^oltnina platana v gotovini
Maribor, petek IS. avgusta 1933
Štev. 186 Leto VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredit litvo In upravai Maribor. Ooaposka Mktl / Telefon larednUtvn 3440, uprave 3458 Uhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 10. url / Velja maaeCno prej e man V upravi al pa poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglaal po ceniku / Oglase Oprsjema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani i Poštni čekovni račun M. 11.408
19
JUTRA
99
Boj med Nemčijo in Avstrijo
ZGODOVINSKE POGREŠKE ZAPADNIH VELESIL.
Nemško ogražanje Avstrije je postalo “ dni najvažnejše vprašanje evropske 'Plomacije ter'leglo resnih sporov in nabosti. Ob njem se kruši tudi vrednost p a k t a štirih velesil, katere pri as nikdar nismo precenjevali. Med Ita-’J°. Francijo in Anglijo ni enotnosti. Do-nastopa Francija odkritosrčno in bi 1 a za najenergičnejše korake v zaščito Vstrijske suverenosti, si Anglija pomi-^ in se ne more odločiti za uspešna
Va’ * * a ^J a pa ’gra dabe SVOJO voiično igro: zaveznice Avstrije in Nem lje. članice pakta štirih velesil in zbliže-ake s Francijo. Vse to je seveda trajno emogoče in v Rimu se bodo morali naj-zrze že v kratkem odločiti ali za eno ali a drugo. Bogu in hudiču ni mogoče slugi’ istočasno. Vsega tega se Nem-& dobro zaveda, zato igra nemoteno Ue svojo igro, katere namen je skrajno “foren: zanetiti v Avstriji narodno-, ‘Cistično revolucijo in pripraviti s
* *Anschluss«.
^PriČo napetosti, ki je nastala v Evro-s faradi vprašanja nadaljnje usode Av-U riJe» ne bo odveč, če se ozremo malo dij2a- in s®, vprašamo, zakaj se je to zgo-0 m ali je sploh bilo potrebno? S tem ®r Položaja ne bomo spremenili, poka-tr ! pa bomo na grehe, ki jih je po nepo-^ nem zagrešila evropska diplomacija
* Po veliki vojni in v letih, ki so sledila Av ?ve*mo za*° ^ar takoj odkrito: Vrl« i3 16 “metna tvorba velesil,
V ,	'v “‘“viua IY<
n1rancije*	bi se bilo Avstrijcem
tevohlo svobodno odločati, bi se bili že
za dražitev z Nemčijo. Naj
PriH r	-—	 t-ncv	a incinu.iju. inuj
JjKladnejsi ca s za to je bil 1. 1918—1920. dal rat naj bi se bilo avstrijske Šk° n°V^ ^e,n^iii> seveda brez
vi,-,*-ki naj bi se bila priključila Jugosla-tuj; P™v tako naj bi se bili ločili od nje ‘ Rndgona in nekateri drugi ne-stre- obr°bni kraji. S tem bi bilo u-SospZrfn° vsein> Nemcem, Avstrijcem in eaom Avstrijcev. S takratnim skle-
Ueza(joyPj,j f**0 ustvari'eno Povsod samo
bo& Je bba zamujena ta prilika za naj-o rešitev in je že bila ustanovljena zan stojna Avstrija, bi pa bila dolžnost cjjg 'llb sil, v prvi vrsti seveda Fran-v |.L beti za to, da se pritegne Avstrija ncosko skupino držav srednje Evro-
pe. Pridružitev Avstrije k mali antanti bi bila Francija svoječasno prav lahko dosegla: za to je imela na razpolago vsa sredstva: nerazpoloženje Avstrijcev do Italije, sovraštvo avstrijskih socialistov do madžarske aristokracije in — posojila! Če bi bila samo odrekla Avstriji posojila in stavila za pogoj emisij naslonitev na Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo, pa bi se bilo to takoj zgodilo. Namesto tega je pa puščala Avstrijo nemški propagandi za »Anschluss« ter jo naposled pustila, da je poiskala izhod iz izolacije v zvezi z Madžarsko ter Italijo. Danes je Avstrija za Francijo izgubljena, pa naj ostane samostojna ali naj se priključi Nemčiji. Na Dunaju je odločilna samo beseda obeh Rimov, Mussolinijevega in papeževega.
Kakor zvonenje po toči se zato sliši sedaj svetovanje Londona in Pariza, naj bi se avstrijska samostojnost u-trdila z njeno naslonitvijo na malo antanto. Nekateri celo vprašujejo, kaj dela mala antanta, da tega ne pospeši? Mala antanta? Kaj naj stori? Avstrija ve že davno za njeno eksistenco, Avstrija ve tudi, da bi bila v njenem sklopu najbolj varna, toda Avstrija je nemško naduta in preponosna, da bi se hotela družiti z njo. Mimo tega je danes tako pod uplivom Rima in od njega odvisna, da ne sme storiti niti koraka v to smer. Tako mora sedaj mala antanta gledati prekrižanih rok tragedijo Avstrije, dasi se nje najbolj tiče, ker bi se v primeru »Anschlussa« zajedla Nemčija globoko med Češkoslovaško in Jugoslavijo in se neposredno dotaknila Gbmboseve Madžarske. Enkrat zagrešeni grehi zapada se sedaj kruto maščujejo in nihče ne ve, kako naj se popravijo. Če jih ne bi bilo, bi se bil morda ves razvoj politike v srednji Evropi sukal docela drugače. Čisto mogoče je, da H i t-1 e r nikoli ne bi bil nemški kancelar, če bi se bila Avstrija po vojni prisodila Nemčiji. Vse drugače bi pa tudi bilo, če bi bila pristopila k mali antanti. Kje bi bil danes blok revizionistov — ne bi ga bilo!
Tisti, ki so skuhali to kašo, so sedaj v skrbeh, toda prišel bo čas, ko bodo njihovi grehi postali še bolj vidni. Tudi razvoj političnih dogodkov ima svojo neizprosno logiko!
Avstrija razočarana nad Italijo
, ^AJ JE DRŽAVNI KANCELAR DR. DOLLFUSS n	POTOVANJE	V	RIM.
boiftVp^A 18- avgusta. V tukajšnjih *ar dr 'r* og*b se doznava, da kance-
^Rledii	ne bo potoval v Rim v
yalo. nem času, kakor se je napovedo-
*eSa nnfVZr°!t*h °dgodltve ali opustitve Verziie aida se S°vori mnogo, a vse 0(1»ioŠaife Strhliajo v ^m, da izvirajo Iz se, d iev med Avstrijo in Nemčijo. Zdi Uvidev pr|;enia v okolici dr. Dollfussa > da od Italije ne morejo pričati,
ODGODIL ALI OPUSTIL
kovati iskrene in nesebične pomoči, ker igra v zunanji politiki dvolično igro in onemogoča s tem energične korake proti Nemčiji. Iz tega bi se dalo sklepati, da se dunajsko zaupanje v Mussolinijevo Italijo krha in je prav to tudi vzrok, da je državni kancelar odgodil ali morda celo popolnoma opustil svoje nameravano potovanje v Rim.
NE^.e^e^0v spor z industrijo'
*ednikoni t>*^’ 18, av£nsta. Med pred-PbarIevem ?<>sevekoni in »kraljem jekla« !ateIiein „ 1^'ab°m ter njegovim pri-°nSerenpQ Jein ie prišlo do večurne Ostala ~	bi^’>	°h kateri priliki
"d oseh„„ ? omenjenimi najuglcdnej-^lasjrS!"1 Združenil> držav silna S n° odklonu	,n Tayllor sta ener-
eze k0j SfWla.vsako priznanje delavske Jfcditve dnJ ® avca pri pogajanjih glede
3kle,t0v načri °z,,rom na to ie ves Roo-■ težava ,natetel na nove velikan-veoray rajmltat omenienc
konference v Beli hiši še ni znan, se zatrjuje, da je predsednik Rossevelt ob o-menjeni priložnosti zagrozil ameriškim industrijcem s prisilnimi ukrepi.
GANDHI SE NE VDA.
POONA, 18. avgusta. Gandlii tii sprejel stavljenih mu predlogov in pogojev za olajšanje njegove zaporne kazni, temveč je ostal trdovraten in nadaljuje stradalno stavko. Indijska vlada mu je sporočila, da ga bo dala hraniti umetno, če ne bo prenehal v 24 urah & sjiaicusiradalno stavko*
Centrala nii spion v Pio
PRI POŽARU V NEKI HIŠI JE POLICIJA ODKRILA PO NAKLJUČJU CENTRALO VOHUNSTVA HITLER JEVE NEMČIJE V FRANCIJI, KI SE JE POSLUŽEVALA TUDI KOMUNISTIČNE PROPAGANDE.
PARIZ, 18. avgusta. Vsa javnost je pod vtisom popolnoma nepričakovanega odkritja, ki je v stanu razburiti najmirnejše duhove in ki daje povod za najrazličnejše komentarje. V neki hiši je nastal včeraj popolnoma nepomemben požar. Ko je pa policija preiskala hišo, da bi ugotovila vzrok ognja, je našla nepričakovano pod napol zogljenelim pohištvom veliko skladišče orožja, pušk in streliva, v kleti hiše pa velikansko zalogo propagandne literature v francoskem, angleškem in nemškem jeziku. Nadaljnja preiskava je spravila na dan važne dokumente vojaškega značaja, ki se nanašajo predvsem ,na francosko obrambno črto ob nemški meji. Nobenega dvoma ni, da je prišla policija na sled sijajno organiziranemu in ši-
roko razpredenemu vohunskemu delovanju.
Natančen pregled najdenega gradiva je pokazal, da gre sicer za komuni stično propagandno literaturo, ki bi sama na sebi ne imela nobenega posebno važnega pomena. Nasprotno pa so prišle oblasti do prepričanja, da gre v tem primeru za velikopotezno akcijo nemških narodnih socialistov, katere cilj je s komunistično propagando raz-strojiti francosko armado. Zaplenjena angleška literatura dokazuje, da se je isto nameravalo tudi z angleško armado, zlasti pa z angleškimi kolonial* nimi četami. Nemška komunistična literatura pa naj bi bila le nekako kritje za zabrisanje pravih namenov. V zvezi s tem se pričakujejo še druga važna razkritja.
Hitlerjeva Nemčija ogroža tudi Švico
INFORMACIJE PARIŠKEGA»JOURNALA«. NEMŠKA POLITIKA VODI NEIZO-
GIBNO DO NOVE VOJNE.
PARIZ, 18. avgusta. Pod naslovom »Drugi AnschluB« piše »Journal«, da priključitev Avstrije k Nemčiji ne ograža le Avstrije, temveč tudi Švico. Nevarnost morda ni prav tako neposredna, pač pa je v enaki meri resna. Ta nevarnost izhaja iz zunanje-politlčnega programa narodnih socialistov, ki zasleduje zedinjenje vseh področij, kjer se govori nemški jezik. S to zahtevo se ne kršijo samo obstoječe pogodbe, temveč je prizadeta tudi samoodločba narodov, kar je v jasnem nasprotstvu z zdravim pojmovanjem.
Uresničenje te narodno-socialistične doktrine bi v vsakem primeru izzvala neizogibno svetovno vojno. »Volonte« pa objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je morala nemška vlada na razkritja »Reichsposte« odgovoriti popolnoma razumljivo z doslednim demantijem. Tu ne gre za kaj drugega kakor le za sodelovanje nekega nemškega diplomata v veleizdaji proti državi, v kateri je bil akreditiran. Ura Avstrije je pričela biti. Od sklepov, ki se morajo vsekakor storiti, je odvisna vseskupna bodočnost Evrope.
Boj Avstrije za samostojnost
VAŽNA SEJA DUNAJSKE VLADE. — ODREDBE GLEDE ODVZETJA DRŽAVLJANSTVA IN PREMOŽENJA.
DUNAJ, 18. avgusta. Predvčerajšnja izredna seja avstrijske vlade je trajala do polnoči. Na tej seji so bili sklenjeni zelo važni sklepi. Minister za javno varnost Fey je poročal o svojem potovanju širom Avstrije. Po njegovem poročilu so člani vlade ugotovili, da je vlada popolnoma soglasna glede vseh ukrepov, ki so bili storjeni doslej in ki se še bodo storili v bližji bodočnosti. Na seji je bila tudi odobrena odredba o spremembi zakona o avstrijskem državljanstvu tako, da
se more sedaj odvzeti avstrijsko državljanstvo vsem onim osebam, ki se udejstvujejo v tujini in ki podpirajo taka dejanja, ki so naperjena proti domovini, kakor tudi vsem onim osebam, ki s tem ciljem brez dovoljenja zapu-ste Avstrijo. Obenem se bo takim osebam zaplenilo vse premoženje. Druga odredba določa konfiskacijo premoženja vseh onih političnih organizacij, katerih delovanje v Avstriji prepovedano.
Afentat na Hasana bega Prištinca
DUNAJ, 18. avgusta. V zvezi z umorom Hasana bega Prištinca sporoča tukajšnja policija, da je atentator Ibrahim Čelo prebival dalje časa tudi na Dunaju. Nastanil se je v nekem majhnem hotelu in se vpisal pod imenom Helo. Nato ie iskal po raznih dunajskih hotelih pokojnega Hasana bega Prištinca, ki ga pa nikakor pi mogel najti, ker je Prištinac že nekaj dni poprej odpotoval z Dunaja, prav verjetno sluteč, kaka usoda se mu pripravlja. Morilec je nato odpotoval z Dunaja v Solun-
NOV FRANCOSKI RUŠILEC.
TOULON, 18. avgusta. Včeraj zjutraj je bil v Laseyne sur Mer spuščen .v. priorje nov. rušilec »Le Malin«,
PO ATENTATU NA CANKOVA.
SOFIJA, 18. avgusta. Policijske oblasti so uvedle obširno preiskavo o poskuše-nem atentatu na bivšega ministrskega predsednika Cankova. Po izpovedi navzo čih treh stražnikov je bil neznanec, ki je poizkusil atentat, oblečen zelo elegantno. Doslej manjka za atentatom še vsaka sled NOVO AMERIŠKO LETALO.
NEWYORK, 18. avgusta. Mornariški minister Svenson je izjavil novinarjem, da se v ameriškem mornariškem ministrstvu konstruira neko letalo, ki bo mog lo leteti z dosedaj še nedoseženo brzino. Seveda minister ni hotel dati nobenih podrobnejših informacij o novi iznajdbi.
WASHINGTON, 18. avgusta. Predsednik Roosevelt je odobril predlog, da se zakolje 15 milijonov svinj, katerih meso in mast bosta razdeljena med brezposelne delavce.
Stran 2
mariborski »VEČE R NI K« Jutra
V Maribor n, dne 18. VTI1. 1933
Dnevne vesti
Počitniški Dedaooški tečaj I Seznam izžrebanih d#fil za imejitelje FOCltniSKi peaagua	j	Iegitimacij	Mariborskega tedna. Prva šte-
vilka pomeni številko legitimacije, druga
.Pedagoške centrale" v Mariboru
Na državnem učiteljišču je v ponedeljek otvorila »Pedagoška centrala« štirinajstdnevni počitniški pedagoški tečaj.
Predsednik Centrale g. prof. Šilih, se je v uvodni besedi zahvalil banski upravi za velikodušno podporo, gospodom. predavateljem, ki so požrtvovalno posvetili počitnice strokovni pripravi in prireditvi snovi ter vsem udeležencem, prihajajočim iz vseh krajev naše banovine, da si s poglobljenim delom pridobe nove vidike in nova izkustva. Prijavilo se je 76 udeležencev.
Tečaj služi obravnavi temeljno važnih vprašanj vzgoje in pouka in bo skušal izklesati navodila za jasno in točno orientacijo v sodobnem vzgojstvu, ki naj učitelja obvaruje slepega posnemanja; povrh pa skušajo izgraditi pota do svojstvene, bistvu našega naroda ustrezajoče pedagogike.
Prosvetni inšpektor g. dr. Poljanec obravnava biološke osnove vzgoje (4 ure), g-, prof. dr. Žgeč razvija očrt mladino-slovja (14 ur), direktor v p. dr. Tominšek obravnava izbrana poglavja iz slovenske slovnice in stilistike (8 ur), g. prof. dr. Jeraj predava o pedagoški so-
izžrebano darilo: 11-3, 51-2, 68-4, 88-1, 107-17, 123-27, 147-21, 155-25, 156-9, 192-19, 195-28, 218-14, 262-8, 266-29, 272-16, 301-24, 305-11, 314-5, 325-18, 343-10, 368-22, 422-26, 463-13, 487-15, 494-7, 502-12, 515-6, 533-20, 622-23,	1027-83.	1028-74,
1034-103, 1036-32, 1041-95, 1052-97, 1060-85, 1061-92, 1076-93,	1085-107,	1112-99,
1142-52, 1154-106, 1158-45, 1159-42, 1163-38, 1183-35, 1218-89,	1231-80,	1235-84,
1237-96, 1251-101, 1307-49, 1323-65, 1354-81, 1384-46, 1390-91, 1428-73, 1457-105, 1522-102, 1529-76, 1535-71, 1604-59, 1620-34, 1638-70, 1654-75,	1662-56,	1717-69,
1733-33, 1736-55, 1757-58, 1785-43, 1831-51,	1841-63,	1844-86,	1850-62,	1863-67,
1873-98, 1901-68, 1950-53, 2016-57, 2022-90, 2034-78, 2035-100, 2040-88, 2(052-54, 2053-94, 2065-60, 2078-47, 2090-87, 2133-66, 2634-30, 2636-61,	4522-64,	4534-104,
4604-48, 4606-50, 4610-37, 4750-72, 4751-40. 4826-82, 4837-36,	4853-79,	4857-44,
4858-31, 4863-77, 4871-41, 4920-39. Izžrebane dobitke lahko dvignejo izžrebanci od danes do vključno pondeljka med 10. in 13. uro v Cankarjevi šoli. Od torka dalje pa med uradnimi urami v pisarni »Mariborskega tedna« v Tyrševi ulici, Palača Banovinske hranilnice.
Uprava združenja brivcev in frizerjev
2» (f	'S	mT
motriva o vprašanjih podeželskega šol štva (5 ur), g. prof. R. Klopčič prikaže tehniško risanje na šolsko tablo (5 ur), a g. prof. Šilih poda ukoslovje nove šole (14 ur).
Z veliko vnemo se je lotila naša vzgojna občest predavateljev in udeležencev svojega dela, da ponese v mladostno silo navdušenja za napredek naše domovine nove podvige in poglobljeno znanje na svoje oddaljene domove med preprosto ljudstvo
Iz železniške službe. Za železniškega aradniškega pripravnika je bil imenovan Rudolf Novšak, za kretničarja pa Jože sternad, oba v Mariboru. V višjo položajno skupino Alojzij Babušek pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Daniel Sevnikar v Pesnici in Albert Kolarič v Rušah.
Mariborskim novinarjem je priredil sinoči odbor Mariborskega tedna pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda zaključni večer na Mariborskem Dtoku, katerega so se udeležili poleg zastopnikov tiska tudi vsi odborniki M. T. V pozdravnem govoru je g. župan obrazložil delo M. T. in se zahvalil novinarjem za podporo, ki so jo nudili prireditvam. Za njim so govorili še gg. šef uredništva »Mariborer Zeitung« Udo Kasper, industrialec Drago Roglič, senator dr. Ploj, podžupan Rudolf Golouh, šef uredništva ►Večernika« Radivoj Rehar, predsednik Zveze gostilničarskih združenj Gjuro Va-Ijak, bančni uradnik Loos, industrialec Saboty itd. Izmenjane so bile mnoge koristne misli za bodoče delo.
Staršem, ki so nameravali dati svoje otroke letos v I. letnik učiteljišča. Radi ukinitve I. letnika na tukajšnjem državnem učiteljišču prosi mariborsko društvo »Šola in dom« starše, ki so nameravali vpisati svoje otroke, ki so dokončali me ščansko šolo ali nižjo srednjo šolo, v prvi letnik mariborskega učiteljišča, naj pismeno nemudoma javijo svoj naslov in zaprošene podatke na naslov: Društvo »išola in dom« v Mariboru, Glavni trg štev. 12.
Vpisovanje in popravni izpiti na tukajšnji realni gimnaziji. Na tukajšnji realni rimnaziji bodo nižji tečajni popravni izpiti v ponedeljek 28. t. m. ob 8. uri; pismeni višji tečajni popravni izpiti bodo v ponedeljek 28. t. m. ob 8. uri, ustmeni pa v torek 29. tm. ob 8. uri. Ostali popravni izpiti bodo v petek 25. tm. ob 8. uri. Vpisovanje bo 1. septembra. Tega dne morajo oddati učenci svojim razrednikom naslednje listine: šolsko izpričevalo, dav-eno potrdilo, izjavo staršev če se bo starejši brat (sestra) vpiSai na univerzo. Dragi dan, 2. septembra morajo učenci zjutraj ob 8. uri plačati razredniku šolnino, vpisnino v znesku 50 Din, prispevek v. zdravstveni sklad v znesku 12 Din in ja tiskovine znesek J? Din; skupno tore. šolnin* 82 Din
da so bili dostavljeni načelstvu mestne policije in okrajnima glavarjema za desni in levi breg predlogi za strožje nadzorovanje vseh brivsko-frizerskih mojstrov, z vprašanjem, če se točno držijo odpiralnega in zapiralnega reda, kakor ga določa odredba banske uprave in v smislu njihovega medsebojnega soglasnega sklepa. Vsi kršitelji bodo prijavljeni in strogo kaznovani. Občinstvo se pa prosi, da si odredi primeren čas za pravočasno obiskovanje brivskih in frizerskih salonov, osobito da ne zahteva postrežbe zač nje minute, ko mojster ne more več dovršiti postrežbe do določene ure: Vse to naj se vpošteva tudi iz razloga, da so odslej brivsko-frizerski mojstri pod strožjo kontrolo in jim more tak zacnudni o-bisk škoditi radi nevarnosti občutne globe. a naposled, da se mojstri ne spravija-jjo v zadrego s tem, da bi morali obiskovalca odsloviti, čemur bi lahko sledila zamera stranke.
Promenadni koncert. V nedeljo dopoldne priredi Mestno olepševalno društvo promenadni koncert, na katerem bo igralo Godbeno društvo železniških de-avcev in uslužbencev pod taktirko kapelnika g. Schonherrja.
Članski sestanek Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru bo drevi ob 20. uri v Narodnem domu. Pridite vsi in točno 1 Na dnevnem redu so važne tekoče zadeve. — Predsednik Izlet k Seniorjevemu domu. Ker so nekateri planinci izrazili željo, da bi bil izlet ugodnejši v nedeljo, sporočamo, da vozi avtobus v nedeljo ob 5. uri zjutraj z Glavnega trga. Ker je še nekaj mest prostih, sprejema obvezne prijave še v soboto dopoldne g. Lojze Strašnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20—38. S prijavo je položiti 40 Din za vožnjo do Ribnice na Pohorju' in naza: Javna zahvala. Uprava mariborskega strelskega okrožja izreka najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem nagradnih daril in denarnih prispevkov, kakor tudi vsem, ki so pripomogli do sijajnega uspeha zadnjih velikih strelskih tekem v Mariboru.
Strelska vaja v Devini pri Slov. Bi strici. Strelci Slov. Bistrice in okolice naj se polnoštevilno udeleže strelske vaje, ki bo v Devini v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri.
Razpis občinskih volitev. Notranje mi nistrstvo je izdalo nalog, da se 24. sep tembra letos izvršijo občinske volitve v dravski, drinski in donavski banovini,
Komisija za pregled sadja. Komisija za pregled sadja bo letos poslovala tuc v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti in Lju tomeru.
Otvoritev higienske razstave v Beogra
du. Jutri v soboto bo minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj otvoril veliko državno higiensko raz stavo. Na razstavi je zbran ves najboljši material, ki bo nazorno prikazoval napredek zdravja naših mest ul vasi,
Dva znamenita jubileja trške garde v Veržeju. Trška garda v Veržeju bo slavi-a 27. tm. dva znamenita in za našo domovino gotovo nenavadno redka jubileja, 400 letnico svojega obstoja in 250 letnico zmage nad Turki in njihovega izgona z Murskega polja. Zgodovina veržej-ske trške garde je torej zelo zanimiva in bogata ter sega celo nazaj v dobo divjih Avarov. Obenem s to proslavo bo tudi veliko protestno zborovanje proti madžarskim revizionističnim težnjam. Priprave za to veliko manifestacijo se že vrše. Že doslej so prijavljena številna društva in mnoge odlične osebnosti, protektorat nad prireditvijo pa prevzame podban g. dr. Otmar Pirkmajer. Kot slavnostni govornik bo nastopil domačin g. prelat dr. Fr. Kovačič, povabljen je pa tudi knezo-škof lavantinski g. dr. Tomažič.
Gostilničarji iz vse države so zboro vali. V Beogradu so se sestali zastopniki banovinskih gostilničarskih združenj. Na conferenci so razpravljali o važnih in nujnih spremembah zakona o trošarini na vino in žganje. Naši gostilničarji stoje na stališču, da je treba trošarino za vsako ceno znižati, ker je previsoka in je ne zmorejo. Pripravili so tudi spomenico za inančnega ministra, v kateri zahtevajo znižanje trošarine in revizijo vprašanja o vtorskih taksah za glasbo v gostilnah in kavarnah. Gostilničarji iz naših krajev so najodločneje protestirali tudi proti taksam, ki jih morajo plačevati kavar-narji. Sklenili so tudi ustanoviti Zvezo gostilničarskih združenj.za vso državo, ri se bo zavzemala poleg stanovskih interesov tudi za pospeševanje tujskega prometa in bo imela sedež v Beogradu.
Za znižanje delovnega časa. Ministrstvo za socialno politiko je poslalo raznim gospodarskim ustanovam vprašanja, predložena po mednarodni konferenci dela v Ženevi. V omenjenih vprašanjih so upoštevane vse okoliščine, ki so v zvezi s tem sklepom in z interesi našega gospodarstva. Na podlagi odgovorov prizadetih gospodarskih krogov bo na to sestavljen definitiven odgovor naše države, kakor ga je zahtevala mednarodna konferenca dela. Kakor je znano, je konferenca sklenila, naj se prouči do prihodnjega leta možnost znižanja delovnega časa v vseh industrijskih podjetjih. Kaj pa bo z mezdami?
Za zboljšanje delavskih socialnih razmer. V nedeljo 3. septembra se bo sestal v Beogradu glavni odbor jugoslovanskih nacionalnih sindikatov k plenarni seji, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh banovinskih pododborov. Razpravljali bodo o zboljšanju sedanjih razmer v delavskih socialnih ustanovah, predvsem pa o spremembi razmer v Delavskih zbornicah.
Vozne olajšave za ptujske svečanosti. Prometno ministrstvo je dovolilo znižano voznino na državnih železnicah udeležencem proslave 25-Ietnice septem-berskih dogodkov v Ptuju, ki bodo 8., 9. in 10. septembra v Ptuju in sicer; telovadcem Sokolom, ki bodo prisostvovali ptujski proslavi četrtinsko vožnjo, vsem drugim udeležencem pa polovično. Vozne olajšave veljajo od 4. do 14. septembra za vse vlake razen ekspresnih. Sokoli telovadci kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto na podlagi lastne sokolske legitimacije in legitimacije ptujskega sokolskega društva. Ta vozni listek velja za brezplačni povratek le s potrdilom pripravljalnega odbora za pro slavo in s potrdilom sokolskega društva v Ptuju. Vsi drugi udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja za povratek s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in ptujskega sokolskega društva.
Pevsko društvo »Planinca« v Pekrah, priredi v nedeljo 20. tm. koncert s petjem v gostilni Tomše v Pekrah. Dobro pijačo in na ražnju pečene prašičke preskrbi go stilničar.
Kino Union. Danes zadnji dan »Zenit-beni posredovalec«, prvovrstna veseloigra. v kateri igra šest najboljših komikov. Od jutri, sobote, dalje krasen film »Princ od Arkadije« z Willyjem Fortom in Lijano Haidovo.
Grajski kino. Danes v petek zadnji dan »Dve srečni srci«. Od sobote dalje sijajni spored »Schonbrunski sen«. Martha Eggert, Hermann Thimig, Ernst Verebes in Hans Junkcnmann. Kot dopolnilo Richard Tauber: »Schubertove, pesmi«. V celoti prvovrsten spored, ki bo zadovoljil vsakogar. Pridejo »Zvezde z neba«, eden najboljših in najlepših filmov.
V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi Samo trdovratno zapeko, temveč da učin-
Ali že veste, da se večina bolezni prenaša po muhah? V času sadja je ta nevarnost še večja. Razen tega zamaže muha naše slike, zavese, lestence itd. T1! lahko pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost 75 par ali 1 Din lovi muhe po dnevi in ponoči in skrbi za vaš začeljem mir v spanju. S tekočinami in raz-prševalci, ki so zelo dragi in so razen tega nevarni radi ognja, se ne morete nikdar iznebiti tako hitro in sigurno sitni« muh, kakor z že 35 let obneslim, dokazano najboljšim muholovcem sveta 2^e* roxon«. Aeroxoii se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno le to znamko.
Odstranitev zobnega kamna izvrši n®J' bolje vaš zobozdravnik, toda njegova tvorbo preprečite lahko s stalno uporabo Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8.
Razglednice z nedeljske manifestacij® 6. avgusta pri Sv. Duhu na Ostrem vrba se dobe v upravi »Jutra« in »Večernika** Gosposka ulica 11.
Vozne olajšave. J u g o s 1 a v i j a. • Ja‘ dranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po desetdnevnem bivanju 50% popusta na železnici pri vrnitvi. — Čehoslovaška* Po 7 dnevnem bivanju v poljubnem krm® češke 50% popusta piri vrnitvi. Avstr** j a. Po 10 dnevnem bivanju v Avstriji o2* vzemiši Graz, Innsbruck, Linz, Salzburg St. Polten, Wien in Wiener Neustado 50%, 662A% n 80% popusta na železnici pri vrnitvi. — 11 a 1 i j a. Po 6 dnevne111 bivanju v poljubnem kraju Italije 50% P0* pusta na železnici pri vrnitvi. — grad, svetovna higijenska razstava 19. avgusta do,20. septembra, polovic11? vožnja, legitimacija Din 20. — Bratislava, sejem, od 27. avgusta do 3. septj 33% znižana vožnja. Leipzig, jesensk1 sejem, od 27. do 31. avgusta, 25%, v Ne-? čiji 33 *A% znižana vožnja, legitimacij® Din 90. — Ljubljana, velesejem, o® 2. do 11. septembra, polovična vožnja, & gitimacija Din 30. — Zagreb, seje11* 2. do 11. septembra, polovična vožnja,!®* gitimacija Din 30. — Dunaj, jesensk sejem, od 3. do 10. septembra, 33 V3“' znižana vožnja, vizum prost, legitimacij® Din 50. — Praga, sejem, od 3. do 1*« septembra, 25%, v Češki 50% zniža? vožnja, legitimacija Din 35. — S P11 * svečanosti Jadranske straže, 5. do ‘ sept četrtinska vožnja. — Dunaj, k3 toliški dnevi, od 7. do 12. septembra, P%. lovična vožnja, vizum prost, legitima®^ Din 60. — P t u j, svečanosti Ciril-M®1? dove družbe in Sokola, od 8. do 10. četrtinska za člane Sokola, polovična v i žnja za ostale. — Gradec, sejem,
16. do 24. septembra, 33 *A% popusta, zum prost, legitimacija Din 20. —• In £ s b r u c k, sejem, od 30. septembra do ' oktobra, 33 h% znižana vožnja. Vse o® le informacije se dobe pri »PUTNm^ 1 Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.	.	j
Žepar na Glavnem trgu. Zasebfl j Štefaniji Lušickovi, stanujoči v Tabo*s. ulici, je včeraj dopoldne na Glava® trgu neznan žepar izmaknil iz košari ročno torbico, v kateri je imela 190 D Lušickova je prijavila tatvino p Tri nezgode. Brivski pomočnik ^ ton Flieger, stanujoč v Gregorčičevi 11 ci, je padel in si poškodoval levo r?k
V Kamnici se je pri padcu hudo P05^ doval 52-letni mizar France Zorc. ^ spravljanju sena pa je pri Sv. M‘jn |;3 tako nesrečno padla 35-letna dele ^ L Ivanka Murščeva, da si je zlomila d05.-nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdrav
v mariborski bolnišnici.	j
Drobne vesti s policije. Preteklo "p. sta romali v policijske zapore Marija J in Anka L., znani prostitutki, obe prepovedanega povratka in neki F;1' V., ker je bil osumljen tihotapstva Ernest Š. radi grdega obnašanja na c sti.
Vremensko poročilo mariborske m®^ orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaž
H*
toplomer 16.4 stopinj C; minimalrt1 'l ^ peratura je znašala 15.2 stopinj C •neter je kazal pri 20.1 stopinj-1 h , ^ reduciran na ničlo pa 738.8;	r(" ujj
vlaga 87; od včeraj na danes ;e P® j 21.5 mm dežja. Vreme je tiho hi jas®*
CadQ
Razstave Mariborskega tedna
PAVILJON STARE LIKOVNE UMETNOSTL
Naše Muzejsko društvo je po arhivarju Prof. Fr. Bašu organiziralo za Mari-Nxrski teden tudi skromno, a efektno razstavo starih slik in stoilptur, deloma iz svoje galerije, deloma iz zasebnih salonov Mariborčanov. Posebne linije razstava ni imela; poleg slikarjev polpreteklosti so bili zastopani nekateri iz prejš ujih stoletij; vse preveč je pa bilo med njimi tudi »neznanih«, dasi so njihova dela značilna za dobo, ki bi morala biti ozna čena vsaj približno. Tako bi bila slika raz ui nsfoupiA ijsop [OS Ut TJ0UIS PfOA ktnejša. Toda za tako razstavo bi bilo treba več priprav, več del in dosti več Prostora. Aranžerju je bilo pač glavno to. da pokaže vse one umetnine naših jav Pih in zasebnih zbirk, ki so mu bile dostopne in pove z njimi, da imamo tudi mi Pek a j zakladov umetnosti. Ta svoj namen ie dosegel popolnoma in ustvaril tako še pendant k razstavi sodobnih.
Nad vhodom v razstavišče je namestil G v a j č e v o zelo posrečeno kopijo ruškega originala »Maribora 1. 1680«. Nihče drugi kakor prof. Gvajc ne bi bil mogel Popraviti tako zares verne kopije. Pokoj-n' P i s to r, ki nam je še v dobrem spominu, je zastopan z dvema slikama, »Deklico« in »Dečkom« Deffreggerskega sti-ju. (Last senatorja dr. Ploja.) H o c h e n-bergovo umetnost klasike sta predstavljali dve tihožitji velikega obsega, 'kast E. Zelenke.) Zanimiva je »Tuširana J}sba Parcerja iz leta 1789, ki ka-?e Prav svojstveno tedanjo grafiko tega Zaura. (Last-E. Zelenke.) Becker je bil Podstavljen z oljem starega (nekdanje-?alv»Glavnega trga v Mariboru«. Siže, ki le že zgodovina, presega umetniško ce-n°' (Last K. Luckmana.) Značilna sta oba POrtreta Seraka: »M V. Lipold« in »Janez Lipold«, ker kažeta nekakšno pa-‘ricijstvo naših slovenskih rodbin. (Last ee- Ivanke Lipoldove.)
Hrvata Josa Bužana, znanega ljubi-elia folklore, predstavljata olji »Žetev v Cerni« in »Ali me ljubiš«? V obeh je ^Inčna Bužanova vedrina, ki je zanj Najbolj karakteristična. (Last ge. Lipoldo O in dr. Ploja.) H a c k 1 kaže svoj »Avtoportret«. (Last Muzejskega društva.)
Svobodo reprezentira lepo olje. (Last dr. Ploja.) Iz lastnine A. Kohnsteina sta dve značilni Senczeyevi sliki: »V Posavini« in »Selo« z veliko osrednjo podobo salaša in 16 okvirnimi slikami narodnih noš in stanov. Folkloristično zanimiva in dragocena stvar obsežnih dimenzij. C r a n a c h a je pokazala »Mariborska madona« kot dognanega cerkvenega slikarja. (Last Muzejskega društva.) Plastiko, je zastopal samo Josip A j 1 e c s krasno bronco »Ursus reši Ligijo« in iz lesa izrezljanim razpelom. (Obe umetnini last dr. Ploja.) Hanson je bil predstavljen z velikim oljem portreta A. M. Slomška. (Last škofije.) Nitz je imel dva manjša portreta ustaljene šole. (Last dr. Krausa.) R o e d 1 e r je bil predstavljen z »Olivansko«. (Last dr. Krausa.) O m e s e d e r je imel sliko »Miihlbach«. (Last Luckmana.) Znamenita po šoli in sižeju je vsekakor Z m i t k o v a »Aškerčeva rojstna hiša«. (Last Iv. Lipoldove.) Hrvat Crnčič je bil predstavljen z oljem »Pri morju«. (Last dr. Ploja.)
Vsa ostala dela so izpod rok neznanih slikarjev prejšnjega in še starejših stoletij. Večinoma so portreti in skupine, sama olja. To so »Madona« Muzejskega društva; »Sv. Boštjan« neznanega Italijana v polovični Zorattijevi renovaciji, Muzejsko društvo; »Škofa Attems in Fir-mian«, škofije; »Ecce homo«, škofije; »Škof Zimmermann«, škofije; »Judita«, dr Krausa; dve »Krajini«, Luckmana; »Krajina« dr. Ploja ter trije »Portreti« neznanega slikarja holandske šole A. Kohnsteina. Z večjo pozornostjo in podrobnejšim študijem bi se dal vsaj pri nekaterih morda le odkriti slikar?
Razstava je torej dosegla svoj namen in nam je pokazala zlasti kaj hranijo naši zasebniki, dasi to gotovo ni vse. Marsikateri Mariborčan ima še kakšno sliko ali skulpturo, ki bi morala biti predstavljena javnosti, da jo vsaj zabeleži. Nekatere poznam celo sam. Zato želim, da bi bila taka razstava prihodnje leto še popolnejša. Enkrat moramo tudi mi napraviti kataster!
R. Rehar.
didatne liste samo koaliranim delavskim nameščenskim strokovnim organizacijam. Po tem načrtu torej nameščenske strokovne organizacije ne morejo vlagati samostojnih kandidatnih list, temveč se morajo pridružiti kaki registrirani delavski organizaciji in postaviti z njeno pomočjo skupno listo. Ta osnutek določa v svojem § 41. le to, da morajo biti med kandidati zastopani tudi nameščenci, ne da bi se to v številkah izrazilo. Novi načrt torej ne predvideva določenega, v naprej predpisanega števila delavskih in nameščenskih zastopnikov, temveč je število nameščen skih delegatov prepuščeno sporazumu do-tične organizacije z drugo delavsko orga nizacijo.
S tem načrtom hoče DZ odpraviti zakoniti sistem dosedanjih dveh kategorij, posebno" kandidatno listo nameščenskih delegatov in predpisano število 10 nameščenskih delegatov ter tako onemogočiti vsak medsebojni nastop nameščenskih or ganizacij. Na milost in nemilost naj bi bi-
Nova pridobitvena organizacija v Mariboru
Gospodarska zadruga krojaških mojstrov
Iz kritičnega položaja, v katerega je zaradi konkurence raznih zavodov, tovarniških in trgovinskih obratov ter neupravičenih obrtnikov zašla tudi krojaška stro ka, je vznikla pred meseci ideja ustanovitve nove gospodarske edinice za kro-jaštvo in šiviljsko stroko na načelu samopomoči in strokovne skupnosti. Dne 16. t. m. se je na poziv pripravljalnega odbora že vršilo v restavraciji pri »Gam-brinu« pod predsedstvom g. Rajka Zot-terja zborovanje interesentov, ki je bilo prav dobro obiskano, na katerem je po uvodnem poročilu krojaškega mojstra g. Reicherja predaval obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik o nastanku in razvoju gospodarskih organizacij na zadružni pod lagi, njih bistvu in namenu, nakar je zbor razpravljal o pravilih in jim definitivno določil besedilo, ki se bo protokoliralo.
Nova tvorba se imenuje »Gospodarska zadruga krojaških mojstrov, registrova-na zadruga z omejena zavezo v Mariboru«, katere namen je, da izdeluje in prodaja vse v krojaštvo ali katerokoli krojaštvu sorodno stroko spadajoče predmete v lastnih skupnih podjetjih ali po posameznih članih, preskrbuje člane z vsakovrstnimi potrebščinami ter sirovinami, pospešuje strokovno šolstvo, prireja predavanja, razstave in drugačne reklame. Zadružni delež znaša 2.000 Din, pristopnina 100 Din od deleža. Člani sme jo postati mojstri in mojstrinje krojaške, šiviljske, modistovske, pletilske ali druge sorodne stroke, če so jugoslovanski državljani. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z vplačanim deležem in še enkratnim zneskom. Po pravilih se sme pristopnina zvišati na 1000 Din samo radi tega, da je olajšan pristop interesentom1, ki vstopijo v zadrugo v začetku, ko so denarna sredstva za obratno glavnico rfajbolj potrebna.
Izvolil se je tudi pripravljalni odbor s predsednikom Antonom Besakom, tajnikom Antonom Sajkom, blagajnikom Raj kom Zotterjem in gospodarjem Franom Reicherjem. Novi člani naj se prijavijo pri blagajniku. Kakor čujemo, se zadruga že pogaja radi obratnega lokala, v katerem bo nameščen, prikrojevalec in poslovodja, ki bo sprejemal naročila in jih oddajal posameznim članom. Nova zadružna organizacija je v rokah resnih in agilnih mož in ima pred seboj lepo in za člane gotovo zelo plodonosno bodočnost.
Poljčane
Smrt zaslužnega moža. Zadet od kapi je umrl povsem nepričakovano daleč naokrog znani železničar, 461etni g. Jože V i r t. Z vdovo in 5 nepreskrbljenimi o-troci žaluje za blagim pokojnikom tudi veliko število prijateljev in znancev, saj je bil g. Virt vnet delavec v vseh tukajšnjih društvih in narodnih organizacijah in jih s svojim iniciativnim delom vneto podpiral. Zlasti je bil delaven član in odbornik tukajšnjega Sokola, dolgo let pa se je udejstvoval tudi v gasilskih vrstah. Veliki pogreb v nedeljo in ob odprtem grobu izrečene besede so dokazale, kako priljubljen je bil prerano umrli mož y.
le nameščenke organizacije prepuščeni z vsem svojim članstvom vred nadvlad; in samoodločevanju delavskih organizacij.
Zakonodajalec si zakona o zaščiti de* lavcev prav gotovo ni zamislil tako, ker bi drugače v posameznih členih ne omenja! dveh kategorij in podčrtaval delavcev posebej in zasebnih nameščencev zopet posebej. V tem smislu ni tudi dosedanja uprava DZ, kakor tudi ne vse dosedanje skupščine DZ, tolmačila zakona o zaščiti delavcev, čemur naj služi v dokaz, da sta bila na obeh skupščinah oba dosedanja volilna reda sprejeta brez ugovorov in ju je tudi ministrstvo brez pridržka potrdilo. Ta dva volilna reda pa predpisujeta dve kategoriji volilnega ime nika in je v njih jasno določeno, da sestoji Delavska zbornica iz 60 rednih članov, od katerih odpade 50 delegatov na delavce in 10 delegatov na zasebne nameščence.
(Se bo nadaljevalo.)
kraju in širši okolici. Bodi vrlemu pokojniku ohranjen časten spomin!
Zahvala. G. Avg. Kollandm, šefu slovenske potovalne pisarne v Clevelandu se za darovanih 100 Din tukajšnji Sokol najlepše zahvaljuje!
Gledališka prireditev. Dramski odsek Sokola kljub vročim dnem ne spi in se že dalje časa z vso vnemo pripravlja na uprizoritev učinkovite drame »Golgaite«, ki bo v nedeljo 20. avgusta v Sokolski dvorani. Režija je v rokah marljivega br-Ritonje.
Ptuj
Zvočni kino Ptuj. V soboto 19. t m. oS
20.30 in v nedeljo 20. trn. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Človek brez imena«. Je to velefilm z Wernerjem Kjransom v glavni vlogi, dalje Heleno Tbimig, M. Thiele, I. Falkensteinom in H. Brattse-wetterjem in dr. Kot dodatek Faksov tednik in kulturni film ZKD.
Licitacija za dobavo mesa. Dne 23. tm. ob 10. uri bo v pisarni poveljstva mesta v Ptuju ustna licitacija za dobawomas> za ptujsko posadko.
Šport
Drevi plavanje po Dravi skoz! Maribor.
SSK Maraton priredi drevi propagandno plavanje po Dravi skozi mesto Maribor, Start bo ob 18. na spodnjem rob« Mariborskega otoka, cilj pa bo w kopališč® Kristan.
JugoslavijarNorveška 3c0. V boju za Davisov pokal so jugoslovanski igralci osvojili še tretjo točko proti Norveški in si s tem utrli pot v drugo koto — proti Avstriji, ki bo prve dni prihodnjega-tedna v Zagrebu.
Madžarska:Jugoslavi]a. Wri v soboto 19. tm. in v nedeljo 20. im b6 v Splitu prva meddržavna plavalna' tekma metf Madžarsko in Jugoslavijo.
Medklubski odbor LNP, shsžbeoo. tV, nedeljo 20. t. m. bo ob 17. na igriščn E5SK Maribora prijateljska tekma ISSK Maribor :SK Rapid, v predtekmi ob 15.30 pa se srečata1 rezervi ISSK Maribora in SR Rapida v prijateljski tekmi. Stažirajoči odbornik g. Cilenšek. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov prt MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: SK Rapid mladina : SK Železničar mladina g. Vesnaver, ISSK Maribor itda-dina:SK Svoboda mladina g. Bizjak ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. g. Nemec, ISSK Maribor I.:SK Rapid I. gosp. Jančič, v Murski Soboti SK PanooferSK Mura g. Kopič.
Rekorderji.
Trije dirkači: Anglež, Nemec in Francoz so se pogovarjali, kdo izmed njih je ništva, osvobodil podmorsko ljudstvo sa-hitreje vozil z avtomobilom. »Jaz secn z avtomobilom že tako hitro vozil, da so se videli brzojavni drogovi kakor lesena ograja.« »To ni nič«, ugovarja Nemec, jaz sem se že tako vozil, da so se videli kilometrski kaimni kakor nepretrgan zid.« Francozu pa je bilo tega bahanja nekoliko preveč, pa je rekel; »Jaz sem na dirkališču tako hitro vozil v krogu, da sem ves čas samega sebe od zadaj videl.«
Zasebni nameščenci za svoje pravice v Delavski zbornici
J REFERATA MARIBORSKEGA DELEGATA G. DRAGOTINA GILČVERTA SKUPŠČINI DELAVSKE ZBORNICE DNE 6. AVGUSTA V LJUBLJANI.
Pred nekaj dnevi so strokovne organi-aeije zasebnih nameščencev izvedele, da ® Delavska zbornica sklicala svojo osmo glavno skupščino dne 6. avgusta p da je na dnevnem redu pod točko 8. Volilni red za volitve članov skupščine Savske zbornice«. Ker mora zanimati saka sprememba do sedaj veljavnega vo vn<*a reda ne le delegate, temveč tudi zlv! •a posameznega člana Delavske ^Gornice, zlasti pa vse strokovne organi-Ha?l3e’ smo se °k)rnik za informacije na se znane delegate obeh kategorij iz v s* delavcev in nameščencev ter smo K^aše največje začudenje zvedeli, da j^avska zbornica sploh ni dostavila de-8atom osnutka volilnega reda, glede ka c ega ima odločati prav skupščina dne ' avgusta.
lili h ? vprašam°. ali smo člani DZ izvo-i pegate zato, da jih kliče upravni od-*hn t v na skuPŠčine nepripravljene ter oje ot onem0igo^ stvarno razpravljala v n 0 vazRi točki, kakor je spremem-°snutk 2a rec*a’ k;er ih11 sploh ni poslal vPovW ^ spreanenibo volilnega reda na odw5 Jn v Proučitev? Proti temu naj-šel 6JSe pr°testiramo! štey n ^e'e^°.nt^no smo ptreko »Zveze dru izvedpi.1Ya!nkh nameščencev v Ljubljani« stira 2-' f1!’ kakor tudi delegati, da eksi-7 stran u k° 8- dnevnega reda neki na ravhava tesno tiskani osnutek; ki ob-*§ 25, gPremembo volilnega reda od Ta S 56.
^asn0°n5!f^ bi bila morala DZ pravo-Ea mogli « vsem 60 delegatom, da bi Znanitl	PravoČasno preštudirati, se-
kanizacii	. ° m odbore strokovnih or-
narni ter	vseP'ri0 >n spremem-
ker bi * , °d njih mnenje in tiasve-e e Potem mogli kot delegati
na skupščini v imenu vseh prizadetih glasovati o tem osnutku in staviti k njemu spreminjevalne predloge, ki bi ustrezali željam in volji bodočih volilcev.
Volilni red gotovo ni zadeva samo upravnega odbora DZ ali pa preizkušnja za njene delegate, temveč živo zanima prav vsakega člana DZ, ki bo volil, predvsem pa tudi vse one kandidate in namestnike, ki bodo na tej podlagi kandidirali. Z ozirom na to bi morala DZ skrbeti za to, da bi dobili delegati osnutke novega volilnega reda pravočasno v roke, da bi tako zamogli še pred razpravo na skupščini DZ seznaniti z njegovo vsebino prizadeto članstvo. Ker se je to iz nerazumljivih vzrokov opustilo, so prišli delegati na to skupščino glede te točke dnevnega reda popolnoma nepripravljeni, zaradi česar zahtevamo, da se ta točka kot preuranjena odstavi z dnevnega reda.
Zakon o zaščiti delavcev opisuje v členih od § 36. do § 69. naloge delavskih zbornic in točno določa, koga je smatrati v smislu tega zakona za delavca ali nameščenca, oziroma telesnega ali duševnega delavca. Vedno pa zakon tudi govori o obeh kategorijah, to je o delavcu in zasebnem nameščencu. Ti dve kategoriji tvorita Delavsko zbornico, zlasti pa še skupščino.
Tudi.oba volilna reda, ki ju je doslej sprejela Delavska zbornica in ju odobrilo ministrstvo za socialno politiko, razlikujeta dve volilni kategoriji in predpisujeta dve ločeni kandidatni listi za obe kategoriji ter določata za delavce 50, za zasebne nameščence pa 10 delegatov in prav toliko namestnikov.
V osnutku novega volilnega reda pa dopušča § 39. pravico postavljanja .kan-
MarffiorsKI »VE CER NIK« Jutra
V M a r 1 J> o r ti, dne 18. Vin. 1933
jilSES^
56
OCEANOPOLIS
Rom«« o »ArrfvMosf!
»Govoriti ste mi iz srca,« je vzkliknil Jafis. »Povedali ste samo z drugimi besedami to, kar sem sam mislil in čutim. Srečen sem, da sem našel v vas svojega zaupnika in pomočnika. Sedaj pa nič več ne dvomim o uspehu naših prizadevanj. Moje delo napreduje nenavadno naglo. Tisoče pomočnikov imam že in vsi so jurav tako odločni in neustrašni, kakor sva midva. S tako vojsko bi šli lahko tudi nad mnogo močnejšega sovražnika.«
»Samo če ta sovražnik ne bo prezgodaj odkril naših namenov?« se je zbal Doljan. »Mar še prav ničesar ne slutijo?«
»Doslej ničesar,« je odgovoril Jalis. »Moji zaupniki zasledujejo vsak korak »višje« družbe, zlasti pa njihovih ovaduhov. Naše delo je skrajno previdno in reči moram, da imamo doslej nenavadno veliko sreče. »Višji« so gotovo prepričani, da so po tolikih letih popolne pokorščine in izpolnjevanja vseh ukazov lahko docela mirni, ker je njihova varnost popolnoma trdna. To nam mnogo pomaga. Doslej se še nikomur ni zdelo potrebno, da bi se podrobneje zanimal za delo in mišljenje onih širokih ljudskih množic, ki tvorijo vso podlago življenja V podmorju. Zaradi tega moramo hiteti. Prve priprave so že dovršene. Po vseh delih mesta in po vseh obratih imamo svoje ljudi, katerih naloga je pridobiti za
našo stvar še ostale tovariše. Razpoloženje se dviga vsak dan bolj, zato bo treba v kratkem preiti v drugo fazo priprav, ki bodi posvečena izdelavi načrtov za vstajo samo. Pri tem bomo seveda naj bolj rabili vašo pomoč.«
»Dobro, pripravljen sem jo nuditi,« je dejal Doljan. »Prosim pa vas, da ostanete vi sami edina vez med menoj in med ljudstvom. Zaenkrat bi postali moji večji in pogostejši stiki z ljudstvom lahko komu sumljivi.«
»Tudi glede tega se strinjam z vami,« je potrdil Jafis. »Če bi že odkrili kako podrobnost ali osumili katerega izmed naših sodelavcev, vas kot voditelja ne smejo. Če ohranimo vodstvo varno, potem je naša zmaga že v naprej zagotovljena.«
»Delajte previdno,« je svetoval Doljan, »in ne prenaglite se. Za vsako veliko stvar so potrebne velike priprave, temelječe na skrbno izdelanih podrobnostih. Bolje je, da čakamo še več tednov ali pa morda tudi mesecev, kakor, da bi si s prenagljenostjo zlomili vrat. Sicer pa lahko popolnoma računate z menoj. Nočem vam ničesar obljubljati, da so mi na razpolago taka sredstva, kakršnih vi nimate in brez katerih bi vse naše delo bilo brezuspešno.«
Hvala vam, gospod doktor,« je dejal
Jafis. »Vedno sem vedel, da bom našel v vas najboljšega in najsposobnejšega sodelavca in veseli me, da se nisem motil. Sedaj odhajam na delo potolažen in z mno go večjo voljo in vero, kakor poprej. Bodite pozdravljeni!«
»Delajte srečno,« je dejal Doljan in mu stisnil roko, »ter me obveščajte o vseh svojih nadaljnjih načrtih in ukrepih!«
XXXIII.
Po Morajinem obisku je posvetil mini-sterialni tajnik Nubis vso svojo pozornost življenju doktorja Danila Doljana v Oce-anopplisu. Skrbno je iskal in zbiral podatke, ki naj bi potrdili Morajino obtožbo, pa jih sprva nikjer ni mogel najti, vsaj takih ne, ki bi mu nudili popolnoma jasno in zanesljivo sliko. S svojimi ljudmi je zasledoval njegova pota, vedel je za njegove obiske pri Astisu in Sora-lifisu, za zabave v osrednjem gledališču in za skoraj vse ostalo, kar je počel. Vedel je prav dobro, da je v vsakdanjem Doljanovem življenju vsaj ena ura tajin-stveno zakrita in je takrat vsako opazovanje njegovega bivanja in dela nemogoče. Prav ta skrivnost mu je pa delala največ preglavic. Hotel jo je na vsak na-čit. razrešiti, toda kako? Preizkušal je vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago, a vidnega uspeha le ni mogel doseči. Tako je postal vedno bolj in bolj prepričan, da mora obstojati neka tajna nevidna sila, ki ščiti doktorja Doljana.
Minevali so tako dnevi, ne da bi bil mogel Nubis zbrati material, ki mu je bil neobhodno potreben za izpolnitev Mora-jine želje. Vedel je pač prav dobro, da
bo ministrovo hčerko kmalu minila P°* trpežljivost in bo potem privihrala k njemu in ga pošteno oštela. A tega se J® bal.
Tako je sedel nekega dne znova zatopljen v svoje skrbi in pravkar ugibal, kaj naj stori, ko so se nenadoma odprla vrata in je v sobo stopila Moraja. Nubis J® kar vztrepetal.
»Čakam in čakam,« je dejalo dekle, »Pa doslej je bilo vse moje čakanje zaman-Kaj ste storili v Doljanovi zadevi?«
»Poizkusil sem vse, kar sem mogel.‘ je odgovoril Nubis v zadregi.
»In uspeh?«
»Še ni popoln.«
»Kako naj to razumem?«
»Tako, da sem doslej dobil le negativi!* dokaze.«
»Negativne?«
»Da. Take, ki obtožujejo Doljana sam6 posredno.«
»Kakšne?«
»Ugotovil sem, da je vsak dan v Doljanovem življenju ena ura, ko ne moreni iz* slediti kje je in kaj dela.«
»In nič drugega?«
»Nič drugega.«
»Potem ste ugotovili neverjetno malo.«
»Obžalujem, gospodična. Toda kaj naj bi bil storil?«
»Dobro. Vi niste mogli ničesar storit*-Če bi pa bili stvar globlje premislili, ** vam moralo postati takoj razumljivo, ka) pomeni tista skrivnostna ura Doljanov® odsotnosti. Ugotoviti bi bili morali že i* vzročne zveze, da odhaja takrat na sesta* nek k princesi Inteli.«
Nekaj sličic iz velikega Pariza
Ljudje slavnih hnen v brezimni množici. Politika, umetnost in več drugega.
Pariz je bil od nekdaj čudovito mesto, ki je široko odpiralo vrata vsem onim, ki so iskali pribežališče. V Parizu so mogoča najnepričakovanejša in najzanimivejša srečanja. Tako stopica na pr. na Montparnasu polagoma in zamišljeno biv 5i nemški kamcelar dr. Wirth. Opazuje mešanico ljudi za kavarniškimi mizami, se ustavi za trenutek in zopet nadaljuje svoj sprehod. Tukaj mu ni treba skrivati svoje osebnosti pod plaščem inkognita. Tok svetovnega velemesta ga je pogoltnil, kakor ga je pogoltnil tudi vihar nacionalne revolucije v njegovi domovini. Ko je bila pred enajstimi leti v Ženevi prva velika mednarodna konferenca, je spadal ta človek v vrsto najpogostejše omenjanih ljudi svetu. Kot državni kamcelar je bil skupaj z Rathetiauoni v Rapallu in se je energično mešal v tok svetovne zgodovine. Toda vse je prešlo! Sedaj se sprehaja po pariških ulicah prav tako nepoznan, kakor bivši predsednik začasne vlade v Rusiji Aleksander Ke-renski.
V ruski restavraciji »Moskva« v bližini Plače d’ Etoile prihaja neki zakonski par s svojima dvema sinovoma. Mož spo minja na ruskega vojaka, je zelo visok in impozanten, dočim izgleda žena, oblečena enostavno in skromno v temno obleko, kakor da je stara mati dečkov ob svoji strani. Upravitelj restavracije se jim klanja mnogo globlje kakor navadnim gostom. Družina posede za sosedno mizo in si naroči kosilo za 15 frankov. Sicer pa nihče ne posveča pozornosti tej družini, ki kar izginja v svoji skromnosti. Pa kdo naj bi tudi poznal gospo Kuli-
kovsko, sestrično angleškega kralja Jurija V., hčer in sestro vladarjev? Njen oče je bil znan kot car Aleksander III., njen brat pa je bil car Nikolaj II., čigar dinastija je bila uničena v kleti Ipatjovo-ve hiše v Jekaterinburgu. Gospa Olga Kulikovska pokliče natakarja in naroči še pol steklenice vina. Nato družina tiho odi de in počaka na vogalu ulice na avtobus.
Na vsakem koraku nepričakovana srečanja. Nenadoma se v kavarni »De la paix« družba pozdravlja z nekim gospodom Weissmannom iz Berlina. Gospod Weissmann je v Parizu naenkrat kakor doma, živi tukaj kakor da se sploh še nikoli ni premaknil iz Pariza, Weiss-mann je tisti mož, ki je držal celih deset let v svojih rokah vso policijo na Pruskem. Kot državni tajnik pruskega ministrskega predsednika O. Brauna je spadal med tiste ljudi, ki so jih nemški narodni socialisti najbolj sovražili. V Ženevi sta bila Stresemann in VVeissmann nerazdružljiva. Republikanec, ki se je na diplomatskih recepcijah potapljal v morju trakov, zvezd in odlikovanj! V Nemčijo se ne more več vrniti. Nemški narodni socialisti imajo več kakor dovolj vzrokov, da ga neizmerno sovražijo. Politični motivi? Boril se je proti Hitlerju!
Rasni motivi? Weissmann je tipičen Žid na prvi pogled. Osebni in rodbinski motivi? Njegov zet je znani kritik Alfred Kerr, in ime Alfreda Kerra sovražijo hit-lerjevci vsaj tako, kakor ime Emila Lud-wiga. Ljudski potok na bulvarju des Capucines teče prav tako brez interesa
mimo Weissmanna, kakor tudi plaz ljudi na Montparnasu mimo Wirtha...
Čudne stvari se odigravajo na nemškem poslaništvu v Parizu. Poslanik Roland Koster je nasprotnik narodnih socialistov. Toda Hindenburg je njegov zaščitnik in dokler bo živel Hindenburg, je lahko Koster prepričan, da sedi trdno na svojem fotelju. Med poslaniškim perso-nalom ni niti enega narodnega socialista. Poslaniški svetnik je Žid Risser, ki je ostal na svojem mestu še izza prejšnjih režimov. Na letošnji prvomajski proslavi nemške nacionalne revolucije poslanik Koster v svojem govoru niti z besedico ni omenil imena »voditelja« Adolfa Hitlerja...
Sloviti poljski virtuoz na glasovirju, Ignacij Padere\vski, bivši poljski ministrski predsednik in poznejši predsednik republike Poljske, je priredil nedavno.v eni najelegantnejših pariških dvoran dobrodelni koncert v korist nemških Židov. Dvorana je bila prenapolnjena, čeprav je veljal najcenejši sedež »samo« 150 fran kov. Na koncertu je bil zbran ves Pariz. Revija damskih toalet, parada frakov, kakor da smo v Grosvehor Housu v Londonu. Vlado sta zastopala mornariški minister Lergues in prosvetni minister de Monzie. Preden je sedel Pade-rewski za glasovir, je imel pariški škof v ornatu nagovor na zbrano elegantno pariško elito. »Kljukasti križ je umazal križ, ki ga kristjani spoštujejo kot simbol Kristusovega nauka«, je dejal škof med drugim. Nato je zaigral Paderevv-ski. Ko je bil koncert končan, je stopila na estrado neka majhna deklica in poljubila mojstru obe roki. Vsa publika je bila na nogah in je priredila Padere\vskemu burne ovacije ...
USODNA POMOTA.
Iz Leystona nam poročajo, & se je pripetila tamkaj zaradi nesporf zuma težka nesreča. V zrak se je dviš nilo nekb vojaško letalo z nalogo, & vrže na neko barako, ki je veljala kot cilj, bombo. Pilot pa je po nesrečneflj naključju zamenjal barako in je vrgel bombo na neko drugo barako, pri čemur je bila neka 171etna deklica raZ' trgana na kose.
Dovolj posla.
Izvoščka, ki se je pravkar vrnil s svojim kljusetom od pogreba, je podražil njegov konkurent-šofer: »Kmalu vas boifl® tako izpodrinili, da boste le še pri pogrebih vozili.« »Nič ne de,« je odvrnil iz-vošček. »Če boste vi dosti vozili, bom® imeli dovolj posla.«
Prazne hlače.
Kmet se je peljal s sinčkom v mest®1 V voz je bil vprežen mlad in isker konjiček, ki pa je imel to slabo navado, & se je plašil avtomobila. Ko sta spet srečala avto in ni manjkalo dosti, da ju r konjiček prevrnil v obcestni jarek, ?e J* Janezku zdela vsa stvar le malo prefl®! umna in je vprašal očeta: »Očka, zali** se pa konjiček tako boji avtomobila, ^ mu nič noče?« »Saj bi se tudi ti bal,« s* je odrezal oče, »ko bi videl, da letijo P® cesti prazne hlače proti tebi?«
Neverjetno.
— Poglej tisto debelo, nafrfuljeno mo. To je milijonarka. Lani sem jo vide’’ ko ni imela na sebi niti srajce.
— Beži no, saj ni mogoče!
— Kako da ne? videl sem jo v kopal111 obleki v kopališču.
Mali o
Rasno
JOSIP NEKREP,
tesarski mojster in podjetnik, Maribor. Smetanova ulica 59, prevzema vsa dela v mestu In na deželi z in brez materi-iala. Za predajo naročil po nizki ceni se priporoča — Jotip Nekrep.	2294
MARTIN SAFRAN.
sobo-črkoslikar, pleskar in li-tar, Maribor. Slovenska ulica j r,eX2ema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni.	2925	Ruška	cesti*	2,
TRAJNE KODRE
izdelujem v svojem salonu z najnovejšim, svetovno patentiranim aparatom po sistemu, ki ima naslednje prednosti: 1. popolnoma varno grejenje z vročim zrakom. 2. Ožganje ali kvarjenje las izključeno. 3. Krasne naravne kodre. 4. Najboljša trajnost tudi pri slabih laseh. 5. Kljub vetru in dežju izgledajo lasje negovani. Nadaljna pojasnila in posvetovanje brezplačno in ra-devolje pri F. Schmirmaulu.
2930
V naiem
LEPO, VELIKO DELAVNICO
pripravno tudi za skladišče, v centru, oddam v najem. Vprašati pri hišniku. Gosposka ulica 11.	3018
Sluibo do bi
MLADO DEKLICO
z znanjem nemščine, sprejme cvetličarna Weiler, Gosposka ulica 26.	3014
Prodam
POHIŠTVO
se radi selitve poceni proda. Krčevina, Praprotnikova ulica 30.	3112
Razglas
Uprava banovinskega dečjega doma v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 26, razpisuje
Javne ustmeno licitacijo
na dan 23. avgusta 1933 ob 8. uri dopoldne
v banovinski stanovanjski hiši, Strossmajerjeva ul. št. 30, za odprodajo štedilnikov, bojlerjev za gorko vodo, plinskih kuhalnikov, zaščitnih ventilacijskih pločevin, kopalnih banj in mešalnih baterij s prhami.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri zgoraj navedeni upravi. Izlicitirani predmeti se morajo plačati takoj pri licitaciji.
VMariboru, dne 16. avgusta 1933.
2999	Uprava	banovinskega	dečjega	doma.
Izdaja,, konzorcij »Jytra«,v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADI	VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Dpedstavnik
STANKO DETELA v Mariboru