Vesna Homar1, Danica Rotar Pavlič2, Marija Petek Šter3
Kronična ledvična bolezen v ambulantah
družinske medicine
Chronic Kidney Disease in Family Medicine Practices
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: kronična ledvična bolezen, neintervencijska prevalenčna raziskava, albuminurija,
diagnostična pot, družinska medicina
IZHODIŠČA. Kronična ledvična bolezen predstavlja resno javnozdravstveno težavo.
V ambulantah družinske medicine je diagnoza kronična ledvična bolezen redko opredel-
jena kot osnovni razlog obravnave. Namen raziskave je bil oceniti, v kolikšnem deležu
prepoznavamo osebe s kronično ledvično boleznijo, in podati predloge za izboljšanje
prepoznave oseb z omenjenim obolenjem v ambulantah družinske medicine v Sloveniji.
METODE. Presečno, neintervencijsko raziskavo smo izvedli v 38 učnih ambulantah
Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu predmeta Primarno zdravstveno var-
stvo, ki poteka za študente šestega letnika medicine. Študenti so za 30 zaporednih obis-
kovalcev ambulante družinske medicine, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi, zbrali
podatke o dejavnikih tveganja za kronično ledvično bolezen in o morebitnih pridruženih
boleznih ter informacije dopolnili s podatki iz dokumentacije. Za statistično analizo so
bili podatki anonimizirani. REZULTATI. V raziskavi je sodelovalo 38 ambulant družin-
ske medicine in 1.146 preiskovancev. 14,5 % preiskovancev ni imelo niti enega dejavni-
ka tveganja za kronično ledvično bolezen. Ledvično delovanje je bilo določeno pri 896
(78,2 %) obiskovalcih ambulante, ki so bili v povprečju stari 64,6 ± 15,4 leta. Kronična led-
vična bolezen je bila prisotna pri 23,3 % preiskovancev, pri 13,4 % pa zabeležena v medi-
cinski dokumentaciji. Albuminurijo je bilo mogoče določiti za 428 (37,5 %) obiskovalcev
v 14 ambulantah. RAZPRAVA. V prihodnje je nujno treba izboljšati ozaveščenost zdrav-
stvenih delavcev o pogostosti in pomenu kronične ledvične bolezni ter izboljšati mož-
nosti diagnostike na primarni ravni z dostopnostjo določanja albuminurije.
289Med Razgl. 2024; 63 (4): 289–99 • doi: 10.61300/mr6304aaa • Raziskovalni članek
1 Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Poljanski
nasip 58, 1000 Ljubljana; Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. maja 11, 1350 Vrhnika; vesna.homar@mf.uni-lj.si
2 Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; Galenia, d. o. o., Nova pot 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani
3 Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; Zdravstveni zavod Zdravje, Vilharjev podhod 1, 1000 Ljubljana
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 289
no zmanjšanje ledvičnega delovanja.
Vrednost oGF se izračuna na podlagi sta-
rosti, spola, rase, telesne mase in ravni krea-
tinina v krvi.
KLB delimo tudi glede na izraženost
proteinurije ali albuminurije. Na podlagi
razmerja med albuminom in kreatininom
v prvem jutranjem urinu ločimo tri stopnje
KLB (tabela 2) (3).
Pojav albumina v urinu zvezno sovpa-
da z večanjem tveganja za napredovanje led-
vične bolezni, zaplete na področju srca in
ožilja ter višjo stopnjo umrljivosti (4, 5). Pri
bolnikih s srčnim popuščanjem se lahko
albuminurija pojavi ali poslabša zaradi
ledvične venske kongestije in je prav tako
povezana s slabšimi izidi (6).
Incidenco in prevalenco KLB je težko
oceniti, saj bolezen v zgodnjih fazah poteka
290 Vesna Homar, Danica Rotar Pavlič, Marija Petek Šter Kronična ledvična bolezen v ambulantah …
aBSTRaCT
KEY WORDS: chronic kidney disease, non-intervention prevalence study, albuminuria, diagnostic pathway,
family medicine
BACKGROUNDS. Chronic kidney disease is a public health problem. In family medicine
practices, the diagnosis of chronic kidney disease is rarely identified as the main reason
for treatment. The aim of the study was to determine the proportion of people with recog-
nised chronic kidney disease and to make suggestions for improving the recognition of
people with chronic kidney disease in family medicine practices in Slovenia. METHODS.
We conducted a non-interventional cross-sectional study in 38 family medicine teaching
practices. Results were collected by students and their tutors during the Primary Health
Care course for the 6th year students of the Faculty of Medicine at the University of Ljubljana.
Students collected information on risk factors for chronic kidney disease and potential
comorbidities for 30 consecutive family medicine outpatient clinic attendees who agreed
to participate in the study. Then, they supplemented the patients’ information with data
from their medical records. The data was anonymised for statistical analysis. RESULTS.
38 family medicine practices and 1,146 patients participated in the study. 14.5% of patients
had no risk factors for chronic kidney disease. Renal function was determined in 896 (78.2%)
practice visitors, whose average age was 64.6 ± 15.4 years. Chronic kidney disease was
present in 23.3% of the subjects and was noted in the medical documentation in 13.4%.
Albuminuria could be determined in 428 (37.5%) practice attendees in 14 practices.
DISCUSSION. In the future, it is imperative to improve the awareness of healthcare pro-
fessionals about the prevalence and significance of chronic kidney disease, and to improve
the diagnostic pathway at the primary level by enabling albuminuria measurement at
the primary level.
IZHODIšČa
Kronična ledvična bolezen (KLB) je po smer-
nicah za izboljšanje globalnega izida ledvi-
čnih bolezni (Kidney Disease Improving
Global Outcomes, KDIGO) opredeljena kot
znižana ocenjena hitrost glomerulne fil-
tracije (oGF) pod 60 ml/min/1,73 m2 ali raz-
merje med albuminom in kreatininom
v urinu nad 3 mg/mmol v dveh meritvah
v razmiku treh mesecev. Je vsakovrstna
okvara delovanja ledvic, ki traja vsaj tri
mesece (1). KLB je običajno posledica dejav-
nikov tveganja, kot so starost, sladkorna
bolezen, visok krvni tlak, prekomerna teles-
na masa, kajenje, avtoimunske bolezni ali
genetske motnje (2).
Glede na oGF delimo KLB na pet stopenj
(tabela 1), ki se razlikujejo glede na stop-
njo okvare ali poškodbe ledvic in posledič-
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 290
asimptomatsko. Prevalenca KLB je v raz-
vitih državah ocenjena nad 10 % odrasle
populacije, kar predstavlja resno javno-
zdravstveno težavo (7). KLB je prisotna pri
10−14 % prebivalstva, kar trenutno pred-
stavlja približno 850 milijonov ljudi na
svetu in 250.000 ljudi v Sloveniji. Pri 1−2%
bolnikov bolezen napreduje do končne led-
vične odpovedi, v Sloveniji prizadene pri-
bližno 2.500 bolnikov (8, 9). Pri bolnikih
s pridruženimi boleznimi je incidenca še
višja. Slovenska prevalenčna raziskava iz
291Med Razgl. 2024; 63 (4):
Tabela 1. Stopnje kronične ledvične bolezni (KLB) glede na ocenjeno hitrost glomerulne filtracije (oGF) (3).
Stopnja oGF (ml/min) Okvara
G1 > 90 majhna okvara ledvic z normalnim delovanjem
G2 60–89 okvara ledvic z blago zmanjšanim delovanjem
G3a 45–59 blago do zmerno zmanjšano delovanje ledvic
G3b 30–44 zmerno do zelo zmanjšano delovanje ledvic
G4 15–29 zelo zmanjšano delovanje ledvic
G5 < 15 ledvična odpoved
Tabela 2. Stopnje kronične ledvične bolezni (KLB) glede na albuminurijo (3).
Stopnja Razmerje albumin/kreatinin (mg/mmol)
A1 < 3
A2 3–30
A3 > 30
Tabela 3. Število prvih pregledov (PP) zaradi kronične ledvične bolezni (KLB) v ambulantah družinske
medicine v Sloveniji za leti 2020 in 2021 (11).
Regija število PP – 2020 število PP – 2021
Pomurska 277 362
Podravska 606 650
Koroška 91 83
Savinjska 344 373
Zasavska 102 117
Posavska 257 131
Jugovzhodna 167 205
Osrednjeslovenska 701 895
Gorenjska 430 551
Primorsko-notranjska 99 118
Goriška 261 347
Obalno-kraška 312 287
Skupaj 3.647 4.119
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 291
leta 2007 je pokazala, da je imela KLB več
kot četrtina bolnikov z infarktom srčne
mišice (10).
V ambulantah družinske medicine je
diagnoza KLB redko opredeljena kot osnov-
ni razlog obravnave. V tabeli 3 je prikazano
število prijavljenih prvih pregledov zaradi
KLB v ambulantah družinske medicine
v Sloveniji za leti 2020 in 2021, ki jih zbira
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Bolniki s KLB v zgodnjih fazah bolezni
pogosto nimajo simptomov ali pa so simp-
tomi blagi. Simptomi in znaki KLB se obi-
čajno pojavijo šele, ko bolezen napreduje do
vsaj tretje stopnje. Pojavijo se lahko utru-
jenost, slabost, pomanjkanje teka, srbenje,
otekanje nog in gležnjev, neredna men-
struacija pri ženskah, težave z dihanjem,
bruhanje, zmanjšan urinski izloček in spre-
membe barve urina. Zgodnja diagnoza KLB
lahko prepreči napredovanje bolezni in
zmanjša tveganje za zaplete, povezane
s KLB (12, 13). Ob zgodnji diagnozi KLB
lahko pravočasno pričnemo z ustreznim
specifičnim zdravljenjem, ki zavre ali vsaj
upočasni nadaljnje slabšanje ledvičnega
delovanja. Ti ukrepi lahko klinično pomem-
bno izboljšajo kakovost življenja bolnikov,
saj zmanjšujejo možnost poslabšanj bole-
zni srca in ožilja ter končno odpoved led-
vic, ki zahteva dializo ali druge oblike
zdravljenja odpovedi ledvic. Zgodnje odkri-
vanje KLB tako pomaga prihraniti stroške
zdravstvenemu sistemu in bolnikom.
KLB običajno diagnosticiramo z labo-
ratorijskimi preiskavami krvi in s preiska-
vami urina. S krvnimi preiskavami dolo-
čamo vrednost kreatinina in izračunamo
vrednost oGF, s preiskavami urina ugota-
vljamo prisotnost beljakovin in albuminov,
s preiskavo sedimenta urina pa ugotavlja-
mo eritrociturijo (predvsem nevrološkega
izvora) ali druge patološke najdbe v urinu,
ki so lahko povezane s KLB.
Kot presejalno preiskavo patološke
proteinurije v družinski medicini že vrsto
let uporabljamo semikvantitativne testne
lističe, s katerimi lahko v urinu zaznamo
proteinurijo v območju 30–1.000 mg/l.
Količina oborjenih beljakovin je označena
s stopnjami 0–4+, kjer 0 pomeni < 10 mg/dl
izločenih beljakovin, sled 15 mg/dl, 1+
30 mg/dl, 2+ 100 mg/dl, 3+ 300 mg/dl in
4+ > 1.000 mg/dl izločenih beljakovin.
Upoštevamo, da na proteinurijo vplivajo
dnevni ritem izločanja beljakovin, telesni
napor, prehrana in hidracija.
Del ambulant družinske medicine pa
ima na voljo laboratorijsko določanje albu-
minurije. Albuminurija je zgodnejši znak
napredovanja ledvične bolezni in pomeni
povečano izločanje albumina ob še nor-
malni proteinuriji (14). Razmerje med albu-
minom in kreatininom v urinu se določa
v certificiranem laboratoriju s kvantitativno
metodo in ne s testnimi lističi. Albuminurija
je ob prisotnosti okvare žilnega endotela
bolj zgodaj zaznavna, tako gre za bolj občut-
ljivo in specifično metodo v postopku dia-
gnostike KLB (1). Zato se pomen določanja
proteinurije s testnimi lističi tudi v osnov-
nem zdravstvu zmanjšuje.
Ker KLB predstavlja tudi prisotnost
morfoloških oz. strukturnih sprememb led-
vic, je ena od metod opredelitve KLB tudi
UZ.
Ker KLB v začetnih stopnjah bolezni
nima specifičnih simptomov in znakov in
ker presejalna diagnostika v osnovnem
zdravstvu tudi pri osebah s povečanim tve-
ganjem ni zaznala zgodnjih stopenj KLB, je
verjetno, da obstaja velik razkorak med
številom oseb s KLB, ki so prepoznane in
obravnavane, ter dejanskim številom oseb
s KLB (9). Namen raziskave je bil oceniti
delež prepoznanih bolnikov s KLB in poda-
ti predloge za izboljšanje prepoznavanja
oseb s KLB v ambulantah družinske medi-
cine v Sloveniji. Prav tako smo želeli ugo-
toviti značilnosti obiskovalcev, pri katerih
so v ambulantah družinske medicine za-
beležili diagnozo KLB, ter ugotoviti, katere
diagnostične možnosti za prepoznavo te
bolezni so na voljo.
292 Vesna Homar, Danica Rotar Pavlič, Marija Petek Šter Kronična ledvična bolezen v ambulantah …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 292
METODE
Naredili smo presečno, neintervencijsko
raziskavo v pogodbenih učnih ambulantah
Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
kjer izvajamo praktični del pouka družinske
medicine za študente šestega letnika v sklo-
pu predmeta Primarno zdravstveno varstvo. 
Sodelovalo je 38 ambulant družinske
medicine iz celotne države. Zbiranje podat-
kov je potekalo v juniju 2023.
Preiskovanci
V raziskavi so sodelovali zaporedno raz-
vrščeni polnoletni obiskovalci izbranih 38
ambulant družinske medicine v opazovanem
obdobju do skupnega števila 30 sodelujočih
obiskovalcev na posamezno ambulanto.
Primarni vzorec so predstavljali vsi
v raziskavi sodelujoči obiskovalci ambulant,
sekundarni vzorec pa tisti, za katere je bil
na razpolago podatek o ledvičnem delova-
nju.
Potek dela
Zaporednim obiskovalcem učnih ambu-
lant so študenti medicine po predhodni
pisni privolitvi posredovali vprašalnik,
s prošnjo, da poročajo o prisotnosti more-
bitnih dejavnikov tveganja za KLB in more-
bitni že ugotovljeni KLB. V naslednjem
koraku so študenti preverili, ali se podatki
izpolnjenega vprašalnika skladajo z zapisi
v medicinski dokumentaciji. V razpoložlji-
vi medicinski dokumentaciji so študenti
preverili, ali je bilo pri bolniku kadar koli
ocenjeno ledvično delovanje. Če je prišlo do
razhajanja podatkov, so bili upoštevani
podatki iz medicinske dokumentacije.
Podatek o oceni ledvičnega delovanja v medi-
cinski dokumentaciji smo upoštevali kot
veljaven, če je bila podana vsaj ena vrednost
oGF in/ali podatek analize urina z oceno pri-
sotnosti proteinurije oz. albuminurije. 
Podatke so študenti vnašali v odprto-
kodno orodje za spletno anketiranje 1ka.
analiza podatkov
Za statistično analizo podatkov smo upo-
rabili programski paket IBM® SPSS®
Statistics 29.0 (IBM®, Armonk, New York,
ZDA). Analizo dejavnikov tveganja za KLB
smo lahko izvedli na vzorcu oseb, ki je imel
izpolnjen vsaj eno merilo za določitev KLB
glede na znižano oGF, albuminurijo ali
proteinurijo. Primerjali smo obiskovalce
ambulant z ugotovljeno KLB, obiskovalce
z opredeljenim ledvičnim delovanjem in
tiste, ki jim ledvično delovanje ni bilo niko-
li določeno. Preverili smo pogostost sle-
denja smernicam, v katerih je določanje led-
vičnega delovanja, vključno z določanjem
albuminurije, priporočeno pri vseh bolni-
kih s povišanim krvnim tlakom, sladkorno
boleznijo in aterosklerotično boleznijo.
Pri analizi smo uporabili metode opis-
ne statistike. Glede na vrsto podatkov smo
predstavili povprečne vrednosti in stan-
dardne odklone (angl. standard deviation, SD)
oz. mediano (Me) in modus ter interkvar-
tilni razmik (angl. interquartile range, IQR), če
je šlo za nenormalno porazdelitev podatkov.
Za analizo številskih spremenljivk smo
uporabili t-test za dva neodvisna vzorca, za
analizo binarnih spremenljivk pa test χ2.
Povezavo med dvema številskima spre-
menljivkama smo ugotavljali s Pearsonovo
korelacijo. Meja statistične značilnosti je
bila postavljena pri p < 0,05.
Etični vidiki raziskovanja
Raziskavo je odobrila Komisija za medi-
cinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje dne
20. 6. 2023, številka odločbe 0120-168/2023/7.
293Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 293
294 Vesna Homar, Danica Rotar Pavlič, Marija Petek Šter Kronična ledvična bolezen v ambulantah …
Tabela 4. Število vključenih preiskovancev po regijah.
Regija glede na poštno številko število vključenih preiskovancev Delež (%)
Ljubljana z okolico 867 75,7
Celje z okolico 33 2,9
Kranj z okolico 151 13,2
Koper z okolico 30 2,6
Novo mesto z okolico 65 5,7
Skupaj 1.146 100,0
REZULTaTI
Opis populacije
V raziskavi je sodelovalo 38 ambulant dru-
žinske medicine in 1.146 preiskovancev.
V tabeli 4 je prikazano število vključenih pre-
iskovancev po posameznih regijah. V vzor-
cu je bilo 47,5 % moških in 52,5 % žensk,
starih 18–98 let. Povprečna starost je zna-
šala 61,2 ± 17,4 leta, 834 (72,8 %) preisko-
vancev je bilo starih 50 let ali več.
Prisotnost dejavnikov tveganja
za kronično ledvično bolezen
V tabeli 5 so prikazani deleži obiskovalcev
ambulant, ki imajo prisotne posamezne
dejavnike tveganja za KLB. Brez dejavnikov
tveganja za KLB je bilo 14,5 % preiskovan-
cev.
Tabela 5. Dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen (KLB) in delež preiskovancev, pri katerih je dejavnik
tveganja prisoten.
Dejavniki tveganja Delež preiskovancev (%)
Starost nad 50 let 72,6
Povišan krvni tlak 53,8
Bolezni srca in ožilja 38,6
Prekomerna telesna masa 35,7
Sladkorna bolezen 25,6
Kajenje 22,9
Sorodniki z ledvično boleznijo 14,6
Znana ledvična bolezen (npr. odpovedovanje ledvic, ledvični kamni, ciste itd.) 11,0
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 294
295Med Razgl. 2024; 63 (4):
Tabela 6. Preiskovanci z opredeljenim ledvičnim delovanjem. N – število preiskovancev, oGF – ocenjena
hitrost glomerulne filtracije, KLB – kronična ledvična bolezen.
Spremenljivka
Starost (N = 896) 64,6 ± 15,4 leta
Moški spol 52,4 %
Ženski spol 47,6 %
oGF < 60 ml/min (N = 896) 17,4 %
Prisotnost proteinurije (N = 758) 10,7 %
KLB – prisotnost proteinurije in/ali oGF < 60 ml/min (N = 896) 23,3 %
Zabeležen podatek o KLB (N = 896) 13,4 %
Tabela 7. Deleži preiskovancev glede na stopnjo ohranjenosti ocenjene hitrosti glomerulne filtracije (oGF).
N – število preiskovancev.
oGF (ml/1,73 m2) število (N = 896) Delež (%) Kumulativni delež (%)
< 15 4 0,4 0,4
15–29 13 1,5 1,9
30–44 49 5,5 7,4
45–59 90 10,0 17,4
60–89 415 46,3 63,7
> 90 325 36,3 100,0
Ocenjevanje ledvičnega delovanja
Ledvično delovanje je bilo določeno pri 896
(78,2 %) obiskovalcih ambulante; oGF je
imelo določeno 896 (78,2%) preiskovancev,
prisotnost proteinurije pa 758 (66,1 %)
preiskovancev. Preiskovance, ki jim je
bilo določeno ledvično delovanje, opisu-
je tabela 6.
Proteinurija je bila statistično značilno
pogostejša (p < 0,001) pri bolnikih s sladkorno
boleznijo, povišanim krvnim tlakom, bolez-
nimi srca in ožilja ter pri starejših bolnikih.
V tabeli 7 so predstavljeni deleži pre-
iskovancev glede na stopnjo ohranjenosti
oGF.
Povezava med prisotno znižano oGF
in proteinurijo je statistično značilna (χ2 =
159,171; p < 0,001). Pearsonova korelacija
pokaže zmerno močno povezavo med zni-
žano oGF in proteinurijo (r = 0,422; p<0,001).
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 295
Prisotnost kronične ledvične
bolezni ob prisotnosti glavnih
dejavnikov tveganja
Preiskovanci, ki so imeli prisotno KLB, so bili
statistično značilno starejši od preiskovancev
brez KLB (75 ± 12,1 leta proti 61,5 ± 15,0
leta) (t = 13,060; p < 0,001). Pogostnost KLB
ni bila statistično značilno povezana s spolom
(χ2 = 3,254; p = 0,076). Bolniki s KLB so
imeli pogosteje sladkorno bolezen, povišan
krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sorod-
nike s KLB. Pogostost KLB ni bila statisti-
čno značilno povezana s povišano telesno
maso ali kajenjem (tabela 8).
V tabeli 9 je predstavljen delež KLB pri
osebah z glavnimi dejavniki tveganja (slad-
korno boleznijo, povišanim krvnim tlakom
ter boleznimi srca in ožilja).
Možnost določanja albuminurije
v učnih ambulantah družinske
medicine
Za 428 (37,5 %) bolnikov v 14 ambulantah
je bilo mogoče določiti albuminurijo. Rezul-
tate prikazuje tabela 10.
296 Vesna Homar, Danica Rotar Pavlič, Marija Petek Šter Kronična ledvična bolezen v ambulantah …
Tabela 8. Rezultati statistične analize primerjav prisotnosti dejavnikov tveganja med preiskovanci, ki so
imeli prisotno kronično ledvično bolezen (KLB), in preiskovanci z normalnim ledvičnim delovanjem.
Dejavnik tveganja χ2 p
Sladkorna bolezen 41,060 < 0,001
Povišan krvni tlak 53,413 < 0,001
Bolezni srca in ožilja 70,802 < 0,001
Sorodniki s KLB 19,870 < 0,001
Prekomerna telesna masa 1,641 0,200
Kajenje 0,057 0,811
Tabela 9. Prisotnost kronične ledvične bolezni (KLB) pri preiskovancih s sladkorno boleznijo, povišanim
krvnim tlakom in boleznimi srca in ožilja. N – število preiskovancev.
Bolezen število preiskovancev s KLB Delež (%)
Sladkorna bolezen (N = 252) 94 37,3
Povišan krvni tlak (N = 550) 174 31,6
Bolezen srca in ožilja (N = 393) 143 36,4
Tabela 10. Regijska razporeditev učnih ambulant (UA) družinske medicine Medicinske fakultete Univerze
v Ljubljani z možnostjo določanja albuminurije.
Regija število Ua število Ua z možnostjo Delež Ua z možnostjo
določanja albuminurije določanja albuminurije (%)
Ljubljana z okolico 29 10 34,5
Celje z okolico 1 1 100,0
Kranj z okolico 5 2 40,0
Koper z okolico 1 0 0,0
Novo mesto z okolico 2 1 50,0
Skupaj 38 14 37,5
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 296
RaZPRava
Raziskava je pokazala, da ima KLB skoraj
četrtina obiskovalcev učnih ambulant dru-
žinske medicine Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani, kar je dvakrat več od
zabeležene prevalence te bolezni v medi-
cinski dokumentaciji. Prevalenca KLB je še
višja pri starejših, bolnikih s sladkorno
boleznijo, povišanim krvnim tlakom, bolez-
nimi srca in ožilja ter bolniki s sorodniki
s KLB. Kljub pomembnosti zgodnje diagno-
ze KLB je diagnostika albuminurije možna
v manj kot polovici ambulant družinske
medicine, kar pomeni, da je del bolnikov
s KLB še neprepoznan.
Prevalenca KLB med obiskovalci učnih
ambulant je višja od prevalence KLB v splo-
šni populaciji, saj ambulante družinske
medicine pogosteje obiskujejo bolniki s kro-
ničnimi boleznimi. Možno je tudi, da učne
ambulante v večji meri opredeljujejo zah-
tevnejše bolnike z več sočasnimi bolezni-
mi. Ocena prevalence KLB v naši raziskavi
je skladna s prejšnjimi raziskavami preva-
lence v skupinah bolnikov s pridruženimi
boleznimi (10, 16).
Pomembna ugotovitev raziskave je, da je
bila diagnoza KLB zabeležena pri manj kot
polovici oseb, ki imajo glede na oGF in/ali
albuminurijo verjetno KLB. Nedvomno je
treba povečati ozaveščenost zdravstvenih
delavcev o pomenu zgodnje diagnoze KLB in
spodbujati presejanje v skupini ogroženih za
razvoj KLB. Ker v Sloveniji še vedno nima-
mo enotnega elektronskega zdravstvenega
kartona in je beleženje podatkov o kroničnih
boleznih neenotno in nepregledno, je nizek
delež zabeleženih KLB bolj verjetno posledica
pomanjkljivega dokumentiranja. Sočasna
uporaba papirnate, lokalno digitalizirane
dokumentacije in dokumentacije v oblaku ne
omogoča enostavnega dostopa do ključnih
informacij o kroničnih boleznih.
Z razvojem na državni ravni poenote-
nega digitalnega zdravstvenega kartona
bi lahko uporabljali digitalna orodja, ki na
podlagi podatkov o albuminuriji, oGF, pri-
druženih boleznih in stanjih samodejno
prepoznajo bolnike, ki imajo večje tveganje
za razvoj KLB (17). Pomembno pa je opo-
zoriti, da je KLB prisotna tudi pri ljudeh, ki
nimajo običajnih dejavnikov tveganja.
Z obdobnimi pregledi krvi in urina v t. i.
referenčnih ambulantah družinske medicine
lahko tudi pri teh bolnikih odkrijemo KLB
v zgodnji fazi.
Rezultati naše raziskave o prepoznavi
in beleženju KLB so ugodnejši, kot so jih
zaznali v veliki opazovalni raziskavi, nare-
jeni na Švedskem, ki je vključevala več kot
65.000 bolnikov z dejavniki tveganja za KLB
ali z že prisotno KLB. Ugotovili so, da je bila
diagnoza KLB zabeležena le pri 18 % posa-
meznikov s KLB. Delež zabeležene dia-
gnoze je bil višji pri višji stopnji KLB; pri
stopnji 3a v 9 %, stopnji 3b pri 26 %, stop-
nji 4 pri 65 % in stopnji 5 v 97 % (bolniki
s stopnjo 4 in 5 so praviloma napoteni na
nadaljnjo obravnavo k nefrologu). oGF je
bila v vseh skupinah oseb z dejavniki tve-
ganja ali z že prisotno KLB določena pri vsaj
dveh tretjinah bolnikov, kar se sklada
z rezultati naše raziskave (18).
Zgodnja diagnoza KLB lahko klinično
pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti
življenja bolnikov ter zmanjša tveganje za
razvoj zapletov. Ko opredelimo ledvično
delovanje, mora biti naslednji korak bele-
ženje diagnoze KLB. Iz literature namreč
vemo, da je zabeležena diagnoza KLB sta-
tistično značilno povezana s pogostejšim
predpisom ustreznega zdravljenja v skladu
s smernicami, kar upočasni napredovanje
bolezni (19).
Rezultati raziskave nakazujejo potrebo
po izboljšanju klinične poti prepoznavanja
bolnikov s KLB v ambulantah družinske
medicine. Ker je določanje oGF že ustalje-
na in enostavno dostopna preiskava v ambu-
lantah družinske medicine, je trenutno glav-
na omejitev v diagnostiki KLB na primarni
ravni določanje albuminurije. Ambulantam
družinske medicine je široko dostopna pre-
iskava proteinurije s testnimi lističi, ki pa
297Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 297
v primerjavi z oceno albuminurije slabo sov-
pada s 24-urno izgubo beljakovin in kasneje
zazna okvaro ledvic (20). To poveča verjet-
nost za zakasnelo diagnostiko KLB.
Omejitve raziskave so povezane pred-
vsem z zbiranjem podatkov. Podatke so zbra-
li študenti v ambulantah družinske medicine,
ki jih vodijo klinični mentorji, za katere
menimo, da je kakovost njihovega klinične-
ga dela nadpovprečna. Prav tako niso bile
zastopane vse regije oz. je bila regijska raz-
pršenost neenakomerna. Rezultatov zato ne
moremo posplošiti na vse ambulante dru-
žinske medicine v Sloveniji. Raziskava je
temeljila na informacijah, zabeleženih v medi-
cinski dokumentaciji, ki morda ni vedno
popolna ali točna. Zbiranje podatkov o oGF
in proteinuriji/albuminuriji je bilo povsem
priložnostno in zavedamo se, da je prevalenca
KLB med obiskovalci ambulant družinske
medicine najverjetneje še podcenjena.
Za nenačrtovano pozitivno intervenci-
jo raziskave se je izkazalo dejstvo, da so štu-
denti medicine in njihovi klinični mentorji
postali pozornejši na prepoznavanje, dia-
gnostiko in beleženje KLB.
Raziskava o KLB med obiskovalci ambu-
lant družinske medicine je pokazala, da je
prevalenca KLB najvišja pri osebah z zna-
nimi dejavniki tveganja (višja starost, povi-
šan krvni tlak, sladkorna bolezen in
aterosklerotična bolezen). Prevalenca KLB
med obiskovalci ambulant družinske medi-
cine je dvakrat višja od tiste, ki je zabele-
žena v medicinski dokumentaciji. Nujno je
izboljšanje ozaveščenosti zdravstvenih
delavcev o pogostosti in pomenu KLB,
izboljšanje diagnostičnega postopka KLB
z razširitvijo dostopnosti določanja albu-
minurije ter dokumentiranje bolezni v bol-
nikovi dokumentaciji.
IZJava O NavZKRIŽJU
INTERESOv
Avtorji nimamo navzkrižja interesov.
vIRI FINaNCIRaNJa
Administrativne stroške raziskave (npr.
licence za programe) je krila Katedra za
družinsko medicino Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani. Avtorji, raziskovalci,
mentorji in bolniki za raziskovalno delo niso
prejeli nobenega finančnega nadomestila.
ZaHvaLa
Iskreno se zahvaljujemo študentom in men-
torjem četrte rotacije predmeta Primarno
zdravstveno varstvo Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani v študijskem letu
2022/2023, ki so v ambulantah zbrali podat-
ke o bolnikih, ki bi lahko imeli KLB.
298 Vesna Homar, Danica Rotar Pavlič, Marija Petek Šter Kronična ledvična bolezen v ambulantah …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 298
LITERaTURa
1. Kidney disease: Improving global outcomes (KDIGO) CKD work group. KDIGO 2024 clinical practice guideline
for the evaluation and management of chronic kidney disease. Kidney Int. 2024; 105 (4S): S117–314. doi:
10.1016/j.kint.2023.10.018
2. Webster AC, Nagler EV, Morton RL, et al. Chronic kidney disease. Lancet. 2017; 389 (10075): 1238–52. doi:
10.1016/S0140-6736(16)32064-5
3. Inker LA, Astor BC, Fox CH, et al. KDOQI US commentary on the 2012 KDIGO clinical practice guideline for the
evaluation and management of CKD. Am J Kidney Dis. 2014; 63 (5): 713–35. doi: 10.1053/j.ajkd.2014.01.416
4. Palmer BF. Proteinuria as a therapeutic target in patients with chronic renal disease. Am J Nephrol. 2007; 27
(3): 287–93. doi: 10.1159/000101958
5. Pasternak M, Liu P, Quinn R, et al. Association of albuminuria and regression of chronic kidney disease in
adults with newly diagnosed moderate to severe chronic kidney disease. JAMA Netw Open. 2022; 5 (8): e2225821.
doi: 10.1001/jamanetworkopen.2022.25821
6. Boorsma EM, Ter Maaten JM, Damman K, et al. Albuminuria as a marker of systemic congestion in patients
with heart failure. Eur Heart J. 2023; 44 (5): 368–80. doi: 10.1093/eurheartj/ehac528
7. GBD Chronic Kidney Disease Collaboration. Global, regional, and national burden of chronic kidney disease,
1990-2017: A systematic analysis for the global burden of disease study 2017. Lancet. 2020; 395 (10225): 709–33.
doi: 10.1016/S0140-6736(20)30045-3
8. Luyckx VA, Al-Aly Z, Bello AK, et al. Sustainable development goals relevant to kidney health: An update on progress
[published correction appears in Nat Rev Nephrol. 2021 Oct;17(10):704. doi: 10.1038/s41581-021-00473-9]. Nat
Rev Nephrol. 2021; 17 (1): 15−32. doi: 10.1038/s41581-020-00363-6
9. Jakopin E, Bevc S. Preprečevanje in zdravljenje kronične ledvične bolezni - pogled internista nefrologa = Prevention
and treatment of chronic kidney disease in adults. In: Marčun Varda N, ed. IV. pediatrična nefrološka šola:
Preventiva in zdravljenje kronične ledvične bolezni: zbornik predavanj: 2. september 2022, Višja strokovna šola
za gostinstvo in turizem Maribor; 2022 Sep 2; Maribor, Slovenija: Univerzitetni klinični center; 2022. p. 29–33.
10. Penko M, Bevc S, Kanič V, et al. Prevalenca kronične ledvične bolezni pri bolnikih z akutnim koronarnim sin-
dromom. Zdrav Vestn. 2007; 76 (3): 151–7.
11. NIJZ: Zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost (ZUBSTAT) [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno
zdravje; c2021 [citirano 2024 Jan 4]. Dosegljivo na: https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-raziskave/
zunajbolnisnicna-zdravstvena-dejavnost-zubstat/
12. Whaley-Connell A, Nistala R, Chaudhary K. The importance of early identification of chronic kidney disease.
Mo Med. 2011; 108 (1): 25–8.
13. Shlipak MG, Tummalapalli SL, Boulware LE, et al. The case for early identification and intervention of chron-
ic kidney disease: Conclusions from a kidney disease: Improving Global Outcomes (KDIGO) Controversies
Conference. Kidney Int. 2021; 99 (1): 34–47. doi: 10.1016/j.kint.2020.10.012
14. Lindič J, Kovač D, Kveder R, et al, eds. Bolezni ledvic. 3rd ed. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Slovensko
nefrološko društvo; Univerzitetni klinični center, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika; 2014.
15. Jardine MJ, Kasiske B, Adu D, et al. Closing the gap between evidence and practice in chronic kidney disease.
Kidney Int Suppl (2011). 2017; 7 (2): 114–21. doi: 10.1016/j.kisu.2017.07.006
16. Tangri N, Stevens LA, Griffith J, et al. A predictive model for progression of chronic kidney disease to kidney
failure. JAMA. 2011; 305 (15): 1553–9. doi: 10.1001/jama.2011.451
17. Shang N, Khan A, Polubriaginof F, et al. Medical records-based chronic kidney disease phenotype for clinical
care and »big data« observational and genetic studies. NPJ Digit Med. Med. 2021; 4 (1): 70. doi: 10.1038/s41746-
021-00428-1
18. Agvall B, Ashfaq A, Bjurström K, et al. Characteristics, management and outcomes in patients with CKD in
a healthcare region in Sweden: A population-based, observational study. BMJ Open. 2023; 13 (7): e069313.
doi: 10.1136/bmjopen-2022-069313
19. Tangri N, Peach EJ, Franzén S, et al. Patient management and clinical outcomes associated with a recorded
diagnosis of stage 3 chronic kidney disease: The REVEAL-CKD Study. Adv Ther. 2023; 40 (6): 2869–85. doi:
10.1007/s12325-023-02482-5
20. Guh JY. Proteinuria versus albuminuria in chronic kidney disease. Nephrology (Carlton). 2010; 15 (Suppl 2):
53–6. doi: 10.1111/j.1440-1797.2010.01314.x
Prispelo 19. 2. 2024
299Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 299