Domovi ima
/* m/t E ■»■E/ttHI—MOHttE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
NO. 207
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 23, 1950
LETO LII — VOL. LII.
Sodobni dogodki in komentarji
KAKO JE V JUGOSLAVIJI, o tem ni danes nihče več v negotovosti in dvomu; tudi oni slovenski naprednjaki in zagovorniki Titovega režima, ki so v zadnjem času obiskali domovino, so si zdaj na čistem, kako stvar stoji. Vsi ti vedo povedati o brezglavi nesposobnosti re-žimovcev, o splošnem pomanjkanju vsega najpotrebnejšega in o brezobzirni samopašnosti partijcev ter ostalih špicljev te policijske države.
. PARDON! — Vsi naprednjaki ne pravijo, da je tako, kakor je zgoraj zapisano. Milan in Mirko iz Chicaga, ki sta se na
“Že čriček prepeva”
Včerajšnja ljubka prireditev “Že čriček prepeva . . je lepo izpadla. Prireditev je otvoril Mr. Matt Intihar, ki je predstavil kot glavnega govornika g. dr. Miho Kreka, ki je prišel nalašč za to priliko s svojo soprogo iz New Yorka. Govor dr. Kreka je bil poetičen, prisrčen in topel, odgovarjajoč letnemu času, opravilu v goricah in slovenskim šegam, združenim s poezijo trgatve.
“že čriček prepeva . . . Prepeva! .. . Saj ne prepeva, le cvrči, pa vendar sta ga slovensko srce in slovensko razpoloženje označila za pevca, ker samo s pesmijo more slovenski rod dati izraza čustvom, ki mu prešinjajo srce v bajnih kresnih nočeh poznega poletja, ko čriček “prepeva,
UJETNIKI SO UMIRALI KOT MUHE'
stroške sestradanega ljudstva in v toplih sončnih dneh zgod-
gostila v družbi nove proletai ske aristokracije in njenega o-medaljenega boga, sta na primer navdušena za novo stanje stvari, kakor je navdušena zanje tudi mati ministra Mihe Marinka, ki pravi, da ni bilo v Jugoslaviji še nikoli tako dobro kakor je zdaj. . .
KER JE MILAN vsekakor v intimnih odnosih z novim jugoslovanskim dvorom, njegovimi komorniki in ceremoniarji kakor tudi z ministri republike Slovenije, bi nam morda on pojasnil gotove stvari, ki nam “nikakor ne gredo v glavo”, kakor bi rekel možic pod težo velikega vprašaja. Morda bo cn vedel kaj več povedati o suši v Jugoslaviji, namreč o tisti suši, ki jo označujejo časnikarji in sotrud niki “Slovenskega poročevalca” in “Ljud. pravice” z narekovaji in ki jo pišejo takole: “Suša”. Ta letošnja suša je na primer povzročila, da je pridelalo državno veleposestvo v. Beljah letos mnogo več pridekov kakor druga leta in da je oddalo letos 120,000 prašičev, dočim jih je oddalo lani samo 75,000! . . .
AMPAK TO JE LE EN ČUDEŽ te suše ali “suše”; je Še nešteto drugih, o katerih bomo spregovorili tekoči teden v naših uredniških člankih, kjer bo med drugim tudi povedano, kako v Mariboru prodajajo drva na — kile. . . Da, na kile, ne na klaftre in kubične metre, kakor včasih v gnili Jugoslaviji in dru god po reakcionarnem svetu!. . . O vseh teh nezapopadljivih čudežih, ki nam “nikakor ne gredo v glavo”, poročata gori omenjena ljudskodemokratična, progresivna ljubljanska dnevnika, ne morda kakšna reakcionarna fašistična trobila, ki hočejo v kali zatreti plemeniti eksperiment, pri katerem je jugoslovansko ljudstvo preizkusni kunec.
PA PROSTOVOLJNO DELO! Nadaljni čudež! Sredi histeričnega udarništva, ko so se ljudje kar tepli v prizadevanju, kdo bo več doprinesel k prostovoljnemu delu za izgraditev socia
nje jeseni, ko v prisojnih gori cah grozdje zori in njegove nabrekle jagode čakajo, da se jih stisne v sladki sok, ki otožnost odganja in srce radosti. Tem goricam, tem zidanicam, tem prelepim šegam trgatve in martinovanja je posvečen današnji dan in današnji program, je rekel govornik.
Z dr. Krekom in njegovo gospo soprogo je prišel k tej prireditvi iz New Yorka tudi Rev. Bernard Ambrožič, glavni tajnik Lige ameriških katol. Slovencev.
O ostalem poteku programa bo še pozneje poročano.
Za zdaj naj omenimo le, da so bile vse točke dobro izvedene in da je bila udeležba občinstva nad vsako pričakovanje zadovoljiva.
Brodolomci mesec dni na odprtem morju
PANAMA. — Parobrod Mo-razan je rešil na odprtem morju 20-letnega Simona Maduro in 21-letnega Jose Waeverja, ki sta bila mesec dni na splavu na morju. Njun tretji tovariš, J. Adams, je umrl dva dneva pred rešitvijo. Trojica se je podala na zabavno potovanje na morje, pa jih je veter zanesel na široki ocetn.
SHOWERS


Vremenski prerok pravi:
Oblačno, od časa do časa rahel dež in hladno.
Tri na dan
»
»
Ušesa si zamašite, da ne boste slišali! V New Yorku živi milijonar, ki je eden največjih
raketirjev v Ameriki. Njegovo1
fl/C'MI'U/ d-Ol/Otr ^ Vt-	----- -	U	.V -I •
listične države in družbe, pa gre- ime je Frank Costello. Prišel 30
do in na vsem lepem ukinejo prostovoljno delo, ki je bilo ljudstvu v največjo uteho in radost!
PA ODVZEM posebnih odmerkov visoki aristokraciji in nižjim partijskim plemičem, o čemer je pretekli mesec poročalo vodstvo Ljudskih front! . . . . Kakšne posebne odmerke jim bodo odvzeli, saj vendar niso nobenih prejemali in imeli! Mar ne vlada tam enakost in bratstvo ter geslo, da kdor ne dela, naj tudi ne je?!
iz Italije in je naturaliziran dr- ;i žavljan v Ameriki.
• * »
Ameriška vlada bi ga lahko deportirala, ker mu je dokazano, da je lagal, ko je iskal ameriško državljanstvo. Komur se kaj ta kega dokaže, se mu takoj vzame državljanstvo in se ga deportira v njegovo rojstno domovino.
Pogreb pokojnega bo ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in pokopališče Kalvarijo.
na
iVotw grobovi
Louis Bošnjak
V petek popoldne je umrl poznani rojak Louis Bošnjak, stanujoč na 15719 School Ave. Bil je star 66 let in doma iz sela Klukocovec na Hrvaškem, v Ameriki od 1913. Tukaj zapušča ,	.	.	ženo Evo in nečaka Albina ter
. rije ameriški ujetniki, mnogo prijateljev. Bil je član ki SO preživeli 160 milj (društva sv. Janeza Krst. ABZ in dolgi “smrtni pohod”,; sv. Nikolaja HBZ pripovedujejo da so a-meriški ujetniki umirali “kot muhe”. . .
PYONGYANG, 20. oktobra,—
Trije ameriški vojni ujetniki, d so preživeli grozo 160 milj dolgega “smrtnega marša” iz Seoula v Pyongyang, so izjavili, da so ameriški vojni ujetniki umirali na tem pohodu “kot muhe.” Dalje so povedali, da je ta pohod pričelo pod brutalno stražo komunistov 283 ameriških vojnih ujetnikov, da so ga pa le maloštevilni preživeli.
Omenjeni so povedali, da so komunisti na pohodu pretepali in streljali vojne ujetnike, zlasti one, ki so na potu omagali.
Oni, ki so ostali živi, so bili poslani severno od Pyongyanga 14, oktobra, to je komaj štiri dni pred prihodom osvobodilnih čet.
Usoda amer. generalmajorja Williama F. Dean-a, pogrešanega poveljnika ameriške 12. divizije, je še vedno tajinstvena.
Ti trije preživeli so povedali, da jim je bilo v Seoiilu rečeno, da je general Dean v Pyongyangu, v Pyongyangu pa jim je bilo rečeno, da je umrl v Seculu.
-o----
Kardelj in Popovič pri državnem tajniku )eanAchesonu
WASHINGTON. — V petek ? sprejel državni tajnik Ache-son jugoslovanskega poslanika Popoviač, s katerim je razpravljal o ameriški pomoči Jugoslaviji, ki je bila prizadeta po suši Opazovalci položaja pravijo, da Di nagla in realistična akcija od strani Zed. držav spravila Jugoslavijo bolj odločno v zapadni tabor.
Tozadevni sporazum v principu je bil dosežen že dan poprej med jugoslovanskim zunanjim ministrom Kardeljem in tajnikom Achesonom. Kardelj je povedal časnikarjem, da znašajo jugoslovanske izgube zaradi su-približno $600,000,000.
Henry L. Stimson, bivši državni in vojni tajnik, umrl
83 let stari državnik je bil v kabinetih štirih predsednikov.
COLD SPRINGS HARBOR, N. Y. — Dne 20. oktobra je umrl na svojem domu Henry L. Stimson, drž. tajnik v kabinetu predsednika Hooverja in vojni tajnik pod tremi drugimi predsedniki. Ob svoji smrti je bil star 83 let; podlegel je srčni hibi.
Pred tedni si je zlomil kolk, toda ta poškodba ni bila vzrok njegove smrti.
Dne 20. oktobra popoldne se je dal odpeljati na sprehod po svoji farmi, toda mu je nenadoma postalo slabo, t^ko da so ga morali odpeljati na ;aj domov. Tam je še tisto popoldne podlegel srčni hibi. Zapušča ženo. Otrok zakonca nista imela.
ODSKOK AMER. PADALCEV V SEVERNI KOREJI
--------- . . !i
Pod osebnim vodstvom genersls IVI&cArthurjji J^ prjhod iz New Yorka—
odskočilo v petek v Severni Koreji na zemljo j včeraj je prišel iz New Yor-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
nad 4,000 ameriških padalcev, v nedeljo pa na daljna skupina 1,800 mož.
ka v Cleveland Mr. Anton Svet, upravnik lista “Glas naroda.” Prišel je obiskat sestro, ki je bila pred nekaj dnevi v avtomobilski nezgodi. Mr. Svet je še isti večer odpotoval nazaj v New York.
Tajnik bolan—
Anton Železnik, tajnik dr. Ta-
TOKIO. — V petek je odsko-[ čim so velika transportna le-čilo severno od zavzetega Pyo- tala odvrgla padalce, so se obr-gyanga na zemljo 4000 padalcev,jnila nazaj na baze ter se vrnila dočim je pehota Zdr. narodov^ vso njihovo opremo: s havbi-sunila ob vzhodni obali 90 milj cami, jeepi, strojnicami ter osta-do mandžurske meje, da se zada lim orožjem, ki so ga odvrgla s
severnim Korejcem zadnji uda-!padali na zemljo. Prav tako so^bor št. 139 SNPJ, se je moral rec v tej vojni.	jjim vrgla ves potrebni živež injp0(jati v bolnišnico, članstvo
Paratruparji ali padalci so u- pitno vodo. Padalci so odskoči-|naj se v vseh društvenih zade-darili čez glavne ceste in želez-Ji nad dvema krajema: — nad|Vah obrne na podtajnika John niške proge izven Pyongyanga s Suckchonom, ki leži 25 milj se-jVat0vec Jr., 10801 Prince Ave., smelim namenom, da zapro v(veno od Pyongyanga ob glavni,te}efon BR 1-4582. past 27,000 komunistov, ki beže cesti in železniški progi, ki vo-; p0§iija pozdrave— iz zavzetega Pyongyanga proti di v Mandžurijo, in v bližini^ Eva Ožbolt pozdravlja iz San mandžurski meji.
Odskok padalcev je osebno vodil in nadziral general MacAr-thur, ki je krožil v svojem velikem štirimotornem letalu nad
točno od glavnega mesta, kjer teče druga cesta proti Mandžuriji.
TOKIO, nedelja, 22. oktobra, letali s padalci, nakar je pristal1 Severno od Pyogyanga je odsko-v Pyogyangu, kjer so bili še ved-'čilo v soboto na zemljo nadalj-no v teku poulični boji. Ko jeznih 1,800 ameriških paratruper-izstopil iz letala, je radosten in jev.
nasmejan objel čakajočega ga SEOUL, 22. oktobra. Juž-generala Waltona Walkerja, po-i nokorejske čete so udarile z ve-veljnika ameriške osme armade, (liko naglico proti mandžurski kateremu je ukazal, naj pošlje meji, da zapečatijo usodo ostan-zdaj za bežečimi komunisti pro- kov severnokorejske armade, ti sovjetski in mandžurski meji Pet južnokorejskih divizij, ki južnokorejske čete. Hkrati je jim je gen. MacArthur ukazal general MacArthur napovedal> pogon proti mandžurski meji, skorajšnji definitiven konec ko-j je bilo včeraj oddaljenih že 80 rejske vojne.	Inailj od te meje.
Sunchona, 28 milj severnoiz-■ ]3ernardin0j Calif, vse Newbur-
Armada bo pozvala
1,522 zdravnikov
WASHINGTON. — Odbor za obrambo je zahteval od oblasti za vojno novačenje, naj v bodočih treh mesecih pokliče v vojaško službo 1,522 zdravnikov, .zobozdravnikov in živinozdrav-nikov.
NAJNOVEJŠEVESTI
SUNCHON, Koreja. — V petek ponoči so korejski komunisti v bližini železniškega predora, deset milj od Sunchona, ma-sakrirali najmanj 68 ameriških vojnih ujetnikov. SEOUL, Koreja. — Južnokorejske čete so bile v nedeljo samo še 50 milj od mandžurske meje, kamor so prodrle za bežečimi komunisti.
Sovj. zveza je sklicala konferenco satelitov v Pragi, kamor je poslala ministra Molotova
Sovjetija, ki je do zob oborožila vzhodno Nemčijo, grozi, da oborožitve zapadne Nemčije ne bo trpela.
PRAGA. — Dne 20. oktobra Sovjetska zveza, Albanija, Bol-so prispeli semkaj V. M. Molo-^garija, Češkoslovaška, Poljska,
tov iz Sovjetske zveze in zuna- Romunska, Madžarska in vzhod-___________; ____
nji ministri sedmih nadaljnih'na Nemčija. Romunsko delega- ia 12 razredov. Pri ceremonijah komunističnih držav, ki bodojcijo v Pragi vodi znana Ana razpravljali o “militarizaciji Pauker.
Izdajalec Greenglas je priznal svoja podla dejanja
NEW YORK. — David Green-
“HUMOR”
današnje Slovenije
(Iz ljubljanskega “Pavlihe”.)
Operativa
“Ali bi lahko govoril z direktorjem?” — “Nemogoče, je Beogradu.”
“Pa z njegovim namestni-
Vsakega, ki je revež in brez
glass, 28 let stari bivši armadni kom?” — “Tudi ne, je na kon-Saržent, ki je bil uposlen v na- terenci na ministrstvu.” pravah v Los Alamos, kjer izde-j “A s sekretarjem?” — “Ta je ujejo atomske bombe, je pri- pa na seji oblastnega odbora.” znal, da je kriv zarote izdajanja' “Kaj pa računovodja?” — “Je atomskih skrivnosti Sovjetski v banki.”
ZVezi.	| “In planer?” — “Na Planski
Ko je sodnik bral Greenglas- komisiji.” povo obtožnico, ga je Green-j “Pa pokličite evidentičarja!” glass poslušal s sklonjeno glavo.'— “Ga ni, je na terenu.
Njegova obsodba bo proglašena' “Hudiča, s kom pa potem lah-4. decembra.	ko govorim?” — “Z ostalimi na-
Greenglass je imel zveze z A- meščenci!” natolijem Jakovljevom, bivšim1 “Kako, če ni nikogar tukaj?” sovjetskim vicekonzulom v me-,— “Saj so! Na dvorišču raz-
čane in rojake v okolici E. 95th St. in Way Ave.
“La Traviata”—
Pevci in pevke Glasbene matice vam bodo podali v nedeljo 5. novembra svetovno priljubljeno opero “La Traviata” v slovenskem jeziku. Poslužite se te lepe prilike in poselite to prireditev. Vstopnice lahko dobite v Oražmovi trgovini v SND, ali pri članih Glasbene matice. Cene vstopnicam so po: $1.00, $1‘50, $2.00 in $3.00. Vsi sedeži so rezervirani.
Na operaciji—
Mrs. Frances Perko iz 1092 E. 174 St., se nahaja v Grace bolnici na. zapadni 14. cesti, kjer je prestala težko operacijo. V bolnici bo do srede. Upamo, da se ji bo zdaj ljubo zdravje popolnoma povrnilo.
Nova cerkev v Euclidu—
Včeraj so zasadili prvo lopato za novb cerkev sv. Kristine na 222. cesti. Poleg cerkve bo tudi šola. Vse skupaj bo stalo okrog $300,000. V cerkvi bo prostora za 650 oseb, dočim bo imela šo-
Kakor znano, so se vlade Zed. držav, Velike Britanije in Francije sporazumele za ustanovitev nemškozapadne policijske
zapadne Nemčije’” česar Sovjetska zveza “ne bo trpela.”
* * *
Sovjetska zveza torej “ne bo trpela militarizacije zap. Nem-1 sile, ki bi štela 30,000 mož, česai čije”, kjer nameravajo zapadni! pa Sovjetska zveza ne bo trpe-zavezniki oborožiti policijsko si-J la,” ker ima menda samo ona lo, dočim so pričeli sovjetski monopol na oboroževanje Nem-oblastniki v svoji vzhodni zoni cev.
delati načrte za konskripcijo ali j	. ,v .	^ ,7	•	•
,	.v,	,	Komunisti hočejo po vsej pri-
obvezno vojaško dolžnost Nem- ^	nos, sveta z0.
cev v njihovi som. V ogromni	o	Azije,
"policijski sil, , k, obstoja iz P	polomili in “iz-
Nemcev, katere ,e ooororala So- ^	„ orien-
vjetska zveza z vsem modernim 6	( in jmovanje
orožjem, tank, letal, topov, m	stvar, kl se m„re ko-
strojnicami, je danes 60,000 oficirskih kandidatov, ki študirajo pod nadzorstvom sovjetskih oficirjev moderno vojno strategijo na kopnem in na morju.
Na tej konferenci v Pragi so reprezentirane sledeče
mu primeriti.
Le eno življenje imamo — poglejmo na obe strani predno države:lgfopimo čez cesto.__________
stu New Yorku, in z atomskima
vpliva. Frank Costello je pa mi- špijonoma ter izdajalcema Har-lijonar, ki je daroval mnogo de- ryjem Goldom iz Philadelphije JAVNOST upravičeno priča-Jnarja v strankino (demokratsko) in Dean Blackom, ki se je tudi kuje, da bodo slovensko-ameri- blagajno. Zato lepo sedi v svoji priznal krivega ter bil obsojen ški vice-konzuli pojasnili te ne- palači v New Yorku. Ne bo de-^v Greenville, Tenn., na 15 let pojmljive zagonetke. — A. Š. jportiran . . . pod to vlado že ne. ječe.
kladajo drva”
(Takele “operative”, “sekretarji”, “evidentičarji”, “planerji” in ostale nerazumljive spake so najbrž tudi mnogo pripomogle k sedanji jugoslovanski “suši”. Ured.).
Vse na komando, - tudi ploskanje Stalinu!
WASHINGTON — Vsi lojalni in dobri komunisti v Madžarski morajo aplavdirati in najmanj pet in dvajsetkrat zaploskati z rokami, kadar koli je v javnosti imenovano Stalinovo ime.
“Glas Amerike” je dobil kopijo naredbe, ki jo je izdala komunistična visoko komanda v Madžarski, ki dela med drugim zakone, kako je treba ploskati komunističnim glavarjem. S tem ukazanim ploskanjem nastanejo nato tiste “spontane demonstracije” na partijskih shodih, od katerih od časa do časa beremo.
Tu navajamo fermane ali ukaze za ploskanje, kakor so jih odredili visoki madžarski komunistični voditelji:
Kadar koli je imenovano Stalinovo ime: Vsi navzoči naj vstanejo in pet in dvajsetkrat zaploskajo.
Za Matjaža Rakosija, generalnega sekretarja komunistične partije v Madžarski, se vstane in petnajstkrat zaploska.
Za komunističnega ministra Ernoe Geroe-a: ostanite na sedežih in zaploskajte desetkrat!
včeraj sta govorila euclidski župan Sims in okrajni prosekutor Cullitan.
Vile rojenice—
V soboto so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Frank Hren, 7023 St. Clair Ave. ter jih obdarile z zalo punčko, ki je tehtala ob rojstvu 6 funtov in 4 unče. Vse je zdravo in veselo. Mati in dete se nahajata v Womans bolnišnici. Čestitamo!
“Social Security” urad v novih prostorih—
Urad Socialnega zavarovanja (Social Security) se je preselil v nove prostore, in sicer od danes naprej se morate v vseh zadevah, tikajočih se tega zavarovanja, obrniti na vodstvo v Chester - 12th poslopju, 1120 Chester Ave. Telefonska številka v novem uradu bo MA 1-9822. — Ako boste torej iskali člansko karto za socialno zavarovanje, ali se hoteli prijaviti za podpo-socialnega zavarovanja, kakor tudi za slučaj, da želite dobiti podatke glede vašega zavarovanja za starostno pokojnino itd., se zglasite na novem naslovu na 1120 Chester Ave.
Iz raznih naselbin
LA SALLE, 111. — Dne 9. okt. __ ; umrl Frank Dolanc, star 71 let, rojen v Trbovljah, v Ameriki 42 let. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri, med njimi poznano Mary Janko, v Chicagu tretjo hčer, in štiri vnuke. — Prvega oktobra je naglo umrla Štefanija Strehar, stara 37 let, rojena tukaj. Zapušča mater, sestro in dva brata.

/Imeriska Domovina
ŽULIL
I UieAlU—MOMI
m
8117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Oblo
Published dali; except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for $ months.
OCTOBER 19S0
SUMMON TUE WED THU FVU SA.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14; 15 16 17 18 19 20 21! 22 23 24 25 26 27 28! 29 30 31
Entered as second class matter January 6th 1808 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
No. 207
Mon., Oct. 23, 1950
Borba za svetovno revolucijo
Dogmo o komunistični svetovni revoluciji je postavil Marx, in Lenin je dodal, da je trajna zmaga komunizma samo v nekaterih državah nemogoča, da komunizem ne more obstojati v svetu ob strani današnjega gospodarskega reda, ki sloni na zasebni lastnini in zasebni iniciativi. Zato mora komunizem, ako hoče zmagati, izvesti komunistično revolucijo po vsem svetu, pa bilo tudi z oboroženo silo. Drugače je komunistična ideja obsojena na neizbežno propast.
Po Leninovi smrti je zamisel o svetovni revoluciji ostala gonilna sila ruskega boljševizma in njen nosilec Trocky je hotel, da se ves ruski narod z vsem državnim aparatom stavi takoj na razpolago za borbo za svetovno revolucijo Stalin ni smatral ruskega naroda še zrelega za tako ogromne žrtve za komunistični poskus in je nastopil proti svetovni revoluciji, namreč proti Trockemu. Ne zato, ker bi bil proti svetovni revoluciji, temveč zato, ker je smatral, da je v ruskem narodu še preveč domoljubja in narodnostnega čuta, da bi šel v borbo za internacionalne komunistične načrte. Stalin je bil boljši opazovalec kot Trocky in večina ruskih komunistov je šla za njim. Trocky je moral v pregnanstvo in ker je bil tudi v pregnanstvu nevaren Stalinu, je bil po komunističnem običaju umorjen v Mehiki.
Po pregnanstvu Trockega je Stalin udaril na narodnostno struno in je s petletkami stopnjeval oboroževanje Rusije pod pretvezo obrambe ruskih državnih koristi pred zahodnim svetom. Leta 1939 je sklenil s Hitlerjem v brk zastopnikom Anglije in Francije, s katerimi se je še pogajal proti Hitlerju, prijateljsko pogodbo in s tem opogumil Hitlerja, da je napadel Poljsko in tako začel drugo svetovno vojno. Brez te napol zavezniške pogodbe z boljševizmom ne bi bil nikoli Hitler stopil v drugo svetovno vojno. Stalin je računal, da bo poneje z lahkoto udaril in premagal v medsebojni vojni izkrvavelo Nemčijo in njene zahodne sovražnike Anglijo, Francijo in tudi Ameriko ter tako z mečem ruskih armad razširil dogmo o komunistični svetovni revo luciji. Ali prevaril se je! Nemci so 1. 1941 vdrli, rušili in požigali vse do Leningrada, Moskve in Kavkaza. In ako ne b; bili Amerika in Anglija priskočili Rusiji na pomoč, ne bilo bi danes več duha ne sluha niti o Stalinu niti o komunizmu !
Med vojno se je po napadu Nemčije Stalin navidez od rekel komunistični svetovni revoluciji, je celo razpustil v dokaz svoje dobre vere” komunistično internacionalo. Ali komaj je bila Nemčija potolčena, je Stalin dvignil glavo in zopet vrgel v svet parolo za komunistično svetovno revolucijo.
Ta revolucija hoče uničiti današnji na svobodi, zasebni lastnini in zasebni iniciativi zgrajeni svetovni red. Zmaga komunizma bi pomenila,
v politiki — polišijsko državo, suženjstvo in slepo pokorščino ljudskih množiš pred vladajočo kasto peščice komunističnih agitatorjev, podpiranih od tajnih policij;
v gospodarstvu — izkoreninjenje vsake zasebne’ inici-a^ve in zasebne lastnine in vsakega blagostanja ter izenačenje življenjske ravni vseh ljudi navzdol, v splošno, kolektivno beračijo;
na socialnem polju — prepoved stavk (štrajkov), popolno odvisnost delovnega ljudstva od edinega delodajalca — vsemogočne totalitarne komunistične države, lastnice vseh Ci.-^nn 'n Ptidobitvenih sredstev, s koncentracijskimi taborišči za prisilno delo nepokornih delavcev;
na prosvetnem polju — od zgoraj vodeno umetnost v znamenju slavospevov vladajočim in hlapčevsko šolo ^ službi komunistične propagande;
v zasebnem življenju — mržnjo otrok do staršev, za vist in sovraštvo med raznimi sloji in poklici, ovajanje svojega bližnjega, izpodkopavanje družinskega življenja, zanikan ie vere in vseh moralnih vrednot, ki jih je človek skozi tisočletja podedoval.
Danes ie človeštvo po zaslugi komunizma ločeno v dva sveta. Na Vzhodu; svet policijskih držav s totalitarno ab solutističnimi režimi, kjer je človek ponižan na mrtvo številko pod nenehno kontrolo tajnih policij, ki s terorjem drže na oblasti onih par tisoč vladajočih, ki se zbirajo v politbirojih in centralnih komitejih komunistične stranke, in ki pripravljajo komunistično svetovno revolucijo. Na Zahodu : svet svobode, človeškega dostojanstva in prostosti po-edinca v okviru demokratskih dolžnosti in pravic. Zahodni svet noče svetovne revolucije, ampak hoče ohraniti vse, kar je dobrega od sedanjega družabnega reda. slabo pa izboljšati z evolucijo, to je,z razvojem, z odpravo kričečih gospodarskih in socialnih razlik, ne da bi se pri tem uničila zasebna iniciativa in lastnina, ampak da se del večjih dohodkov, ki jih posameznik ne potrebuje za svoje dostojno živ-!:en:e, odda v obliki pravičnega obdavčenja državi, ki mora skrbeti za vzpostavitev socialne pravice za vse sloje državljanov.
V tem je ona nepremostljiva razlika med komunisti-
čnim svetom in zahodno demokracijo. Zato odklanja in mora odklanjlati vsak razumen človek, ki s svojo glavo misli injci si ne domišlja, da bi se mogel kdaj dokopati do vladajočega sloja komunističnih mogotcev, današnji komunizem. Pa naj bo to ortodoksni kominformizem ali odpadniški titoizem, z vsemi svojimi priveski, frontami in zakrinkanimi komunističnimi organizacijami, kot so; Osvobodilna fronta, Italijanska - slovenska fronta, SIAU, Slovenska - hrvat-ska prosvetna zveza itd. Kajti vse te organizacije s svojim časopisjem širijo in s svojim delovanjem podpirajo edinole borbo za komunistično svetovno revolucijo. To je najvišji cilj komunizma! Vse njihovo ostalo delovanje na drugih poljih, prosvetnem, narodnem itd., je le krinka, pod katero lovijo ono verno ljudstvo v svoje vrste, ki ni hotelo nasesti njihovi varljivi in zapeljivi propagandi obljub o raju v komunističnih držav.
Zahodni demokratski svet se je borbi s komunizmom izogibal do skrajnih mej. Sedaj je borbo sprejel!
Naš delavec, kmet, obrtnik, trgovec, razumnik, se mora končno zavesti, kje je njegovo mesto. Ali v vse uničijočem komunizmu ali v demokraciji, katera hoče ohraniti vse, kar je dobrega v sedanjem družabnem redu in popraviti njego-\e hibe in napake v dobrobit vseh slojev in stanov.
Ni več časa za kolebanje med tema dvema svetovoma! Kdor je mož, kdor ima hrbtenico, naj se odloči, ali na levo ali na desno, za komunistično svetovno revolucijo ali proti nji!
Izjema je dovoljena le pri onih, ki so gospodarsko ali drugače od komunistov odvisni, ki pa v svojem srcu čutijo z nami in nas podpirajo v pričakovanju končne zmage demokratičnih načel.
BESEDA IZ NARODA
Ali služiš resnici — ali laži?
Joliet, 111.—Večinoma je vsak človek zasidran v neko miselnost, pa naj že bo ta taka ali taka. Prav malo je takih, ki niso prav nobene miselnosti udinjanj. V mislih imam odrastle ljudi.
Gledajoč na svetovno pozori-šče, vidimo, da je , sodobno svet hudo razdeljen, ne samo politično, marveč še veliko hujše duhovno. Med Zapadom in Vzhodom gre v glavnem, ali ostanemo pri sedanjem gospodarskem redu, ki na Zapadu daje ljudem svobodo in pravico do privatnega lastništva in podjetništva in zraven je na razpolago svoboda za vsakega posameznika, da sme poljubno pripadati, kakor mu veleva vest k tej ali oni veri, ima svobodo do bogočastja in do vršenja svojih verskih dolžnosti. Temu nasproten je novi red Vzhoda, ki ga vodi komunističen duh, v katerem privatništvo nima nobenega mesta ne pravice, ampak mora biti vse podrejeno skupnosti — državi, ki ji diktira komunistična stranka, ki vlada z najbolj strogim totalitarizmom. Komunistična stranka, ki hoče podrediti vse življenje, gospodarsko, politično in duhovno se poslužuje naj strožje diktature pri izvanjanju oblasti. V komunistični državi ni človek, ki veruje v Boga dovolj zanesljiv državljan. Verovati v Boga je v komunistični državi že nekaka veleizdaja napram komunizmu. Voditelji komunizma hočejo, da vsak državljan zapiše in izroči komunizmu tudi svojo dušo in da je slepo zaverovan, kar' njihova kominforma uči. Končno kar komunizem ukaže, pa naj bo to še tako napačno, še tako krivično, da krivico in laž vsak osel lahko otiplje, se kritizirati ne sme, samo kimati je dovoljeno, sodelovati in žrtvovati. Vprašati zakaj, je pa že veleizdaja in dovolj velik povod za likvidacijo, ali po domače povedano, da se ga spravi s poti. Tak je komunizem. In to lahko vsak vidi, če hoče. Saj se o komunizmu dovolj piše: Saj ga od doma naši sorodniki opisujejo, kaj dela z njimi, kako jih suženjsko vlada, kako jim odvzema vse, kar prideljajo, kako jih ubija in preganja za vsak prazen nič. Pa se še dobijo med nami ljudje,
I *
4«
*S<
4<
ki so si v Ameriki nalezli bogastva, ki v Ameriki v udobju živijo, se vozije v razkošnih au-tomobilih, poslušajo svobodno radio programe, gledajo televizijske predstave, kar vsega bi pod komunizmom nikdar ne imeli, ker komunizem napravi iz svobodnih ljudi, klečeplazce, ne-značajneže, prosjake in berače, da jih zlaglje vlada in tlači, in taki pravijo: “O saj komunizem ni res tak bavbav, kakor pravijo in kar to lažejo v Ameriški Domovini.”
Bog pomagaj takim ljudem! Prav te dni sem se sestal z rojakinjo, ki prihaja iz tiste naše belokranjske vasi, kakor jaz. Pa sva začelji govoriti o starem kraju in tudi o naših beguncih. Nekam ponesno je omenila, da ji je pisal bratranec iz Avstrije, da bi mu poslala potrebne papirje za v Ameriko, pa je rekla, pa mu ne bom, ker je bil pri domobrancih. Takih, ki so proti partizanom, jaz ne maram. Je pikro pristavila.
“Pa so vam razmere, ki so bile med domobranci in partizani kaj znane?” — jo vprašam.
“Znane, znane, domobranci so partizane izdajali Nemcem in Italijanom, ko bi bili kot se ši-ka, pa bi ne bežali, doma bi ostali, pa pomagali.”
“Well, takih dokazov proti domobrancem nisem še nikjer videl. Kje ste jih pa dobili, bi se tudi jaz rad poučil o njih.”
“Kaj ne čitaš Prosveto, tam je vse popisano, kaki nazadnjaki so domobranci.”
“V Prosveti, da so taki dokazi? Ali vi samo Prosveto čita-te?”
“Prosveto,' Prosveto, ki je napreden list. Ti menda pa tisto lažnjivo A. D. pa sveto verjameš, kar piše.’ ’
“Ne zamerite mi, A.D. se mi zdi bolj pošten list in resnicoljuben, kakor pa so vaši napredni listi. “A.D. v tem oziru še niso za jezik lovili in jo tožili radi lažnjive pisave, kakor se je to zgodilo vašim naprednim listom, ki so lagali zoper Rev. Gabrovška. Se mi zdi, da vi nimate najmanjšega razloga, da bi A.D. imenovali, da je laž-njiv list. In najmanjšega razloga nimate, s katerim bi mogli podpreti vašo trditev, da so domobranci koga izdajali. Vi samo ponavljate, kar berete v Prosveti. Svojega lastnega mnenja, svojih lastnih poštenih in vestnih zaključkov o vsem tem nimate. Pa se drznete tako le izjavljati. Vi morate vprašati svojo vest, kadar koga obsojate, ali imate vzrok za to, da obsojate, ne pa samo naslanjati se na to, kar komunistična propaganda čveka po stolpcih “naprednih listov”, ki so vse prej,
kakor pa res napredni. Napredni so le v laži, prave naprednosti pa pri njih ni dosti. Krivic, ki so jih naredili lastnim slovenskim ljudem ne bodo mogli nikdar popraviti. Vi pa njihove laži razširjate še naprej in podpirate.
“Kje imaš pa ti pravico trditi, da je Ameriška Domovina pošten in resnicoljuben list in da naši napredni listi lažejo?”
“Pravico imam v tem, ker vem in razumem, da komunizem je sam na sebi ena sama laž. In kdor komunizem zagovarja pri vsem tem, kar je krvavi komunizem hudega napravil slovanskim narodom, ta zagovarja laž. Vso pravico imam ravno v tem.”
Žena me je salamensko pigAno gledala. Trdila je nekaj naprej, da je Prosveta napreden list. Kaj je komunizem, o tem pa niti pojma nima. Ker je Prosveta partizane hvalila, zato so partizani pri njej fajn. Raz-videl sem, da če bi Prosveta trdila, da je opoldne tema in o polnoči pa dnevna svetloba, bi to sveto verovala. Pa si pomagaj-
Jaz pa ponovim, da komunizem je vseskozi sam na sebi ena sama laž, ker človeku ne da tega kar obljublja. Da ga dobi v svoje kremplje, se poslužuje laži in prevare. Komunistična Moskva je s takimi prevarami zvabila k sebi države in narode, potem jih pa zasužnjila. Tudi v tem oziru ena sama laž vseskozi. In kdor to laž zagovarja in hvali, naj bo resnicoljuben! In tistim, ki tako pišejo, naj se vse sveto verjame? Ali tisti, ki komunistični propagandi v naprednih listih verjamete, nimate nič lastne pameti, lastne razsodnosti, čuta pravičnosti in pa čuta vesti? Vsi, ki verujete le temu, kar napredni listi pišejo, pojdite malo sami vase. Razmišljajte in napravite pošten zaključek o vsem. Saj ste še ljudje, menda!
Brez zamere!
Tone s hriba.
Zlati jubilej v Waukeganu
Waukegan, 111. — Društvo sv. Jožefa št. 53 KSKJ obhaja 50 letnico. Spored slavnosti je urejen tako, da bomo praznovali cel teden. V nedeljo 22. oktobra smo imeli skupno sv. mašo, pri kateri smo vsi pristopili k mizi Gospodovi. V torek bo črna sv. maša za vse pokojne in članice društva. V sredo se bo vršil v šolskih prostorih ob 7 uri zvečer poseben sestanek, v četrtek zjutraj bo sv. maša za šolske otroke, popoldne pa poseben spored za mladino v šolskih prostorih. V soboto 28. oktobra zvečer bo priredilo društvo velik ples v dvorani Matere Božje, pri katerem bo igral znani orkester Marty Živko iz Milwaukeeja, Wisconsin.
V nedeljo 29. oktobra bo sledeči spored: ob 11. uri dopoldne' peta sv. maša v cerkvi Matere’ Božje, ob eni uri popoldne ban-ket s posebnim sporedom. KSKJ društva iz Waukegana in North Chicaga ter tudi druga domača j društva, katerih članstvo se bo slovesnosti udeležilo, bodo prišla z zastavami. Občinstvo vabimo, da se vseh teh slavnosti v velikem številu udeleži. Tikete za banket si preskrbite vsaj do 23. oktobra. Dobite jih pri društvenih uradnikih in pri: John Zelenik Tavern, Tipples Tavern, Merlak - Svete Tavern, Babich Confectionery Store in Louis Košir Store	Odbor.
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
K nam je priletelo drobno pisemce iz Bethlehema, Pa, v katerem naročnik Jerry Koprivšek našega naganja, naj bi mene poslal tj e kot zastopnico lista. Vidite, kako me obrajtajo. Našemu sem preč naprej vrgla enčeš kdo pa tebe kam vabi, a? Tiho je bil in molčal je. Malo je pobobnal po mizi, potem je pa vstal in šel ven na vrt. Spotoma je žvižgal in sem takoj vedela, da mu nekaj ni prav. Drugače on ne žvižga. Ampak zadnja leta tudi žvižga bolj nalahko, ker se boji, da bi mu nove grablje ven skočile, če bi preveč šobo napenjal.
Saj bo treba morda res kmalu kam za zastopnika, kakor vse kaže. Zdaj so namreč nekateri začeli agitacijo proti nam. Nekdo je že pisal iz Clevelanda Kanado, kako naj začnejo “udrihati” po Ameriški Domovini. Pa ki veste, da boljšega lista ga ni na tem svetu, čeprav strašno nerada hvalim, saj me poznate Naš mi je tudi pokazal pismo, ki ga je nekdo iz Clevelanda pisal v Kanado čez mene ter nekega Kanadca naganja, naj tisto pošlje kot dopis na naš list. V dopisu pravi, kako da jaz v tej koloni strašno klanfam. Odkar me je sestra Manetta pri sv. Vi-
^0V)fc Wo-
Težko bi ji bilo brez njegn
Seattle, Wash. — Hvala lepa za redno pošiljanje lista, ki mi je zelo všeč in bi mi bilo težko brez njega. Pri nas smo imeli zelo lepo vreme, v zadnjem času pa večkrat dežuje. Če bi bilo pred dobrim mesecem malo več dežja, ne bi bilo napak, polju bi bil naravnost koristen, pa tudi pašniki ne bi bili tako suhi. Letina je bila kar dobra, posebno sadja imamo obilo. Da bi ga tudi ubogi siromaki v domovini kaj imeli. Suša jim je napravila precej škode, posebno v naših krajih na Primorskem. Pišejo, da vsi skupaj nič nima-majo. Ker so vsi enaki v revščini, si medsebojno skoro ne morejo pomagati razen z dobro besedo. Družini z šestimi člani je ostalo 300 kg krompirja, 35 kg fižola in 120 kg pšenice. Živilskih nakaznic nimajo, na prostem trgu kupiti ne morejo. Nimajo ne masti ne sladkorja, da o kavi niti ne govorim, to piljejo le, kadar jo jim pošljemo iz Amerike. Res huda stiska je v starem kraju.
Pozdrave vsem čitateljem A-meriške Domovine.
Ivanka Chacata.
du za kito vlekla, se nisem tako smejala, kot zdaj, ko sem brala tisto pismo. Torej da klanfam! Za pet ran božjih in sveta pomi-vauka! Ljudje božji in krščanski, ne berite več moje kolone, ker se bosta pohujšali! Našega sem na vso moč prosila, naj mi da pismo, da ga bom dobesedno priobčila. Naj ljudje vedo, kako se “dopisi” spišejo v Clevelandu (na Naumann Ave.) pošljejo v Kanado in od tam s kanadskim podpisom nazaj v Cleveland na Ameriško Domovino. Pa so Kanadci bolj pametni in so nam poslali clevelandsko pismo z vsem, podpisom in naslovom. Do solz se boste nasmejali, kadar ga boste brali v tej koloni, samo če bom mogla našega pretentat, da mi bo pismo dal. Je rekel, da ga bo hranil in var-val kot punčico svojega očesa, ker človek, je rekel naš, nikoli ne ve, kdaj prav pride takale stvar. Posebno še, ker v pismu dotičnik hujska, naj začno Kanadci udrihati po Ameriški Domovini, da bi jo ljudje puščali. Pisec pa ne ve, da je tako hujskanje v Ameriki nevarno, zlasti še, ker je bilo pismo poslano’ po pošti. Dotičnik še ni državljan, ampak tukaj naposodo, pa se mu prav lahko kaj primeri, ki bi bilo napek zanj in za “njegovo,” ki jo ima od italijanske okupacije.
Tako, vidite, se pehamo tukaj za in proti. Torej če bom ob kruhek, se vam priporočim, da bi mi dali streho. Z našim bova šla vsak po eni strani, na koncu ulice bova pa skupaj prišla in seštela biro. Za našega ne vem, kako bo, ki je vedno v kakšnem špetiru, mene bodo pa povsod radi sprejeli. Saj mi od povsod pišejo; Micka, pa Micka. Naš France je zadnjič celo rekel: “Vidiš, kadar tebe izgubim, pa eno oko, pa bom napol slep.” Revež, kar smili se mi.
Našega sem vprašala, če pozna tistega iz Naumann, ki je spustil od sebe tako lepo dišeče pisemce. Kako ga ne bi, me je za-gvišal, saj sem se na vso moč trudil, da bi mu dobil kakšno delo, ko je pribežal v Ameriko. Prosil je managerja ene naj večjih department trgovin, naj bi mu dal zaposlitev. Tam so doti-čnega poklicali in zaslišali. Dela pa tam menda ni dobil, ker jih takrat niso najemali. Dotični zdaj strašno lepo plačuje našemu, kakor vidite. No, med tisoči in tisoči se dobi tudi take vrste falot. Gnida!
Pa naj bo dovolj o tem, morda ob priliki kaj več, če bo tako naneslo. Saj nisem rada tega napisala, pa me je nekaj bodlo ob strani, da sem se morala iz-kašljat. Zdaj mi je dosti bolje.
Mr. Koprivšku, ki me vabi v Bethlehem, češ da so tudi tam fest fantje, se pa močno zahvaljujem za dobro voljo. Zdaj saj vem, kam se lahko obrnem, kadar nas bodo deli tukaj na kon-tumac. Kaj je to, ki sem v Ameriki cvetela. Naš mi je povedal, da je to prav toliko, kot če bi koga žena pognala od hiše. Joj, Dom tudi jaz našega, kadar bo spet sitnaril po hiši, dela na komtumac, pa bo videl, zmene, grdi.
Tisto pismo iz Clevelanda, v Kanado in nazaj, pa zase obdržite. Sem našemu obljubila, da ne bom nikomer razodela stvari. Da ne bo spet rekel, da vse potrobezljam.
swing6

Vabilo na letošnjo
LETNO SEJO LIGE S. K. L
DAN: Sreda, 25. oktobra URA: O pol osmih zvečer
KRAJ: Dvorana pod cerkvijo sv. Lovrenca, Cleveland SPORED: Kakor vsako leto	x
VABLJENI; Vsi podporniki, sodelavci in prijatelji Lige, stari in novi. Napolnite dvorano!
RT. REV. MSGR. JOHN J. OMAN, predsednik REV. BERNARD AMBROŽIČ, tajnik MR. JOSEPH ZALAR, blagajnik


“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 21
Leto 1950
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO”
NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
Prof. Vinko Lipovec 447 East 156 St. Cleveland 10, Ohio, USA.
ia
Varanje sveta s sušo v Jugoslaviji
Kadarkoli da bivši kralj Peter kako izjavo, takoj nastane šim v srbskih, hrvaških in slovenskih časopisih v emigraciji. Monarhisti seveda hvalijo vsa-ko njegovo besedo, republikanci se pa nad njo spodtikajo. Te debate po navadi ne dajo nobenih pametnih in praktičnih zaključkov in človek res ne ve ali
n ja uradnikov v državni upravi. I skriti. Kako lahko zlorabi vladar to druge, pravico, da spravi na najvažnejša mesta javne uprave svoje ljudi in preko njih sabotira vsako delo vlade ali parlamenta, ki mu ni všeč.
Bolje delikatne so pa
Predvsem je vladarjeva dolžnost, da varuje manjšine vsake vrste, politične, verske, kulturne itd. pred neupravičenim pre-
Drug vir takih skušnjav pa ti-|favn^n',em v^inskih vlad- Ni nnii+inni	moaJ tezak ta Posel v državah, ki ob-
stojajo samo iz enega naroda in kjer vlada dvostrankarski sistem, na primer v Angliji, kjer
či v politični tradiciji vladarske hiše. Vsaka vladarska hiša gle da, da je v dobrih odnosih z na-
rodom in to je tudi prav. Prav|.tC111’ V*/1.1111«' v	KJer
lahko pa vladar precenjuje I-ima VladarJeva ZaScita manjšine vrednost in namen teh odnosov in hoče postati “narodni” vladar.
Tam, kjer država obstoja samo enega naroda, to še nekako gre, čeprav taki “narodni” via dar ji pridejo prej ali slej v nasprotje s političnimi strankami.
Nerešljiv pa je ta problem za države, ki obstojajo iz več narodov. Tam pride “narodna” vladarska hiša takoj v precep: ako je “narodna” samo za en narod, ostali narodi v državi niso zadovoljni; ako hoče ostati še
Tito oznanja svetu, da je Jugoslavijo zadela suša. Skrčil je obrok kruha na karte za deset odstotkov in tudi več.
S sladkorjem, dolžnim na karte, je v velikem zaostanku.i—j—— -	ai
Listi pozivajo kmete, naj se vrnejo k časom vzajemne po- bolJ škodujejo kot koristijo odmeči, v tiste čase, ko so ob žetvi dali kmetje od obilja žetve nosom rned jugoslovanskimi na-v občinske shrambe, ki so jih po Srbiji imenovali koše in so rodi- Skoraj zmeraj naredijo bile zaloge v njih namenjene za hude čase.	samo zmešnjavo v glavah tistih,
Vprašamo se, ali je res tako hudo? Ali je res bila tak- ki načelno niso ne za republi-šna suša, s tako težkimi posledicami za prebivalstvo? Ko- kansk° ne za monarhično obliko munizem je mojster v varanju in tudi s sušo sedaj svet vara. vladavine in ki si hočejo šele us-Zakaj? Da bi zakril pred svetom svoj polom v socializaciji tvariti jasno sliko o prednostih kmetijstva, v poskusu, da bi s “pospešenim tempom” komu- in slabostih ene in druge obli-niziranja vasi in njenega kmetijstva pokazal uspehe komu- ke vladavine. Te slike pa ne do-nizma. Seveda ne more pisati o polomu svojih nasilnih po- hiš, ako gledaš na to vprašanje skusov napram kmetu, ker bi to pomenilo pisati o svojih samo 2 razglednega stolpa do-težkih napakah in o svoji sramoti. Zato je sedaj naenkrat made politike, treba je, da pre-vsega kriva suša.	misliš tudi skušnje drugih naro-
Bilo je nekaj suše, res. A kdor pozna kmetijstvo, ve, da dov 2 raznimi oblikami vlada-suša ne škodi toliko kot prevelika moča, deževje. Zrna je v vin-
suhem letu manj, a je vse zdravo, kleno. In če en pridelek v nobenem stoletju ni toliko trpi od suše, je pa drugi toliko boljši. Kar je res prizadeto vladariev zgubilo svoje presto-v letih suše, ni žito in ne krompir in druge okopavine, am- le kot v sedanjem. Zunanji po-pak je živinska krma. Zaradi živinske krme ne bi bilo tre- vod so bile navadno zgubljene ba takoj skrajšati obroka kruha.	vojske. Noben premagan narod
Kdor zasleduje delo in pisanje komunistov v Jugosla- se ne more sprijazniti s pora-viji, ta more iz njihovih spisov dokazat,! da je neuspeha v zom> vsak išče krivca in ga kon-kmetijstvu kriva samo komunistična politika nasilja proti čno dobi v nekom> neglede na kmetom. Kmete so že 1. 1947 začeli siliti v kmetijske obde- to> ali Je res zakrivil zgublje-lovalne zadruge ali kolhoze, v katerih vlada komunist, no v°jsko ali ne- Običajno je to kmetje in njih družine so pa delavci, dninarji pod komuni- tisti> ki nb čelu države, stičnim valptom. Naj navedemo le nekaj dokazov iz njiho- Pravi razlogi pa tičijo v na-vega lastnega pisanja!	pakah, ki so jih taki pregnani
Prvič sam Tito je letošnjo pomlad pred volitvami na ve- vladarJi in njihovi predniki de-likem zboru v. Bosni priznal, da je skoro en milijon hekta- :ali 2e davno pred usodno voj-ioy manj zasejanih z žitom kot prejšnja leta, ker so kmete sko’ ki Jim ie uničila poklic. Te silili v obdelovalne zadruge (kolhoze). Obljubil je tedaj naPake se daJ° združiti v dve kmetom, da jih komunistična stranka ne bo silila v obdelo- skuPini: vladarji si prilastijo valne zadruge, temveč bo vstop prostovoljen. Prejšnje leto iDravice> ki Jim P° pametni polt 1949 je bila komunistična stranka na zborovanju svojega tični zamisli sploh ne pripadajo vodstva (plenum izvršnega odbora komunistične stranke vladarP ne izpolnjujejo dolžno-Jugoslavije) soglasno sklenila, da se mora tempo socializa- sti- ki Jih iim nalaga njihov po-cije kmetijstva t. j. ustanavljanje kolhozov pospešiti z vse- klic’ bodisi da jih sploh ne raz-mi sredstvi zlasti pa z ukrepi proti premožnejšim kmetom, umej°> bodisi da niso v skladu češ da le-ti ovirajo socializacijo. Na silo je kmet seveda od- 2 njihovo željo po oblasti, govoril s tistim orožjem, ki ga je edinega imel proti nasilno- Pravi vladar je samo najvišji sti komunistov, s tem. da se je omejil v svojem kmetijstvu zastoPnik države in nič več. Ni na najmanjšo setev. To je tudi čisto naravno, ko je že zad- ne njen gospodar, ne njen ideo-nja leta mogel videti, da so obvezne oddaje postale tako ve- lo£> ne n-ien upravitelj. Kadar-like, da mu niti za prehrano družine ni več ostalo žita. Sa- k°h si začne lastiti te in slične mo za komuniste delati se mu pa res ne izplača, ko mu niti Posle> pride preje ali sleje navs-orodja niti gnojil niti krmil ne dajo. “Enotne cene” za ob- krdz z narodom. Skušnjav, da vezne oddaje pridelkov so bile smešno nizke, za pšenico n. si začne lastiti take pravice, je pr. 4.12 din za kg, dočim je na prostem trgu znašala cena pa neizmerno mnogo, pšenične moke 180 do 200 din za kg.	Mnogo takih skušnjav je že v
Boris Kidrič, glavni voditelj komunističnega gospo- ustavi sami. Tam je vladarju darstva (predsednik Državne planske komisije) je že v ja- dana pravica, da lahko prekuc-nuarju 1950 pisal o velikih napakah, ki so bile napravljene pe vlado s tem, da ji izreče svo-ravno v.kmetijstvu. On navaja vrsto “sektaških napak,” ki Me nezaupanje. Primerov za to, se morejo pokazati tudi v tekočem letu, ako jih pravočasno kako 50 vladarji izrabili to prane odpravimo. “Odkup ni bil pripravljen niti politično niti vic0> dobimo lahko v zgodovini tehnično niti organizatomo. Razdelitev odkupa na gospo- vsakega naroda. Dalje vladar darstva je bila izvršena brez poprejšnjega pretresa (analize).’ |iahko odreče svoj podpis zako-S kmetov so pobirali v tovarne desettisoče delavcev, tako	nom> ki iih ie sprejel parlament,
da se je silno povišalo prebivalstvo v mestih in industrijskih	Ta pravica mu daje možnost, da
krajih, dočim je na kmetih delovne moči silno manjkalo. vPliva na zakonodajo in to se je Oddaja je zarezala pri kmetu tako globoko, da ni več nobe- dostikrat ze zgodilo. Vladar je --
ne koristi in zato ne zanimanja za obdelovanje zemlje. dalje vrhovni P°veb'nik vojske, žnosti. Njihovedolžncstisode-L^^^u,,^,^^^^:-.^^-nakTdPnar^k pridelke industrijskih izdelkov, arn- Slabe vlade in slabi Parlamenti[loma napisane v ustavah, deloma lnoma nepristransko^ mora’ pak le denar, za katerega m mogel me kupiti. Kmet ni ni- --------------------------------------------------------nozabiti na svoie osebne simna-
imdnoeDrišlfz;novfm 17ahT°ra	^i80 Vedn° §e nakHsam Poznava da je zmanjšanje orne površine “posledica po- Uje in antipatije do ene ali dru
— «?ht mi !?	imeJ. Pavice pritožbe, manjkanja delovnih moči in zboljšanja položaja revnejšega Ige.
Zato je Kidrič ze v Komunistu (ime lista) v januarju kmeta, ki opušča hribovske njive in jih spreminja v travni-p red lagal novo uredbo o odkupu, ki pa je bila objavljena	ke in senožeti.” Tole zadnje ne	bo	držalo;	minister	bi	mo-
se.e seaaj v času setve namesto vsaj en ali dva meseca pred	ral povedati, da kmet zaradi pretiranih	obveznih	oddaj	pri-
VI,°-	delkov po krivično nizkih cenah nima več interesa za obde-
Monarhija ali republika?
mu nudijo možnost, da postane	dane že po vladarskem poklicu	vladar živi	na	račun	dohodkov
njen dejanski gospodar. Ko se|	samem. Te druge so skoraj	cele države
to zgodi, je v tisti državi parla-] važnejše od prvih. Prve je lah- Poleg razlogov ki smo iih dn mentarna demokracija mrtva,	ko ugotoviti iz besedil zakonov	sedaj naštel	fa	padec	monarhič"
akoravno na papirju še obstoja,	in ustave. Ako jih vladar ne	SHl^
Nekatere ustave so dajale via- izpolnjuje, krši ustavo in zako- daneve osebne lastnosti ' V a-arju tudi pravico do imenova-|ne in to se pred ljudmi ne da!dar je tudi človek z dobrimi in
|bolj zgodovinski kot praktičen pomen. Težji je položaj za vladarja, ako je v njegovi državi sa-|mo en narod, pa več strank, ki od njih nima nobena absolutne večine za sestavo parlamentarne vlade. V taki državi vladajo skupinske vlade, obstoječe iz več strank, ki od njih nima nobena absolutne večine za sesta-Ivo parlameptarne vlade. V taki državi vladajo skupinske vlade, obstoječe iz več strank. Pri vladnih krizah ni lahko sestav-
“narodna,” mora nujno streme-1 lj!ati vlado,in vladar dobi s sv°-ti za tem, da se vsi narodi v ti- Him Posredovanjem v svoje ro-
sti državi zlijejo v nov enoten be Vf mocl’ kot bl bllo treba. -
nrod in to stremljenje uveljav- Na ^	pa ^ .obstQj!
11 at! ,	^ (opozicija iz vec strank in tudi
težko ščititi
Ijati z vsemi parlamentarno dovoljenimi sredstvi ali pa — če je nepočakana — tudi s sredstvi centralističnega absolutizma. — Ako pa tega stremljenja noče uveljavljati, se mora odpovedati, vsaj dejansko,, naslovu “narodne” vladarske hiše in posta-
tu je večkrat zelo jih, posebno takrat, kadar propagirajo pretirane zahteve. Naravnost virtuozno pa mora biti vladarjevo posredovanje v takih državah, ki obstojajo iz več narodov, ki ima od njih vsak po več strank. V takih državah je
samo državni zastopnik vseh ,	,	' ,	.	^	,
,	......	,	. , potrebna skrajna previdnost
narodov, ki živijo v zadevni dr-i , ,	.	.	,	.
•	„ ,	,	, ,	vladarjev in njihovih svetoval
zavi. Tak prelom z lastno po- ,	,
,.,.v	,	,. ..	.	A . cev, ker se v takih državah
iiticno tradicijo je pa pretrd o-K ...	,	.	,
,	, j ,	...	.	, , hticne strasti le prerade razvna-
reh za vladarske hiše, se celo ta- .	.	. ,. , ,
,	.	.	. , .	... mejo m tudi dobronamerno poko stara m izkušena dinastija \	,
, , • ,	J . sredovanje lahko spodleti, ako
kot je bila habsburška, ga m . , .	’
m	m združeno z veliko mero potr-
mogla streti m s tem Pogubila .	vladarieva dolž-
sebe in državo. Vladarska hiša " 3.	' •la v!aciaiJra
„ ,	,	nost, da posreduje v času kriz
ostane navadno pri svoji tradi- med strankamii seveda dvi
ciji tudi takrat ko so se razme- ne nad stranke in mora biti za.
re v rzavi is veno spremeni e, L0 vsem enako blizu in enako od-jo hoče uveljaviti s pravicami, daljen Za takQ delo je potreb. ki jih ji daje ustava m politična na močna volja in širokogrudna moc, dokler se pri kakem vec- razgledanost Ako je ni yladar jem narodnem ah mednarod-Lelo lahko pade pod	ene a_
nem potresu ne zruši vse skupaj, L druge strankej s čemer je kr. dinastična tradicija, dinastija in šn eno najvažne;jših viadarjevih
rzava.	dolžnosti, ki niso nikjer napisa-
Drugi razlog za padec monar- ne Kakor mora vladar varova.
hicmh vladavin pa je v tem, aaL manjšinske politične stranke, vladarj! zanemarjajo svoje dol- tako mora varovti tudi narodne;
vn 1 I\T t i t t »-v /-vi »-»■«	^ ^.— M I
žetvijo.
Tretjič republiški minister za državne nabave v Sloveniji Krivic je v septembru letos v Ljubljani sam priznal, da kmetijstvo ne more dati živeža mestom in industriji iz Več vzrokov. Naj navedemo iz njegovega govora le dva. število mestnega in industrijskega prebivalstva v Sloveniji se je povečalo od 560,000 na 760,000 to je za 36%. če jih je v mestih in v industrijskih krajih 200,000 več, jih je na kmetih blizu 200,000 manj. Ta kmetija, ki so jo morali marsikje obdelovati samo stari ljudje in otroci (zakaj dorasla mladina je šla v mesta in tovarne) naj redi za eno tretjino več mestnega prebivalstva, ko ji na drugi strani niso dali ne
orodja, ne strojev, ne gnojil ne krmil, pač pa neznosne od- vemu petletnemu planu, ki je zaradi nesmiselnega izvala-daje, smesno nizke cene za oddaje, nezaslišano visoke davke nja tudi kriv, da je Jugoslavija zemlja masti in moke kot ie m kazni zaradi nezadostnih oddaj in še neprestani pritisk, bila znana, danes odvisna nd Vnm Ju da morajo v obdelovalno zadrugo! Zato nam bo razumljiv drugi vzrok nezadostne hrane, ki ga navaja; da se je namreč od 1. 1939 dalje površina vrtov in njiv zmanjšala za 11.1%, vinogradov za 24.5%, pašnikov za 5.5%, dočim se je površina senožeti, travnikov in gozdov v istem času toliko zvi- ne, namcsiu aa šala, torej površina neobdelovalne zemlje. Tovariš minister sih pisalo o njej.
lovanje zemlje. Saj je tudi v Sovjetiji 1. 1921 prišlo do kraka zaradi sUjenja v kolhoze in zaradi pretiranih oddaj. Lenin je tedaj odnehal in začel z “novo gospodarsko politiko” (NEP).
Jugoslovanski komunisti pa prosijo pomoči Združene države. Naj ZDA vedo, da ne bodo pomagale ljudstvu, ampak komunistom iz njihove zavožene politike, če bodo po-magale. Pa če se ZDA kljub temu odločijo za pomoč, po-tem naj vsaj to kontrolo zahtevajo, da se bo pomoč res uporabljala za gladujoče ljudstvo. Naj ne pristanejo ZDA na to, da se pomaga iz težav le zavoženemu komunizmu in njegovemu petletnemu planu, ki je zaradi nesmiselnega izvajanja tudi kriv da je Jugoslavija, zemlja masti in moke, kot je bila znana, dajies odvisna od pomoči inozemstva namesto, da bi od domačega obilja imela za izvoz, kot bi bilo prirodno za Jugoslavijo tudi^ danes, kakor je bilo včasih. Zgodovina bo pričala o tistih žalostnih časih, ko je pod komunističnim nasiljem Jugoslavija morala prositi pomoči v hrani iz tujine, namesto da bi se dušila v moki in masti,” kot se je vča-
J. B.
Druga taka nepisana dolžnost zahteva od vladarja, da vladi, ki je na krmilu, pomaga pri njenem delu. V življenju vsakega naroda nastanejo trenutki, ko vlada potrebuje pomoči vseh, od
slabimi lastnostmi. Od dobrih lastnosti se na primer zelo redko kak vladar odlikuje po svoji ponižnosti, od slabih pa se ga najraje prime strast za močjo in častjo. Vsak vladar bi bil rad napisan v zgodovini z velikimi črkami, bi bil rad voditelj, ideolog, zmagovalec itd. Koliko dinastij je že propadlo radi takih vladarjevih bolnih ambicij!
Ako smo tukaj našteli nekaj napak monarhične oblike vladavine, ki uničujejo dinastije, nočemo s tem reči, da so republikanske oblike vladavine zavarovane proti tem napakam. Tudi predsedniki republik so ljudje in imajo lahko iste in morda še večje napake kot vladarji. Je pa kljub temu velika razlika: republikanske ustave in tehnika republikanskega vladanja 4a-jejo možnost, da mora tak predsednik republike odstopiti. Končno pa je vendarle predsednik samo za neko določeno dobo in potem gre stran od predsedniškega posla. Pri monarhičnih oblikah vladavine pa tega ni, ker se pravica do vladarjevega položaja podeduje iz roda v rod. In ravno zato je republikanska oblika vladavine tako priljubljena v deželah, ki nimajo stoletne svobodne politične tradicije.
Ali se dajo te hibe v nonarhič-nem sistemu vladavine odpraviti? Nekatere da, vse pa ne. — Osebnih lastnosti vladarjevih n. pr. ni mogoče spremeniti. Vladar je pač človek, kot smo vsi. Na drugi strani pa se iz ustave in zakonov lahko brez vsake škode črtajo razne vladarjeve pravice. Ni potrebno, da bi vlada imela vladarjevo zaupanje, ako je ona rezultat splošnih in svobodnih volitev. Ni potrebno, da bi vladar imel neomejeno pravico vetiraja zakonov. Tudi ni potrebno, da bi bil vladar vrhovni poveljnik vojske. Vojska je del naroda in njen gospodar je svobodno izbrana vlada. Ako se država ne voj suj e sama, ampak v družbi zaveznikov, potem pride njena armada avtomatično pod skupno poveljstvo vseh zaveznikov in to ne obstoja iz vladarjev in predstavnikov re-pulik, ampak iz poklicnih generalov.
Namenoma se nismo dotaknili konkretnih razmer v eni ali drugi državi, ker mislimo, da je treba, da si je vsak na čistem glede dobrih in slabih strani ene in druge oblike vladavine splošno, odloči za en ali drug
no prizna za predsednika, ostala manjšina je pa proti njemu. To pa je slabo, ker mora biti svobodno izbrani predsednik republike nad strankami in strujami, mora biti varuh vseh, tistih, ki so ga volili, in tistih, ki ga niso. Prirodno je, da skuša s časom pridobiti zase tudi nasprotujoči del manjšine, kar se mu pa le redkokdaj posreči. Ven-dar je ta način volitve še najboljši: naredi ga popularnega in mu da veliko politično avtoriteto. Skoraj neobhodno potreben je v državah, ki obstojajo iz več narodov, kajti samo na ta način ve, koliko ima zaslombe pri posameznih narodih. Poleg tega pri direktnih volitvah ni tako lahko najti primernega kandidata. Kdor kandidira, mora že biti znan v javnosti in uživati splošno spoštovanje tudi v tistih krogih, ki niso zmeraj njegovih' misli. Zato pri takih direktnih volitvah izpadejo kot kandidati izrazite strankarske osebnosti, ako ne uživajo vsaj neke meje spoštovanja in zaupanja pri drugih strankah.
Drug način volitve predsednika republike je potom parlamenta. Ima dobro stran, da ne povzroča volivnega razburjanja, pa tudi ne volivnih stroškov. — Temna stran pa je v tem, da na ta način volijo predsednika republike stranke. Normalno ni nobena tako močna, da bi ga izbrala sama, navezana je na glasove drugih strank. Tam pa so začne mešetarjenje, ki nima večkrat prav nobene zveze z namenom, da se izbere najboljše kvalificirani kandidat. Ravno narobe: predsednik bi moral biti na primer močna osebnost. Takih osebnosti se pa vsak parlament, ki ima veliko strank, boji in jih ne želi za predsednika, i ako pride na predsedniško mesto človek, ki se ga stranke najmanj bojijo, neglede ali je drugače najboljše kvalificiran za td službo ali ne.
Temna stran predsednika republike je tudi ta, da se ne more obdati s tistim sijajem, s tisto tradicijo in tisto avtoriteto, ki jo vživa dedni vladar. Pri ljudeh velja še zmeraj stara resnica: “panem et circenses!” Ne morejo se hitro privaditi misli, da je predsednik človek iz njihovih vrst in da lahko dobro odpravlja svojo sluibo tudi brež d ja j 3. Predsednik italijanske republike g. Einaudi je na primer gotovo bolj pameten, skušen in previden kot njegov kraljevski predhodnik, pa vendar nima take avtoritete, kot jo je imel zadnji italijanski kralj. Je skromen človek, ki sovraži bleščeče nastope, teh pa ljudstvu manjka.
Je neka praznina, ne samo po kraljevskih gradovih in vilah, ampak tudi v narodni duši, ki še ni dojela republikanskega duha.
preden se odloči za en
viana nntremne oomoci vsen oa sistem vladavine. Na drugi stra-	.,
P* *»° pojasniti, da ni	™up	M
Vladar je prvi, ki ji mora po-'^o lahko dobro ooravliati via- ™entu cel kuP strailk- k> magati, ne pa izrabiti položaj, da oslabi njeno in okrepi svojo pozicijo. Ako slabi vladino pozicijo, pripravlja vede ali nevede, hote ali nehote, pot diktaturi. Kako jenjajo diktature, pa vemo iz lastne skušnje.
Še tretja nepisana vladarjeva dolžnost je tu: življenjsko raven svojega dvora mora uravnati po splošni življenjski ravni dežele, v kateri vlada. Ako ustvari preveliko razliko med obema, narod to hitro zapazi in mu grozno
'tako lahko dobro opravljati via darske posle in da tudi za via darje velja pregovor:	Vsak je
sam svoje sreče kovač.
Le redko se pa zgodi, da republika postane monarhija po svobodni odločitvi naroda, zgodi se pa tu in tam vendarle. Republikanska oblika mora torej vendarle imeti neke temne strani, ki jih monarhična nima.
Prva velika težava za vsako republikansko ustavo je način, kako naj volijo predsednika države. Ako ga volijo potom direktnih volitev, potem ga na-zameri, ker se zaveda, da tudi'yadno le en del manjšine lojal-
Največja nevarnost za vsako republiko je pa preveč razvito strankarstvo. Ako je v parla-
. se pulijo za oblast, potem je včasih res potreben odločen in energičen nastop vladarja ali predsednika, da spravi zopet v red parlamentarni stroj. Vladar nastopi lažje s potrebno odločnostjo, kot predsednik republike. __
Ako taki odločni nastopi izostanejo, potem se celo parlamentarno vladanje spravi na napačno pot, javna uprava začne šepati in pojemati v svoji učinkovitosti, peša javni mir in red, propada gospodarstvo, nezadovoljnost ljudi pa raste, dokler ne pride do izbruha. Grška po-(Dalje n« i. (treni)
Hrvalski predlog za sporazum!
“Hrvatska Riječ” v Belgiji, ki jo urejuje nam dobro znani Oton Oreškovic, je objavila septemberski številki na uvodnem mestu članek “Ali je sporazum mogoč?,” ki ga je napisal dr. Žiga Šol, bivši poslanec HSS.
V obširnem članku prihaja dr. Šol do sledečih zaključnih besed:
“Kaj je bolj naravno, kakor da se vrnemo v tisti čas, ko se je začela naša nesloga, ko je začelo pri ekstremnih ljudeh na eni in na drugi strani prevladovati sovraštvo, da se vrnemo v leto 1918, v čas pred 1. decembrom 1918. Ako hočemo doseči pošten in časten sporazum, bratstvo in medsebojno sodelovanje, polno svobodo, resnično demokracijo, moramo graditi na novih temeljih, ki jih bodo določili na svobodnih volitvah svobodni Srbi, Hrvati in Slovenci.
Za hrvatsko volilno enoto bi morali vzeti teritorij Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, kakor je bil omenjen leta 1918 z Medji-murjem, Bačko in Istro. Bosna in Hercegovina naj bi bila posebna volilna enota, prav tako posebna enota Srbija z Vojvodino brez Bačke. Mislim, da bi bilo najboljše, da tudi Črna gora in Makedonija vsaka za sebe odločita, ali hočeta biti skupno s Srbijo ali ne. Prav tako bi bila tudi Slovenija posebna volilna enota. Po rezultatu
volitev bi vsaka volilna enota sestavila iz svojega parlamenta vlado, ki bi vladala na teritoriju svoje enote. Vsak parlament bi izbral iz svoje srede delegacijo, ki bi vodila pregovore z delegacijami drugih parlamentov in poiskala skupne točke bodočih odnošajev svoje enote z drugimi enotami. V kolikor bi se delegacije sporazumele, v toliko bi predložile svoj sporazum vsakemu parlamentu, da ga odobri ali odbije. Samo na ta način lahko pridemo do skupnosti, ki bo temeljila na čvrstih temeljih in bo za življenje sposobna.
Danes še ne moremo z gotovostjo trditi, kakšno obliko države bodo te enote želele. Ali bo to federativna ali konfederativ-na Jugoslavija ali bodo to celo popolnoma samostojne države. Tudi ne vemo, ali bodo za monarhijo ali republiko.”
Članek zaključuje:
“Vsi pa smo složni v eni točki programa, da moramo koordinirati vse sile Srbov, Hrvatov in Slovencev v borbi proti vsakemu totalitarizmu, komunizmu ali absolutizmu.”
Ker je to prvi javni odgovor predstavnika HSS na izjavo Jugoslovanskega nacionalnega odbora v Londonu, ki so jo podpisali samo srbski politiki, smar tramo, da izraža vsaj poloficial-no stališče hrvatske emigracije in ga radi informiranja priobča-mo našim čitateljem.
demokratični podlagi, brez le vega ali desnega terorja. Prepričani smo namreč, da si ljud stvo doma želi miru in rednega življenja in ima vseh poizkusov dovolj. Zaradi svojih narodno političnih in gospodarskih koristi pa želimo sodelovanje bratski slogi z drugimi narodi v Jugoslaviji. Kako naj se to razmerje uredi, naj odloči v svobodi ljudstvo od italijanske do grške meje. Zgodovina in vsi naši možje nam narekujejo to pot ki je za Slovence edina pot do resničnega narodnega blagostanja in jamstvo narodnega kulturnega razvoja.
Slovenski akademik ------o-----
Samo ena številka je dovolj!
Misli k neodgovorni akciji
V Belgiji je v letih 1935-1936 nenadoma z veliko vnemo začela delovati nova katolišška organizacija, ki si je nadela ime “Rex,” kar je . skrajšano iz “Christus Rex.” Njen voditelj Leon Degrelle je začel ognjevito poudarjati katoliško bojevitost in pri svojih govorih nastopal z metlo, ki je bila tudi sicer znak tega gibanja, češ da je treba pomesti z napakami v katoliškem gibanju in v javnem življenju sploh. V začetku je gibanje poudarjalo verska načela in postalo tako nekaka konkurenčna organizacija belgijske Katoliške kacije, ker je z raznimi zunanjimi bobnečimi gesli in malimi zahtevami, ki jih je stavljalo na člane, odtegnila Katoliški akciji marsikaj ljudi, ki bi bili lahko postali zgledni apostoli za versko obnovo. Nenadoma pa je to prej versko gibanje nastopilo v areni političnega življenja, ne za versko obnovo, ampak za politično preosnovo. Gibanje “Rex” je res pri volitvah v belgijski parlament doseglo pri prvem nastopu presenetljiv uspeh, toda s tem, da je z raznimi visoko letečimi gesli in frazami znalo odtegniti precej volilcev tradicionalni katoliški stranki. “Rex-isti” so si osvajiii del katolišške mladine in jo pripeljali na politično področje kot orodje svoje nove stranke. Degrelle je na svojih shodih nastopal z metlo in grozil pometati v vrstah politikov katoliške stranke, ki jim je očital nesposobnost in korupcijo.. Istočasno pa je začel hvaliti tudi tedanje vojditelje totalitarnih gibanj fašizma in nacizma. S svojo brezvestno akcijo je najbolj škodi katoliškemu gibanju in čeprav je sam najbolj zlorabljal vero v svoji brezvestni in zaleteli politiki, je očital drugim, da izrabljajo vero v politične namene. Degrel-lov konec v katoliških vrstah so napravili šele belgijski škofje, ki so v posebnem pastirskem pismu razložili vernikom, da nima “Rex” nobenega verskega ali katoliškega značaja. Čeprav je Degrelle tedaj izgubili mnogo pristašev, š$ ni miroval in je v dobi med okupacijo Belgije po nacistih stopil v nemško službo ter napredoval do generala v Hitlerjevi SS.
Ta nepremišljeni in neosno-
vani Degrellov korak, ki ga je iz pohlepa po oblasti pripeljal iz katoliških vrst v sodelovanje z nacisti, naj bo svarilo tisti majhni skupini, ki hodi po podobni razvojni poti, kot belgijski “Rex.” V emigraciji se je ta skupina znašla na skupni črti s hrvaškimi skrajnimi elementi pri ustaših. Nismo želeli v emigraciji govoriti o preteklosti in njeni razvojni poti, ker smo mislili, da je prišel čas, ko se lahko složno strnemo vsi slovenski emigranti, ko ne bomo načenjali sporov, ki so obstajali v preteklosti doma bodis med političnimi strankami ali posameznimi skupinami. Toda nekatere osebe, ki se skrivajo za lističem “Slovenska država” v Chicagu, dosledno nočejo edinosti in pričenjajo organizirati neko lastno politično skupino ali bolje povedano kliko. Tudi delo te skupine se kaže v bobnečih resolucijah in frazah — te značilnosti pa smo Slovenci doma že doživeli pri komunistični OF — ki so na videz pametne, v resnici pa za Slovence v položaju, v katerem smo, škodljive.
Dr. Žebot pošilja danes v podpis slovenskim emigrantom “Slovensko izjavo” o ustanovitvi neke slovenske nezavisne države v kantonalni zvezi s Trstom.
“Ljudska pravica” od 26. sep tembra prinaša pod različnimi naslovi kar 6 pritožb.
Pod naslovom: “Odpravimo '■nepravilnosti pri odpuščanju in nameščanju uslužbencev in delavcev” pravi med drugim tudi tole:
“Poverjeništvo za gradnjo MLO Ljubljana je odpustilo nosečo ženo, češ da je ukinjeno njeno delovno mesto, v lesnem obratu “Hoče” so odpustili ženo, ki je v 7 mesecu nosečnosti, prav tako na državnem posestvu v Jeruzalemu, v rudniku Trbovlje itd, čeprav je personalna komisija Sekretarij ata FLR Jugoslavije naglasila, da je odpuščanje nosečih žena nezakonito in kaznivo.” — Prav malo se podjetja menijo za odpovedni rok. Čeprav odloča zakon o državnih uslužbencih, da imajo uslužbenci z 20 in več let nepretrgane službe štirimesečni odpovedni rok, je Direkcija pošte vrgla na cesto na pošti 11 Vič uslužbenko, ki ima več kot 20 let službe. OLO v Trebnjem, pa je odslovil kar 3 uslužbence z enomesečnim odpovednim rokom, čeprav imajo vsi preko 20 let službe, eden celo 27.
Še bolj nečloveško pa je odpuščanje delovne sile radi osebnega obračunavanja. Tovarna Indus je odpustila sedemkratnega udarnika, ki je delal 26 let v tovarni, ker ni bil simpatičen personalnemu referentu,”
Pod naslovom “Kdo naj plača škodo” pa ima “Ljudska pravica” kar tri dopise s pritožbami. V prvem, iz Trebnjega, pravi dopisnik:	“Poslovalnica okraj-
nega magazina Čatež ima svoj lokal v starem lokalu pri Kotarju v Gorenji vasi. Tam so se nastanile podgane in uničile v zadnjih mesecih kavnega nadomestka in blaga za 8495 din.” V drugem, iz ljubljanske splošne bolnice, pa: “Že dalj časa dobivajo bolniki na posameznih od-dslkih kot dodatek jajca, ki so povečini vsa pokvarjena in romajo v stranišče. Dogodili so se primeri, ko od 15 jajc ni bilo niti eno užitno.” In tretji, iz Ajdovščine, se je spravil nad men-
(NadaUev&njo s 3. strani)
litična zgodovina nam je dala za tak razvoj nekaj klasičnih primerov.
Tudi pri izbiri oblike vladavin ni vse zlato, kar se sveti. Zato je treba pri tej izbiri predvsem pretehtati politično zrelost naroda ali narodov, ki stoje pred tako izbiro. Dober barometer za tako zrelost je število strank in življenjska doba posameznih strank, čim manj jih je in čim 3olj so zasidrane v narodu, tem ažja je izbira in tem lažje se ustvarijo pogoji za eno ali drugo obliko vladavine. Samo premlevanjem tega, kar je bi-o doslej slabega, se ne pride daleč.
I. A,
m . .	v.,.	,	„ , v zo v Tovarni likerjev in sadnih
To izjavo pošilja dr. Žebot ce- sokov „v menz. je i inil sko.
prav se m podpisal, da bi delal ro ves lni or	avni
vtis, kot da stoji za izjavo kdo drugi in da bi se lahko potuhnil v slučaju, da bi mu akcija ne uspela. Nikjer tudi ne pove, kam misli poslati to svojo resolucijo, pač pa zahteva od podpisnikov, da mu dajo natančne podatke o svojem poklicu in o svojih osebnih sposobnostih, vse to z namenom, da bi si. organiziral svojo politično kliko. V tej izjavi tudi pripominja, da hoče delati sporazumno z Nacionalnim odborom za svobodno Evropo, ki ga pa o svoji akciji niti ni informiral.
Dr. Žebot naj nikar ne misli, da ima pri svoji akciji mladino za seboj. Slovenski akademiki, ki smo bili v Gradcu organizirani v klubu ‘“Straža,” smo na vseh svojih občnih zborih jasno poudarjali, da se ne vežemo na nobeno politično osebo.
Kar se tiče slovenskega narodnega programa, je bilo že povsod jasno povedano, da želimo ustanoviti slovensko državo na
odbor pa ne ve kam. Abonenti se upravičeno pritožujejo. Hrana je slaba, neokusna in včasih niti docela kuhana.”
Se lepši red kažeta dva druga dopisa.
Prvi je iz Maribora. Dopisnik piše, da mariborski prosvetni delavci še nimajo urejenih plač. Čieprav je poseben zakon točno določil, kakšne pravice do napredovanja in višje plače imajo učitelji, je moral vsak učitelj napraviti posebno vlogo za napredovanje. “Formularji za prošnje so požrli kupe papirja, do-čim naše šole nimajo niti zvezkov.”
Drugi dopis iz Žalca v Sav. dolini kaže kako “veliko ljubezen do mladine” imajo razni komunistični lokalni gospodarji:
“25. t. m. naj bi se na žalski gimnaziji začel redni pouk. Ker sta bili tekom leta v šoli dve razstavi, se je pouk začel 14 dni kasneje. Med tem naj bi slikar-
ji prebelili sobe. Toda nekateri ljudje pri OLO v Celju so slikarje odpoklicali, da bi prebelili stanovanja okrajnih funkcionarjev. Tako bodo ostali šolski prostori še naprej umazani.”
Za pametnega človeka je samo ena številka “Ljudske pravice” dovolj, da vidi, kakšne razmere vladajo v Jugoslaviji.
To seveda ne velja za nekatere zapadne pametnjakoviče, ki hodijo v Jugoslavijo kot v “Indij o-Koromandij o”, kjer vlada junaški, zdravi in humani” maršal Tito. Ti sodijo stanje v Jugoslaviji po Titovem pasu in z zlatom obloženih prsih, ne pa po lačnih, raztrganih in bosih jugoslovanskih sužnjih.
------o-----
MONARHIJA ALI REPUBLIKA?
Ljudska modrost je pa le prava
Učeni ljudje na Zapadu so po-gruntali, da je Titov komunizem nekaj posebnega. Tito veruje v Maxa in Lenina, zametuje pa Stalina. Zato so dali Titovemu komunizmu ime “naci onalni komunizem”. S to ozna-so so se pa precej približali tisti, ki jo je pribila Moskva, da je Tito fašist.
Kdo ima prav? Fašisti in nacisti so bili tudi nacionalisti. -Predno je Mussolini začel goni-svoj fašizem, je bil socialist. Hitler je ostal nacionalistični socialist do kraja. Med obema, socializmom in komunizmom, ni veliko razlike. Smoter je isti, samo pota in metode so različne. In če je prišel Tito do istega cilja, do katerega skušajo priti socialisti z evolucijo, s pomočjo revolucije, ni nič čudnega, če postanejo pravi socialisti komunističnih državah komunisti, saj vendar živijo v pravnem in družabnem redu, po katerem so stremeli. Pa se še čudimo angleškim laburistom, da obiskujejo Tita!
Pa pustimo to razglabljanje, če ne bo zmeda še večja.
“Komunizem, nacionalni komunizem, fašizem, socializem” so danes pojmi za družabni red. Poleg iste končnice imajo še e-no stvar skupno: Ljudem se pod vsemi temi —izmi slabo godi. Ljudi pa končno firma ne zanima. Njih briga, kaj se za firmo skriva.
študent in muzikant Steve Sandulich iz Pittsburgha j e bil v oni skupini študentov, ki je obiskala Jugoslavijo. Fant ni niti žurnalist niti učenjak, pa je doslej še najboljše zadel, ko je remi, da med Titovim in ruskim komunizmom ni razlike in da je Titovem komunizmu tudi precejšen drobec fašizma. Fant je povedal tako, kot je videl. Zato treba novih izrazov. Sila se že pred tisoč leti imenovala sila. Ker pa je v sedanjem človeštvu komunizem in fašizem izraz za silo in nasilje, se je fant pri oznaki Titovega komunizma poslužil teh dveh pojmov.'
Tisti kmet, ki je pisal svojemu bratu iz Notranjskega v A-meriko, je pa povedal še bolj jasno. Iz njega je govorila nepopačena ljudska modrost. Ta zadene pojem prav tako živo, kot
zadene v živo žebelj, ki ga zabiješ nekomu v glavo.
Takole piše:
“Naša vlada je prav taka, kot je bila tista pred majem 1945, ko je še bila v gozdu. Ona je kradla ponoči, ta pa podnevi. Vse ji prav pride. Kaj več Ti že ne morem pisati, le to Ti rečem, taki reveži nismo bili še nikoli.
Ali bi radi še kaj več? Naj bo! Takole nadaljuje:
“Imeli smo sestanek OF, na katerega sta nam prišla govorit dva mlada smrkavca iz Ljubljane. Ljudje so se pritožili, da so brez obleke in obutve. Pa sta se mlada smrkavca norčevala Ijr li, češ da ne vidita nobenega ne bosega, ne nagega.”
Vidite, to je pa socializem praksi!
Kljub temu pa lahko berete vsak dan v jugoslovanskih časopisih, da življenjska raven ljudskih množic raste in da manjka stvari in živil na trgu zato, ker imajo ljudje preveč denarja, pa vse sproti pokupijo.
Vidite, to je pa moderna modrost! Jugoslovanski komunisti pravijo, da je to socializem, Moskva pravi, da je to fašizem, na Zapadu zopet vedo, da je to nacionalni komunizem. Kmet, ki ga “izmi” še niso zmotili, pa pravi temu sistemu “vlada, ki krade, enkrat podnevi, drugič ponoči.”	Kako.
------o-------
Uredba o prometu s pro' stimi presežki
SPOMENICA KLUBA KROG
Prosti presežek kmetijskih pridelkov je to, kar ostane kmetu potem, ko je izpolnil svoje dajatvene obveznosti proti državi.
O prometu s temi presežki je bila izdana dne 5. t. m. posebna uredba ministrstva za državne nabave LR Slovenije.
Ta uredba določa:
Proste presežke kmetijskih pridelkov smejo nakupovati le
1.	) nakupovalci, ki imajo za to posebno pismeno pooblastilo OLO oz. MLO, v katerega območju naj se nakupi vršijo,
2.	) do 15. nov. smejo nakupovati proste presežke krompirja samo pooblaščene kmetijske zadruge,
3.	) zasebniki, ako nakupujejo samo za sebe oz. člane svoje družine.
Prodajati pa smejo le oni kmetje, ki se izkažejo s pismenim potrdilo KLO, da so zadostili svojim obveznostim oz. da so bili prisilnih oddaj oproščeni.
Nova uredba ima očividno 2 namena:
1.	) indirektno prisiliti kmete, da oddajo vse, kar jim je bilo naloženo, ker ne smejo ničesar prodati, dokler niso svojih obveznosti izpolnili,
2.	) preprečiti divje nakupe po raznih menzah, delavskih zadrugah itd. ter spraviti vse nakupe pod kontrolo OLO oziroma MLO, da bi se na ta način preprečilo kupičenje blaga in pridelkov v enih okrajih na škodo drugih. To je bilo potrebno zato, ker je OLO ozirom MLO odgovoren, da krije svoje potrebe na prehrambenem polju prvenstveno, v svojem okraju in šele, če tu viškov ni, iti nakupovat v druge okraje.
------o-------
Tale mož spada za zapahe
Pa ne kake kaznilnice, ker je sicer pošten profesor, ampak, kake institucije, kjer zdravijo take, ki so premalo ali pa preveč brihtni. Mož je postal lani celo lord, piše se pa Boyd-Orr.
Pred tedni je obiskal Jugoslavijo in ko se je vrnil, je dal v časopise sledečo izjavo, ki jo j© potem razširil Reuter:
“Jugoslavija je najbolj neodvisna država na svetu. Jugoslavija se je uprla izžemanju e-ne sile in se ne da kupiti od druge. Neovirano sem potoval pd vseh jugoslovanskih pokrajinah in sem bil ganjen nad navdušenostjo delavcev po tovarnah, nad svobodo kritike in diskusije. Če bo imela Jugoslavija us-
število mlajših slovenskih izobražencev v Clevelandu, Ohio, U.S.A., se je strnilo v klub KROG. Žele pa objeti v svoj KROG vse Slovence, koderkoli po svetu, ki soglašajo z mislimi pričujoče spomenice
€
Ustanovna poslanica kluba "Krog"
V CLEVELANDU, OHIO, U.S.A.
Ustanovitev kluba KROG je vzklila ob očitujočem dejstvu, da slovenska emigracija ne izpričuje v dovoljni meri svoje kulturne in občenarodne dejavnosti. Tudi smo mnenja, da Slovenci v emigraciji in še posebej slovenski izobraženci ne smemo izgubiti stika z razvojem v domovini.
Naš prvotni namen in poudarek dejavnosti bo na kulturnem področju. Vendar se tudi občenarodnim vprašanjam ne bomo odtegovali.	i y
Čutimo vso težo slovenske tragedije in prepričani smo, da pomeni ta tragedija veliko mejo v življenju Slovencev. Naj bi nam bil čas begunstva v razsvetljenje in nova spoznanja.
Poudariti hočemo, da so naša prizadevanje tvornega značaja. Ne bi hoteli biti nova skupina, ki naj še naprej drobi slovenstvo v begunstvu, predvsem razumništvo, v nikalnem smislu. Nikakor nimamo namena spuščati se zgolj na politično področje, najmanj pa ustanavljati novo strankarsko skupino.
Hočemo biti gibanje, tvorno na kulturnem področju, in se truditi za dvig ravni pri delovanju za splošno-narodna vprašanja in naloge.	.	f>
V KROGU bi radi združili in povezali k delovanju in ustvarjanju mpogo Slovencev, neglede na osebna naziranja posameznikov, vse Slovence, ki priznavajo svobodo duha, kulturnega ustvarjanja in političnega delovanja, člani KROGA naj bi potemtakem skušali povsod vzbujati smisel za strpnost v nasprotju z ekskluzivizmom, za stvarnost v nasprotju z demagogijo in za naravno poštenost in iskrenost v nasprotju z nekaterimi oblikami različnih taktik.
Oblike kulturnih in občenarodnih dejavnosti so mnogotere. Kakšne in koliko jih bo zajel naš KROG, bo pač odvisno od razmer, sredstev in razumevanja naših članov in prijateljev. Upamo, da bodo podobne misli dovedle tudi drugod po svetu živeče slovensko razumništvo v stik in sodelovanje s KROGom.
V Clevelandu, Ohio, U.S.A., jeseni 1950.
MATE dr. RESMAN, predsednik, BRANKO dr. PFEIFER, tajnik, MARJAN ŠTRANCER, pom. tajnik,
VIKTOR dr. NOVAK, • blagajnik.
* * *
Poslanico objavljamo na željo kluba “Krog”, ki skuša z njo na ta način doseči tudi one slovenske izobražence, katerih naslovov ni mogel dobiti.
Uredništvo.
Laburisti in nadikof Stepinac
Pod naslovom “Aktion fuer Stepinac” poroča “Neue Zueri-cher Zeitung” od 12. septembra, t. 1. med drugim tudi sledeče: “Organizacija katoliških mladcev v Angliji je poslala delegaciji laburistične stranke, ki gre l;e dni na informacijsko potovanje v Jugoslavijo, poziv, naj se pri maršalu Titu zavzame za osvoboditev nadškofa Stepinca.
Novica, da je zbolel jugoslovanski mučeniški škof za tuberkulozo, je bila demantirana od jugoslovanskih službenih organov. Dementi povdarja, da je zdravstveno stanje nadškofa, ki je bil obsojen radi “kolaboracije s sovražnikom,” dobro, in da nasprotne vesti ne odgovarjajo dejstvom. Nasprotno je nadškof
peh, v kar jaz ne dvomim, se bo nekaj letih dvignila življenjska raven hitreje kakor v naj-Dolj razvitih državah Zapada.” Tudi mi smo ganjeni. Ganila nas je pa neomejena naivnost ali bolje rečeno neumnost sicer1 priznanega svetovnega učenjaka. Kot kos je zapel to, kar so ga naučili Tito in njegovi. Kakor da bi poslušali Tita ali Dji-asa! Hvala Bogu pa je na svetu več trmastih slavcev, kakor pa trdokljunastih kosov! In ti slavci se temu kosu smejijo.
Toda zadeva bi ne bila končno tako tragična, če bi šlo samo za tega profesorja, kateremu se po vsej priliki en kolešček prehitro vrti. Zadeva je tragična zato, ker razširja njegovo izjavo tako resna svetovna agencija, kot je Reuter, ker se bo le še kdo našel, ki bo izjavi verjel radi Reuterjeve autoritete.
Samo eno željo imamo. Temu profesorju bi privoščili, da bi živel eno leto v Jugoslaviji, kot' žive jugoslovanski profesorji. Sedaj je bil v Jugoslaviji kot Titov gost! če bi živel kot ju
v zadnjem času na teži pridobil.
Iz dobro informiranih krogov pa smo zvedeli, da so novico, da je nadškof zbolel za jetiko, potrdili tudi jugoslovanski zdravniški krogi . . .
Duhovnike preganja Jugoslavija po načrtu. Del tega načrta so tudi težki materialni pogoji, pod katerimi žive duhovniki. Režim namerava ukiniti vse duhovniške vire dohodkov . . . Jugoslavija ne pozna cerkvenega davka, pobiranje miloščine v cerkvah je strogo prepovedano. Vsako darilo v denarju ali v naravi se mora prijaviti oblastem radi obdavčenja. Prav tako so podvrženi obdavčenju tudi dohodki od maš, pogrebov in porok. Oni, ki da duhovniku drva ali premog, je kaznovan. Tako n i m a j o duhovniki nobenega ogreva, ker jim nobena svetna oblast ne da nakaznic za drva in premog. Duhovniki, ki so prejemali svoje penzije pred vojno, so jih izgubili. Za redovnike, redovnice in duhovnike ni socialnega zavarovanja. Tudi ne morejo biti člani bolniških blagajn.
Tudi verski pouk predstavlja posebno poglavje v jugoslovanskem preganjanju Cerkve. Oblasti so odredile, da smejo samo1 oni otroci obiskovati verski pouk, katerih starši so to izrecno zahtevali. Ta zahteva pa je združena z gotovimi neugodnostmi. Zahteva ima namreč ne samo za starše ampak tudi za otroke neugodne posledice. Verski pouk se deli v cerkvah. Te pa so pozimi brez razsvetljave in kurjave. V svojem stanovanju pa duhovniki ne smejo uči-|ti. če bi to storili, bi se to smatralo za zaroto. Mnogi duhovniki so plačali s svojo glavo, ker
goslovanski profesor, bi se mu^so tako delali n. pr. župnik Lov-najbrž kolesa v redu vrtila. še v Mariboru.”
FRANCE SELJAK:
KAMNARJEV JURIJ
“Nimam česa urejevati,” se je Matej zdramil iz misli. Pomolčal je, da ga je popustil nov napad bolečine. Nato: “Ti misliš v Argetino. Saj ne boš dobil potnega lista.”
“Našim izseljencem ga dajo. Posebno, če gredo v Ameriko. Veseli so, da se nas iznebijo.” “Da se nas iznebijo?” je pogledal Matej široko. “Ali sem ti zato dal hčer, da jo boš vodil čez morje?” In je pomislil, da mu hčere ni dal. Bila je polnoletna, ni ji mogel braniti. Po težkem notranjem boju je izrekel zadnje besede:	“Ali bi
ostal, če ti jaz zapustim zemljo?”
“Na zemlji je človek neodvisen,” je odgovoril Jurij. Vzdrhtelo mu je v srcu, a ko j ga je bilo tega sram. “Ne govoriva o tem. Vi boste ozdravel . . .” “O tem bova govorila,” se je razburil bolnik. “Ženi ne zapustim, Danica je pregosposka, ne znata gospodariti. Če ne poj deš v Ameriko ,tvoj a naj bo. Če ne — naj jo vrag vzame!” Jurij je mločal. Težko mu je bilo reči besedo. Zdelo se mu je, kakor bi kupčeval s človekovo smrtjo. Matej je bil nestrpen. Nova bolečina mu je spačila obraz.	(
“No?”
“Če je Vaša volja,” je dejal Jurij počasi. “Delal bom, kakor bom vedel in znal.”
Jurij je prvič videl starca ginjenega. Nekaj toplega se je bilo zgenilo v bolestnem izrazu obraza. V očesu je trepetala solza. Podal mu je tresočo se roko, stisniti mu je ni mogel.
“Da boš vedel, da nisem tak,” je blebetal. “Sezi pod vzglavje. Vzemi denar! Hrani! Ne daj ga nikomur! Ne kaži ga ljudem!” Tako sta se gledala še dolgo. Jurij ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Matejevo voljo je bilo treba izpolniti. Še je ukazoval, ni trpel ugovora . . Slednjič je Jurij stal za vrati, vprašal:
“Ali bi ne šli po duhovnika?” Matej je pomislil. “Pa pojdite!” se je izvilo iz njega.
“Če bi šli po zdravnika, bi morda ozdraveli.”
Starec je poskusil se dvigniti na postelji. Z velikimi, belimi očmi je zastrmel v Jurija, ki se ni bil mogel vzdržati teh besed. Prejšnja mehkoba in izraz topline sta mu izginila z obraza.
“Udari me rajši s sekiro, če ti dovolj naglo ne bom umrl.” Tako sta se poslovila. Kmalu je umrl Matej, čez tri dni.
29.	Pogrebščina in konec. Vest o Matejevi smrti se je v hipu raznesla po vasi in okolici. Dejali so: “Bil je ko skala, vendar ga je spodkopalo.” In drugi: “Vse življenje je hranil in stiskal, vse je moral pustiti.” Ni imel prijateljev. Razen žene in hčere ni nihče jokal za njim. Ljudje so ga prišli kljub temu v množicah kropit. Vino je prihajalo v trebušnatih steklenicah na mizo. Ljudje so pili, bili dobre volje. “Če bi rajni vedel . . .” Jurij ni štedil z denarjem. Ali je hotel po stari kmečki navadi z bogato obloženo mizo poveličati tastovo smrt? Morda je bil v tem poseben namen: :vsaj po smrti omilili vtis stiskaštva, ki rmi je bil rajni tako vdan v svojem življenju.
Pogrebščina je bila velika. Skoraj vesela ko svatovščina. Nanjo sta bila prišla tudi Marica in čičigoj. Sedela sta Danici in Juriju naproti.
Sprva se Jurij Marici ni upal pogledati v oči. Česa se je bal? Ni vedel določno. Ali je spalo v njegovi duši še nekaj daljnega, kar bi se bilo lahko prebudilo tisti hip? Ali je trepetal pred njenim čustvom, ki ga tolikokrat ni znala, ni mogla zatreti v sebi? Slednjič je dvignil pogled in zastrmel v njeno obličje. Bilo je mirno, prav tako mirno, kot njene oči in du-
ša. Gledala ga je s prijaznim, nebrižnim smehom. Prav tako, kot je gledala vsakogar v dolgi vrsti ob mizi. To ga je pomirilo. Tedaj se tudi v njem ni nič več zgenilo. Spomin na prizor iz knjige, ki jo je davno bral.
Ob njej je sedel čičigoj. Majhen, srečen. Mel si je roke, pogledal zdaj ženo, drugič njega. Ali je meril globino njunega čustva in se veselil nad tem, kar je dognal?
“Jurij, zdaj si na dobrem. Kdor ima zemljo, ima Argentino doma.”
Juriju je bilo gnusno. Nekaj časa je molče strmel v čičigo-ja. Mislil si je: “Še na pogreb-ščini misli na dobiček in na denar.” In je zinil: “Ne govorimo o tem!” Pristavil je: “Včeraj so mi prinesli potni list. Doma ga imam.”
Čičigoj si je mel roke. “He, he, he! Rajni ti le ni bil tako nasproten, kot so govorili. Sorodniki se bomo obrisali pod nosom.”
Marica je pogledala s karajočim pogledom moža. Spoznala je, da taki pogovori Juriju niso po godu. Ta jo je vprašal, da-si je že vedel:
“Pa tvoj oče, Marica?”
“Umrl je,” je dejala. “Leto dni je od tega.” Stisnila je ustnice in pogledala v mizo. Ob spominu na očeta jima je bilo zablisknilo nekaj v očeh. Njuna usoda je bila vzvezana z njim ■. . Znova je ugasnilo. Da bi Marica zakrila grenek vtis razgovora, je začela pripovedovati o bratih. “Mlajši je v Jugoslaviji. Drugi se je vrnil iz južnih krajev, zdaj je doma. . ;”
Iz vinjenosti je nqpil nekdo: “Na zdravje novemu gospodarju!” Čičigoj se ni nehal smehljati in si meti roke. Nekdo je celo poskusil zapeti . . V izbi je bilo zadušno. Odprli so okna. Juriju je kljub temu legalo na senci in v dušo.
Dvignil se je. “Kmalu se vrnem,” je dejal ženi. Zunaj je iztegnil roke, vdihnil polne prsi zraka. Tiha, moreča žalost je legla nanj, hotel se je je otresti. .Ali so se bile nenadoma odprle davne rane? Ali je le radost pogrebščine tako vplivala nanj ?
Stopil je po bližnici v polje. Srečal je Tonico. Velik, črn grozd je nesla v rokah. Bila je že poročena. Ponudila mu je: “Zadnji pridelek. Pokusi!” Odtrgal je jagodo in šel dalje. Jesensko polje je ležalo rumeno pred njim. Veter se je igral s trsnimi mladikami. Jurij jih je pobožal z roko. Gledal je na rdečkasto prst, ki se je zdela kot s krvjo prepojena. “Ta je moja. Ali mi bo rodila?” Nasmehnil se je in se zamislil v svoje nekdanje sanje. Zemlja ali morje? Zemlja, zemlja!
Dvignil je obraz. Zapad je bil pokrit s tenkimi meglicami. Na njih je umiralo v večernih barvah solnce. Drevesa so se nagibala v sapi, kakor da jih uspava nevidna roka. Od jav in delavnic je odmevela pesem dela, se izgubljala za vasjo. Morja ni bilo videti. Pod mavričnimi meglicami ga je slutilo oko.
To je bila Jurijeva domovina, njegova zemlja, njegov dom. Česa mu manjka do polne sreče? Svobode? Jesen je, pride zima, prišla bo tudi pomlad. Po slednji noči vstane zarja. Ne zadostuje, da ima človek kruh in ljubezen, na svetu so še druge stvari. O, ko ima človek dušo, dušo . .!
In četudi pride pomlad in zarja, Jurij je bil črne dobe nebogljeni sin, do smrti ga bo rahlo skelelo srce.
(Konec)
------_o------
— V Kentucky je živelo leta 1948 15% vseh ameriških rudarjev — premogarjev.
OCTOBER 1950
SUMMON IVE WED THU FR1 SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
OKTOBER
28.	— Carniola Tent No. 1288 T. M., plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
29.	—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvora-ni.
29. — Federacija Slovenske moške zveze priredi ob 3 pop. igro “Anarhist’ ’in zvečer ples v Slov. domu na Holmes Ave.
29. — Pevski zbor “Planina” priredi koncert v SND na Stanley Ave., Maple Heights.
NOVEMBER
3.	— 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
4.	— Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti.
5.	— Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11. — Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
11.	— Pevsko društvo Adria priredi ples v AJC na Recher Ave. Igra Štrukljev orkester.
12.	— Martinova nedelja. Slikovna predstava v Toronto. Canada.
12. — Slovenska dobrodelna zveza, proslava 40 letnice v avditoriju SND na St. Clair Ave.
19. — Prireditev Organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta v SND na St. Clairu. Slike in nastop skupin na odru.
22. — Carolton Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
25. — Društvo sv. Cecilija št. 37 SDZ, plesna veselica v avdi-
30.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
31.	— Slovenski narodni dom in Klub društev SND, Silvestrov večer v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave.
------o------
Ivo C. Jager:
Preko jugoslovanske meje
(Nadaljevanje)
Uspeh večji ali manjši v poslih, je običajna uvodna beseda za poslovnega človeka. Temu delu prerokovanja nisem pripisoval pomena. Krajše potovanje v zvezi z ženo iz juga, je pa takoj udarilo v mene z drama-
tično silo. Samo meni je bila ta žena iz juga poznana, vodila je skrivaj ljudi preko meje, vendar je bila zveza ž njo prekinjena in nisem že dalje časa slišal od nje ničesar. Bila je izdana in so jo zaprli, česar pa jaz nisem vedel takrat. Ker po tej poti stvar ni šla naprej, sem iskal druge zveze in našel moža, čigar ime je bilo na I. To so bila dejstva, ki sem jih vedel samo jaz in prav nihče drugi. Da je Peter mogel videti iz kavinega odcedka ime tega moža, je pač presegalo vse meje verjetnosti in je mejilo na možnosti preko izkušenj našega vsakdanjega življenja.
Po nekaj dnevih razmišljanja, ko sem šel dosledno korak za korakom, in nisem pustil nepre-iskane nobene vrzeli, sem našel razpolago za Petrovo prerokovanje, posebno za navedbe, ki so bile meni prvi trenutek nezavedne. Bila so to dejstva pod pragom zavesti, kakor to stanje duševnega življenja po logiki imenujemo. V nas samih obstoja zavest dejstev, vendar ni na površju, tako bi nazorno rekel, zato se tega ne zavedamo, do-
- ‘%.., ■ ^	L-
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK MOČILNIKAR
ki nas je za vedno zapustil dne 21. oktobra 1945
Globoko pod zemljo tam v ozki hladni hiši pet let truplo že leži, rešen si prav vseh skrbi.
Kako je dom tam Tvoj miran, tam vtihne vseh viharjev jeza, krivice roka tja ne seže tnm rps ni vpp tpžav np ran.
toriju SND na St. Clair Ave.
•*.	■ •'p-v rrr- f'
DECEMBER
3. — Bonavets Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
9. — St. Clair Grove No. 98 WC, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
9. — Pevsko društvo Adria priredi ples v AJC na Recher Ave. Igra Peconov orkester.
... r v


#v
V./
ŽL
A duh visoko vrh zvezda z duhovi rajskimi Ti biva, v objemu večnega Boga zdaj blaženstvo brezmejno vživa.
Žalujoči ostali:
OTROCI, VNUKI in PRAVNUKI Cleveland, Ohio, 23. oktobra 1950.
'I ' ••••• '•v	' " v' " ' n/'-	.v.	'	■

Najmočnejše raketno letalo. — Tole Gloster Meteor 8 bojno letalo ima vgrajeni dve doslej na svetu najmočnejši raketni turbini. Vsaka izmed turbin tega angleškega letala ima toliko moči kot štirje motorji letečih trdnjav skupaj.
S papeževim blagoslovom — Papež Pij XII je blagoslovil prvi točni posnetek bazilike sv. Petra v Rimu. Mojstersko delo je prišlo iz rok italijanskega arhitekta Attilia Savoie (na levi v ozadju). Posnetek pojde na pot po celem svetu.
kler nas posebni dogodki na to ne opozorijo.
Tako je bilo z ženo iz juga. Ko je jasnovidec njo omenil, sem se je domislil, do takrat mi je izginila iz spomina, saj sem jo črtal iz svojih priprav za pot, dasi nisem vedel, da je zaprta. Vendar jo je jasnovidec Peter poiskal v kotih mojih skrivnih misli, kakor spreten operater najde kosce zdrobljene kosti in jih potegne ven.. Še-le ko je jasnovidec omenil to ženo iz juga, mi je zopet prišla v spomin, do takrat je bila skoro izbrisana. In v.odnik, ko j ega ime pričenja na I? Da je to mlad mož, je verjetno, stari se s takimi stvarmi ne ukvarjajo. Da pa je prvo črko njegovega imena videl Peter v odcedku kave, to me je pretreslo docela, posebno ker sem videl duševni napor, s katerim je Peter črko I spravil iz sebe, polagoma in skoro jecljaj e.
Vendar sem ravno po tej črki našel rešitev uganke Petrovega jasnovidstva. Resna nevarnost — ne bolezen — je pač običajna priloga prerokovanj, v mojem slučaju pa je bila naravna zadeva, ker je vsako prekoračenje meje na ta način, kot sem ga nameraval jaz, stvar življenja in smrti. Da je Peter slednjo izključil in dal mojemu koraku v negotovo bodočnost boljši start, da me ne bi obremenil s strahom uničenja, to mi je dalo misliti, vendar sem to pripisoval njegovemu dobremu srcu, pa svoji sreči.
Kako mi je pomogla črka I do rešitve? Že pri ženi iz juga bi moral spoznati, kje naj iščem rešitev, pa sem bil takrat preveč'zmeden. PETER JE ČITAL MOJE MISLI, kakor v knjigi popisan list, tako sem bil pred njim, da je otipal jedno misel za drugo in jo povedal, tako kakor je bila v meni v zavestnem ali podzavestnem stanju. Tako je bilo z ženo iz juga, na katero jaz nisem več mislil, on pa jo je našel med “odloženimi zadevami” in jo je spravil na dan. (Dalje prihodnjič)
-----o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
MALI OGLAŠT"
Delikatesna trgovina
Naprodaj je dobro založena delikatesna trgovina blizu Euclid Beach parka; zadaj za trgovino je 5 sob. Dajte ponudbo. Zglasite se na 239 E. 156. St., ali pokličite KE 1-6557.	(207)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E.
GRELCI in
LOVSKE POTREBŠČINE
ORODJE. BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnlk
MAKE
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
Whan you want vitamins that arm Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. Economical—.
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget oil about vitamins until next day.
5och capsule contains the full basic daily needs of the five vito- i wins whose requirements in human nutrition have been establishedi.
MULES LABORATORIES, INC — Elkhart, tadiana __________
BELO DOBIJO
radial DRILL presses MILLING MACHINE AIRCRAFT MACHINISTS MACHINE REPAIR MEN ENGINE LATHE
“Set up” in operiranje svojega stroja.
Visoka plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway) ___________________ (208)
Pomivalci oken
za poslopje z uradi v mestu.
Stalna zaposlitev 40 ur na teden — stalna plača V slabem vremenu drugo delo Mora biti vešč dela z varnostnim pasom
Cleveland Electric lil. Co.
75 Public Square — Soba 714
x	(208)
Hišna dela
pol dneva, 5 dni v tednu.
2 večera za varstvo otrok. Plača $12.00
Za pojasnila pokličite — FA 1-7729.	(211)
TOOL and DIE MAKERS
SHEET METAL MEN
Kakor tudi moški za splošna tovarniška dela
SHIPPING HELPERS
MATERIAL HANDLERS
NAVADNI DELAVCI
POMETAČI
Dnevni šiht. — Dobra plača od ure.
The Bishop & Babcock Mfg. Co.
Vogal E. 49 St. in Hamilton Ave.
(212)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
73 akrov obsegajoča Alfalfa farma z moderno hišo, 10 sob, v Madison, Ohio se proda. Zmerna cena. Za pojasnila pokličite H. Felber Jr. MA 1-3270.	(X)
Pek za restavracijo
ki je vajen peči “pies and rolls”. Stalna plača, hrana in uniforma. Zglasite se ob 2 popoldne
BorsePs Restaurant
7501 Euclid Ave.
(208)
Hiša naprodaj
na 5704 Luther Ave., za 2 družini, po 6 in 6 sob. 2 furneza na plin, garaža za 3 avtomobile, majhen lot. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 1-1683.	(207)
Uradne sobe
Zelo primerne za slovenskega zdravnika, zobozdravnika ali odvetnika so na razpolago v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Zmerna stanarina. Za pojasnila pokličite: Mr. Petrovich, KE 1-2641.
(209)
Hiša naprodaj
Krasna 8 sobna hiša za eno1 družino je naprodaj; kuhinja obložena s porcelanastimi ploščami (tiles), dvojna garaža; podi vsi iz trdega lesa, lot 40x158. Vprašajte na 1335 E. 81. St. ali pokličite RA 1-1395.
(Okt. 23, 25,27)
Preša naprodaj
Naprodaj je vinska preša, skoro kot nova. Vprašajte na 7703 Lockyear Ave. ali pokličite HE 1-0959.	—(207)
Ford avto naprodaj
1949 Ford Club Coupe, radio, Air Conditioning heater, pogrinjala za sedeže, sun vizor, front and rear guards. V prvovrstnem stanju, metallic gray. Avto je bil vedno v prvovrstni oskrbi in je prevozil še malo milj. Cena $,1,395. — 7703 Lockyear Ave. ali pokličite HE 1-0959.
—(207)
6
FRAN DETELA:
ZBRANI SPISI
VELIKI GROF
Zgodovinski roman
/ A začela se je z r iim prepirati in vpiti, da hoče r a vsak način govoriti z gospodom Manlijem, dokler se niso odprla vrata, med katerimi se je prikazal mlad, črno opravljen vitez. Ta trenotek je porabila ženska in se splazila v sobo, kjer je našla poleg starejšega moža tudi onega, ki ga je iskala, doktorja Manlija. Tajnik | avstrijskega mogotca Urha Ei-zingerja je Manlij spremljal poslanstvo, ki ga je bil uporni baron odpravil do celjskega ^ grofa in ga je vodil mladi vitez, Žiga Eizinger, bratranec starega 1 Elizingerja. Ko pa je Mana pri-; šla v to družbo, so se odprle za-tvornice njene zgovornosti in komaj se je dala toliko pogovoriti, da ni vpila in kričala na ves glas. Dolg in srdit je bil dogovor s tujimi možmi, a miren in svesten Manin obraz, ko je zapustila gostilno “Pri rjavem medvedu”, je kazal, da je dosegla svoj namen.
V svoji pisarni pa se je živo razgovarjal sodnik s Hajdinger-jem in drugo, mnogo važnejšo in ponosnejšo osebo, ki j.e sedela na častnem mestu. Počastil
V BLAG S P 0 M!H
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
John Grili
ki je 2a vedno zatisnil svoje mile oči dne 22. oktobra 1942 Dolgo je, odkar odšel si tja, odkoder več vrnitve ni, odšel iz doline bridkosti, po plačilo v raj nebeški.
K Bogu se naše prošnje dvigajo, da srečen zdaj si nad zvezdami.
Žalujoči tvoji:
SOPROGA in DRUŽINA Cleveland, O., 23. okt. 1950.
je bil namreč sodnika s svojim pohodom mogočni tajnik celjskega grofa doktor Lenart Pi-stor.
“Kar ste ukrenili gospod sodnik,” je dejal dostojanstvenik in se poklonil sodniku, “je vse vrlo dobro. Toda kaj se vam zdi? Je li to prav, da si laste nekateri samostani pravico braniti hudodelce in tako zastavljati pravici pot? Le premislite to protislovje, da imajo pravico pot zapirati pravici. Da najde preganjana nedolžnost zavetje v cerkvi in samostanu, to se ujema z visokim, svetim poklicem teh zavodov in krajev; a da bi se istega pomočka tudi hudobnež smel posluževati
v	ta namen, da se odtegne kazni in svojo hudobijo v prostosti nadaljuje, to vsekako nasprotuje svetosti onih prostorov. Zatorej mislim, gospod sodnik, da ste
vi	sicer ravnali v smislu našega prevzvišnega vladarja, ko ste pred minoritsko cerkev postavili stražo, da ne more zločinec uiti; da pa visokim inten-cjam niste zadostili docela, ker ste se ustavili pri tej naredbi. Po mojem skromnem mnenju, ki ga je milostivi knez često počastil z odobravanjem, bi imeli iti dalje in ne glede na slučajni ugovor slabo poučenih menihov iztirati hudodelca iz najskriv-nejšega samostanskega kota ali tudi izpred cerkvenega oltarja. Prosim ponižno —” se je zasmehi j al Lenart, ko mu je sodnik hotel seči v besedo—“oskrunili bi s tem svetišče, hočete reči.
Toda, gospod sodnik, jaz vem, da to ni vaše pravo prepričanje in žalil bi vaš razum z mislijo, da ste vi res tega mnenja, da kdo božji hram skruni, če iz njega izžene hudodelca. Ali ni greh misliti, da bi bil Kristus, ki je menjavce in barantače spodil iz svetišča, vesel razbojnikov v svetišču? Dovolite,” se je zopet nasmehnil govornik in prijazno potrkal roko nepotrpežljivemu sodniku, “vem, kakšen tehten razlog hočete navesti proti moji zahtevi, gospod sodnik. Samostan ima staro svojo pravico, kajne! A ni še deset let, kar je oče našega mi-lostivega vladarja ukazal ulomki samostanska vrata in vlekel iz gvardijanovega stanovanja na vešala štiri privržence svojega tedanjega in sedanjega sovražnika, cesarja Friderika.
Izvolili so jo za “ljubico” — Na sliki vidimo pevko Fran Warren, ko je bila kronana za “Ljubico oboroženih sil” po predstavnikih vseh vrst orožja. “Prestol” sta novoizvoljeni kraljici preskrbela Sgt. Gerald Hopkins iz Brook-lyna, N. Y. in mornar Martin Deader iz Birminghama, Ala.
j Kmalu potem se je isto tako zgodilo sokolarju škofa krškega. Posest se je tako pretrgala, ‘usu-! capio cessavit’, in ta tako ime-i novana pravica je izgubila ve-| Ijavo, če jo je sploh katerikrat imela; kolikor pa je meni znano, se niso upali menihi noben-krat upreti se.”
Lenart se je naslonil nazaj, prekrižal roki in čakal, kaj bo sodnik odgovoril. Z vedno na smeh se držečega obraza je sijala velika samosvet.
“Gospod doktor,” reče oni mirno, “na vašo učeno razpravo mi dovolite, da odgovorim s preprostimi besedami, kakor mi jih narekuje meščanska pamet. Samostanski vrhovni gospodar je milostivi grof sam: kako on ravna, to se nam ne spodobi soditi. Začasni varuh v grofovi odsotnosti pa je sodnik in vsled tega dostojanstva bom branil jaz proti vsakemu pravico, ki veli: kdorkoli pribeži v samostan, je varen in en dan in eno noč ga nihče ne bo vprašal, kdo je in zakaj beži. Kadar pa preteče ta čas, sme sodnik zahtevati beguna, ako mu more dokazati hudodelstvo. Tega zakona se jaz držim in umaknem se le izrečni grofovi volji. Kar je torej straži ukazano, pri tem ostane za danes; jutri pa bomo izkušali dokazati, da je ubežnik res kriv zločina, katerega ga dolžimo.”
Lenart pa je vprašal, če se more o tem še dvomiti, ko ga je vendar trgovec Filip sam, potem Mavroh in Petacij osumil; ko ga je več prič prejšnji dan videlo v kovačnici; ko ga je že beg sam izdal. Torej na tezal-nico z njim!
“Potem je pač obsojen,” je dejal zdravnik Hajdinger.
“Menite?” ga vljudno vpraša Lenart. “In kaj je danes izpovedal ujeti zločinec, kovač Vr-ban?”
Zdravnik pa je bil v zadregi, kajti ravno zadnji slučaj se ni ujemal z njegovimi besedami. Mučili so ubogega Vrbana na vse grozovite načine, da bi iz njega spravili, kdo je bil nje-
gov tovariš pri napadu, a vse zastonj; nobene besede, 'nobenega zdihljaja ni bilo čuti iz njegovih ust. Ko pa so vsekako hoteli upogniti s trpinčenjem trmo trdovratnega moža, jim je na tezalnici umrl. “A kakor se iz molčanja tega nesrečnika”, je dejal zdravnik, “ne more sklepati, da bi ne bil imel nobenega tovariša pri hudodelstvu, tako se tudi izjave drugih, občutljivejših zatožencev ne smej a vedno imeti za golo resnico.”
Pomilovalno se je nasmehnil Lenart in dejal: “Contra princi-
pia negantem non est disputan-dum, gospod doktor. Ampak da' pridemo h koncu, moram pove-' dati, da imam jako važne razloge za svojo trditev.”
Preden jih je bil pa objavil, je naznanil sluga sodniku, da želi z njim takoj govoriti baron Žiga Eizinger. Sodnik je hotel sporočiti obiskovavcu, naj malo počaka, a Lenart skoči pokonci rekoč: “Dovolite, da se z gospodom Haj dinger jem umakneva v sobico zraven. Visoki gospodje ni da bi čakali.” (Dalje prihodnjič.)
-------o-------
Utrujen bojevnik —- Izčrpan in umazan počiva naslonjen na drevo nekje v Koreji vojak, ki je bil 43 dni neprestano v bojni črti, vendar so njegove ročne bombe in puška pripravljene za vsak slučaj.
STAKICH FURNITURE C0.
Quality at a Price -- Easy Terms
IVanhoe 1-8283—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
l DARILNI PAKETI ZA V	XXXXXTT'I^XXX XXX XXXX YXTYXYXXX'! D0M0VINN0 i
3	NAJFINEJŠA BELA MOKA - PILLSBURY'S XXXX	\	
h 100 Ibs. do Reke	 « 100 Ibs. do najbližje postaje naslovnika ...!	 M			 $ 7.50 3 *10.50 ;
I STREPTOMYCIN "Merck"	Paket št. 2	Cena $27.00 “
« S zračno pošto 	-	75c gram h Priporočeno 			60c gram J RUTIN: 500 tablet s zračno pošto	$ 9.00 J PENICILLIN: 3 milijone edinic v olju in J	s zračno pošto 		$ 7.00 J P.A.S.: ..500 tablet s zračno pošto	!$17.00 E P.A.S.: 1000 tablet s zračno pošto	$31.00 H	20 lbs.	Riža	« 15 lbs.	Sladkorja	w 10 lbs.	Zelene kave (nežgane)	m 10 lbs.	Spaghetti	J 5 Ibs.	Masti	J 5 Ibs.	Ješprena (ječmen)	M 3 Ibs.	Slakdega kakava	J 18 pkg.	Lipton juhe	[J Vs Ib.	čaja	* N 	 M
M	X j	Vse moje pošiljke so zavarovane pri največji zavarovalni družbi proti celotni ali m ^ delni izgubi.	S "	Vsa naročila morajo biti naprej plačana. Vsa pisma, naročila in denar pošljite na 2 " ' >:	
;	L. BALICH	M H M M •	H
«	527 WEST 48th STREET	“ >< New York 19, N.Y.	Telefon Circle 6-8309 J	
£

Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.

Papež je pohvalil Fleminga — Papež Pij XII je pohvalil sira Aleksandra Fleminga, angleškega znanstvenika, ki je odkril penicilin. Papež se je razgovarjal s Flemingom ob priliki sprejema članov Mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se je vršil v Rimu.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
Naročite si
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1951
Ima bogato in zanimivo vsebino. Je povečana od lani za celo sekcijo 32 strani, zato stane letos malenkost več.
s poštnino stane $1.00
kar pošljite v Money Odru. čeku ali pa v gotovini na novi naslov;
BARAGOVA PRATIKA
6519 WEST 34th STREET BERWYN, ILLINOIS
Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi!
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
<J-sHf-We,lft H q -Vp