OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU
SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX. — LETO XXIX.
Amerikanci so dobili 7 najvišjih Nobelovih nagrad
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 11, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 242
STOCKHOLM, 10. dec.—Nobelove nagrade, ki se dajejo vsako leto najbolj uspešnim učenjakom, književnikom in ostalim kulturnim in humanitarnim delavcem, so bile danes razdeljene in sicer devetim osebam, od katerih je sedem Amerikancev.
Nagrade znašajo do $33,000 vsaka. Na področju znanosti in književnosti je porazdeljenih Sedem nagrad.
Nagrado za leto 1946 v ke-niiji so dobil' trije ameriški znanstveniki, nagrado za fiziko je dobil Dr. Percy W. Bridgman, ki je izumil suhi led. Med ameriškimi učenjaki, ki so dobili to visoko nagrado, se nahaja tudi zdravnik dr. Herman J. Muller, ki je izvršil uspešna raziskovanja na področju X-žarkov.
"fudi dva Nemca dobila Nob'^Jovo nagrado
Med to skupine odlikovanih se nahajata tudi dva Nemca in sicer Otto Hahn, ki je dobil nagrado za 1944 leto za svoja raziskovanja na področju fizike. Drugi je Herman Hesse, ki je dobil nagrado za književnost za leto 1946.
Ceremonijam predaje nagrad je prisostvoval tudi švedski kralj Haakon.
LaGuardia v borbi da ohrani UNRRA-o
. WASHINGTON, 10. dec.— ^ced svetom 48 držav, ki so članice organizacije UNRIIA, bo F'iorello La Guardia, direktor organizacije, podal poročilo o de-'u, ki je izvršeno na relifnem po-'ju. Pričakuje se, da bo La Guar-'^ia nadaljeval na temu sestanku borbo, da bi se organizacijo UNRRA ohranilo tudi za 1947 leto. Proti temu načrtu so zlasti Zedinjene države.
Veruje se, da bo La Guardia, ^e mu ne bo uspelo, da v celoti ohrani organizacijo, podal neka lova priporočila za vsaj delno pomoč državam,, ki se še vedno Nahajajo v velikih težavah.
Kot je poročano, jo La Guardia podal ostavko. Največ izgle-^ov, da bo prišel na njegovo "^esto, ima general-major Lowell Rooks, ki sedaj vodi posle ^a likvidacijo UNK.RA.
Sodnija nastopila proti fašistični organizaciji v Georgiji
br;
ATLANTA, Ga., 10. decern-a. — Proti vodjam "Colum-^'ans Inc." je bila vzdignjena ^ožba od strani sodnika Eugena ^ooka, ki je iste obdolžil, da že-^'30 na podlagi sejanja sovraš-'■^a in z terorističnimi metoda-"^i priti na oblast, in da navdahnjeni z duhom hitlerizma ^lijo postaviti na oblast naci-®Wčno obliko vlade.
^ Predloženi so dokazi, ki pri-o delovanju te fašistične ^^ganizacije. Ves obtožilni ma-^^ijal je bil poslan goverherju ^llis Arnallu kot uradna zade-države. *
F'aSisti so obdolženi, da so Podstavljali eksploziv v hiše '^cev in da so grozili, da bodo bolj znane črnce "pretepli" Hnčali".
t)okazilni materija! obsega kot 200 strani izkazov, ki ^ jih podale pod prisego razne
Veliki štirje se sporazumeli glede kontrole tržaške luke
NEW YORK, 10. dec.—Zedinjene države in ostale velike sile so dobile posebna pooblastila v ekonomskih zadevah svobodnega mesta Trsta. Zunanji ministri štirih velikih sil so pristali na ustanovitev posebne komisije 12 narodov, ki bo vršila kontrolo nad delom v tržaškem pristanišču.
Pristanišče bo po sporazumu*----
imelo svojega lastnega direktorja, ki se bo nahajal v službi tržaške vlade.
Isto tako so veliki štirje dosegli sporazum glede mednarodne komisije, ki bo sestavljena od predstavnikov: Trsta, Zedinje-nih držav, Sovjetske zveze, Anglije, Jugoslavije, Francije, Italije, Češkoslovaške, Avstrije, Poljske, Madžarske in Švice. Naloga komisije
Komisija bo imela velika pooblastila v stvari priporočil in dela v vseh zadevah, tikajočih se administracije svobodnega pristanišča. Isto tako bo imela kontrolo nad vsem uvozom in iz-
Kontroverzne vesti o borbah v Iranu
TEHERAN, 10. dec.—Iranska armada se nahaja, >po zadnjih poročilih, v velikih spopadih z četami "uporniške" azerbajžke province. Poročilo pravi, da so vladne čete vdrle na ozemlje te province in da se nahajajo okrog 80 milj od prestolnice Azerbaj-žana.
Vsekakor do sedaj niso potrjene vesti o bitkah, ki se baje vršijo v raznih predelih.
Edino uradno poročilo prihaja
, iz glavnega stana iranske arma -vozom, kar pomeni, da bo njen de, ki mu načžljuje general Rar vpliv nad celo polcrr.jino zelo ve- mara. V tem i-oročilu je omenje-\	no, da so se ^'ojne operacije za-
Pričakuje se, da se bodo zuna- čele in da so prve izgube bile nji ministri razšli v petek. Be vin | lahke.
je podal izjavo, da se namerava	♦
vrniti v Anglijo v soboto.	LONDON, 8. dec.—Čete iran-
Kot je bilo poročano, se bo ske province Azerbajžan, ki se prihodnja konferenca vršila v | nahaja na sami sovjetski meji, Moskvi in sicer 10. marca.	so na pohodu proti Tehranu,
--glavnemu mestu Irana.
BOMBNIK EKSPLODIRAL Jafar Pishevar, ki vodi azer V ZRAKU; ŠTIRJE MRTVI bajžansko demokratično stran-^	ko, je ria radio v Tabrizu pove-
COLUMBUS, O., 10. dec.-	čete kmalu r»Lbe.
Nocoj je posebna komisija za- i jjg zastavo svobode v Tehranu. čela preiskavo, ki naj bi dogna- ^o novih nemirov med upor-la, kako je prišlo do eksplozije'^^gko provinco Azerbajžan in bombnika B.25, ki se je primeri-	je prišlo, ko je
la danes popoldne, ko se jear- ^^^^a vlada razpisala volitve,
glede katerih so "uporniki" rekli, da jih bodo porabili za razglasitev neodvisnosti od Tehra-
madno letalo nahajalo na red nem poletu s tukajšnje baze. Posadka štirih mož je bila pri tem ubita.
letne seje
Jutri večer ob 7. pri se.vrši letna seja podr. št. 10 SŽZ v navadnih prostorih, članice so vabljene, da se v obilnem številu udeleže. Po seji bo malo zabave.
Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ vabi članice na polnoštevilno udeležbo na letni seji, ki se vrši jutri večer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pri-četek ob 7.30 uri in po seji se razvije domača zabava.
Nocoj ob 7.30 uri se vrši letna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Ker je več važnih zadev za ukrepati kot tudi volitev odbora za prihodnje leto, so članice prošene, da se udeležijo polnoštevilno.
Članom društva Waterloo Camp št. 281 WOW se naznanja, da se jutri, 12. decembra vrši letna seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Seja je važna, ker se bo volilo odbor za leto 1947 in ukrepalo o drugih važnih zadevah. Po seji bo prost prigrizek in druga okrepčila. Vabi se člane, da se te seje udeleže v obilnem številu.
sestanek dram. zbora "naša zvezda"
V četrtek večer ob osmih se bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. vršil važen sestanek dramskega društva "Naša zvezda," na katerega se prijazno vabi vse člane in članice, ter one, ki se zanimajo za dramatiko.
na.
Volitve so odložene ne glede na borbo
Včeraj so se imele vršiti volitve, toda so bile na ukaz vlade in zaradi novega položaja odložene. Z druge strani pa je iz prestolnice "uporniške" province naznanjeno, da se bodo volitve vršile brez ozira na borbe.
Iranski premijer Ghavam je vložil oster protest proti tem volitvam in je izjavil, da jih centralna vlada nikoli ne bo priznala.
Iz Tehrana so vladna letala izvršila več poletov nad ozemljem Azerbajžan in metala letake, v kater ih se grozi z repre-salijami.
Od strani vlade so bili podvze-ti tudi koraki proti častnikom armade. Vlada je na iste naslovila apel, naj se takoj javijo na najbližje postojanke izven Azer-bajžana in preko radia podala svarilo, da bo vsak, ki bo zajet v borbi, smatran za izdajalca.
žalostna vest
Iz Hruševja pri Postojni je prejela žalostno vest Mrs. Mary Sankovich iz 6205 St. Clair Ave., da ji je tamkaj na 10. novembra umrla ljubljena mati Elizabeta Škerjanc, stara 79 let. V starem kraju zapušča dva sinova in tri hčere. Bodi pokojnici lahka domača gruda!
iz bolnišnice
Poznana Mrs. Mary Slejko se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 16302 Arcade Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. 2jahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice ter vo-ščilne karte, ki jih je prejela v bolnišnici.
PRVI EKSPERIMENTALNI POLET AMERIŠKEGA RO-KETNEGA AEROPLANA
LOS ANGELES, 10. dec. — Armadna zračna sila je danes naznanila, da je bil včeraj v kalifornijski pustinji napravljen prvi uspešen polet z roketnim letalom Bell XS-1, katerega je pilotiral 23-letni Chalmers Goodlin. Polet je trajal samo 6 minut in pol.
Roketno letalo se je dvignilo v zrak pritrjeno k trebuhu leteče trdnjave B-Ii9 in je bilo spuščeno v višini 25,000 čevljev. Odskočilo je najprej i n pustilo letečo trdnjavo, ki je izgledala, kot da se sploh ne premika.
Brzina roketnega letala se je pri eksperimentu namenoma zadrževala. Znašala ni več kot 550 milj na uro. Te vrste letala bodo eventualno sposobna razviti brzino, ki se danes zdi fantastična.
češke neprilike s katoliškimi Slovaki'
Rusija sprejela inšpekcijo čet od strani Združenih narodov
Slovaške "katoliške organiza--:ije" v Clevelandu, katerih volja je monsignor P. J. Dubosh, 10 v nedeljo piketirali pred Češ-cira narodnim domom na Broad-,vay, ko se je tam vršil shod, na katerem je bil glavni govornik iz Slovaške došli predsednik Slovaškega narodnega sveta dr. Joseph Lettrfch. Pravijo, da je dr. Lettrich "orodje komunističnega režima" v Slovaki ji, ki "preganja vero", in da je prišel v Ameriko, da vodi propagando za "komunizem."
Dr. Lettrich je na shodu izjavil, da so trditve o preganjanju vere v češkoslovaški navadne izmišljotine, ki jih širijo isti ljudje, ki so paktirali s Hitlerjem in bili na krmilu v nacistični "neodvisni Slovaški".
Češkoslovaška republika je izraz ljudske volje
Izjavil je dalje, da je prošlo pomlad večina slovaških katoličanov volila za združeno češkoslovaško republiko in da vlada v Slovakiji dela za sporazumnost med Čehi in Slovaki. Vere nihče ne preganja, pač pa jo vlada dejansko podpira in verski pouk v šolah je obvezen.
"Ob začetku vojne sta bil' pred nami dve poti," je rekel dr. Lettrich. ■ "Ena je vodila v Berlin, druga pa k pravici. Nekaj naših ljudi se je pustilo zapeljati in so iskali zaščito pri Hitlerju. Naša želja danes je, hoditi po poti pravičnosti ter skupno z Rusijo, Britanijo in Zed. državami delati za uničenje zadnjih ostankov nacizma in fašizma.
Želijo biti prijatelji vseh velikih narodov
"Mi smo prijatelji Rusije, želimo pa tudi prijateljstva Anglije in Amerike. Vzeti hočemo od vseh teh velikih narodov vse, kar je najboljšega in razvijati v 'naši lastni državi, toda hodili bomo po poti samostojnosti."
Zborovale! so "pikete" pred dvorano enostavno ignorirali in prišlo ni do nikakih incidentov. Na shodu sta govorila tudi Rev, L. A. Jarosi, pastor slovaške !u-teranske cerkve sv. Trojice in češkoslovaški konzul Jaroslav Dvorak.
zadušnica
Jutri zjutraj ob 7.15 uri se brala zadušnica v spomin če-Vida za pokojnega John Shiff-rer ter se vabi sorodnike, da se opravila udeleže.
Burke ponudil gov. Lauschetu urad pri komisiji C. T. S.
Včeraj se je zvedelo, da je župan Burke ponudil gov. Lauschetu službo pri komisiji cleve-landskega transitnega sistema, katero bi nastopil v januarju. Komisija, ki upravlja celotni mestni prevozni sistem, sestoji iz treh članov. Lausche bi zavzel mesto Williama C. Keough-a, čigar termin bo 1. januarja potekel in se izrazil, da ne želi ponovnega imenovanja. Člani komisije so imenovani za šest let in plača znaša $6,000 na leto.
Da-li bo gov. Lausche, ki se po odhodu iz Columbusa vrne v Cleveland ir. posveti odvetniški praksi, ponujeno mesto sprejel še ni znano. On je bil župan Clevelanda, ko je mestna vlada prevzela cestno železnico in ko se je upeljal sedanji sistem uprave, in se torej smatra, da je posebno kvalificiran za ponujeni urad.
Pod obstoječim sistemom ima komisija treh oseb polno kontrolo nad upravo CTS, medtem ko ima mestna zbornica kontrolo nad financo.
Vsa imenjovanja morajo j?*ti odobrena od mestne zbornice, ampak nobenega dvoma ni, da bi zbornica Lauscheta brez ugovora potrdila, ako se odloči ponujeni urad sprejeti.
Anglija pristala na sovjetsko zahtevo, da morajo biti inšpekciji podvržena tudi atomska in biologična orožja
delu v okviru Z. N.
KAKO ODLOČI VRH. SODNIJA GLEDE LEWISA?
WASHINGTON, 10. dec.—-V odvetniških krogih obstoji vtis, la se bo vrhovno sodišče razdvojilo v zaAevi odločitve, nanašajoče se na spor med vlado in premogarsko unijo, odnosno John L. Lewisa. Nekateri odvetniki pa celo sodijo, da bo vrhovno sodišče zavrglo odlok nižjega sodišča in odobrilo stališče anije in Lewisa.
MARINSKO LETALO S 34 OSEBAMI IZGINILO
SEATTLE, 10. dec. — Nocoj je bilo javljeno pogrešano ma-rinsko transportno letalo s 34 osebami na krovu, ki je bilo na poletu iz San Diego, Cal. v Seattle.
Pogrešano letalo se je zadnjič javilo ob 4:13 popoldne. Poveljnik lokalne zračne postaje je apeliral na publiko, da sodeluje pri njegovem iskanju.
NEW YORK, 10. dec.—Rusija in Velika Britanija sta se danes zediniH glede obširnega programa za mednarodno inšpekcijo orožja v okviru splošnega razorožitve-nega načrta v okviru Združenih narodov, potem pa je Molotov poudaril, da ako se podvržejo inšpekciji vojaške čete, mora isto veljati tudi za atomska, roketna in biološka orožja.
še vedno pa je nerešeno vpra-*----
sanje veta. Molotov je dal jasno I Tiicrncliivil*«! nn/lalo razumeti, da se inšpekcija ne / "gOkiaVija pOOaia
more vršiti v okviru Varnostne- gtaKŠČe O kultumem ga sveta, ne da bi se upoštevala pravica veta.
Britski delegat označil sporazum za "zgodovinski dogodek"
Do načelnega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Britanijo je prišlo po triurni debati, ki je predstavljala vrsto manevrov med Molotovom in načelnikom britske delegacije Shawcross-om.
Shawcross je sporazum dvakrat označil za "zgodovinski dogodek" in sovjetskemu zunanjemu ministru segel v roke.
Zedinjene države, katerih tajnost atomske bombe bi bila pod eno točko pogojnega sporazuma skoro takoj izročena ostalemu svetu, so se vzdržale direktnega komentarja glede britskega predloga, ki je dovedel do načelnega soglasja.
Načrt bo poslan političnemu odboru zbornice Združ. narodov
Predsednik zbornice ZN Paul-Henri Spaak je opozoril, da ako se predlog sprejme, bo celotni sistem orožne inšpekcije in raz-oroženja postal polnomočen že s 15. januarjem. V tem bi bila vključena tudi polna poročila o vseh fazah atomskega oboroževanja.
Potem je Spaak posvaril delegate, da bi se tako važen korak ne smel podvzeti s tako naglico in svetoval, da se resolucija glede inšpekcije vojaških čet jutri pošlje političnemu odboru ZN v Lake Success, kjer naj bi se spravila v sklad s predlogi glede razoroženja.
Seja zbornice ZN se je odgo-dila malo pred polnočjo.
nov odbor
Na letni seji društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1947: Predsednik Frank Habič, podpredsednik Frank Tegel, tajnica Mary Dodič, 977 E. 239 St., blagajničarka Frances Tegel, zapisnikar Frank Bučar, nadzorni odbor: Matt Klemen, Andrew Jerman in Frank Mihelich, zastopniki: za Clev. federacijo Frank Habič, za Klub društev SDD Frank Habič in Anton Vrh, za SANS Frank Tegel. Društveni zdravniki so: C. W. Rotter, A. Skur in L. Perme. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v običajnem prostoru, in bo še nadalje ostalo član Prosvetne matice ter $6.50 se je darovalo za Slov. nar. muzej.
PREDSEDNIK AVTNE DRUŽBE ZAHTEVA. DA SE UNIJE 'REFORMIRAJO'
CHICAGO, 10. dec.—Predsednik General Motors Co., C. E. Wilson je nocoj izjavil, da se morajo v delavskih unijah izvesti reforme, za odpravo "zlorab, ki ogrožajo narod."
Wilson je dejal, da imajo unije danes preveč moči in bi kongres moral poskrbeti, da se napravi konec "prisilnemu unio-nizmu."
Publika je dala izraza svojim občutkom, ko je pri zadnjih volitvah porazila kandidat« administracije, katera je podpirala unije in njihovo delovanje, je dejal Wilson, ki je svojo izjavo podal v zvezi s poročili, da bo unija avtnih delavcev zahtevala 25-procentno zvišanje mezd.
PARIZ, 9. dec. — Znotraj organizacije ZN se nahaja prosvetna, znanstvena in kulturna organizacija UNESCO, ki ima nalogo, da stvori program za splošno izobrazbo ljudstva in pobijanje nepismenosti.
Organizacija je na svoji seji odobrila program za 1947. leto, ki je bil zelo ostro napadan od strani Jugoslavije in Sovjetske zveze. V imenu Jugoslavije je pred organizacijo govoril Vladislav Ribnikar. Svetoval je, da organizacija posveti največjo pozornost širjenju propagande ne «aioo potom tiska, radia, filma, temveč tudi v politiki.
Otroci ne povzročajo vojne, izjavlja delegat Jugoslavije
Vladislav Ribnikar je posebno poudaril, "da otroci in navadna masa .ljudstva ne povzroča vojne, temveč posamezne grupe v družbi, ki so zelo vplivne v nekaterih državah, in katerim je v interesu, da vlečejo narode v vojno. "To propagando, ki se razvija kot posledica vojnega hujskanja, bi organizacija UNESCO morala najodločneje pobijati", je povedal Ribnikar.
Kritiziral je organizacijo UNESCO in rekel, da je slabost te organizacije v temu, da nima kulturnega in umetniškega vpogleda v Sovjetsko Rusijo in da ne pozna Sovjetske narode.
Ribnikar je rekel, da bosta Sovjetska zveza in Jugoslavija opazovali delo organizacije, da se prepričajo, da-li bo program imel kaj uspeha.
rojak napaden
V Charity bolnišnici se nahaja v resnem stanju Andrej Ren-ko, brat našega zastopnika John Jlenko, ki je bil v nedeljo večer najdfen nezavesten na ulici na Homer Ave. Imel je hude poškodbe na glavi in po obrazu. JCako je dobil poškodbe, je še neznano, toda sodi se, da je bil napaden. Do danes zjutraj se je še vedno nahajal v nezavesti.
zadušnica
Jutri zjutraj ob. 8:30 se bo brada zadušnica v spomin četrte obletnice smrti Helen Po-nikvar v cerkvi sv. Jeromija. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
zaroka
Mr. in Mrs. Frank Maurich iz 18627 Chickasaw Ave. sporočata, da sta se zaročila njih hči Frances Rose in Mr. Richard E. Tavenier, sin Mr. in Mrs. Fred Tavenier iz 13305 Eaglesmere Ave. Zaročenec je služil dve leti in pol pri marinih, od teh je prebil 19 mesecev na Pacifiku. Sedaj služi pri policijskem oddelku v East Clevelandu. Bilo srečno!
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
L


''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. tUl ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTlU/V >wiTES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Clevelanu and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)___
_$7.00 _ 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(2a celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
-$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta)--
.$9.00 _ 5.00
UREDNIKOVA POŠTA
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
Owen Laltimore (O. N. A.):
PODIRAJOČA SE CARSTVA
Predstavniki Nizozemske v Washingtonu so zelo previdni v ocenjeviinju sporazuma, katerega je sklenila nizozemska vlada z indoneškimi nacionalisti. Nikakor riččejo z besedo na dan in le omenjajo, da je dogovor plod naporov pametnih in dalekovidnih nizozemskih konzerva-tivcev, ki so storili vse kar so le mogli, da preprečijo razpad nizozemskega carstva, pred vsem pa da preprečijo to, da bi vodstvo prešlo v roke "?kstremistov."
V zvezi s tem je izredno zanimiv komentar, katerega je angleški cenzor zdaj, ko so britanske čete zapustile Javo in druge nizozemske otoke, odobril, namreč, da so bile po-sliine angleške čete v Indonezijo pred vsem v cilju, da pcdpro kolonij alno strukturo nizozemskega carstva, ki so je bila začela podirati po razsulu japonske administracije. Angleži so nam zdaj tudi povedali, da so utrpeli precej izgub za časa svoje intervencije—približno 600 ubitih in isto število so imeli dezerterjev.
Ta podrobnost je velike važnosti. Ne bomo pretiravali, ako trdimo, da je najvažnejša vest za kolonijalhe države, po sliČnih poročilih iz Indije, da so se muslimani in drugi Indijci ždružili v poteku upora indijske mornarice začetkom tega leta.
Varnost vsake kolonijalne dežele temelji v bistvu vedno le na tem, da mora imeti kolonij alna sila možnost, da nabere med svojimi koJonijalnimi podaniki vojaštvo, ki je zanesljivo in pripravljeno držati ostalo kolonij alno prebivalstvo ob tla. Nekaj malega evropskih čet je seveda potrebno—tem pripada naloga, da preprečujejo revolto kolonij alnih čet. Toda dežela, ki bi hotel^ držati svoje kolonije izključno še z evropskimi vojaki, bi kmalu spoznala, da je taka straža predraga.
Iz tega pa tudi sledi, da je ni resnejše krize za kolo-nijalne posesti kot ona kadar začno vojaki, nabrani med domačim prebivalstvom, prehajati na drugo stran. Nacionalistični pokreti v kolonijah so šele tedaj zares nevarni za vladajočo državo, kadar postanejo tako mogočni, da potegnejo za seboj tudi dober del vojaštva nabranega med domačini. Kolonijalna carstva torej nikdar ne morejo brez politike "deli in vladaj." V vsaki koloniji je neobhodno potrebno vzdrževati neslogo med domačim narodom, tako da je prva skupina pripravljena v slučaju upora streljati na drugo, in obratno.
Cim se pojavi pokret ki je dovolj silen, da ozdravi te notranje spore, je tuja oblast obsojena. .
Britansko in nizozemsko kolonij alno carstvo sta oba pod silnim pritiskom domačih nacionalnih pokretov, ki so tako silni, da se je bati, da bodo sposobni igrati to veliko politično vlogo. Francoska pozicija v Indokini je nekoliko drugačna, toda tudi tam se drže le s silo, katero jim daje Francija iz Evrope—in sredstva, ki prihajajo od tam, so od dneva, do dneva manjša.
Poglavitni problem je seveda angleški. Položaj v Indiji je tako napet, da so Britanci prisiljeni držati tam izredno močne evropske čete—kar pomeni veliko finančno breme. Istočasno pa so poslali neobičajne številne oddelke indijskih čet v druge dežele—v Sredozemlje, na Grško in celo na Japonsko.
Tu, v tem nenaravnem položaju razdelitve britanskih vojaških sil, je iskati Bevinovo obotavljanje napram sovjetskim predlogam, da se napravi popis vojaških sil nastanjenih v tujih deželah. Ne le število različnih britanskih vojakov, temveč tudi porazdelitev posameznih enot je stvar, ki bi utegnila presenetiti svetovno javnost.
A čemu postajajo kolonij alne čete čedalje manj zanesljive? Brez dvoma bo res, da je vpleten v to komunizem—toda nikakor ne ruski komunizem. Ako bi na primer Nizozemci hoteli obdolžiti Ruse da so krivi njihovih težav v Indoneziji, b^s|ie osmešili, kajti jasno je, da.je bil nacionalistični pokret v Indoneziji popolnoma izoliran od Rusije že dolgo časa. Radi tega govore Nizozemci vedno o nekih "Ekstronistih."
Odgovor na ta vprašanje je seveda vzgled kitajskih komunistov, ki so pokazali svetu, da se najrazličnejše politične struje v zaostalih deželah morejo^ in morajo združiti v svrho dosega skupnega programa.
Vabilo na letno sejo društva "Cleveland" št. 126 SNPJ
Cleveland, O. — Letna seja društva "Cleveland" št. 126 SNPJ se prične točno ob 8:30 Zjutraj dne 15. decembra v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma.
Letna seja je zelo važna za vse člane društva in zato je vaša dolžnost, da ste vsaj enkrat na leto navzoči pri sejah vašega društva, ker tako se boste seznanili ne samo z tajnikom, temveč tudi z ostalimi odborniki. Pridite dakle, v velikem številu in napolnite dvorano. Društvo šteje čez 400 članov in članic, kar pomeni, da bi dvorana morala biti celo premajhna, ko bi se vsi zanimali za napredek društva in Jednote, ki vam pomaga v vseh vaših potrebah.
Po seji bomo imeli nekaj okrepčila in malo zabave. Vse to bo brezplačno. Pridite dakle, tudi veterani, mladeniči in mladenke in istotako kegljaške skupine.
Na svidenje v nedeljo ob 8:30 v dvorani št. 2 v novem poslopju !
John J. Gabrenja, tajnik.
' Slovenci, namreč za dosego kvo-' te 150,000 dolarjev.
Iz tega in več drugih vzrokov, od katerih je potrebno omeniti tudi izvrstno zabavo, ki jo bo-dete deležni na tej prireditvi, vas vljudno vabim, da pridete v polnem številu v nedeljo 15. decembra v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Pričetek programa bo ob 3:30 popoldan.
Anton Jankovich.
Vabilo na letno sejo dru-'štva Marije Vnebovzetje št. 103 ABZ
Cleveland, O. — Članice društva "Marije Vnebovzetje" št. 103 ABZ, se tem potom vljudno vabi na glavno letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo dne 15. de-/:embra ob 1:30 popoldan v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Ker pride več važnih zadev na dnevni red in med njimi volitev društvenega odbora za leto 1947, ste vse članice napro-šene, da se prav gotovo te seje udeležite. Prosim, da pridete točno ob 1:30 uri, tako da se lahko vse hitro izvrši in seja zaključi.
Kakor običajno, bo po seji malo prigrizka. Potem se pa podamo na Waterloo Rd. v Slovenski delavski dom, da vidimo igro "Trije vaški svetniki". Seveda želimo videti kako se bodo igralci obračali na odru, posebno pa, ker gre čisti dobiček v plemeniti namen, za otroško bolnišnico v Sloveniji in je tudi naša dolžnost, da smo tam navzoče.
Dakle, na svidenje na naši glavni letni seji!
Gertrude Bokal, predsednica.
Zahvala pev. zbora Zarje
Cleveland, O. — Pevski zbor "Zarja" se iskreno zahvaljuje vsem posameznikom kot tudi posetnikom za njih veliko udeležbo, s katero so doprinesli pev. zboru Zarji ob njih 30-let-nici proslave, 28. novembra do tako velikega moralnega in gmotnega uspeha. Ker je bila tako velika udeležba, je bilo treba tudi veliko dela, da se postreže vsem. Zato naj gre posebna zahvala točajem, ki so
j pridno delali kot mravljice, kuharicam, vsem blagajnikom, ki so pridno šteli copake, onim pri vratih in vsem, ki so kaj pomagali.
Posebna zahvala naj gte tudi sledečim, ki so še posebej darovali Zarji in ti so: Peter Valenčič 010, Joe Hrvatin, ki vodi gostilno na 169 in Grovewood $5, Jos. Kodric, ki vodi mesnico na Addison Rd. ono stran Superior Ave. $5, Prank Kačar $2, Frank Mack $2 in John Zajc $1.
Z vsem sodelovanjem i n ogromno udeležbo ste ulili v srca pevcem in pevkam "Zarje" večji ponos, da bo s svojim pevskim naporom lahko naprej gojila slovensko pesem ter sodelovala kot do sedaj tudi z drugimi naprednimi organizacijami, katere jo bodo potrebovale pri svojih prireditvah.
"Zarja" tudi vljudno vabi vse, kateri imate posluh in veselje do petja', da se ji pridružite in s tem povečate zbor, kajti več kot nas bo, večje in lepše bo petje in več izobrazbe na kulturnem polju.
Odbor Zarje.
Z UDARNIŠKIM TEMPOM SE GRADI NOVO JUGOSLAVIJO
Prihodnja važna prireditev podružnice št. 48 SANS
Cleveland, O. — Kot sem podpisani že poročal in istotako je bilo od strani drugih dopisnikov poročano, bo podružnica št. 48 SANS imela v nedeljo 15. decembra svojo prireditev in sicer v prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Velika predstava igre tride-janke "Trije vaški svetniki" bo podana v režiji dramskega zbora "Anton Verovšek". Igre ne bom natačno opisoval, ker je to delo režiserja, ki se v to bolj razume kot pa jaz.
Želim pa napisati par vrstic o podružnici in njenem plemenitem delu. Kot je znano, je podružnica št. 48 SANS od samega začetka delala neutrudlji-vo za človekoljubne ideje. Mnogo je pomagala našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Posebno je veliko pozornost posvetila jetičnim otrokom, ki niso sami krivi, da so se nalezli te bcjlezni.
Kampanja za otroško bolnišnico je bila podvzeta v ta namen, da se pomaga pri reševanju teh nesrečnih otrok, ki so bili po nedolžnem žrtve ravno minule vojng.
Ta prireditev, ki jo prireja podružnica SANS, je v zvezi z delovanjem za dosego cilja, ki smo si ga postavili vsi ameriški
(Tisti, ki se zanimajo za obnovo Jugoslavije in silni polet, s katerim se to obnovo pospešuje naj prečita jo naslednje pismo, ki ga je pisala Zora Zore iz Rakeka svojemu stricu in teti Mr. in Mrs. John Gabrenja, 22010 Ivan Ave. Pismo pove več kot vse lažne novice, ki se širijo o novi Jugoslaviji).
Rakek, 19. 10. 1946
"Dragi stric in teta!
"Sedaj Vam pa hočem po dolgem času opisati malo življenje pri nas % Jugoslaviji. Kot sem že svoječasno pisala* je bilo v našem okraju (Notranjska) popolnoma požganih in porušenih 1,700 hiš in gospodarskih poslopij, še enkrat toliko pa delno porušenih. S kolektivnim delom bo v teku tega leta obnovljenih 40 odst. poslopij. Saj pa tudi slednjo nedeljo prevažajo avtomobili prebivalstvo iz neporuše-nih v porušene kraje, kjer udarniško čistijo ruševine in pripravljajo temelje novim poslopjem. Nekateri reakcionarni duhovniki sicer vršijo propagando, da je greh delati ob nedeljah, ko pa so domobranci' po njihovih navodilih in tudi oni sami klali pripadnike O F, pi seveda ni bilo greh. Nam se pa zdi, da je greh podleči svoji lenobi ter pustiti tisoče in tisoče naših ljudi na zimo brez strehe. Saj je vsekakor bolj prijetno lepo se odpraviti in izpreha-jati se po vasi ali pa sedeti pri topli peči, kot pa trdo delati ob vsakem vremenu. Toda tako življenje je za ljudi, ki živijo brez vsake perspektive in želijo, da se jim prinese blagostanje na krožniku. Mi pa vemo, da imamo danes ključe do blagostanja v svojih rokah, samo trdo bomo niorali šs delati tudi za one, ki sedijo za pečjo in kritizirajo. Pri nas so nezadovoljni samo izkoriščevalci, ker jim posel ne cvete več in pa reakcionarni duhovniki, ki trde, da so oni v prvi vrsti papeški uradniki, potem pa šele Slovenci.
"Zakaj so pa italijanski duhovniki lahko tudi dobri Italijani? Žalostno je to vsled tega, ker zapeljujejo na ta način ubogo neizobraženo ljudstvo, da j se bori za kapitaliste. Mi l azu-: memo, zakaj tem ljudem ne gre v račun naše udarniško delo. Sami so dajali okupatorjem se-I zname naših pripadnikov ter I navodila za požige njihovih hiš i Sedaj jim pa gre na ž'vce, ker * vidijo, da si ljudje vzajemno pomagajo in poskušajo čimprej zabrisati sledove okupacije. Saj je pri nas življenje že takore-I koč popolnoma normalno, tudi gostilne so polne. Tod^i Ijudju danes ne pijejo več iz obupi kot nekdaj, temveč iz veselju,. Boračenje je sploh odpravljeno,
ker dobi vsak revež od socialnega skrbstva podporo, katera ne bode pa še stalno večala. Tudi kriminala skoro sploh ne poznamo več. Denarja imamo manj v obteku kot v predapril-r;ki Jugoslaviji, imamo pa tako urejeno, da hitro cirkulira med ljudstvom, štediti sicer še ne moremo, pa po pravici povedan-no niti ne želimo, ker imamo za sproti dovolj. Industrialski proizvodi se ne pril^rivajo po špekulantih, temveč so dani na trg po nizkih cenah. Saj so se n. pr. pocenili kmetijski stroji za 200 odst., tekstilije pa za 60 odst. Pred vojno je stal plug toliko, da si moral prodati 2,4^ k^ krompirja, da si ga kupil, danes ga dobiš pa za 650 kg krompirja. Skratka, stremi se za tem, -da se bodo čimprej izenačile cene kmetijskim in industrijskim proizvodom.
"Pred dvema dnevoma smo imeli naš največji praznik, prvič si j3 v zgodovini volil slovenski narod svoje poslance za v Ustavodajno skupščino. Izvoljeni so bili naši najboljši borci in aktivisti. Že en mesec pred volitvami smo imeli povsod predvolilna zborovanja, kjer govorniki niso ničesar obljubljali, temveč so prikazali ljudstvu potrebo po delu. Vse vire bogastva imamo v svojih rokah, treba je 33 pridnih rok in blagostanje bo tu. V našem okraju je imel več zborovanj tovariš Metod Mikuž. duhovnik-partizan. V jedrnatih besedah j e prikazal ljudstvu, kako je na napačni poti vsak, ki posluša sodelavca okupatorje, ki se borijo za svojo nadvlado, ker nočejo delati, tepiveč bi še nadalje radi živeli na račun dela drugih. Ljudje lah*ko zasledujejo naš j uspehe v poldrugem letu po tej strašni vojni in vedeli bodp vse. Sij se gradijo mostovi, železnice, tovarne, električne centrale itd v večji meri, kot je bilo to v stari Jugoslaviji v 20. letih. V tovarnah in podjetjih se stalno dvigajo norme dela. Četudi jj bila v prejšnjem letu naša industrija na tleh, se dviga produkcija iz dneva v dan, v nekaterih panogah je že veliko večja kot je bila 1. 1938—1939. Torej nrše uspehe in važnost dela ter politične izgradnje smo pokazali našjmu ljudstvu pred volitvami, ne pa obljube. Volilna udeležba tja bila res povsod ogromna, kandidirali so samo kandidati OF, nasprotniki so imeli po našem demokratičnem volilnem zakonu možnost posta-viti kandidature, pa jih niso, ker niso imeli narodu ničesar povedati o svojem delu zanj med okupacijo in po osvoboditvi. Na Rakeku je bila udeležba 99 odst., abstinirala se je sa-
mo Klančarjeva Mica, ki se je izjavila, da sije sedaj pripadnikom OF sonce, preje je pa njim. Iz tega jasno sledi, da je simpatizirala z zločinci ter je še danes njihova pripadnica, pa se ji zaradi tega nič ne zgodi. Ce bi med okupacijo eden naših pripadnikov tako odgovoril o domobrancih, bi bil še isti dan ubit. Saj so nekoč govorili pred gasilnim domom, ter je eden domobranec vprašal drugega, "če naj vrže". Naš oče je stal pred hišo in ni vedel o čem se pogovarjajo. Ko je drugi potem odgovoril pritrdilno, je naenkrat vrgel proti našemu očetu ročno grailato. Ta pa se je k sreči odbila ob naše ograje in jo popolnoma razbila. Na ta način je ostal oče pri življenju. Bila pa je taka strahovlada takrat pri nas, da se je mirno obrnil in odšel notri ter ni niti mami povedal, kaj se je zunaj zgodilo, ker je preveč borbena, ter bi tega ne mogla prenesti. Povedal nam je šele letos. Nekoč pa so poslali k nam spat nekega "črnorokca". To so bili namreč domobranci, ki so ponoči zakrinkani morili naše pripadnike. Takrat sta spala mama in Jelka v eni sobi, oče z nekim domobrancem pa je moral spati v drugi. Ker tega domobranca td noč ni bilo, ga je nadomestil črnorokec. Prišel je že po policijski uri, tako, da^na ši niso mogli nikogar obvestiti, če se ponoči kaj zgodi. Vso noč so trepetali, kdaj jih bode prišel pobiti, oddahnili so se šele zjutraj. Ni čuda potem, da jc naša mama neozdravljivo živčno bolna, ko je morala take prestajati. Morda vam ni znano kaj je policijska ura. Določeno je bilo namreč, da se od te ure zvečer do te ure zjutraj sploh ne sme iz hiše. Nekoč nism^ smeli na spregled od 4. ure popoldne do 8. ure zjutraj. Celo v lasten hlev nisi smel k živini Koliko so jih pobili na pragu lastnih hiš, dostikrat še celo pred policijsko. Tudi skozi okna nismo smeli gledati. Morda se Vam bode zdelo neverjetno, pa je bilo vse res. Še sedaj me strese braz ob spominu.
"Stric, prosim Vas, če mi poš Ijete ob priliki glasilo tamoš-njih slovenskih reakcijonarjev "Domovino". Slišala sem namreč, da laže proti sedanjemu redu v Jugoslaviji tako, da je kar za prijeti, pa me zanima. Povejte ljudem, ki tem vestem nasedajo, samo to, da naj pridejo k nam pogledat in se bodo na lastne oči lahko ' prepričali koliko je ta list resnicoljuben.
"Končno še par besed o mi-rovn^ konferenci. Pošten človek bi pričakoval, da bomo z 1,700,-000 žrtvami vendarle osvobodil svoje zatirane brate, pa mednarodni kapitalizem in imperializem, sta naperila svoje strele proti nam. O naših mejah odločajo tisti, ki niti ne vedo, kje je Jugoslavija. O nas si upaj:' odločati tisti, ki niso občutili okupacije in niti ne vedo kaj je vojna. Samo takšni lahko zagovarjajo nemški in italijanski fa-š.zem, ker niso njihovi ' sinov' in hčere končali v krematorijil. Nemčije in v taboriščih Italije. Oni si seveda še vedno žele vojne, da bi kupičili svoje milijone, kaj njim mar, če padejo zato milijoni ljudi. Toda delovno ljudstvo vsega sveta se ne bode ve^ zanje borilo. To je dejstvo, katerega so v svojo lastno škodo prezrli. S kremplji se držo svojih pozicij, toda zakon narave terja svoje. V svoji ž^lj' po izkoriščanju sočloveka so postali tako slepi, da ne vidijo
(Dalje na 8. strani)
OPOZORILO
Drživljanske prednosti za tuj«'-rodne člane anitiriških vojnih sP bodo ukhijene 31. dec. 194(5
Po zakonu poznanem pod: Sccond War Powers Act iz leta 1942, morejo tujerodni veterani moški in ženske, ki so služili v ameriški armadi tekom drugo
ŠKRAT
V Ameriki je vse na hitro. Zato sem tudi na hitro odprl dve podružnici, kjer bodo sprejemali božična darila. Saj vem, da komaj čakate, da vam povem, da je to na 6723 St. Clair Ave., Lu-Sarjev Cafe. Tam so zaposlene tri deklice v 1., 2. in 3. šifti.
Na 4502 St. Clair Ave. ravno tako Trisa in Frank Cerkvenik hi Stanley Zore so v 1., 2. in 3. Štifti.
Vi če veste, kaj je dobro za Dožično darilo.
Vesele Božične praznike vam lelim in srečno Novo leto 1947!
Joe Pograjc.
svetovne vojne, postati državljani na hiter in enostaven način. Tozadevne prednosti pa bodo ukinjene s prvim decembrom letos.je torej čas kratek, ponavljamo izjavo zveznega generalnega pravnika o tej poenostavljeni naturalizacijski proce-. duri, čeprav je bila žs mnogokrat objavljena:
"Po tem zakonu so vsi tuje-rodci zakonito pripuščeni v Zad. države in oni izven Zed. držav, ki služijo ali so služili v bojnih silah Amerike upravičeni do sledečih prednosti: Zaprositev državljanstva potom zadevne izjave ni potrebna; dokazila pripustitve za stalno bivanje se ne zahteva; taki, ki so služIli izven kontinentalnega ozemlja Zed. d ž\v ne potrebujejo iz-kazila zakonitega vstopa; določena doba bivanja v Zed. državah ni' potrebna; predpisane zahteve izobrazbe odpadejo.
-"Zakon velia za vse one, - ki so stopili v vojaško službo ali bili vpoklicani tekom svojega bivanja v Zed. državah; upravičeni posamezniki so lahko na-turalizirani izven mej Zed. držav ; administrativni uradi so bili vzpostavljeni sirom sveta po naši imigracijski in naturalizacijski službi — povsod, kjerkoli so nastanjeni ameriški vojaki in drugi člani naših vojnih sil; tisti, ki niso služili izven Kieja Zcd. drž iv lahko pokažejo le izkazilo pripusta za začasno bivanje . . .
"Ako še služijo, se lahko obrnejo (za državljanstvo) do svojega predstojnega častnika; če io bili častno odpuščeni, naj se zglasijo pri najbližjem imigra-cijskem in naturalizacijskem uradu (Immigration and Natu-"ulzation Scrvice)."
V čat:u ko jc generalni pravnik prvič izdal gornjo izjavo, ie bilo več icot 112,000 tujerod-cev, ki so služili v naših vojnih silil h pa se navAic temu niso posluz'li prilike, da bi postali dižavljaiii. Oni, ki so vpraš;ili za (lrž,ivljanstvo, pa so jim njih prcdstojni častniki prošnje odbili, naj zaprosijo ponovno. Situacija se je nekoliko spremenila tekom zadnjih mesecev, radi česar ie upati, da se bo pod-vzelo ugodno akcija z ozirom na njih prošnje vložene zdaj.
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki ze davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela Pazmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, kate-% pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone pJložil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem," da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog . . .
Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, Velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer So vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako Faztogotilo, da mu je nekoč med
FOR SALE
TWO FINE RADIOS .
One an 11-tube push-button, 3 bands Sentinel - Combination ^ith automatic record-changer, including 88 latest records. Like new.
The other a fine 16-tube 5 bands Stromberg-Carlson floor niodel. Both radios very reasonable. Call after 6 p. m. at Benno
Leuslig, 1034 Addison Road, EN 3426.
spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To .je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.
"Miha, pojdi no malo sem!" ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjast-nika ne more trpeti.
Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvor-nikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.
"Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo," je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira pat-nušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.
"Jaz že ne bom molil!" je povzel Moškoplet z upornim glasom.
"Zakaj pa potem sem hodiš?" je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožnež, ki je včasih celo samega sebe tajil.
Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta
Vas muči naduha?
i^ri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bo-'ezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprla: Vsak dan od 9:30, dopoldne do 10 zvečer.	j
Zaprta ves dan ob sredah. I
V blag spomin
!
druge obletnice smrti moje I ljubljene soproge
JUSTINE I CERMELJ
katera je umrla dne 11. decembra 1944 leta.
Draga, odšla si od mene,
I
I tja, kjer ni trpljenja in ne i nadlog,
ali v mislih si vedno pri meni in ostala boš, dokler ne pridem
za Teboj in ostanem ob Tvoji strani za vedno.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostal:
JOHN CERMELJ. soprog
fdi^UI d a ni/^ popularni oddelek plošč—svetov-
no znanih, popularnih in klasičnih ^opravimo radio aparate, kombinacijske aparate in stroje za igrasje plošče, vseh izdelkov. — 15 let posluge v Clevelandu.
ODPRTO ZVEČER'DO 9. URE
8514 HOUGH AVE.	GA 8060
SUPERIOR GARAGE
Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE	ENdicott 0367
AL LEVEČ, lastnik
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe za božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave.
ENdicott 0511
Jennie Hrovat
oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šum-IjaJ proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše poku-kako kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jam-niška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je župnik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: "Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl . . . "
Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti fa-rovžu, je prekinil Moškbpletov radovedni vzdih:
"Bog ve, zakaj je Munk plačal danes takb veliko opravilo .. . ?"
"Ne vem!" je s trudnim glasom odgovoril Miha.
"Jaz pa vem!" je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
"Zakaj pa?"
"Na preužitek,misli iti . . . " I C Dalje 'prihodnjič)
SHOPPING OAYS
TO
CHRISTMAS
SAVE USED fAT/
\ Zgubilo se je
zadnjo nedeljo v Slovenskem I delavskem domu ^a Waterloo Rd. "Cameo" kamen iz prstana. Kdor ga je našel je prošen, da pokliče IV 5354.
Slovenski veteran
želi dobiti stanovanje zase in ženo (nič otrok). 3, 4 ali 5 sob. Kdor* ima za oddati, naj blagovoli pokliče PO 1985, Victor Udovich, 9903 Yale Ave.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
T J. RADIO SERViČE"
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh I vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players I	I
Vse delo jamčeno
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Najbolj čudoviti likalnik, ki je bil kdaj izdelan, je sedaj TU!
M new poitwar
IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE
Moške za Tovarniške delavce Inšpektorje Truckerje Ženske za Assemblerje
Varenke Inšpektorice drugi in tretji šift pet dni v tednu Stalno delo z 60 let staro firmo
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
GLADIRON
. Pridite ... in oglejte si na lastne oči novi Thor Auto-magic Gladiron likalnik. Takoj boste spoznali, da je to povojni likalnik vaših sanj . . . s posebnostmi, ki niso bile nikoli preje mogoče ... s pri-ročnostmi, o katerih se ni slišalo pri predvojnih izdelkih, PREGLEJTE TE POSEBNOSTI polem pa pridite za demonstracijo!
Irons ... presses___steams
... automogicg/fy
Operira polom kontrolo t kolenom. Sloji in lika, dočim vi sedite. Srajce zlika v AVi minuli—navadno perilo v manj času.
Se skupaj zglblje, za spravo v shrambi.
Ga lahko postavite kamorkoli v hisl.
EAST APPLIANCE SERVICE & SALES
18724 ST. CLAIR AVENUE IV 7263
GEORGE IN ANDREW KNAUS, slovenska lastnika
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
®®®(SXsXSlS)®®®®g^^
NAZNANILO IN ZAHVALA
S iugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko in pretrgala nit življenja naši preljubljeni in nikdar pozabljeni soprogi in sestri, teti in sestrični

1876

mm#



1946
AGNES TISOVIC
preje Zaviršek, rojena Rot
Blagopokdjnica je bolehala dalj časa, zadnjih devet tednov pa se je nahajala nepretrgoma v postelji. Svoje mile oči je za vedno zatisnila dne II. novembra v starosti 70 let. Pogreb se je vršil dne 14. novembra 1946 iz hiše žalosti in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Annunciation, smo jo položili k večnemu počitku v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
Rojena je bila 25. novembra 1876 leta v Studencu pri Krškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Bila je članica društva Delavec št. 257 SNPJ in podr. št. 21 SŽZ,
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so okrasili krsto pokoj nice, ko je ležala na mrtvaškemu odru s prekrasnimi venci. Ta dokaz vašega spoštovanja napram pokoj nice nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj prejmejo; Joseph in Angela Post in hči, Mr. in Mrs. Jack Susteršič in družina, Mr. Pushner iz Indianapolisa, Ind., družina Grozde, Mr. in Mrs. Joseph Žele in družina, Mr. in Mrs. Burgar iz Giddings Rd., družini Shart in Velikonja, Mr. in Mrs. Leo Zupan st., Mr. in Mrs. Leo Zupan ml., Mr. in Mrs. Walter Stevens ter Mr. in Mrs, Geo. Intihar. Mr. in Mrs. Frank Mlakar, Mr. Frank Rutar, družina Buh, Mrs. Mary Perusek in Mrs. Mary Nosan ter sinovi, Mrs. Pauline Zupan, sosedje iz Kirton Ave.; Zankar, S trie, Tratnik, Perusek, Bremmer, Prišel, Ver die, Kullik, Peterle, Zabenko, Zakrajsek, Mirtich, Lach, Blatnik, Weiss in Pozelnik, društvo Delavec št. 257 SNPJ, tor Mr. in Mrs. R. D. Beranek if South Royals Ave., Columbus, Ohio.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojnice; Mr. in Mrs. Richard Temple in Mrs. Johanna Tisovic, Mr. in Mrs. Jack Sustersic ml., Mr. in Mrs. John Prišel, Mrs. Johana Maver, J. J. Sarnish, Mr, in Mrs. Jim Jamnik, Mr. in Mrs. Albert Skoda, sosedom, Mr. Charles Karlingar, Mr. Anton Mlakar, Brodnik's Service Station, Mrs. Pauline Zupan, Mr. in Mrs. Louis Lunder, Frances Mencin, Mr. in Mrs. Joe Less ml., Mary Perušek, Mr. Joe Sribar, Mr. in Mrs. Lawrence Burgar, Rose Kastelic Swaddell, Mr. in Mrs. Edward ^lar, Mr. Joe Hrovat, Mrs. Josephine Weiss, Sloven-ska ženska zveza podr. št. 21, družini Geo. Sautas, ter Mr. in Mrs. Stanley Tisovic iz Columbia Ave.. Ft. Wayne, Ind.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj prejme Rev. Kirby za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter za ganljivi govor ob krsti pokojnice; predsednica podr. št. 21 SŽZ Mrs. Mary Hosta za opravljene molitve ob odprti krsti in predsednica društva Delavec št. 257 SNPJ Mrs. Cecilia Brodnik za tako lep nagrobni govor ob odprti gomili na pokopališču. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za izvrstno urejen pogreb in vsestransko postrežbo in pomoč * v dneh naše britkosti.
Našo posebno zahvalo naj prejmejo vsi sorodniki in sosedje, ki so nam stali ob strani v času bolezni pokojnice, jo obiskovali in bodrili ter kratkočasili, in z nami sočustvovali ter tolažili ko je smrt prekinila življenje ljubljene pokojnice.
Iskrena hvala slovenskemu Zdravniku Dr. Joseph Modicu za dobro oskrbo in olajšanje, ki ga je nudil pokoj niči v njenem hudem trpljenju.
V slučaju, da se je pomotoma izpustilo ime enega ali drugega, ki je nam količkaj dobrega storil v tem času, prosimo, da nam oprosti, ter se vsem enako najlepše zahvaljujemo.
Predraga in ljubljena soproga! Trnjevo pot tega življenja si potrpežljivo prenašala v upanju, da se Ti bo ljubo zdravje povrnilo, a narava je drugače odločila, in tako si se morala za vedno ločiti od Tvojih dragih, ki so Te neizmerno ljubili. Težka je bila ločitev od Tebe. toda spomin na Tvoja blago srce bo ostal živ med nami dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in se zopet snidemo za večno tam gori nad zvezdami, kjer ni ne muk ne trpljenja!
Počivaj v miru — snivaj sladko!	,
Žalujoči ostali;
JOSEPH TISOVIC, soprog JOHN FELICIJAN. bratranec in ANNA SUSTERŠIČ, nečakinja v West Parku, Ohio TEREZIJA ŠTOJS. ALOJZIJA KERIN in
ANA PAVKOVIČ, sestre v starem kraju.
Zapušča tudi veliko sorodnikov tukaj in v stari domovini.
West Park, Ohio, dne 11. decembra 1946.
Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto!
Berke Drug Co.
14026 St. Clair Ave., vogal £. 141 St.
ZANESLJIVA LEKARNIŠKA POSTREŽBA
Gers+ein Hardware
Fina železnina—m električne potrebščine 7405 Wade Park Ave. — EN 6700
The Mercury Bowling Co.
20 Alleys Without A Post Ground Floor
FINA KEGLJIŠČA Hough Ave. at E. 73th St. — EN 1130
NAKUPITE VAŠA BOŽIČNA DARILA PRI
Fuller's Confectionery
1462 Addison Road
Imamo polno zalogo igrač in daril za mlade in stare, božične karte in slaščice.
Vsem našim prijateljem in odjemalcem želimo Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Gabby's
22400 Lake Shore Blvd.
Kirchner Beverage
8002 Superior Ave. — HE 1320
PIVO — VINO — MEHKA PIJAČA Mehka pijača v zabojih za ohcete, zabave, piknike Ohio Concord vino — prosta dostava
J. J. Reilly Co.
Ust. 1872 BARVARJI IN DEKORATORjr 8315 Broadway — MI 7749
DAMO POSOJILA NA DOMOVE
Orleans Federal Savings and Loan Association of Cleveland
3649 East 93rd Street
Andrew's Hardware
BARVE — OLJA STEKLO IN HIŠNI PREDMETI 3587 East 93rd Street — DI 6831
Eynon Paint Store
Ekskluzi^no Sherwin-Williams prodajalec Stenski papir, barve, varniši in potrebščine 3565 East 93rd Street — MI 7580
Bedford's Pharmacy
205 East 156th St. — IV 9636-IV 9645
Zdravniške predpise izpolnimo točno
Jewel Restaurant
12331 St. Glair'Avenue
JOHN J. MARTYNOWSKI Fina jedila — prijazna postrežba
The Grand Laundry and Dry Cleaning Co.
5911-13 St. Clair Ave. — EN 5158
Naš cilj je nuditi točno in zadovoljivo postrežbo.
Humphreys and Risher ,
444 East 200th St. — KE 743»
voščijo vs6m vesele božične in novoletne praznike!
F. W. Woolworth — 5c in I Oc trgovina
648 East 185th Street
želi vsem Slovencem vesele božične in novoletne praznike!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Waterloo Center Billiard Parlor
15607 Waterloo Road 4 NAJNOVEJŠE BILIJARDNE MIZE
Princess Dress Shoppe
Obleke — spodnje perilo — nogavice — suknje in obleke
10406 St. Clair Ave. — GL 6716
klobuki
NOTTINGHAM DEPT. STORE
Čevlji in oprava za vso družino 18607 ST. CLAIR AVENUE Spodnja obleka za ženske in moške

Na narodni praznik nove Poljske
Posneto iz "Slovenskega poročevalca^
Dne 22. julija zvečer je bila sko oblikovanje, četudi je umet-v veliki unionski dvorani v , niško dognano in polno ritmične Ljubljani slavnostna proslava' očarljivosti in barvite slikovito-poljskega narodnega praznika,' sti, to je poleg tega in preko ki so ji prisostvovali ugledni dr-; tega, narodno politična poezija žavniki in drugi odličnjaki. Pes- ] in filozofija, ki spremlja zgodo-nik Oton Župančič je imel ob do-1 vino svoje zemlje in ugiba o bo-
tični priliki naslednji govor: I "Velik narod obhaja danes svoj praznik. Narod z razburka-j no preteklostjo, z mogočnim va-I lovanjem ljudske duše in njenih j zdravih klic; narod, poln živ-I Ijenjske volje, v neprestanem za-, letu, neukroten v svojem stremljenju navzgor; stvariteljski narod, ki so mu genialni duhovi v stoletjih nakopičili ogromen zaklad idejnega bogastva, da je v vseh katastrofah iz njega zaje- j mal tolažbe in spodbude za vedno nov vzpon in zagon.
"Zakaj Poljski so zadevale silne katastrofe; bila je položena na široko razprostrte ravnine brez ostro začrtanih naravnih meja, vabljivo torišče za poho-jde bojevitih divjih plemen z j vzhoda, pripravno bojišče mogočnim sosedom, ki so na njem poravnali medsebojne spore in sititi svoj pohlep na račun uboge zemlje med njimi.
"V teh spopadih in napadih so dosegli Poljaki mnogo uspehov in slavnih zmag, pa užili tudi veliko nesreče, trpljenja in ; ponižanja. Poljska je bila naposled ne samo zasužnjena, temveč razkosana prvič in drugič in še tretjič razdeljena in dodeljena v plen trem različnim državam in kazali) je, da je zares mrtva in za vekomaj pokopana.
"Čudna, čudežna in čudovita Poljska! Monarhično anarhična kraljevina in republika — oboje hkrati. Mistično zamaknjena in vdana v božjo voljo in puntar-ska, na tleh in pokoncu, zagonetno nemirna, krvaveča iz ti-j soč in tisoš ran, v verige speta; 1 boreča se za svobodo drugih! Njeni pregnanci so jo vročo nosili v svojih prsih, raznesli sloves o njeni usodi in njenem junaštvu po vsem svetu ter dvig-# nili njeno ime kot plamenico in svetel simbol borbe za pravico Franciji, Angliji, Ameriki in Avstraliji, povsod, koder so človeška srca bila za napredek, za pridobitve velike francoske revolucije, z zanosnimi gesli o bratstvu, enakosti, svobodi; tudi v carski Rusiji so gledali na-prednjaki Poljsko s prijateljskimi simpatijami.
"Visoke gore, ki so bile še brez j imena, so v navdušenju za Poljake krstili po njihovih junakih takrat, ko je Poljska sama politično ležala kakor mrlič v grobu. Bila je velika moraln'a sila, njeno ime je imelo v očestvu vseh svobodoljubov čvrsto veljavo in in svobodo, simbol, občudovan v jasen žvenk.
"Ne pričakujte od mene, da bi 1 mogel tukaj nocoj samo približno razgrniti pred vami vse obilno bogastvo poljske duševnosti, kakor se nam izraža v poljski književnosti. Jaz vam morem samo pretrgano bolj izjecljati kot izpovedati svoje občudovanje tistega, kar iz te duševnosti poznam in kar v njej čutim in I slutim velikega in pomembnega. Samo nekaj utrinkov, kratkih pobliskov.
"Poljska literatura je stara. Ze v renesančni dobi ima velike poete, ki so dali poljskemu jeziku gibčnost, da so njihovi nasledniki lahko izražali najrah-lejše odtenke čustev in misli. Ako iz množice veleumov, ki so ustvarjali poljskemu narodu du-ševnost, dvignemo v naše obzorje samo svetlo trozvezdje Mic-kiewicz - Slowacki - Kresinski, nam zašije troje duhovnih svetov, ki te zavzamejo po klasični j harmoniji oblike,. po mistično j zagonetni vizionarnosti in metafiziki idej. To niso samo osebne lirske izpovedi, četudi so iztr-I gane iz dna srca, ni zgolj estet- i
dočih poteh svojega ljudstva, ki je pa po pomembnosti in dovršenosti obče človeška in res priznana in občudovana po vsem svetu.
let j a ? O tragični mnogostroki umetnosti Wyspianskega, ki je čutil preteklost in tradicijo — tudi vpliv in oboževanje slavnega trozvezdja—kot mrtvaka, ki ga mora prenašati Poljska na hrbtu in se ga mora iznebiti, ako se hoče priboriti do novega vznika po vojni, ki jo je v duhu že davno prej videl. Ali o proroških vizijah daljnovidca Norwida? Ali o pesniku socializma in demokracije, ki je naturalistično opeval kmečko življenje, ker je ! vedel, da tiči odrešenje Poljske 'pod kmečko suknjo,' o Janu Kasprowiczu ali o subtilnem Le-
opoldu Staffu ? O širokem epiku "Velika vsemu človeštvu sve-j Reymontu, ki stoji z obema nota so imena Homer, Dante, ^ gama čvrsto na plodni kmečki Shakespeare—in ne jaz, drugi zemlji'
svetovni kritiki, estetiki in literarni historiki si niso pomiš-Ijali izgovarjati v isti sapi tudi imen teh poljskih genijev.
"Čudno, čudežno in čudovito; Poljska, zbrisana z zemljevida Evrope, ljudstvo, prisiljeno v trdo tlako pod tujimi strahovalci, ki so hoteli zatreti celo poljski jezik po več kot pol tisočletnem bujnem razcvitanju — a genij poljski ustvarja svoja najbolj dovršena dela: prav v tem, 19.
^ , ,.	. , . ,. , gimi nam postavami Matije Čo-
sWle%u, v dakAju ixtpAag* FnuKetaP:%aenuLTdn.ai
1 r* T3 rN I 1 1» <-k	I
"S temi pisci je poezija stopila z visokega vodilnega mesta, a ni nič manj umetniška. Narod s tako duševno preteklostjo prav gotovo nikoli ne more trajno onemeti in oslepeti in bo tudi v bodoče rodil velike pevce in vidce, ki bodo v ponos Poljski in obogatitev svetu.
"Naši prvi resni in važni stiki s to visoko kulturo so zvezani s prvim, največjim dvigom našega duševnega življenja, z dra-
mučeništva, da Poljska svetu tri { velike pesnike, in največjega iz-1 med njih Mickiewicza; preseneti muzike s Chopinom, slikarje z Matejkom, znanstvenike z gospo Curiejevo rojeno Skodlow-sko, ter uvrsti med nesnirtna imena angleških romanopiscev Josepha Conrada, Korzeniow-skega po pravem imenu.
"Moje predavanje ni, ne more in tudi noče biti tečaj o poljski književnosti. Nekoliko črk mora zadoščati, da osvetlim te in one značilnosti poljske knjige, ki ustvarja narodu duševnost. Ali naj govorim o 'mladi' Poljski, kakor so se imenovali moderni pisatelji ob prelomu sto-
je po Čopu Slovenija obiskala Poljsko, Poljska ji je vrnila obisk po Emilu Korytku. Mi smo dali poljskemu pregnancu zavetje in po smrti zadnje domovanje v naši zemlji. On se nam je oddolžil z navdušenim zanimanjem za naš jezik in z zbiranjem naših narodnih pesmi. Prešernov napis na njegovem grobu priča, kako je naš pesnik cenil Korytku je Prešeren spoznal Mickiewicza in ga nekaj prevedel.
"Po tem obetavnem začetku pa zveze niso bile toliko živahne, kakor bi bilo v prid obema narodoma in prevodi iz poljščine so
(Dalje na 5. strani)
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
A. G. HUETER JEWELRY
ZLATARJI IN
REGISTRIRANI OPTOMETRISTI 8513 SUPERIOR AVENUE CE 0785
WALTER F. MEYER
ZLATAR 12509 ST. CLAIR AVENUE GL 4700
Fina zlatnina in ure
HAVRE'S DEPARTMENT STORE
BROADWAY IN EAST 78th STREET MILES AVE. IN EAST 133rd STREET
, Oprava in potrebščine za moške in ženske; preproge, igrače, itd.
Ustanovljena 1877 leta
SALLY SHOPPE
Suits, suknje, obleke, nogavice in druge potrebščine po zmernih cenah
21910 LAKE SHORE BLVD.
KEnmore 4005
ADA B. JENNISON — EDITH A. LIPPS
SOLON DRUG STORES
ZDRAVNIŠKE PREDPISE TOČNO IZVRŠIMO 21860 LAKE SHORE BLVD.
IVankoe 0704 21051 EUCLID AVENUE KE 1135
CLIFFEL'S BAKERY
22030 LAKE SHORE BLVD.
IVanhoe 0991
FINO PECIVO, KRUH IN TORTE, ITD. ^
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Shore Department Store
22040 Lake Shore Blvd. — IV 6161
Vsakovrstna oprava za celo družino
Bills Service Station
8007 Superior Avenue	^
Gasolin, olje in popravila na avtih
Keith Weigle Motors, Inc.
20941 Euclid Avenue
želi vsem vesele božične in novoletne praznike
, CVETLICE ZA VSE NAMENE Lepi šopki za svatbe, venci in cvetje v loncih
Roger's Flower Shoppe
COIT ROAD, VOGAL E. 140 STREET — GL 8752
Dr. Henry F. Sloan
ZOBOZDRAVNIK 15201 St. Clair Ave., soba št. 11 — GL 5459
nasproti Collinwood High šole
Nottingham Restaurant
FINA DOMAČA JEDILA 18625 St. Clair Ave. — IV 9507
Fl^yd D. Rupert
7030-32 Superior Ave.
želi najlepše božične praznike in srečno novo leto od WOOLWORTH'S 5c & lOc STORE
Victory Dinette
13817 St. Clair Avenue FINA JEDILA
Superior Auto Parts
OF CLEVELAND, INC.
Prodajalci avtomobilskih delov in potrebščin 7911-13 Superior Ave. — EX 5225
F. W. Woolworth Co. - 5c & lOc Store
5656 Broadway — MI 2998
Furney's Dress Shop
Ročne tprbice — zlatnina — nogavice in spodnje perilo 15612 Euclid Ave. — LI 9164
Gibbs Drug Store
IZPOLNIMO ZDRAVNIŠKE PREDPISE 7043 Superior Ave. — EX 0055
Dopeljemo na dom
J. R. Emerich
LEKARNA IN ZLATARNA 18631 St. Clair Avenue
Ustanovljena 1895 leta
Moorehead Cleaners & Tailors
ČISTILNICA IN KROJAČNICA
Ekspertno delo 18521 St. Clair Ave. — KE 1239
Hawley & Reed, Inc.
Kompletna zavarovahiinska posluga * 215 The Arcade Bldg. — MA 1905
Harris Restaurant
Fina jedila po zmernih cenah Odprto od 5.30 zj. do 2. pop. 4007 St. Clair Ave.
Schmid Auto Body
1254 Addison Road — EN 4947 Popravimo ogrodja in fonder je na avtih, barvamo in varimo. Prodajamo in kupujemo rabljene avte
' WILDWOOD FLORAL
20020 LAKESHORE BLVD.
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE POŠLJEMO PO TELEGRAFU KAMORKOLI Odprto ob večerih in nedeljah — Dovažamo IV 3215
Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto!
Forest Hills Bowling Center
NOVA BRUNSWICK KEGLJIŠČA 13580 Euclid Ave. pri Superior, zgoraj
Prosto parkanje za 800 avtov.
Camera Y Shop
16355 Euclid Ave., pri Ivanhoe Rd.
Agnes Stamberger's Dress Shope
IZDELUJEMO FINE OBLEKE ŽE 20 LET 16813 Euclid Ave.
I. G. Oskar
KROJAČ	1233-35 East 74th St. (zadaj)
Naredimo obleke, suknje in vrhnje suknje po meri Popravi^no in predelamo staro obleko
Wm. Nielsen's
Garaža in trgovina s avtomobilskimi potrebščinami Rabljeni avti, Exide baterije, barvanje in varenje Garaža na: 14312 St. Clair Ave.
Trgovina na: 14307 St. Clair Ave.
GL 0630
KUPILI BOSTE BOLJE-PRI
Ralph Stewart Buick Co.
12516 Shaw Ave. (Si. Clair in £. 125th St. MU 7300
John Bull
10104 St. Clair Avenue
Ribe in chips serviramo za 50c; za na dom 30c Imamo tudi sendviče in druga jedila. Odprto od 11. zj. do 8. zv.
The Uptown Drug Store
St. Clair Ave. in E. 105 St. — MU 3600
Zdravniške predpise izpolnimo točno in natančno
John Thomay
4409 Clark Ave. — WO 1762
POPRAVLJALNICA ČEVLJEV Prodajamo tudi boljše vrste čevlje
Mathew's Quality Meats
Mi preskrbimo meso za hotele, restavracije in klube Imamo prašičevo, telečje in goveje meso, janjetino , in perutnino.
5806 Superior Ave. — EX 4686
C. A. Henriksen
VSAKOVRSTNA SEMENA 8836 Broadway
N. A. Castelli
KROJAČ 12603 Si. Clair Avenue — GL 5227
Fino delo po zmernih cenah
The Weyand & Metcalf Co.
MODNO BLAGO IN MOŠKA OPRAVA Dve trgovini:
Superior Ave. in E. 55 St. — Superior Ave. in E. 125 St.
Dr. Joseph F. Rapisarda
212 Huron-Ninth Bldg	2132 E. 9th St.—MA 2573
ZDRAVNIK ZA NOGE Uradne ure: 9. do 6. zv., ob torkih od 9. zj. do 9. zv.
Fisher Jewelry
FINI DIAMANTI, URE IN KAMERE 670 East 105th St. — GL 1517
OBIŠČITE ME V NOVIH PROSTORIH
Ralph's Sohio Service
1163 East 123rd St.. vogal Phillips Ave.
'	Gasolin — olje — popravila
NORTHEAST MOTOR & . BODY REPAIR
389 East 156th St.
Barvanje — varenje — popravila na fender jih in ogrodju
MOTOR—CLUTCH-BRAKES KE 1577
POBERDOB
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Ni se še zdanilo, ko je neko jesensko jutro leta 1942 udarila pri Gergoletu po vratih kvestu-rinova pest. Žena v postelji se je dvignila, sedla, se šele potem prav zdramila in vprašala zmedeno:
"Kdo je?"
"Odprite, kvestura!" je odgovoril glas v italijanščini. Žena je stresla moža za rame in ko mu je dopovedala, kdo je pred vrati, se je oblekla in šla odpirat.
V hišo se je preriha 12 kvestu-rinov z bajoneti na puškah.
"Gergolet Franc?"
"Jaz," je odgovoril Gergolet mrko in se oblačil. Žena in šest otrok je zajokalo, stari oče se je tresel v postelji. Gergolet je tolažil:
"Nikomur nisem nič žalega storil, kmalu se vrnem."
Kvesturini so prebrskali hišo, potem pa odpeljali Franca proti Tržiču, po skalnati in valoviti cesti, po kateri se je vozil, kakor več tisoč drugih okoličanov, že dolga leta jutro za jutrom v ladjedelnico.
Na veliki cesti je eskorta narasla: osem mož so dvignili v Doberdobu tisto jutro kvesturini' iz postelj in jih odvlekli na postajo, potem pa z vlakom v Trst—mimo Devina, Nebrežine, Sv. Križa, Proseka, Kontovelja. žerjavi in dimniki tržiške ladjedelnice so se izgubljali v sončnem, rahlo meglenem jutru, Gradež je bilo komaj videti iznad gladine morja.
Med potjo se je eskorta povečala. Tudi v Tržiču, v Jamljah, v Opatjem selu, na Proseku in še drugod so pobirali može. V tržaški ječi, v Coroneu, je narasla skupina že na 56 mož; tudi iz Gabrovice nad Koprom, iz Volščice, Komna in Gorjanske-ga so jih privlekli.
Gergoleta so pahnili v celico 54, kjer so čakali pred njim na smrt Birdovec, Tomažič in še mnogi drugi.
Čez nekaj dni so ga odvedli na zaslišanje. Privezali so ga k stolu in ga bili z bikovkami in pestmi.
"Si zbiral orožje za partizane? Priznaj, vse vemo! Hrano in denar si jim dajal!"
Pripeljali so izdajalca in Gergolet je priznal, da je dal 12 lir —za begunce.
Gergoleta so zaprli v "celico na zrak," v celico, ki se ji streha odpira, da jetnika ni treba voditi na sprehod. Čez tri mesece pa so ga z drugimi vred naložili v policijski avtomobil in ga odpeljali na postajo.
Tesno so stali na peronu jetniki drug ob drugem in čakali, da jih razporede po posebnih vozovih, urejenih za takšne prilike. Jetniki so bili uklenjeni in privezani na verigo. Okrog njih so stali karabinjerji in kvesturini z bajoneti na puškah. Po peronu so postajali potniki in zvedavo gledali jetnike in njihovo spremstvo.
Jetniki so molčali in dvignjenih glav gledali čez ramena žan-darjev in mimo bajonetov na peronu.
Gergolet je obšel lep, doslej še nepoznan občutek — tako uklenjenega s tovariši z isto verigo, sredi žandarjev, na peronu, od koder jih bo vlak odpeljal bogve kam . . .
"Zapojmo," je šepnil. "Bratje, le k soncu . . ."
Sam je začel prvi. Brez omahovanja so pričeli še drugi.
"Bratje, le k soncu, svobodi!"
Pesem je donela po peronu. Gosposki potniki, ki so bili jetnikom blizu, so se odmaknili za nekaj korakov. Začudeno, preplašeno so pogledovali okrog sebe, kakor da se boje, da bi se ' nekaj odtrgalo in planilo nanje. Delavske žene, ki so se vozile z vlakom v Furlanijo po hrano, kmetice, ki so se vračale praznih
košar iz Trsta in delavci iz okoliških vasi, so gledali z občudovanjem tovariše v verigah in bi najrajši zapeli z njimi. Žandarji so kričali na jetnike, vlekli za verige, snemali puške in nastavljali bajonete možem na prsa.
"Pobili vas bomo! Drago boste plačali to stvar!"
Jetniki pa so peli uporno, vedno glasneje in odločneje:
"Bratje, le k soncu, svobodi!"
žandarji so jih potiskali v celice na kolesih. Po štiri, pet, šest v vsako. Ko so bili vsi v vozovih in se je vlak že premaknil proti Barkovljam, se je oglasila iz njega nova pesem:
"Nabnisimo kose, že klas dozoreva!"
Gergolet je mislil na ženo in otroke. Poredko je mislil nanje, ker je gledal poslednji čas pred seboj en sam cilj—svobodo Doberdoba, svobodo Primorske.
Zdaj je mislil na družino. Vedel je, da vozi vlak proti Tržiču, da bi lahko videl doberdobške hribe, če bi bilo okno odprto, i Kam vodijo jetnike, pa ni ugibal—morda v Videm ali v Italijo, v ječo, v konfinacijo ali v smrt ... To ga ni več skrbelo. Niti usoda otrok ga ni več skrbela.
"Dal je življenje za svobodo, za Jugoslavijo, bodo lahko rekli, če padem. Ne bodo ostali pozabljeni in nepreskrbljeni..
Nekaj dni po kapitulaciji Italije so pridrveli Nemci tez Redi-pulj proti Doberdobu. Ustavili so se na Poljanah, pobili nekaj partizanov, kurirko in štiri in-ternirance, ki so se vračali iz Italije domov. Potem so se zagnali Nemci v Doberdob. Moški in interniranci so se komaj utegnili umakniti iz vasi, žene in dekleta pa pospraviti kotle, v katerih so kuhale za vso množico ljudi, ki se je zbirala v Doberdobu ali pa bila na poti skozi vas.
"Pobili vas bomo, kakor one bandite tam spodaj," so kričali Nemci in fašisti na ljudi, jih gonili skupaj in pretepali,
Lakovičevo je pretreslo. Njen mož, obveščevalec Peter, se je podal malo prej na Poljane. Stekla je zdaj za njim proti Poljanam, toda Nemci je v vas niso pustili. S puškinimi kopiti so jo nagnali nazaj.
"Ljudje božji, povejte mi, ali je moj med njimi?" je vpraševala nazaj grede ljudi, povedati ji pa nihče ni hotel! "Prenesla bom, ne bojim se, samo vedela bi rada. Saj je vedno govoril, naj se ne bojim, da bo otrokom dobro po zmagi, če tudi njega ne bo . . ."
Kogar je srečala, ga .je vprašala. Vsak pa je v zadregi odgovarjal, da ne ve, če so tudi Petra ustrelili.
"Pojdite vi pogledat," je rekla staremu očetu, ko se je vrnila domov. "Stari ste, mogoče vas bodo spustili skozi vas."
Stari je šel, bel v glavo, kakor da bi imel pokrito s prejo, sključen pod težo osmih k rižev.
Čez pol ure se je vrnil. Lako-vičeva ga je pričakovala že na cesti, on pa je šel kar mimo nje skozi ograjna vrata na dvorišče, tipaje s palico po tleh kakor slepec.
Pred pragom je klecnil na kolena, glava mu je omahnila do zemlje in obupno je zaklical s starim, hreščečim glasom:
"On je! Edinega sina sem izgubil!"
Tisti hip, ko je žena zvedela, da je vdova, se je nemir v njej polegel. Stopila je k starcu, ga dvignila in tolažila;
"Ne jočite, oče, ne obupujte, I za svobodo je padel Pet^r . . ." I Ko so Nemci zapusti-i vas, je I šla Lakovičeva s sosedi po moža. j Zavila g& je v belo rjuho—po krsto v Gorico ali v Tržič ni mogla.
ker so vse ceste zastražili Nemci—in ga pokopala za hišo.
*
To sta le dve zgodbi iz zgodovine borb in trpljenja dober-dobškega 1 j u d st v a. Takšnih zgodb pa je tisoč. Vsi Jarci, Jeleni, Lavrenčiči, Lakoviči, Ger-goleti, Vižintini in drugi jih vedo povedati, vsaka hiša je doživela več kakor eno. Pokazali vam bodo tudi pogorišča, kjer so Nemci, fašisti in beli mučili ljudi in potem hiše z žrtvami vred požgali, da zabrišejo sledove.
Povedali vam bodo, s kakšnim veseljem in zaupanjem so pričakali mednarodno komisijo spomladi; kako se je komisija prepričala, da žive v Doberdobu zares sami Slovenci; kako so verovali v zavezniško stvar, kako niso pričakovali, da se bodo po vojni še morali boriti za svobodo.
Na kraju vam bodo povedali, da so v petek v Tržiču spet streljali na nje—to pot angleški in ■ ameriški vojaki ter Andersovi i banditi.	j
Doberdob, poslednja sloven-' ska vas pred Furlanijo, naj bi ostala po vseh žrtvah in vsemi trpljenju zahodno od črte. Iti naj j bi bila meja med Jugoslavijo,in i Italijo. Doberdobsko ljudstvo—| in ono v Tržiču, v Gorici, v Br-1 dih, pa v Trbižu, v Istri—to sa- j mozavestno borbeno, ponosno,} tisočkrat preizkušeno ljudstvo naj bi se dalo kar tako ločiti od države, za katero se je bojevalo, ki jo je pomagalo ustvariti, v kateri vidi svoje življenje in svojo srečo.
Takšne zgodovinske "usode" ni priznavalo v preteklosti in je ne bo v prihodnjosti. Pa tudi mi: se ne bomo nikoli odrekli svojih j rojakov na Primorskem. C. Z. i
Na narodni praznik nove Poljske
(Nadaljevanje s 4. strani)
bili dokaj redki. Mislim, da je bila tega kriva politična situacija v tedanji Avstriji. Poljaki (fevdalci) so hodili po večini svoja pota, ne oziraje se na želje in koristi drugih Slovanov, Tako je bila Praga našim dijakom mikavnejša od poljskih univerz. En pisatelj pa se je pri nas udomačil kakor malokateri drug iz tujega sveta; kdo izmed nas vseh, ki je ljubil lepo knjigo, ni v mladih letih sanjaril nad Sien-kiewiczevimi romani in se podil po ukrajinskih stepah in močvirjih, ae bratil z molojci, se smejal Zaglobovim ukanam in trepetal za velike načrte poljskih vodij?
"Sienkiewicz je bil eden zadnjih, katerega delo je bilo vse posvečeno tolažbi naroda v velikem ponižanju za časa hakati-stovskega znašanja nad vsem, kar je dišalo po poljskem duhu; zato so mu Poljaki iz hvaležnosti priznali grob na krakowskem Waw^elu poleg poljskih kraljev in veleumov,
"Nefiateri bivši slušatelji poljskih univerz so nam potem še prevajali; tako Vojeslav Mole Slowackega, drugi moderne romane, pa tudi Miekiewicza, Kas-prowicza. Tu čaka mlajše mojstre sloveiiske besede še mnogo dela, ki bo vredno truda.
"Nova, strašna preizkušnja je prišla nad poljsko zemljo in nad poljski narod s to poslednjo vojno. Poljaki so jo prebili. Oni so bili prvi,i ki so se postat ili nacističnemu nasilju po rotu. Poljska—junaška mučenica, tolikokrat prevarana za obljubljeno svobodo, in vendar nikdar nikoli brez upa vanja-posestrima, junaški mučenici Jugoslaviji in Sloveniji! Sredi najhujšega viharja se je ljudstvo odločilo za pravo stran, za pravo svobodo in demokracijo, za socialno pravico širokih množic, za naslovitev na zvezo sovjetskih socialističnih republik. Vrglo je z ram mrliča, ki ga je prenašalo sto-
(Dalje na 6. strani)
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
JEN-NET GIFT SHOPPE
22052 LAKE SHORE BLVD.
PRI NAS DOBITE VSAKOVRSTNE VOŠČILNE KARTE IN RAZNA DARILA

MULLAIRE'S
FRENCH DRY CLEANERS 3627 CARNEGIE AVENUE HEnderson 4475
Prvovrstno delo — cene zmerne
IVANHOE COAL CO.
1725 IVANHOE ROAD
KURJAVA ZA SLEHERNI FORNEZ KEnmore 1446
FORMAL CLEANERS
1194 EAST 79th STREET HE 3050
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo MI OBRATUJEMO NAŠO LASTNO ČISTILNICO
PENLAND FLOWER & GIFT SHOPPE
CVETJE ZA VSE SLUČAJE 609 EAST 125ih STREET GLenville 1780
ERMA PENLAND
ENGLISH WOOLEN CO.
KROJAČI IZZA 1898 ' B. O. PATTERSON, posl. 1925 EAST 6th STREET MA 5176
HELEN M. De VANNA
REAL ESTATE 535 EAST 185lh STREET KE 6523
Za hitro, zadovoljivo postrežbo, oddajte vaše posestvo nam v prodaj
NOVELTY AND GIFT SHOP
SVETILKE — KIPI — POSODA 14900 ST. CLAIR AVENUE
JOSEPHINE'S FASHION SHOPPE
10227 ST. CLAIR AVENUE GL 6284
Obleke, športna oprava in spodnje perilo
PETE'S & JACK'S SERVICE
2 prostora:
16101 WATERLOO ROAD IN 16911 EUCLID AVENUE POPOLNA AVTNA POSTREŽBA IN POPRAVILA Tel. na postaji: KE 7091; v garaži KE 2000
TEXACO PRODUKTI PETER J. LALLO IN JACK BLACKWELL
VOGUE DRESS SHOP
15009 ST. CLAIR AVENUE
JUNIOR MISS OBLEKE ŠPORTNA OPRAVA IN POTREBŠČINE
URE	URE
POPRAVIMO V POPOLNO ZADOVOLJSTVO Eno tedenska postrežba
TED'S JEWELRY
1940 East 6ih St. in Vincent Ave. Fidelity poslopje — CH 8429
Vsem vesele božične praznike in
srečno novo
leto!
CHARLEY'S BEER & WINE SHOP
677 EAST 185lh St. — KE 4530	i
Nabavite si za praznike okusno pivo in fina vina pri nas. Točna in vljudna postrežba—cene zmerne.
ALBERT J.REUSS
TRGOVINA Z ŽELEZNINO PLUMBERSKI IN ELEKTRIČNIMI PREDMETI
4520 SUPERIOR AVENUE Za dostavo vseh popularnih vrst pive v zabojih, pokličite ENdicoit 2356
ELLIS & LESSER
FIRESTONE HIŠNI IN AVTNI PREDMETI 719 EAST 185th STREET KE 7444
CRAWFORD LAUNDRY
PERILNICA, KI NUDI NAJBOLJŠO POSLUGO 17111715 CRAWFORD ROAD CE 4331
Vse je zavarovano v slučaju ognja ali ropa
BOULEVARD CAFE
'v,	21920 LAKE SHORE BLVD.
,	VSAKOVRSTNO ŽGANJE, PIVO IN
\	PRIGRIZEK
Pivo samo iz lesenih sodčkov in skozi cevi
HERMAN KOLLMAN
' BICIKLI—DELI IN POPRAVILA \	569 EAST 185th STREET	,
STANDARD OIL CO.
22311 LAKE SHORE BLVD. RE 1716
ATLAS TAJERJI IN ATLAS BATERIJE 24-urna posluga
MARTIN DRESS SHOP
673 EAST 185th STREET IV 7600
Fine obleke po zmernih cenah
EUCLID FISH CO.
Clam Bake Specialists of Northern Ohio \ 18601 ABBY AVE. PRI EAST 185th ST. KE 6448 VSAKOVRSTNE RIBE Serviramo od 4 do 1000 clam bakes na leto
CHARM DRESS SHOPPE
SPODNJE PERILO IN NOGAVICE Svilene in bombažne obleke 827 EAST 185th STREET IV 6047
w
JOHN T. FLYNN
848 EAST 140th STREET
Gasolin, olje in avtne potrebščine
FINE OBEDE
DOBITE PRI NAS PO ZMERNIH CENAH Velika izbera vsakovrstnih jedil
ANDERS CAFETERIA INC.
2082 East 4lh St. — MA 9364
Življenje na točki 21
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Neskončni gozdovi Kočevskega Roga skrivajo v svojih kraških globelih naselbine, s katerimi je zvezan velik dal zgodovine osvobodilnega gibanja. Te slavnostne jih bo lahko vsakdo videl na svoje oči. Vseh ne, kajti potlej bi moral dneve prehoditi skozi kočevske pragozdove od Suhe do Bele Krajine, od kočevske strani do Gorjancev. Koliko pa jih je tudi bilo, teh skrbno zakritih samotnih postojank, kjer so neznane požrtvovalne roke pričarale sredi gozdne divjine na skritih, skoraj nepristop-nih krajih prava čudežna naselja ličnih hišic in barak.
To sta bili bazi 20 in 80, sedeža ustanov Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega komiteta, baza 21, pa tiskarne in bolnice: Leseni kamen. Zgornji in Spodnji Hrastnik, Je-lenbreg in Jelendol. Vinica in še katero skrivnostno ime krajev, za katero je vedel le malokdo. Poleg prebivalcev, nemara le še kurirji, ki so prenašali pošto, hrano in vodo iz redkih vodnjakov in mlakuž.
Poleti 1943 smo šli iz Ljubljane. S ponarajenimi dokumenti in lažnimi imeni, lepo po železnici do Novega mesta. Pri Kandiji čez blok na partizansko ozemlje tostran Krke. Italijani so sedeli v Novem mestu in Straži onstran Krke. Skozi Jur-ko in Vavto vas so že hodile partizanske patrole, podnevi in ponoči, prav do vrat Novega mesta. Javiti smo se morali v Glavnem štabu Slovenije.
Sredi noči nas je vodil kurir iz Jurke vasi navkreber v hribe. Zdelo se nam je, da se vzpenjamo na vrh Gorjancev, pa so bili to samo njegovi obronki. Potlej se nam je zjutraj odprl pogled preko ozke doline na košato pogorje Kočevskega Roga. Gozdovi so molčali, kakor da bi jim še nikoli nihče ne zmotil tišine. Tam nekje bo Glavni štab. Rekli so nam, da na točki 21. Drugega nič.
V mali vasici pod Uršnimi seli so na dvorišču borci Levstikovega bataljona čistili orožje. Trobojnica z rdečo zvezdo je svobodno vihrala na hiši, da nam je bilo lepo in toplo. Spustili smo se v dolino. Ozka cesta na dnu deli obronke Kočevskega Roga od obronkov Gorjancev. Izpod Turna pelje skozi Poljane, Ovčice, Stare Žage na Čr-mošnjice in preko serpentin v Belo Krajino. Vedno več patrol in straž smo srečavali. Po cesti so dirjali konjeniki. Nad vasjo Ovčice spet četa na prostem, ob gozdnem parobku. Blizu cilja smo.
Pa smo hodili še skoraj dve uri navkreber po strmem bregu. Že davno je zamrl sleherni glas iz doline. Bili smo v Roških gozdovih, v senci stoletnih bukev in smrek. Rog prepreza sto in sto poti, med njimi je nekaj prav dobrih gozdnih cest. Kurirji nas peljejo kar počez po skriti stezici, ki je nepoznan človek sam ne bi mogel slediti.
Pred glavnim štabom smo. Toda kje je vendar? Ne vidimo ničesar, same smreke in z grmovjem gosto porasla divjina. Potlej prodro do Aas glasovi, ki tako čudno zamolklo odmevajo v tej ogromni katedrali stoletnih mogočnih debel. Tu sem sonce nikoli ne posije, pod gostim vejevjem žive, vse žive stvari v večnem polmraku. In v tem polmraku zagledamo prve barake. Dobrih pet metrov pred seboj. Ne bi jih opazil v tej goščavi mimogrede. Stene so jim skrbno zakrite s smrečjem. Toda to niso preproste barake, ki jih poznamo. Prave majhne lične hišice s širokimi okni. V oknih stekla. Po deset korakov so oddaljene druga od druge, naslonjene ob deblu.
Vražja reč, kakor v pravljici.
se ti zdi. V podolgovatem nadstrešku, ki te spominja na verando zdravilišča za tuberkulozne, je bivališče štabne zaščitne čete. Živahno je tod. Toliko znanih obrazov srečaš. Vsi ti obrazi so sveži, polni zdravja. Na mizah, postavljenih kar na prostem, nam postrežejo z jedjo. Tudi kuhinja je na prostem pod lesenim napuščem. Ni skrbi, da bi italijanski avioni zapazili dim z ognjišča. Sproti se porazgubi v vejevja dreves, ki se vzpenjajo visoko, da jim skoro ni videti kron.
Tu sem, v to skrito gozdno naselje se torej stekajo niti z bližnjih in daljnih bojišč naše zemlje. Prihajajo komandanti divizij, brigad in bataljonov iz daljne Primorske, Štajerske, Gorenjske, Koroške, iz Dolenjske, odkoder bi, če bi tolikšne goste ne bilo, lahko sleherni dan slišali drdranje strojnic, eksplozije min in strele iz pušk.
Topovom si katerikrat lahko prisluhnil v daljavi, s katerimi so italijanske posadke v Novem mestu, Trebnjem in še kje skušale pregnati sebi strah, ne da bi motile zmagovitih pohodov naših brigad.
Važni posveti so se vršili v operacijski baraki, ki leži malce vstran, zakrita pod vejevjem. Tu so se kovali vojni načrti. Katerikrat so prišli kurirji iz Vrhovnega štaba. Potovali so dolge dni iz srede Bosne skozi ozemlja, zasedena od sovražnika. Javili smo se komandantu in prvikrat videli generala Stane-ta-Rozmana, španskega borca, komandanta Slovenije, o katerega vojaških sposobnostih in človeških vrlinah je šel velik glas naokrog. Seznanili smo se z ostalimi voditelji slovenskega dela Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Z namestnikom komandanta generalom Jako Avšičem, s komisarjem Jane-zom-Borisom Kraigherjem.
Skozi odprto okno operacijske barake si lahko poslušal iz radijskega oddajnika vojna poročila. Tako čudno odmevajo v tej gozdni tišini poročila s svetovnih bojišč iz radijskega zvočnika. Ves dan, pozno v večer se ne poleže vrvenje v barakah. Prihajajo člani Izvrševalnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega komiteta, ki so nastanjeni nekje blizu ali daleč v kočevskih gozdovih v najbrž prav takšnih naselbinah.
Srečava predsednika Vidmarja, Borisa Kidriča, Luko Leskoška, Kocbeka, Poliča in druge. Prihajajo komandanti od blizu in daleč po navodila v težkih pohodih škornjih z brzostrelkami preko ramen. V bližini operacijske barake so pravkar dogradili barako zavezniškega oficirja Janesa. V ostalih barakah so nameščeni oddelki štaba.
V	obveščevalnem in organizacijskem oddelku šklepetajo pisalni stroji po ves dan in tudi pozno v noč ob karbidni luči. Ustanavljajo in širijo se posamezna področja Glavnega štaba. To ni majhna reč. To je velik zapleten aparat, ki vodi in usmerja vojaške operacije takorekoč sredi okupiranega ozemlja na vse strani slovenske zemlje, do poslednje brigade osvobodilne vojske, do poslednjega partizanskega odreda in čete v Slovenski Benečiji, v Istri, na skrajnih mejah Koroške ter povezujejo fronto osvobodilne vojske proti italijanskim in nemškim okupatorskim armadam na slovenskem ozemlju z vsemi ostalimi jugoslovanskimi deželami, z glavnim štabom Hrvatske, z Vrhovnim štabom v Bosni.
V	mali hišici je nameščena radijska oddajna in sprejemna postaja. V intendantski baraki s širokimi okni kraljuje intendant Polk-Draksler. V svoji mogočni bradi skriva velike in važne skr-
bi. Oskrbovanje tolikih vojnih enot preko sovražnega ozemlja ni kar tako. Prav to poletje so prileteli nad Rog avioni, toda pomoč je nezadostna. Vsako noč gre avionska ekipa čakat avione na samotne ravnice nekje daleč v Roških gozdovih. Katerikrat za-brni sredi noči letalo, ki daje signale z rdečo lučjo in meče rakete za razpoznavanje.
V	baraki novoustanovljenega propagandnega oddelka so se namestili kulturni delavci iz Ljubljane, ki zdaj čakajo, da jih štab odredi v divizije in brigade. Sešli so se slikar Nikolaj Pirnat, književnik Ignac Kopri-vec, pesnik Bor Nina, operni pevki Stritarjevi, plesalka Brina Pavlinova, igralca Tiran in Sim-čičeva, pa nerazdružni tovariši komponista Šturm in Marolt-Špik, pesnik Kajuh, kipar Weis-Belač, ki so pozneje vsi dali življenje za svobodo.
V	enem takšnih čudovitih poletih sončnih dni, ki pa ne morejo pregnati hladu in sence iz Roških gozdov, je pesnik Bor mimogrede potuhtal melodijo za svojo "Hej brigade," Šturm mu jo je zapisal. Kmalu so jo pele brigade v dolini in vsepovsod.
Nepozabni nam bodo ostali večeri ob ognju, ki smo ga vsak dan zakurili na vzvišenem prostoru med barakami. Naj je segal plamen še toliko metrov visoko, nihče ga ne bi mogel od zgoraj opaziti skozi gosto vejevje. Ob ognju so se zbirali vsi prebivalci štaba, to je bila ena starih partizanskih navad. Ob zvoku harmonik smo peli partizanske pesmi, starejši partizanski tovariši so obujali spomine, pesnika Bor in Kajuh sta nam recitirala svoje pesmi.
General Dušan Kveder, ki se je tistikrat vrnil s Primorske, nam je pripovedoval o bojih v španski domovinski vojni, general Ambrožič, ki je bil takrat komandant operativne zone, pa nam je mnogo kaj zanimivega vedel povedati o napadu na nemški vojaški vlak, ki so ga naši borci pred nekaj dnevi izvršili pri Verdu.
Zdravnik, Cedrik - Obračune, eden partizanskih sanitetnih pionirjev, nam je pripovedoval o križih in težavah, s katerimi so se morali naši prvi partizanski zdravniki boriti na brezkončnih pohodih na Štajerskem. Bilo je mnogo zdravega, vedrega smeha, mnogo pesmi in mnogo zanimivih ter razburljivih zgodb iz borb, iz katerih so tovariši izšli in v katere se bodo čez dan ali dva spet vrnili, na svoja nova službena mesta.
Mnogo teh danes ni več, padli so junaške smrti na bojišču za svobodo domovine, kar pa jih je ostalo živih, jim bodo ostali spomini na prijetne dni sredi Kočevskega Roga nepozabni, zmerom živi. Ladislav Klauta.
Na narodni praznik nove Poljske
(Nadaljevanje s S. strani)
letja; fevdalizem z vso navlako zastarelih nazorov in uredb.
"To je odločitev za novo Poljsko in za novo pot slovanstva: pot praljudstva k bratstvu, pot miru in sprave med narodi, ki ji ne more nasprotovati nihče, komur je za srečo in napredek človeštva. V času, ko se zatajujejo slovesno razglašena gesla, ko ne drži noben dogovor,, ko se pravica med ciničnim nasmehom tepta, išče slovanska roka slovanske roke in ljudstvo sklepa z ljudstvom nove zveze, a ne na podlagi šovinističnega nacionalizma, temveč s svetlim ciljem bratstva med seboj in edinstva vseh narodov, to se pravi: cilji slovanstva so se zlili s cilji vsega človeštva. Mi, združeni Slovani hočemo svobodo vsem narodom sveta.
"Posestrima naša po trpljenju čuti z nami narodno bolečino in je potegnila z nami v naši dolgi (Dalje na 8. stxanl)
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
WRIGHT STORES
696 EAST 185ih STREET	/
Popolna zaloga ženske in moške oprave in čevljev Mi dajemo brezplačno znamke s precejšnjo vrednostjo z vsakim nakupom
STEVENS AUTO SERVICE
24-urna postrežba Pokvarjene avte pridemo iskati in izvršujemo vsakovrstna popravila 965 EAST 140ih STREET PO 7970
WELLING'S FLORAL SHOPPE
CVETLICE TELEGRAFIRAMO KAMORKOLI 3483 EAST 93 STREET DI 3168
Sveže cvetlice za svatbe, zabave in pogrebe ^
THE VILLAGE RESTAURANT
Ustanovljena v Euclidu od leta 1929 / VOGAL DILLE RD. IN EUCLID AVE.
THE NORTHWAY COAL CO.
PRVOVRSTNI PREMOG Anchor Stoker — Sales & Service ' M 16800 WATERLOO ROAD KEnmore 4780
THE ERIE COAL AND COKE CO.
17230 WATERLOO ROAD KEnmore 8181 ZA NAJBOLJŠI PREMOG, PRIDITE K NAM
MELTZER-CROZIER FLOORING COMPANY '
14916 ST. CLAIR AVENUE GL 6444 — GL 2414
CONGOLEUM LINOLEJ — BARVE IN VARNIŠI Kuhinjski kabineti in druge potrebščine
POD NOVIM VODSTVOM FALSTAFF INN	^
bo znan pod imenom
"DONAHUE'S"
469 EAST 185th STREET
PIVO — VINO — IZVRSTNA JEDILA Odprto dnevno od 8. zj. do 1. zj.
SISTER'S BAKERY
704 EAST I851h STREET
Za božične praznike bomo imeli vsakovrstno pecivo
KRAUSE COSTUMES
DAVID M. YOST, posl.
1025 CHESTER AVENUE CH 4569
Pri nas dobite v najem vsakovrstne kostume za razne priredbe in zabave, igre in maškare.
N. E. ANGUS
DENISON & WEST. 65th STREET
Gasolin, olje in avtomobilska popravila
OBERACKER'S AUTO PARTS
AUTOMOTIVE MACHINE SHOP SERVICE
10809 Union Avenue — MI 9351
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
THE COLLINWOOD SHALE BRICK & SUPPLY CO.
16220 SARANAC ROAD
READY MIXED CONCRETE
THE RUPLE COLLINWOOD COAL CO.
16220 SARANAC ROAD IVanhoe 2200 Podr. 783 EAST 152nd STREET
Prvovrstna postrežba in cene zmerne Nudimo že nad 50 let zadovoljive postrežbe z ozirom na premog
BUCKHORN COAL CO.
978 EAST 67th STREET HEnderson 4250
Vi se lahko zanesete na nas za najboljši premog po pravičnih cenah
MALNAR MACHINE & TOOL CO.,
INC.
FRANK J. MALNAR, pred.
19301 ST. CL'AIR AVENUE v IV 009Q na domu — IV 7744 v tovarni
THE AETNA HOUSE WRECKING AND LUMBER CO.
IZDELOVALCI GARAŽ IN HIS Splošna popravila in prenovljen j a Nov in star les 3674 EAST 93rd STREET MI 1185
FOREST CITY FURNITURE CO.
1720-24 EAST 55th ST., BLIZU PAYNE AVE. HE 2886
Imamo veliko izbero pohištva in hišnih potrebščin
BUILTWELL MATTRESS CO.
V novih prostorih na 5420 MUMFORD AVENUE, OD BROADWAY MI 8970
Izdelujemo modroce po meri—bombažne, felt in z vnotranjimi vzmetmi (Innerspring) Prenovimo modroce in vzglavnike
DIXIE SALES COMPANY
6505 SCHAEFER AVE.
SLOAN MACHINE PRODUCTS
SPLOŠNO MACHINE SHOP DELO 18721-25 ST. CLAIR AVENUE IV 4264
the lustrik tool company
19224 REDWOOD ROAD KE 6262
THE CLtVEUND MEIAl ABRASIVE CO.
Izdelovalci 20th Century Blast Steel Sheet & Grit
♦ nUivitl urad in tovarna:
887 East 67lh Si. - HE 0900
^:OV/ELL TOVARNA: HOWELL, MICH. 975
Dr. Metod Mikuž:
Misli k slovanskemu prazniku
Brez potrebe je vsakemu zavednemu Slovencu danes podrobneje opisovati življenjsko in zgodovinsko pot solunskih bratov Cirila in Metoda. V soli ali kjer koli je vsak slišal o njunih misijonskih potih, velikem in uspešnem delu za slovanske narode in plemena, med katerimi sta živela, pa tudi o njunem preprostem in od tod izvi-rajočem resničnem svetniškem življenju.
Na njun praznik se ju spominjamo vsi slovanski narodi brez izjeme in sicer samo in prav zato, ker sta storila to, kar je bila njuna zgodovinska dolžnost, katere sta se, globoko izobražena in živeča v neomajni veri v pravilnost svojega dela, . pravilno zavedala do smrti. Vsa veličina obeh bratov je in ostaja v tem, da sta pravilno doumela in razumela svoj čas, svojo človeško in poklicno dolžnost in vse svoje pošteno delo.
Trezna in brezstrastna zgodo-ju ni in nikdar ne bo omalovaževala, ker sta bila delavskega stanu in ker ju obe veliki cerkvi, zapadna in vzhodna častita kot svetnika, temveč bo nasprotno celo poudarila, da more pošten človek, pa naj bo potem češčen ali smatran kot svetnik ali blaženi, duhovnik ali škof ali redovnik, za narod, v katerem živi, storiti samo s tem, če vestno izpolnjuje dolžnosti svojega stanu, nekaj tako velikega, da njegov spomin ne ugasne nikoli'. In misMm, da je to dovolj velika ilava. čast in priznanje.
V delu solunskih bratov Cirila (Konstantina) in Metoda lahko šc tako preprosti človek najde troje stvari: njiju veliko kulturno poslanstvo, uspešno misijon sko delo in goij-ečnost in tretjič, dosledno in junaško borbo s svojimi sovražniki in sovražniki narodov, sredi katerih sta živela in delala.
1. Pri slovanskih narodih., med katerimi sta prišla v drugi polovici devetega stoletja, se je nekako prav v tej dobi ustalila velika in važna družabna sprememba, katere razvoj morernc opazovati vse od sedmega stoletja dalje. Splošni in zato neuničljivi razvoj proizvajalnih sil predvsom na poprišču poljedelstvo, prijazni in sovražni stiki : zapadnimi r.osedi, s katerimi sc vodili p.li trgovino ali krvave borbe, je privedlo slovanske ro--love do tega, da so začeli opuščati starodavne in prvotne rodovne ali krvne zadruge in se začeli oprijemati naprednejših obUk, krajevnih ali teritorialnih gospodarstev.
To in povrhu še razvoj pojma in dejstva privatne lastnine jt^ vodilo naše prednike do večjih zdiužitev, večjih domačinstev. večjih in utr enih naselij in načrtnega obdelovanja zemlje. Naravna posledica tega je, da si iz vojnih ujetnikov jemljejo sužnje in prav tako, da poataja ugled močnejšega in v vojnah uspešnejšega plemenskega poglavarja večji od manj uspešnih in bogatih, kar vodi do tega, da se začne razvijati neke vrste višje in niž e plemstvo, pa tudi nesvo-bodništvo, polsvobodništvo, svo-bodništvo in suženjstvo. ■
Ti, sedaj plemiči, a nekdaj na demokratičnih vcčih voljeni plemenski starešine, streme in tudi dosežejo dedno nasledstvo in tnko dobimo v dobi od sedmega do devetega stoletja veliko vrsto popolnoma samostojnih in neodvisnih slovanskih rodovnih poglavarjev, županov, panov, vla-itik in knezov, absolutnih in ne-preklicnih gospodarjev svojih rodov in plemen. Ti sc potem družijo v medsebojne zveze.
Pr vo staro in za nas Slovence važno zvezo dobimo v zvezni državi bivšega frankovskega trgovca Sama, drugo, pa veliko močnejše, v zvezi svobodnih slo-
vanskih plemen, ki jo ponavadi nazivamo velikomoravsko državno tvorbo.
Ce vemo to, postane jasno, da socialne razmere in življenje takratnih slovanskih ljudi ni bilo na bogve kako veliki višini; izginile se stare demokratične pravice in svoboščine preprostega ljudstva, to je velike večine, in da se tam nesvobodni ljudje niso mogli uspešno in pravilno razvijati v nobeni smeri in slučaju. Odtod je razumljivo in opravičljivo, da so se slovanski rodovi še dolgo preko devetega stoletja držali še skoro vseh življenjskih nazorov svoje prvotne domovine in tako tudi poganstva. V takem stanju in okoliščinah sta jih našla tudi Ciril in Metod, ki sta jih v doglednem času dvignila na znatno večjo višino, kakor so bili njihovi germanski sosedje.
Zakaj in kako? Med slovanske narode sta prinesla za tiste čase, kraje in ljudi dvoje naravnost velikastnih stvari: za slovanski jezik, njegovo izgovorjavo in pisavo prikladno- abecedo in v tej abecedi v slovanskem književnem jeziku zapisane knjige in drugo bizantinsko kulturo, ki je zdaleka prednjačila pred zapadno. Tega velikega dejstva se še do danes ni upal priznati noben nemški zgodovinar, kajti vse tp pomeni troje dejstev, svetlih in slavnih, za našo starejšo zgodovino, za našo staro in nepreklicno prvotno svobodo: 1. slovanski rodovi so bili s prejetjem književnosti sprejeti v krog kulturnih narodov, 2. oplojeni z bizantinsko kulturo so nenadno nadkrilili za-
padne in južne narode, in 3. ) enotni književni jezik je Slovane prvikrat in zdavnaj prej kakor katere koli druge narode združil v neko skupnost, katere nemajhno posledico moremo kmalu zaslediti v veliki moravsko-češko-slovaško-panonski državni zvezi.
Ne sme nas motiti, da so bile prve slovenske knjige verske vsebine, kajti v tisti dobi je mogla prav knjiga s tako vsebino dvigniti slovanske rodove. Katoliški nauk v rokah izobraženih, visoko kulturnih in resnično svetniških ljudi, je bil našim pradedom v veliko korist. Poizkušal je z uspehom urediti ne-socialno razmerje med gospodarji in sužnji in odpravljal je grobe in nenaravne napake v družinskem življenju.
Kolikšen in kakšen uspeh je zaznalo literarno in kulturno dela obeh bratov, je danes še vedno težko reči, lahko pa trdimo, da je bilo nekaj povsem samostojnega, samoniklega, izredno vplivnega in da je zajelo dobršen del tedanje slovanske Evrope. Slovenci smo ponosni na svoja dva najstarejša spomenika, prve zapisane slovenske besede, a malokdo ve, da bi Brižin^ skih spomenikov v taki obliki, v tako lepem in živem jeziku ne bilo nikdar, če ne bi bilo še tedaj živečih ostankov velikopoteznega književnega dela—Cirila
In na to smo po pravici ponosni, na delo dveh bratov, ki sta že naše pradede dvignila k visoki stopnji kulture in jim dala lep in še danes ohranjen cerkveni slovanski jezik.
2. germanski narodi, predvsem Nemci, so skušali nikdar pomirljive Slovane krotiti z orodjem. A ker ima orožje dvoje strani, se jim to še dolgo ni posrečilo, zato so poizkušali dru-(Dalje na 8. str.)
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
SMITH'S RESTAURANT & BARBECUE, INC.
22305 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 2792
Imamo sobe na razpolago za privatne zabave
RIVERSIDE FLORISTS
11315 EUCLID AVENUE
Commodore Hotel Bldg.
je naš novi naslov. Imamo popolno zalogo vsakovrstnih daril—cvetja in slaščic v zabojih
EUCLID FUR SHOP
FINE SUKNJE IZ BLAGA IN KOŽUHOVINE 744 EAST 185th STREET KE 8720
WARD'S JEWELERS
THE HOUSE OF DIAMONDS 15112 ST. CLAIR AVE., PRI FIVE POINTS
Krasna zlatnina — vljudna postrežba
FRED KRAUSS GARAGE
Splošna in posebno važna POPRAVILA NA AVTIH 1570 DILLE ROAD, PRI EUCLIDU KE 3874
THOMPSON'S GARAGE
SPL05NA AVTOMOBILSKA POPRAVILA 15313 AGPINV/ALL AVE. GL 7863
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
ALBEFLO WELDING CO,
1149 EAST 40th STREET EN 3831
SPECIALISTS ON ALL METALS Gas and Arc
ODPRTO 7 DNI V TEDNU Vzemite v najem 1946 truck
DRIVE YOURSELF TRUCK CO.
Stakes — Moving Vans and Panels Lokalna ali dolgo-distančna postrežba KE 2608 18501 NOTTINGHAM ROAD
THE NOCK FIRE BRICK CO.
FIRE BRICK — FIRE TILE — FIRE CLAY 1221-1243 EAST 55th STREET HE 5330
THE IIBERTY ELECTRIC CO. ASC.
Potrebščine — Fluorescent luči — oprema za razsvetljavo in poprava, elektrike 679 EAST 185th STREET
KE 7430 Člani Electrical League
HOME & INDUSTRIAL HEATING COMPANY, INC.
3560 EasJ 93id Si. — DI 7272
HIŠNI PREDMETI — LIJAKI GRELNA OPREMA
Tovarna na 888 East 70th St.
CHOCOLATE
Izdelovalci in prodajalci finih slaščic
1243 West 3rd St. - MA 1440
LA OANKE & SONS STAMPING CO.
864 East 140th Street
Thread Protectors — Internal & External Stamped Nuts, itd. Deli za' vodne grelce
THE HILDEBRANDT PROVISION CO.
"SYLVANA BRAND" MESENINA VSEII VRST
3619 Walton Ave. - ME 3700

Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Welding — Fabricating — Production Gas & Arc Welding
Weld-Rite Company
Popravila na avtnih ogrodij in lender jih 6610 Pennsylvania Ave. — EN 6501
Payne Avenue Moving & Garage
3726 Payne Avenue
Kimball Safety Products Co.
7314 Wade Park — EN 2740
Industrijski varnostni produkti
The Cleveland Cutter & Reamer Co.
Izdelovalci prvovrstnega orodja Madison in W. 74 St.
Air Products Distributing Co.
Linde Oxygen in Prest-o-lite Acetylene 11624 Madison Ave. — AC 5121
The Ohio Leather and Horse Goods Company
Equestrian Outfitters Since 1867 1762-64 East 12th St., severno od Euclid Ave.
East End Ornamental Iron
ARTISANS IN WROUGHT IRON Izdelujemo vsaltovrstne umetniške predmete in železja 1374 East 170th St. — IV 0362
Factory Distributors
POHIŠTVO IN HIŠNE POTREBŠČINE 3503 St. Clair Avenue — HE 6811
Odprto ob večerih
Wirtshafter's
900 Prospect — MA 3005
Visible Record Systems — Pohištvo za urade,
razni kabineti in druga oprema
Green Vacuum Cleaner Co.
Prenovimo električne čistilce za preproge in prodajamo dele ter popravimo čistilce vseh izdelkov. 5710 Euclid Ave. — EN 1450
Star Pattern Works
LESENI IN KOVINSKI VZORCI 1917 East 55th St. — HE 8176
H & H Grinding Co.
Prodajalci potrebščin za brivnice in finih nožev 2129 East 2nd St., vogal High Ave.
Electro Plating Works
Production Plating of Copper, Nickel and Chrome Die Casting a Specialty 3951 St. Clair Ave. — HE 6374
M. Geraj
JOB MACHINE SHOP 3956 St. Clair Ave. — EX 3759
Monarch Awning Co.
3957 St. Clair Ave. — EN 3140
Napravimo vse, kar je iz platna Naredimo platnene strehe, beneške zastore, itd. po meri
Pavlick Glass & Mirror Co.
6034 St. Clair Avenue EX 3804
The Overly Hautz Co.
Specialists in Sheet Metal Fabrication 11500 Madison Ave. — LA 3640
THE LOCKE MACHINE CO.

Misli k slovanskemu prazniku
I Nadaljevanje s 7. strani)
go, uspešno orožje, misijonar-stvo. Rekli smo že, da je tedanji dobi nesebično in idealno oznanjevanje kVščanstva pomenilo nekaj pozitivnega in da je dejansko prinašalo vidne in uspešne nra\ ne dobrine.
A germanska cerkev je bila v tej dobi že daleč od prvotnega nauka, cilj in namen cerkve je bil bolj izterjevanje desetine kakor pa da bi bila nesebična in f^oreča učiteljica krščanske ljubezni in bratovske enakosti. V kateri zemlji se je vsedla, je za duhovne dobrine zahtevala dajatve in postajala tudi v deželah Slovanov agent okupatorskih želj ali celo država v državi. Misijonarski uspehi take duhovščine, ki poleg vseh ostalih napak tudi ni znala slovanskih jezikov, so morali biti nujno malenkostni in čeprav je bila cerkvena organizacija še tako razvita, je preprosto ljudstvo še naprej bolj verjelo svojim starim bogovom, ki niso terjali ne desetine, ne umrline, ne posebnih dajatev škoiom.
Rastislav je v svoji velikomo-ravski državni tvorbi poiskal misijonarje v Bizancu in jih leta 863 tudi dobil. Več kakor gotovo je, da je bila to izrazito politična j.oteza, brez kakršne koli Brati-slavove verske ali celo katoliške vneme in ji je bil glavni namen Lamo pridobiti.in obvarovati samostojnost lastne države od manj nevarnega in sovražnega soseda, a dovolj močnega in vedno pripravljenega udariti po I<eracih
Zgolj politična poteza pa je imela v svojih prvotnih in drugotnih posledicah prav lepe učinke. Pobožna in resnična misijonarja nista samo oznanjeva-la krščanskega nauka, temveč enako s svojo sposobnostjo in apostolsko gorečnostjo tudi utrjevala slovansko svetno oblast s tem, da sta v Rimu dosegla prvo samostojno slovansko nad-škofijo in slovanskemu jeziku čast liturgičnega, masnega in obrednega jezika.
Marsikateri zgodovinarji pretiravajo, češ, da je bil Rim iz svoje volje in dobrotljivosti tedaj sam naklonjen Slovanom. Za to nimamo prav nobenega dokaza in je zgodovinsko dejstvo samo to, da je bil papež Nikolaj 1. mož širokega političnega koncepta, ki je s prihodom Cirila in Metoda v slovanske dežele pravilno spoznal veliko nevarnost odcepitve vseh slovanskih narodov od Rima k takrat že cepljenemu Fotijevemu vzhodu. Papež je tudi dobro vedel, da bi kaj takega pomenilo v prvi vrsti dokončno izgubo patrimo-nija Sv. Petra v širšem pomenu^ to je po dor ,čj rečeno, dohodkov, in obenem težko premagljivo oviro uresničitve ideala -katoliške cerkve v dokončni edinosti vseh ljudi.
Rim je sebi v korist in v korist Rastislavovi državi rešil nevarno zadevo z znanim rimskim kompromisom: Slovani dobe samostojno nadškofijo in domač obredni jezik. Rim pa če nadaljnjo nadvlado nad Slovani. Čeprav torej kompromis, vendar je za Slovane takrat pomenilo veliko in nekaj pozitivnega. In tako moramo, če hočemo biti objektivni, danes gledati na takratne stvari.
3. Kot vsega občudovanja vredna sta Ciril in Metod tudi v neizprosni in dosledni borbi z nemškimi škofi, to je, s takratno zlobo, zlom, lažjo in prevaro. Ce sta bila—recimo—v obeh prejšnjih primerih bodisi žrtev lastne učenjaške in kulturne zane-aenosti ali delavnosti, bodisi žrtev visoke in njima morda celo nerazumljive politike, pokažeta v tej svoji tretji lastnosti svoje velike osebne vrline, junaštvo, neuklonljivost in pripravljenost
Jo vseh ž tev. Ciril je sicer omahnil prej in umrl razmeroma mlad, a Metod ni odnehal do smrti.
Zloba, zavist in sovraštvo nemških škofov, nosilcev nazad-njaštva in nedemokratičnih stremljenj, ^e bilo sicer razumljivo, presenetljiva pa je zlasti Metodova borba in je iskati ključ njenega razumevanja samo v pravilnem pojmovanju svojega poklica, zgodovinske naloge in iskrene ljubezni do narodov, sredi katerih je živel, podlegel in sklenil kompromis v veliko škodo svojemu delu in narodu.
Katoliška cerkev rada postavlja gotove svetnike za zgled, tako tudi Cirila in Metoda. In več kot gotovo je, da se bo tudi letošnja Ciril-Metodova nedelja praznovala s cerkvenimi slovesnostmi, vprašanje pa je, kakšni bodo uspehi. Veliko se namreč lahko govori in tudi piše, a vse to lahko.ostane brez trajnega pozitivnega uspeha. Ta bo šele takrat, ko bo slovenska duhovščina dosledna, in stopila, če je res narodna—na Ciril-Metodovo pot nesebične in brezkompromisne obrambe naroda, v katerem živi in čigar del je, ali vsaj trdi, da je.
Priznam, da je že marsikateri korak in v zadnjem času je celo zapisana marsikatera črka, a res je tudi, da je še vedno več storjenega tistega, kar je napačnega in grešnega in to je zato, ker je protinarodno.
Pošteni in tudi verni del slo-.'enskega naroda se je že zdavnaj zavedal tega, o čemer piše "Oznanilo" šele v svoji 20. številki, da "narodni odpadnik ni samo najgrši izdajalec, ampak 'e obenem z verskega stališka velik grešnik." Zato ta pošteni in tudi verni del slovenskega naroda ni šel v narodovo izdajo!
Enako in za las isto sem pisal že pred leti, kar piše "Oznanilo" šele danes (kako počasno je res pravo spoznavanje), da je namreč "služba narodu važen del tiste splpšne človeške naloge, ki nas vodi k Bogu. Trpljenje in smrt za narod je najvišja junaška stopnja v izvrševanju te naloge in kot taka po svoji vrednosti pred Bogom najpodobnejša pravemu niučeništvu."
Lepo in prav je to zapisano, a danes, ki vso to že zdavnaj vemo in ko ni več nobene vojne, čemu to pisanje? "Slovenec," "Slovenski dom," "Bogoljub" itd. niso pisali o naših talcih, padlih in nečloveško pomorjenih partizanih in, ljubo "Oznanilo," oprosti mi, da se res ne morem strinjati ■5 tvojim zavistnim pisanjem v isti številki, ko obenem narodnega izdajalca obsojaš, a ga v isti sapi zopet opravičuješ, izdajalca, "ki ga lahko pred Bogom opravičuje samo premajhna razsodnost in duševna zaostalost."
Močno napačno je to! Prvič, ker ne more veljati pred resničnim ljudskim sodiščem drugačna pravica kakor v nebesih in drugič, ker nikakor ni mogoče in tudi ni res, da bi bili Rozman, Rupnik, Mihajlovič, Pavelič, dekan Šrbec, Hacin itd., itd., premalo razsodni in duševno zaostali.	»
Na narodni praznik nove Poljske
(Dalje z 6. str.)
in težki borbi za Trst! Iz lastne izkušnje ve, kaj pomeni narodu tuje telo v živem mesu, od zunaj zapahnjen izhod iz hiše, zabita okna, ki bi morala gledati v sonce in dan.
"V imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte pozdravljam poljski narodni praznik, pozdravljam referendum, ki je izpričal, da poljski delavec in kmet s poljsko delovno inteligenco odobrava politično smer poljske vlade; kot slovenski pisatelj se veselim prijateljstva in kulturnega sodelovanja z geni-
alnim narodom, ki je ustvaril nepregledno obilje umetnostnih dobrin, ter od srca želim, da bi postale čim prej dostopne tudi našemu ljudstvu, ki bo od njih duševno obogatelo. Poljak Kopernik je razložil pota zvezd po nebesnem obokuž mi, združeni s Poljaki in Sovjetsko zvezo, iščemo pravilnih poti ljudem na zemlji."
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
razvoja človeške družbe. Moramo se tudi zavedati, da smo j Trst takorekoč že dobili, saj je tiŽAŠko slovensko in italijansko delovno ljudstvo z nami ter hoče priključitev k Jugoslaviji. Pravilno je povedal tov. Kar- ] delj v Parizu, da bode končno! le zmagalo tisto', po čemer naša j ljudstvo koprni Ž3 stoletja. Tem-! ne sile reakcije se bodo morale umakniti naprednim silam. Kar poglejte, stric in teta, nas blatijo na vse mogoče načine, toda mi se za to ne brigamo ter gradimo svojo ljudsko oblast, naše porušene vasi in naše gospodarstvo, pri nas ni brezposelnosti.
"V deželah, ki niso nič pretrpele med vojno, temveč nasprotno samo služile na račun prelite krvi, pa mečejo delavca v milijonih iz tovarn na cesto. V letih konjunkture so služili kapitalisti mastne milijone na račun delavcev, danes pa na cesto z njimi. To je njihova pravica, pravica izkoriščevalcev. Koliko sinov je padlo tem fa-brikantom na fronti? Pa naj pre štejejo naše družine, težko jo bodo našli brez žrtve. Ko je bilo govora o reparacijah v Jugoslaviji, se jim je zelo smilila Italija, tako so se bali za njen obstoj. Torej revežu ni potrebno zgraditi nazaj hišo, za katero se je trudil v potu svojega obraza za vse življenje ter hranil zanjo dinarje, italijanski fašist je pa napravil iz nje kup pepela in razvalin. Kapitalistom, kateri so s svojim kapitalom podpirali fašizem in mu dali moč, da je napadel svet, mora pa "ubogo italijansko ljudstvo" vrniti 100 odstotno ali pa Š3 več. Lahko pa popolnoma mirno trdimo, da se drži tega kapitala kri in znoj milijonov delovnega ljudstva. Vidite, to so nasprotja, ki bi jejo v oči vsemu svetu. Delovno ljudstvo vsega sveta ve, da je prišel tudi zanj čas, gorje pa izkoriščevalcem. Mi se dobro zavedamo, da je večina z nami in da glasovalni stroj na mirovni konferenci ni zastopal svojih ljudstev, temveč samo peščico izkoriščevalcev, ki so sicer še močni, toda njih zlati prestol se že ruši. Sesul se bo z velikim truščem in dvignil veliko prahu, toda ko se ta po-leŽ9, bo ozračje tako čisto, da bo lahko živel slednji poštenjak.
Dostikrat se zgodi, da piše v Ameriko sorodnikom kdo, ki ni nič prestal ter celo dobro živel med okupacijo, v kaki revščini živi, potem se pa smeje, da naj le pošljejo kaj. Zato povejte' vsakomur, da so potrebni samo taki, katerim je bilo požgano ali pa pokradeno za časa njihove internacije. Drugače pa tu vsak lahko živi, na Rakeku ni nič požganega. Mi rabimo kredite za obnovo dežele, za kar pa naša oblast zelo skrbi, v par letih že ne bode nikjer več sledu vojne.	j
"Zadnje mesece se vračajo oni, ki so pobegnili pred našo vojsko v Italijo in na Koroško. Naše oblasti vsakogar zaslišijo in pustijo lepo doma. Da vidite, kako se kesajo svojega dela proti OF in tega, da so pobegnili ter so se morali klatiti po svetu. Odšli so prostovoljno v pregnanstvo takrat in to je zelo težko. Ko smo bili mi v internaciji, smo čakali konca in pa vedeli smo, da so nam krivi drugi, oni so se pa sami obsodili."
"Zora".
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Rouge Machine Co.
TOOLS — JIGS — JOBBING 1435 East 66th Street — HE 4909
Packer Dry Cleaners
MODIREN NAČIN ČIŠČENJA OBLEK 1724 Crawford Road — GA 3810
Pridemo iskali in nazaj pripeljemo
DIXIE BEDDING MFG. CO.
PRENOVITE VAŠE MODROCE IN SI PRIHRANITE
DENAR
Imamo modroce, box vzmete, pernato odejo in vzglavnike 5505 ST. CLAIR AVENUE HE 1198
THE IDEAL ROOFING CO.
POSTAVIMO STREHE — SIDING IN IZVRŠUJEMO KLEPARSKA DELA 5609 LORAIN AVENUE ME 0080
Delamo širom Clevelanda in sosednjih mest
ELECTRO PROCESSING CO.
ANODIZING AND OXIDE FINISHES Chrome, Cadmium, Copper, Silver, Black Nickel and Bright Nickel—Plating, Polishing and Grinding 4615 SUPERIOR AVENUE EXpress 1154
ALLIED REFRIGERATION CORPORATION
Komercijalna in industrijska refrigeracija in umetno prezračen je	i
Sales & Service 1635 EAST 55th STREET ENdicott 7171
Našim številnim slovenskim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
AMERICAN GAS FURNACE
KONVERZIJSKI PLINSKI GRELCI; PLINSKI FORNEZI IN SUŠILCI PERILA 969 EAST 140th STREET MU 1927
SLABE MACHINE PRODUCTS CO.
870-874 EAST 140th STREET
SCREW MACHINE PRODUCTS
CLEVELAND FORM TOOL CO.
PRECISION GROUND SECTIONAL DIES Steel or Carbide 6514 ST. CLAIR AVENUE EX 0189
GEORGE BANKO
THE FOREST CITY MATERIAL CO.
FINI LES IN ZA STREHE Glavni urad in skladišče 17903 ST. CLAIR AVENUE — KE 6600 Na zapadni strani podružnica: 14651 LORAIN AVENUE — CL 4470
CENTRAL IRON & METAL CO.
15725 SARANAC ROAD
MU 4787 — 4788
THE JOHNSTON & JENNINGS COMPANY
HAMMERED FORCINGS Engineers and Jobbing Machinists
877 Addison Road