 q bombaža in uničil nekaj predilnih strojev, škoda znaša 60.000 lir.
posredno ob jugoslovanski meji, je večina mobiliziranih prekoračila me jo in se tako rešila okspedicije v Afriko in njenim posledicam. Vendar pa je kljub temu veliko naših fantov bilo odposlanih v italijanske afriške kolonije, in marsikdo od teh se ni že delj časa javil domačim. Ali je kje obolel, ali pa obležal na bojišču, ali pa je brez vsake možnosti poročati domov, kako se mu godi. In tako se že skoraj leto dni neprenehoma naše vasi praznijo.
Edina mladina je še bila, ki je poživila mrtvo življenje na deželi, ki se je borila za vsakdanji kruh in ki je bila izmozganim in obupanim starcem in starkam opora in upanje. Mnogo je družin, ki so imele že pred nekaj leti po več družinskih članov, danes pa sta ostala oče in mati sama. In če še pomislimo, da je bilo še pred nekaj leti po naših vaseh raz meroma še polno življenja in gibanja in pri meirjamo temu življenje danes, se nam zdi hujše kot v svetov ni vojni. Hlevi so izpraznjeni, gospo darska poslopja potrebna popravila in ni je kmetije več, ki ne bi bila do grla zadolžena. Tako so se naše vasi izpraznile prav v vsakem pogledu in nudijo tujcu najžalostnejše lice.
Italijanska kolonizacija v naših krajih
Št. Peter na Krasu, novembra. — Leto dni je že skoraj, kar so bivše lastnike dveh posestev na Turnu pri Premu, in sicer špilarjeve in Dekle vove izgnali iz stanovanja. Prišli so biriči, vdrli vrata, vrgli staro preu-žitkarico Antonijo Špilarjevo, ki jc bila za svoj užitek vknjižena na po sestvu na prvem mestu, na dvorišče, za njo pa tudi vso opravo in vse, kar je v hiši še ostalo. Tudi pri sosednjih Dekletovih so se grabežljivi tujci poslužili sile in vse, kar ni šlo prostovoljno iz hiše, so enostavno pometali na dvorišče. Takega do godka premska fara gotovo ne poni ni. Vse se je zgražalo in čudilo italijanskim zakonom in postavam, ki de lajo pri nas po mili volji, karkoli hočejo. In vendar, tu ni inštance, ki bi drugače določila kot je storila iz-tirjevalnica davkov v Ilirski Bistrici. Posestvi sta bili zarobljeni in že večkrat draženi za neplačene davke, ki imajo po italijanskih predpisih prednost pred vsakršno vknjižbo in tako tudi prednost pred hipotekami užitkarjev. Ta prednost je pa za na še ljudi velikanski udarec. Predvsem ni nikogar, ki bi našega človeka pou-
Izdajalski ras Gugsa, zet abesinskega cesarja, na čelu svojih vojščakov
Iz Reške pokrajine
REKA, novembra. — Naša pokrajina leži neposredno ob jugoslovanski meji, zato je toliko naših fantov, ki so bili poklicani na vojno obveznost, izkoristilo to ugodnost in jo ubralo čez mejo. Iz vsake vasi v naši pokrajini, zlasti onih, ki ležijo ne
****************************
I	*
i Zobozdravnika
£ Dra. Dora Samojlovich de £	Falicov	|
Dr. Félix Falicov Dentista
£ Trelles 2534 - Donato Aivarez 2181
U. T. 59 La Paternal 1TÍ» ****************************
iščite Krojačnico
L. UŠAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER"
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
čil in mu raztolmačil danes veljavne zakone, da se pravočasno zavaruje pred njihovimi pravicami, drugič pa vlada med našim ljudstvom tolika beda, da četudi bi kdo tu pa tam u-videl potrebo, da se zavaruje pred novimi italijanskimi zakoni in da si zagotovi svoje pravice vsaj do smrti, tega ne more storiti vsled velike bede, v katero je danes vržen naš kmet — Tako je na milo in drago izročen italijanskim zakonom, ki z njim o-pravijo s prav kratkim procesom in ni prav nikogar, ki bi ga ščitil. Tako je čimdalje več naših družin brez strehe, postavljenih na cesto, brez vsakršnih sredstev in podpore. Naj tu pripomnimo, da se je užitka-rica špilarjeva spustila v pravdo za svoje vknjižene pravice, a vse zaman. Vtožila je nekaj stotakov, danes pa more kot starka iskati pomoči pri tujih ljudeh in se preživljati od tega, kar ji nudijo trije najmlajši otroci.
Na obe posestvi pa so se naselili italijanski kolonisti. Stanovanjska hiša, ki se sestoji iz velikega poslopja v obliki podkve in je bila v prej šnjih letih nekaka graščina, pred davnimi leti pa najbrže pristava premskega gradu, je bila deljena na polovico. Danes so poslopje preuredili, pa tudi vse gospodarske stavbe. Tako sta ti dve, v premski fari skoraj najlepši in najobsežnejši kmetiji prešli v italijanske roke in z njima tudi skoraj ves Turn. Kajti lastnik tretje kmetije na Turnu, to je Pen ko Blaž se nahaja v Ameriki, in noče odstopiti svojega posestva Italijanom.
Prvotno je bilo rečeno, da bo cel Turn kupila uprava reške pokrajine ga preuredila in ga porabila za nek javen zavod. Zakaj so prvotni načrt spremenili, ni znano. Z naseljevanjem italijanskih kolonov v naših krajih pa poskuša fašizem doseči tudi drugi namen, ta pa bo za njega trd oreh. Fašizem se lahko ponaša s tem, da je pri nas uničil vse, ker se je dalo uničiti predvsem pa, da je upropastil naše gospodarstvo, kajti tu je imel popolnoma svobodna roke in zakoni, ki so bili mnogokrat naperjeni le proti naši zemlji in našemu človeku, so izpodkopali temelj tudi onim, ki so se do zadnjega držali. Toda ravno to njihovo postopanje je našemu človeku najlepši dokaz, kako ga ceni in spoštuje fašizem. Zaveda se, da mu hoče vzeti prav vse in ga postaviti na stopnjo sužnja.
SREČNO NOVO LETO 1935
želi svojim cenj. slovenskim gostom
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN
»
25 de MAYO 722	u. t. 31-3977
Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača
Menjevanje denarja po vsakodnevnem tečaju
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985
v vsakem slučaju
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naii kliniki speciiizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj nal rojak dr. K.
VELJANOVIC Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolqo oskibo, in sicer po Jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ur«

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 de mayo 724	buenos aires
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE.

48485348534848235353482353484848482348535353534853232323232348535348485348235353484848485353532353235323532353232323482348234823232348235323534848
23535348535323232353232323484823482353235323485348232323535353234823482348235323232323484823482353232323485353234853535348535353235353535348535323302353484823534853239153232323482348234823532353234823482353534823484853
Stran 4
NOVI LIST

2
S
s>
<
ZA POUK IN ZABAVO"
NAVIDEZNA SMRT
Zelo čudno se sliši, a je vendar res, da se mnógi ljudje prave smrti boje manj nego navidezne smrti. — Grozotne pripovesti o mrtvecih, ki so se nenadoma zbudili v življenje med pogrebnimi ceremonijami, ta strah še podkrepljajo. Na Angleškem obstoji celo društvo, ki mu je edina svrha, izključevati možnost po kopa pri mrtvem telesu. čeprav obstoji v vetini kulturnih držav že dolgo časa' obvezno pregledovanje mrličev, tako da je možnost takšnega pokopa tu skoraj izključena, je vendar še dosti ljudi, ki določajo v svojih oporokah, naj jim po smrti z iglo prebodejo srce.
Ves ta strah je bolj ali manj neupravičen. Zgo^i se sicer, da človek v kakšni bolezni za dalj časa obstane brez vidnih znakov življenja, brez diha in utripca in se potem nenadoma spet prebudi. To pa ni navidezna smrt, temveč globoka nezavest, ki jo zdravnik takoj spozna. Med takšno nezavestjo in navidezno smrtjo so bistvene razlike. A celo izšola nemu zdravniku je včasih težko ugotoviti, kdaj je kdo v resnici ali samo navidezno mrtev. Sicer pa nasto pi pred vsako normalno smrtjo kratek Stadij navidezne smrti, zato je "trenutek" smrti težko določiti. — Ljudje sicer govore o "zadnjem dih-Ijaju," v resnici pa tli življenie še kratek čas dalje. To je pol minute navidezne smrti. Šele potem pride prava, dokončna smrt, in sicer v obliki nekakšnega komaj opaznega po-žirka. Pravilneje bi bilo torej govoriti o zadnjem požirku, ne pa o za dnjem dihu.
Kaj je navidezna smrt, je prav za prav težko povedati. Lažje je našteti njene negativne strani: konec dihanja, konec utripa, konec zavesti in gibanja, Edino po tem se razlikuje od prave smrti, da je mogoče navidezno mrtvega človeka oživiti z umetnim dihanjem in podobnimi u-krepi. če umre človek od starostne onemoglosti ali od kakšne težke bolezni, nam seveda ni treba upoštevati navidezne smrti. Pač pa je zelo lahko mogoče, da je človek navidezno mrtev, če je dobil kakšen udarec, če ga je zasulo, če js utonil, padel in posebno, če ga je oplazila elektri ka. Naša doba, ki je prinesla tolik Sen razvoj športnega gibanja in teh nike, je število takšnih zelo povečala. Tembolj te torej potrebno, da se tudi široki krogi seznanijo čim bolj s problemom navidezne smrti in pred vsem s tem, kako se ta onemogoča. Mnogo navidezno mrtvih ljudi ki bi se dali mogoče rešiti, so usmr tili nevede nevešči rešitelji. Znani dunajski profesor Jellinek, ustanovitelj cele elektropatološke šole, je nekoč dejal: "Električni tok je nevaren, še nevarnejše pa je nestro-kovnjaško reševanje."
Kaj vse zmorejo pravilni poskusi oživitve, nam kaže zgodba, ki se je primerila pred nekoliko leti. Neki električar je, zadet od električnega toka, padel brez znaka življenja — Slučajno je neki profesor nekoliko dni prej predaval v tem mestu in
delavčevi tovariši so poskusili oži-vljenje po predavateljevih navodilih. Dolge ure so se trudili zaman in ponesrečencu so izdali mrtvaški list. Tedaj se je zgodilo nepričakovano: mož se je mahoma zbudil iz navidezne smrti, opomogel si je kma lu in je potem s precej mešanimi
občutki bral svoj mrtvaški list.
Koliko časa traja kritična doba med navidezno smrtjo in normalno smrtjo, ni mogoče točno povedati, često gre za nekoliko sekund, včasih pa traja tudi nekoliko ur. Vse-kako v primerih ponesrečencev, ki so videli mrtvi, ni izgubiti upanja in opustiti poskusov za oživitev, dokler ne nastopijo edino zanesljiva znamenja prave smrti, mrtvaška o-trdelost in mrtvaške pege. Prav tako pa je važno, da opustimo poskus-za umetno dihanje, čim se pokažejo prvi znaki vračajočega se življenja. Tudi na pragu od navidezne smrti v življenje stoji že gori omenjeni — požirek. To je znak uspeha in znak, da bi umetno dihanje od, tega trenutka dalje samo škodovalo) — V splošnem je mogoče utopljence rešiti še potem, če so bili 5 minut pod vodo, vendar je mogoče, da oživiš takšnega ponesrečenca še po 10 ali 20 minutah potopitve in nekemu pevcu se je zgodilo, da so ga oživili še potem, ko je bil že 40 minut pod vodo.
Metode za Oživljenje ponesrečencev so različne, v vsakem primeru pa je potrebno, da se jih naučiš s prakso. Knjiga sama ne more vsega dobro povedati in lahko se zgodi, da pozabijo reševalci na to, kar je najvažnejše, namreč zrak navzlic vsem noskusom umetnega dihanja ne pride v sapnik in pljuča. Ponesrečenec se zaduši s svojim lastnim jezikom, ki zastavlja v krčnem stanju dihanju pot.
Ženski kotiček
Vzgajanje mladih ljudi za zakon
Pariški zavod za nasvete mladim zaročencem si je zastavil precej zanimivo nalogo. Ljudem, ki se hočejo poročiti, odgovarja ne samo na vpra šanje, da li so za zakonsko življenje sposobni, temveč tudi na vprašanje, da-li se sploh zlagajo drug z drugim. Način tega zakonskega posveto vanja je sledeč:
Zaročenca imajo na izpitu in se v tem času sploh ne smeta videti. Za vsakega posebe si zapišejo natan čno njegove življenske podatke, za zdravniško preiščejo, in sicer v teles nem in duševnem pogledu, potem prepustijo zaročenca mlademu dekle tu, zaročenko pa mlademu možu. Za vod ima tudi dva kluba, v katerih lahko zaročenca občujeta in kjer ju natančno opazujejo. Kadar spusti n. pr. Zaročenec pepel cigarete na pre progo ali ne zapre vrat za sabo ali zagreši kakšno drugo nemarnost, do bi znak minusa v svojem seznamu. Zaročenko opazujejo seveda isto tako strogo, a ne sluti ničesar, da je lahko način, kako servirá obed, odločilen za sodbo, ki jo bodo izrekli o njej.
To opazovanje traja teden dni. Or gani zavoda seveda ne skušajo odkrivati samo napak obeh zaročen-
cev, temveč tudi njiju dobre lastno sti, samo da. bi dobili čim natančnej, ši vpogled v njiju značaj in navade. Opazovanje, zdravniška preiskava analiza pisave, osebne izpovedi in drugi pripomočki dado končno kolikor toliko zanesljivo sliko o obeh. Po preizkušnji zvesta za ruzultat.
V zadnjem času je zavod osnoval celo posebne tečaje, ki jim je namen zaročence vzgajati za zakon. V te tečaje radi zahajajo tisti, ki só pri izpitu "padli". Pariški listi vedo povedati, da uživa zavod velik ugled in da se ga mladi ljudje radi poslužujejo. Škoda je le ta, da so njegovi izpiti in tečaji precej dragi in prihajajo tedaj v poštev samo za imo-vitejše kroge.
Migliaji za hišne gospodinje
Novi časi: Angleška policija je pri pravljena za slučaj plinskih napadov
žepne ure ne polagaj na mrzlo marmornato ploščo nočne omarice ali umivalnika. Od mrzlega marmorja se ura hitro pokvari. Najbolje je, da ura visi.
Od sveč ne kaplja, ako jih položimo pred uporabo za nekaj ur v slano vodo. Zadošča žlica soli na liter vode. Sveče se hitro osuše in gore, ne da bi kapljalo od njih.
Steklen zamašek, ki se je oprijel vratu steklenice, odločiš, ako vliješ med rob zamaška in vratu segreto olje. Ako je steklenica prazna, jo vtakni z vratom navzdol do polovice v vročo milnico.
ZA KRATEK CAS
Izpred sodišča
Zakonski mož prijatelju: Najbolj mi je bilo včeraj pred sodiščem všeč, ko je dejal gospod sodnik: Vi, gospa, boste tu molčali, vaš mož bo pa govoril.
V zverinjaku
Urša pred kletko: "O, če bi ti-le tigri mogli govoriti, kaj vse bi lah ko povedali."
"Sosed: "Najbrže bi dejali: 'Motite se gospodična, mi smo leopar di\"
KROJAČNICA
"Tries tina "
izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 12^2

FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en«
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quíroga 1275 in 1407 D. Sud
«IIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(lllltlllUIIIIMIMII|lll|lllllll|IUI|tf_
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
LIMA 1217	U. T. 23—3389
IIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIMIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMII
MALI OGLASI
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjtemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandsk«ga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERI JALA
Añasco 2763
BS. AIRES
TJ. T. 59-1925
Postaja Paternal
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v<seh vršit
Velika izbera modernega mozaika
SLOVENCI, italijanski državljani,
ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, TV» ductora Pública Nacional, Tucumán 58o, U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebna dokumente iz Evrope,; posredujem Pr' nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam proénje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni P"11 tukajšnjih oblastih.
UGODNA PRILIKA. Prodam ali dam v najem, na polovico, quinto, vrt z zelenjavo in cvetlicami. Zeitr ljišče je oddaljdno 13 kvader "d mesta. Naslov se izve v našem uredništvu.
KDOR ŽELI spoznati samega sebe,
svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj; svoje doboče in preteklo življenje, naj Mi «brn« na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime ¡n priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B* Aires. '— Pišete lahko v svojem materi" skem ali pa v kakem drugem jeziku»
POZOR!	'
PRODA SE kegljišče in krogljiá<Se ul. Dto. Alvarez 2251. Lepa prilika za dva samca. Podrobnosti se izvedo pri lastniku, istotam.
NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k«' kor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrtm»" nios, služkinje, sobarice itd. EERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre «4 Rivere 1960) — U. T. 54, Darvin, 3588'
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
28. H. Monarch
30.	Aurigny, Augustus in Massilia
31.	Gral. Artigas
V	Januarju:
3. Almanzora in And. Star 5. C. San Agustín
Proti Evropi odplovejo
30. Neptunia
V	januarju:
1.	Mendoza
2.	Massilia
3.	M. Sarmiento
REDEK SLUČAJ!
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Airas
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih (in športnih crev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spr^.6 mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. Prvovrstni orkester. — Menjavanj® denarja po dnevnem tečaju. — G°vor' se slovensko in hrvatsko. — ll2 bt*a
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666
ALEXANDER DÜMAS:
SULTANETA-KANOVA HČERKA
"Saj ne boš sam", je dejal Amma lat ter se nasmehnil; "Puščam te v prijetni družbi volkov in šakalov... Glej, no! Ali jih slišiš, kako pojejo?
Neftalí je vodil Ammalata «kozi goščavo s takšno gotovostjo, kakor bi bilo podnevi, kakor da bi imel oni dar, ki ga je narava dala nekate rim živalim, ki prav tako dobro vidijo pri popolni svetlobi kakor v največji temi.
Ko sta prehodila približno pol ver-ste med skalami in grmičevjem, je pot začela voditi navzdol in, po pre cej nevarnem prehodu, kateremu je sledila položnejša steza, sta se znašla pred vhodom v jamo, v katere notranjosti je gorelo suho bodiče-vje poleg ognja in s puško med nogama je ležal Ahhied kan, ki se je dvignil na komolec, ko je slišal prihajati oba mlada moža.
"Veseli me, da te vidim", je dejal kan, stopil na noge, ko je spoznal Ammalata ter dovolil, da ga ta objame. "Da, veseli me, da te vidim, in me ni sram, da to priznam. Povedati pa ti moram takoj, da te nisem klical sem za to, da bi se raz-govarjala o navadnih stvareh. Sedi,
pa bova govorila o zelo važni zadevi !"
"Važni zame?"
"Za oba. Bil sem prijatelj tvojega očeta, Ammalat", je odvrnil Ahmed kan, "in včasih sem bil tudi tvoj prijatelj".
"To pomeni, da sedaj nisi več".
"Od tebe je bilo odvosno, ali naj bi trajalo najino prijateljstvo celo življenje. Pa nisi hotel, oziroma, bolje rečeno, nisi bil ti oni, ki tega ni hotel".
"Kdo pa?"
"Oni zlodej od Verkovskega".
"Kan, ti ne veš, kakšen človek je polkovnik".
"Nasprotno: ti si tisti, ki tega ne ve; vendar pa upam, da ga boš kma lu spoznal. Govoriva sedaj o Sulta-neti!"
Ammalatu je bilo, kakor bi ga sunil v srce.
"Veš da bi bil rad videl, da bi postala tvoja žena; pa je nisi hotel vze ti pod pogoji, pod katerimi sem ti jo ponujal. Ne bova govorila več o tem; ko si postopal tako, si gotovo prej trezno preudaril, kakor preuda-ri mož v važnih trenutkih svojega življenja. Na vsak način pa menim, da boš razumel, da Sultaneta ne mo re ostati neomožena, ker bi to'pomenilo veliko sramoto za mojo hišo".
Ammalat je čutil, kako mu je poi zalival čelo.
"Prosili so me za Sultanetino roko", je nadaljeval Ahmed.
"Kdo si je predrznil storiti kaj takega?"
."Drugi sin šamkala Abdula Musa line. Po tebi je prav gotovo izmed vseh hribo^kih vojvod najvrednej-nejši, da postane Sultanetin mož".
"Po meni?", je vzkliknil Ammalat. "Pri Mohamedu, da govorite o meni, kakor da nisem več med živimi! Spo min name je torej popolnoma zamrl v srcih mojih prijateljev?"
"Ne, v mojem srcu ni še zamrl spomin nate, Ammalat", je odgovoril Ahmed kan, "in najboljši dokaz so bile moje besede, ko si prišel in sem dejal, da se čutim srečnega, ker te vidim; vendar pa bodi tako pravičen, kakor sem jaz odkritosrčen, in — samemu sebi sodnik — odgovori mi: kaj hočeš še več? kaj moramo in kaj moremo storiti? Od Ru sov se nočeš ločiti, jaz pa ne morem postati njihov prijatelj!"
"Da, lahko ¡postaneš! Zadostuje, r*a to želiš-, da hočeš, da rečeš eno samo besedo, pa bodo Rusi na vse pozabili in ti vse odpustili. Z mojo glavo jamčim za besedo Verkovskega; in veruj meni: to bi bilo najboljše, kar more, storiti za svoje dobro, za korist Avarov ter za.Sultanetino in mojo srečo".
"Kako! "Ti, ki niti od samega sebe nisi gospodar, hočeš jamčiti za življenje drugih?"
"Komu je mar, ali živim ali ne, in koga briga, ali sem svoboden ali ne, ko jaz sam sovražim življenje in
svobodo!"
"Ej, otrok! Vprašuješ, komu je mar, ali živiš ali ne? Povej mi: ali meniš, da šamkal Tatkovsky mirno spi, ko razmišlja, da si naslednik tarkyskega vojvodstva ter da gojiš dobre stike z Rusi?"
"Nikoli se nisem potegoval za nje govo prijateljstvo in nikoli se ga nisem bal kot sovražnika!"
Priznavam, da se ga ne bojiš, ven dar pa ga nikar ne omalovažuj, A mmalat! Vedi, da so poslali k Jer-molovu sla z naročilom, naj te da usmrtiti kot izdajalca!"
"Razen kakšnega morilca, me ni hče ne more zadeti, dokler sem pod pokroviteljstvom Verkovskega. Pred zločinci pa me Alah varuj!"
"Poslušaj, Ammalat, povedal ti bom basen. Živel je nekoč kozel, ki so ga preganjali volkovi, pa se jc zatekel v neko kuhinjo, kjer je našel .izborno zatočišče, mnogo udobnosti in dobro hrano; in kozel se je na vso moč hvalil, kako dobro ga hranijo in kako skrbe zanj, pa je razlagal, da še nikoli ni bil v svo jem življenju tako srečen. Tri dni kasneje se je kozel pekel na ražnju. To je zgodba, Ammalat. čas je, da spregledaš! Mož, katerega smatraš ti za svojega najboljšega prijatelja, te je prvi izdal. Izdajalci te obdaja jo, Ammalat. Poklical sem te pred vsem za to, da te opozorim. Ko so me prišli vprašat za Sultanetino roko, so mi dali razumeti, da bi se
potom njih mnogo lažje spoprijateljil z Rusi, nego potom tebe, kajti ne zaupajo ti niti tisti, ki se pretvarjajo, da so tvoji prijatelji in ki se ne bodo obotavljali iznebiti se te; reči hočem, da te bodo poslali daleč, kajti dovolj je, ta te odstranijo, pa jim že ne boš povzročal nobenih skrbi več. Bil sem na preži, Amma lat, pa sem izvedel več nego sem se nadejal. Danes sem prijel šamkalo-vega nukra, ki je bil namenjen v taborišče Verkovskega; ne vem, s kakšnimi nameni se je bil odpravil tja in ni moja dolžnost, da to ugotovim. Pač pa mi povzroča skrbi dej stvo, da ponuja šamkal šest tisoč rublov onemu, ki te ubije. Verkov-ski o tej stvari nič ne ve; vendar pa, kakor ima oblast nad šamkalom. je nima nad gubernerjem. Obdolžu jejo te izdajstva, ker so te Rusi zasačili z orožjem v roki, ko si jim bi' prej prisegel zvestobo. Rekel boš, da so te pomilostili; prav. Vendar pa nekaj morajo storiti s teboj in ukre nili bodo tako, da te pošljejo v Sibirijo."
"Mene!", je vzkliknil Ammalat.
"Dovoli, da končam, pa boš videl, ali sem natančno poučen! Jutri se polk povrne v svoje vojašnice in vprav jutri bodo v tvoji lastni hiši, v Buinakiju, imeli posvet, na katerem bodo precej obširno razpravlja li o tebi in tvoji usodi. Nagrmadili bodo obtožbe proti tebi ter ti na prtili lepo število grehov. Dragi moj
s tvojim lastnim kruhom te bodo strupili, Ammalat, obesili ti bot . okrog vratu železno verigo, v ^ sapi pa ti bodo obljubljali cele £ re zlata!"
Ammalat je skušal več ko en prekiniti onega, ki je govoril, ter lZ podbijati njegove besede, pa ni 11,0 gel: na ustnicah so mu umirale be sede.

Ahmedove besede so polagoma čele prebujati zver v Ammalatu, jo je bil Verkovski ukrotil in ki 3 spala, pa je ta zver že začela tre'.fl verigo ter se je pripravljala, raztrže.
Končno se je iz ust mladega vsul potok groženj in hudih
"Ah!", je vzkliknil Ammalat, ^ ne lažeš, če je res, kar trdiš — gC' jim, ki so izrabljali mojo dobro ro in ki so zasmehovali mojo
ležnost! Dokaži, kar praviš, m
ka^1
je res, da sem Ammalat, tako je da se bom mašščeval!"
reSr
moŽ»'
tvoj
iil»
Ah-
"To so besede, ki so vredne
prekršen si ti, dasi so ušle iz
ust proti tvoji volji", je	ge-
med kan, prav nič prikrivajoč ^
lje, katero mu je povzročala v°
dova jeza. "Dovolj si že klonil *
vo Rusom pod noge! Orel, c*s n
da razpneš peroti ter poletiš ons ....... . .. , ,rMel s
oblakov! Z višine boš lažje vi
je sovražnike. Maščevanje za W vanje, smrt za smrt!
šče-
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.