Letnik II. (LVII.)
V Ljubljani, 17. decembra HM)L List 50.
CIiRKVEN ČASOPIS ZA SLOVHNSKK POKRAJINI:.
Višjepastirska beseda avstrijskim katoličanom.
Ž;»i« »si Tli 11» »n'< m i k i. ki «» jtrijM-iiii 11.1 raznih krajih eesar>tv;; s<> vzi<>k. »la šk»»}j»' 1«'1«»šiiji» j«-s«'ii /orani Tin k«»ti!*• 'i **ii«-i povviiL''-11.-jo svoj ii i a ^. <ia '-i i.; n i »l.i* is 'i:: vernikom pred uri postavili t«*i 11 • • ij 11« • r«'>!ii«'f. po k;; t • • r • h ;.' tivoa presojati in vzravnati narodnostim vprašanje. ,<i dandanes tak«» iim r» ra/i m rja »inm »v«'.
Neposreden j m »\«»< i. »ia seje Iu vprašanje ra/vi 1 <». i«' bila namera prvega <•» <ar.j i Pran-cozov. »la i»i eeio Kvropo podvrgel i<«*i*i — 1 liti Kram-ije. To j«* pa naravno v/.budil" in»<»r drugih narodov, ki ><» i-lolako j ovalarjali sva.j«. \* • ■ 1 i «"* i 11»» in s v»»j o vr«'dn«M. N a rod i v ra/n:h »Ir/avah razkropljeni, su j»ii str»'inili j»<»«■»*• »ii:i državi in v skupni državi spojeni nar»»«li >». /abn*va!i vedno odloiVnje. »ia se popolnoma vpošteva njih saniolasini /.na<\ij v /,»'/.iku m oliir-ajn. v umiki in napredku.
I'a vender '<» vprašanje, ki laku globoko sega in mogoeiio razburja živenje. in n»»v»». Samarijanka ul» .lakopuvein vodnjaku je rekla Zveliearju. ki ju je prosil požirka \ <»<i• ■: ..Kak»> i i. k e r si dud. m »• n <• piti prosiš. ki <»*m sa marijska žena': Zakaj • I U»lje se n e pehajo > Sam i r i ; a n .** i lan. I. In prav t»» -iin»» odtnjeuje m»»! Judi in Samarijani. ki ni p»»znalo 1»»»žj»- /apo-v»'»li o ljubezni < 1«» bližnjega. j« porabil božji 11 e i t e | j pri uepiam«Mii<» lepi razlagi p»»jnia prave ljube/ni d»» Idižnjega Nas •"*a>. ki *ja tako razjeda >trastno.st strank, naj l»i <i dobro zapisal v siTf krasno prilik.....i>uiilj«Mieiii Sa-
inarijiinn. ki je >v» jenni iierojakn izkazal ve-
liko delo usmiljenja. Pa z\esio j,j moiai szpoin;»-\ati opomin 1» •/•<•_:a / »-ia-arja. u: ja j • izrekel na k»»ii»-u /nameni;.- pri i k«*. .. 1 * | o i i n t u »i i t i l a k o s i d r i! " l/iu. H» -iT.
Najstarejša knjiga >■. pisma i»'ii»7 r nam p:*ipo\e.inje. <ia s,. !;«.!•■!; j r«• i • i v;. 1« : »ie-/•-■<• Seiiaar t"»\/<i 'j';i!i in s',,,	..
ime na n.n-in /o..« in P» gu. Iu ?io-,...i j,-r»-k»'l: <» i e j i <• e n !. a r < • < i	. n v s . j
e n j«• z i k g •» v o r e . i :. - z a •• • d • • i a t .
i »I II »' bodo < • » 1 s I » i p , i i . > « ; ** i\ i e i » • i , j - » -
|x 1 e r ga !• e ' / p o i J1 i j «• \ • j .1 ! 11 i • • -rej p r i »I i i e . stopimo »lol.. in /meša j m • » j i m lani j e / ; k . da 'liiij ■: ■ u -
g e g a 1! • ■ i» o • i o | a / ! I lil '' ; i. j j i	••!;«!-•«:
jib je iio-:»««.| razkropi, na \ k r.» ;• iti. Ml. 1 I . U—-H. t /»o,loviti:. Š! .,' -	e ;,..-
tljiljela »opuhioma lo pili«!' •>«*!»» >:oet.o
pisma. Zgo.lov.na nam pr.p<»\• .inje. kako s.. Knšiti prvi poizkusili v-laiiovii «i?ža\o KvlVatu. L';.zvalim- širnega 1»	• i" V; .,
ki st. jr odkrin. pa jasm» pol r pijejo pis» m i isj\o poi-oeiio kakor pop.»m«»ma 'j"i"\ «•
I i:i je lo|-ej sj<jep »m./j!, da s., |oeji. naro.ii po ra/iieiio-ai je/;k«,v. i',i ra/oka pa naj bi 11 '■ iiiia vzrok odi ilj'*n;a in in.'.i.....f
nega s(»\raš'\.i i >e.t, «>* i r«• i. i p»» \eio\.«'•.•-
m-m l»»»gn • I« •/.' i s , K la-a 11 pj na /op. m nekedaj 1 o e. M | • • /l..;/e\ 11 * • \ e«li'|o-!i \.'|V iti \
• •.liii»»sii ijiibe/ni. Sk ipni n nn«mi je -|»-»/i .u-j*-božje !'; i,ui"/e|l o<./|a Ml iz oi.ejl i/\.la ••<•.• i»ia/»Mio \a*s«*ije. | .i »:ej.iiija ii.ts /iii !,/:; . ■> / i»oj»»m. lako da .•»• <»n \ n.e in m; v njeni. .1 a n | •• j«- bilo u mm j*' in» in n.»s j«* I»o g ii ■»»i r • - s i ,.. «> - \ .»; •. krvjo i t t h e r 11 e a r <»»i n in i •• / i k a in ljudstva
i n n ;i p«h| n i n nas j »• st«»ril«> našemil I»og u k r a I j e v s t v m. »Skriv. razod. ~>. n. ln.
Krist <»ospod j«* svojim vol«»v«-eenjeni in svojim «i«|oin odrešenja podrl strno. nain-iW- sovraštvo, ki j«- l«»eiio Jud«- in pagane
•	••r sploh naro«!«*. Zdaj so vsi 11 • 1 j • • Kristov«-ga kraij*"»tva. vsi so z«iružeiii v veliko božjo družino. kakor s,-	v 11 —> ? 11 »i.. Kležaimv: Krist je naš mir, kateri j«* i / obeh ••no s i m r i I i n j jioilrl srni nju >i«-no p r*-ir raj «*. sovraštvo ;>o svoj t* m mesu i n j •• o v r g I |» o ^ i a v o |» o v •• 1 j /nauki.
•	i a j •• i/ dveh stvari I po s«*i»i »mi »'g a n o v g a Hovi-kii i u mir storil iu da j«- ol»a v enem t «- l «- s u z I»o g o 111 spravil po k li / n . k •• r j u m o r i I s o v r a š t v o sam po «• i»i. I n koj»' prišel. «»znanj«--\ a i j • • m i r vam. k a t«• r i sto i> i 1 i «1 a i »•<*•. i n mir njim. kateri s o i> i 1 i 1» 1 i z u . k «-r po n j «- m imava o ha v o n c m <1 u li u p r i -si op d o nH'i a. iKlež 2. 14 I s. i
< "u«b-ž jezikov. ki se jo dogodil j»i - v i i»in-ko-ini praznik, naj i»i ocividno naznanjal, da naj ljudi, katerojc ločil f.r«-h. milost sv. I )iilia. ta dragoceni dar odrešenja. zopet združi v
•	•ni katoliški • •••rkvi. ki j«- kraljestvo božje na /♦■nilji. l*«>tre!»o.» jo Lilo. da jo na ta način m»'d «"'iov»'št\ o. Io«'-«'iio po jezikih. posegla božja previdnost. Kajti razlika jezikov o«Itu-jujf iti loči človeka od človeka. ('«- >»• sr«*-»"•avajo ljudje. ki si med s»4 >< »j radi razlik«-jezika m- morejo ra/od«-li. kaj čutijo. kaj malo pomaga. tla s., ist«- narav«- Kor t« daj razlika v j.-zikili ločuj.- tako strogo in k«-r katoliški kristijani gledamo. kako mrzlično .jo vrvi-nj«* m»-«l različno g«»vor»-oinii narodi in ljudstvi, moramo pa«"-. k«» presojamo narodiiosino vprašanji*. iim-ii tr«ln«> pn-d orni i pravo n-nu-ljin-ri-sniri' o 11-j zadevi.
Kršraiisko ljudstvo Avstriji- naj s«- neomajno in trdno «lrži svete katoiišk«- rrrkvr. ki v.al>i in tudi vodi ljudi v edinosti v«-r«- in i »lir i-si v 11 ijuhrziii k pravi •«liii< »-t i. k pravemu bralstvu. K«linosti \ f|v nasprotuj«' pn-hudobna iiami-ra onih. ki bor rjo avstrijski- katoličane odtrgati «»«l Kima. «»«1 >r«-«lišra krščanski- «-di-in»sti. | Ved trmi svarimo izn«»va in z vso od-loruostjo. \ i-liranst vu katoliške ver«* nasprotujejo obžalovanja vr**dni poizkusi onih. ki /•i«- 1» >•_•!! • •• it u p*!io \«-«l" \ ljudstvu pristopni
«>l»iiki razširjati in tako vničevati rdino zveličavno vrro v Krista. \ s«-oLsežiii krščanski ljubezni nasprotuje moticnje <»uili. ki hočejo lastno narodnost povzdigniti brrz ozira na ljubrzru in pravičnost. ki smo jo dolžni so-srdu.
Krščansko ljudstvo Avstrijo • *< 1 i 11 i daljo zvesto izpolnjevanj«- zapovrdi tistega. ki se j«'izpoznal kot kraija. seveda \' nadnaravnem smislu: I) a J1 •* ci-s.i rju. kar j«- rrsar-j«-v»-ga. i n I»ogu. kar j<- božjega. Katoliško ljudstvo Avstrije daj«' I »ogu. kar je božjega. oziroma kar gre njegov«Mnu naim-si-niku na zemlji, in prav tako daj«- svojemu resa rju. kar j«- cesarjevega. IVvi rimski papež sv. I'et«-r zvesto opominja v svoji prvi okrož-ni«-i \«'iiiik«' k strahu božjemu in k spoštovanju do kraija: l»oga se bojte, kralja častite. il. IVtr.2. 17». In slavljenj apostol narod«.v je zapovedal pokorščino do obstoj«--rib «>l»iasti \ vzorno l«'p«'in L*». poglavju sv»»-ji-ira vzvišenega pisma do Kimljaiiov. To po-
irlnvje j«- državni«»I»lasti in vsl«-d tega mirnemu razvitku eioveštva ver koristilo nogo vse nio-droslovne in urrue razprave o državi in nj«--nili pravicah «>d najstarejših do najnovejših pravnikov. Vsak elovok bo«li višji oblasti podložen: ni n a m re e <» h I a s t i «»«! «lrug«M|. n«-g o od I»o ira. katero pa so. s m od I »o ga p o s t a v 1 jn o. I\at«-ri >•- tnlaj oblasti ustavlja, ustavlja s.- božji volji. K a t e i- i s«' pa ustavljajo. n a kopa vaj o sami s«* h i pogubljenje. Z a t o r e j morate podložni hiti.
ne i«' zavoljo s t r a h o v a n j a . n«-g«» tudi zavoljo vesti. iKinilj. I;{. I 7.i (Dalji prilM
Brezmadežna na obzorju naše domovine.
7. Svetišča.
„V vsem sem pokoja iskala...44 Našla ga je v Bogu. V svetisču je najrajši bivala kakor dete in mladenka. Svetišče je bil njen dom v Na-zaretu: svetišče Golgota, kjer je trpela s Sinom; nebeško svetišče je sedaj njen delež; a tudi na zemlji so Marijin dom naše cerkve. Oj koliko jih je na Slovenskem! Nas zanimajo posebno
tiste, ki so bile posvečene Mariji brezni a dež a spočeti še pred 110 je bila razglašena verska resnica, katere petdesetletnico smo slavili letos.
Pred letom 1854. je imela ljubljanska škofija take župne cerkve, ki jim je bila zavet-nica Brezmadežna: Romarski cerkvi v Kokri na Gorenjskem in v Zagradcu na Dolenjskem, župne cerkve na Turjaku, v G r a li o v e m, v Studencu; nunsko cerkev v Š k o t j i Loki, kjer so bile do cesarja Jožefa II. klarise, v Krškem kapucinsko cerkev, ki jo je z oltarjem Brezmadežne vred posvetil pičenjski škof Anton M are 11 z i dne 11. kimalca 1644; nadalje podružnici'*) v Brisali blizu Kolovrata, ki se ponaša z marmornatim oltarjem kupljenim pred kakimi tridesetimi leti iz zatrte grajske kapelice na Gamberku, in podružnica metliška pri „treli far a h", to so tri cerkvice, ki so jih zgradili v davnih časih templja rji: prvo na čast prečistemu spočetju preblažene Device, drugo na čast trpečemu Zveličarju in tretjo na čast žalostni Materi božji. Omeniti treba še dveh grajskih kapel, posvečenih Mariji brez madeža spočeti; tako kapelo ima Kodelijev grad pod Ljubljano in graščina v O toči ca h blizu Novega mest a.
Brezmadežna se je naselila v romarskem svetišču na G račk i gori nad Sevnico na Štajerskem.
V Celovcu je dne 3. vinotoka 1649 posvetil krški knezškof Frančišek grof Lodron kapucinsko c e r k e v Brezmadežni.
Jezuitske cerkve Marije I )evice brez madeža spočete v Trstu je že omenil naš spis.
Kako se je vkoreninilo čaščenje največje Marijine skrivnosti v naši domovini, spričuje lepo število oltarjev, ki so jih v teku stoletij postavili naši predniki po svojih cerkvah; iz najstarejših je bil pač oni, ki ga je dne 4. listopada 1264 v svoji stolnici s štirimi drugimi vladikaini vred Brezmadežni posvetil tržaški Škot A r 1 o 11 g, rojenja Štajerec.
Malo cerkva na Slovenskem je brez Marijinega oltarja, kjer je vpodobljena kaka skrivnost
v
) Valvasor VIII. 783 našteva vrhniško podružnico in na XX. mestu med njimi cerkev naše ljube (iospe brez madeža spočete na Lesnem Brdu ilbd/eiurk); sedanji <'.a-talogus deri pa navaja omenjeno podružnico posvečeno 1»!. Devici Mariji v nebo vzeti (B. M V Ass )
ali kak dogodek iz njenega življenja. A razen Marijinega oltarja zaljša kako cerkveno steno mnogokod še posebe podoba Brez 111 a d e ž n e. Nekdanja kapucinska c e r k e v v L j u b-1 j a n i je imela kipec Marijinega b r e z 111 a -dežnega spočetja, ki je še ohranjen. Nad stranskimi vrati cerngrobske cerkve posvečene Marijinemu oznanjenju visi stara slika brez 111 a d e ž 11 e D e v i c e. V prezbiteriju podružnice Marije Device na trški gori blizu Novega mesta se nahaja zanimiva podoba, predstavljajoča nebeško Kraljico s krono na glavi; pred njo kleči sveten gospod v obleki 17. stoletja, poleg njega je latinski napis: Po-p o 1 n o m a brez it i b e veruje m. da je bila (Marija) brez 111 a d e ž a s p o č e t a. Spodaj je podpis: Franc Ernest Ivanovich I. V. g.
8. Slikarji v Marijini službi.
„0 11 a je svetloba večne luči i 11 z r-ca 1 o brez madeža...4* V to zrcalo so se ozirali umetniki h o t e v p o d o b i t i vzor lepote. Naši najboljši slikarji so posvetili svoj čopič Brezmadežni.
Iz starejše dobe omenjamo Marijinega slikarja frančiškana br. Jeroniina Ljubljanskega izven samostana zvanega Krištofa \Vah-nerja. Podil se je leta 1597. v našem stolnem mestu meščanu svetovalcu Melhijorju \Vah-nerju in njegovi soprogi Barbari. Mati mu je vcepila v srce nežno ljubezen do Marije in ta ljubezen je nevgasno plamenela v njem vse njegove dni. Ko 11111 je bilo štirinajst let, stopil je v frančiškanski red. V častiti vrsti samostanskih vrstnikov se je odlikoval br. Jerouim radi iskrene pobožnosti in ponižnosti. Tolika je bila njegova bogoljubnost, da so ga sploh šteli za svetnika. A slovel je tudi radi svoje umetnosti. Br. Jeronim se je bavil slikarstvom. Cesar mu je bilo polno srce, t<> je vpodabljal njegov čopič. Naslikal je mnogo Maiijinih podob, ki so jih hranili v Rimu, v Jakinu, v Permu in v Ljubljani. Br. Jeroniina Ljubljanskega je zelo čislal papež Gregor XV. Smrt ga je dohitela v Rimu v frančiškanskem samostanu »Ara coeli" dne 24. kimalca 1628. Njegovo truplo počiva v Fermu.
V začetku 18. stoletja se je rodil daroviti slikar V a 1 e n t i 11 M e 11 c i 11 g e r. Naselil se na Kranjsko iu se je Slovenec čutil do smrti in umrl kakor tak. Sleharni potegljaj na njegovih veličastnih slikali svedoci, kako je bil ta prvak
naših -loveu>kih >hkarje\ prepojen verskega duha. ()j kako rad >e je oziral Mencinger v »zrcalo hrt/ madeža". Mnogo njegovih Marijinih >lik še dandanašnji z.ajsu na^e ierkve in domove. Njegovo Marijino vnebovzetje h nahaja v velikem oltarju v Ceikljaii na ( rcnj-kein. Brezmadežno Devico 1'imcii" od dveh angeljev je naklonil Mencinger ljubljanski stalnici, ki je to sliko prodala trn -vski cerk.i: st(j j., hrani ljubljanski >koiijski muzej. Marijo brez m.tde/a sp.»četo je naslikal z.i oliar grajske kapele v Otoeicali blizu Novega mesta. Večji sliki 1 trezni a iezne s pulp -oin: Val. Metzinger 17">2. j- iaMtiik pieč. ntsgr. Tomo /upan. ki j « je kupil od gospoda barona Altonsa \\'urzbacha.
Iz u«»vei^eg.i ča-a je znan znameniti Marijin slikar .Matej L a 11 g ti s. rojen v Kamni Ciorici dne o. kimalca I i"»J., umri v Ljubljani dne 20. vin »toka ihV>. Poveii« al je z Izvrstnimi pre>ni-nami Mater božjo \ ljubljanski stolnici; na Marijin lj'ibk! b../ij o >u na Šmarni gori iu naneiš-katisk. cerkvi v Ljubljani; tu se nahaja Langu-> .v t t!i s^i»«!;k i Breztnadeziu v ladiji zgoraj med okni. Izza naročila markiza Leiiksa (iozanija de S tieorgi je naslikal L.ingti> leta LSl-L lepo podobo Brezmadežne za v v liki oltar nunske cerkve v Sk« :ji Loki T« "liko j blagoslovil knezskoj An.»»a j/ij \Voli. BI.z;: v isii dobi je izobrazil imen »v ai; »imern.k sj.;..e brez madeža spočete Ikv ie za 1 iventno poce>če\anj« v Železnikih, v St. Vidu nad Ljubljano. na Dobrovi, v Dobro-poija. . a tratiCiSkatiski o ;kv; v Ljubljani iu
v Kamniku.	1». 1;
«I >.*!;•- p:i»l a
Na praznik sv. Štefana.
( ';.n -1 j jiin u /a ^reli.
iiKj iip<>-
Zav/et|em nas navdajajo povesti o leb božjih Vjgodnikili. ki so cenili svoje živ«':ije takt > malo a!i pa da govorim pravilneje cenili tako visoko. da s.» za sv. vero dali srčno kri.
Spoštovanjem namreč gledamo stanvka Ideazarja. k: gre mučetiik postne posiavc v silovito s * j; f _ \ teb letih, ko bi mu tako primerna b;la naavna. Stmieiijem si slav-
ljamo pred oči mater iMakabejko, ki s to zavestjo hoče s sveta, da bodo tudi vsi sedmeri sinovi žrtve za vero očetov in domačo postavo ter potem sama junaško umrje.
S cela nekaj edinega pa nam je ognjevitost otroške duše mučenice Agneze, ki je v svojem 13. letu oddala, kar je smrtnega bilo, zato - da bi prejela, kar je večno. Nje 'n rabljev obeh nastop je navzoč-inkoin šel do srca: tresočo se roko je segel po deklični glavi, ko je opazil, kako je otroški mučenici prešibek vratec, da bi ga zadeti mogel polni vdarec obsežnega smrtnega orodja. In vskipela je krvi napojena rimska zemlja, ko je skozi smrtna vrata v brezkončno živenje vstopil večnega mesta najljubeznjiveji otrok - mučenica Agneza.
Ti krvavi svedoki za vero bodo naj nam, dragi, še danes tisto bodrilo, ki naj nas navaja, da pričamo tudi mi vsepovsod - akoprem nekrvavo svojo sv. vero. Tudi to naše nekrvavo pričevanje nam postane mučeniškega pomena.
Kakim načinom to. o tem v čast sv. Štefanu danes.
Katekizem nas uči. kako vsak birmanec prejme milost sv. Duha. Prav posebno naj ga potrjuje ta birmanska milost, da svojo vero more stanovito pričati in po njej živeti.
lvič »Pričati torej sveto vero je krščanskemu bojevniku naloga.
a Kje naj nastopi kakor veri pričevalec ?
Dragi! O veri se dandanes razpravlja povsod.
V vsakojakih zbirališčih pridejo z verskimi vprašanji na dan; in naj si bodo ta zbirališča tudi gostilne. O veri in o šoli, tako si misli občinstvo, vsakedo lahko sodi in po tem tndi govori. Presenečen zapuščaš take kraje mislil bi kmalu: da si se bil zmotil na cerkveni zbor.
Kar na trgu se presojajo verske stvari. Tako se ti zdi. tla nisi prišel kupovat in prodajat, ter s j preskrbljuješ za telesne potrebe; nego da se v nekako skupino hoče premeni!i to tr/110 vrvenje in pehanje.
V rodovine se zanašajo verske pre-pornosti. In mesto, da bi se mirno vživali božji darovi na obedih, v stanu je celo družinski oče napasti kako cerkveno razmero, ki dostikrat nima prav nikake zveze z vero. Ni mi treba opominjali, da si s tem siariši zasajajo meč v lastno srce otroka čas h ena slišana beseda ne izgine nikedar več iz spominja. Prisvojil si je napak sodbo o veri in oče ga je morda neradovoijno vpeljal na nespoštovanje do vere, do vsega vi-šega sploh in tudi do samega sebe.
Knjige in časniki so danes pogostoma taki. kakor da bi se ne moglo opraviti brez hude besede o veri. Bila mi je v roki kup-čijska knjiga, odmenjena višini učilnam te stroke. Dva-trikrat sem bral napad na vero sredi med obravnavo, ki je poučevala o prometu s čajem. Še le po tem sem bil prepričan. da napak ne berem. — Da, neverjetno bi bilo. ko bi ne bilo res; v računsko knjigo je znal vtihotapiti pisec črtico o veri.
Ta ali oni malovednež si misli celo, kakor da bi olikan ne bil, če ne reče katere zoper vero. O veri govori, kakor da bi ga morali klicati vsaj na slednje cerkveno posvetovanje — akoprem mu je vse verstvo kakor sedmerimi pečati zapečačena knjiga.
Cas je pač postal tak. Vsak čas nosi svoj znak; današnjemu je ta. Ali sedanje človeštvo doživi kedaj druzega toku. tega vam danes povedati ne znam.
b Kako naj nastopiš kakor veri pričevalec ?
To vprašanje, dragi, je važno nad vse.
Ce si vežban, navedi vzrokov. A vendar pa, če hočeš z vzroki na dan, treba ti je precejšnjega znanja. Onega znanja menim, ki se ga ne priučiš iz kake prebrane proti-versko pobarvane knjižice - za kaj tacega ti bilo treba obsežnega znanja; znanja, ki si ga pridobiš le v slučaju, da ti je tak veči del tudi tvoj živenjski poklic. - Kar tako zastonj, dragi, se o težkih verskih vprašanjih ne more razpravljati. Veš li, kaj naš narod trdi, da se vrši zastonj? To edino po narodovih ustih - vtegne biti zastonj; sicer tu na svetu ni ničesar zastonj.
Zato bode najbolje, da se sploh ne podajaš v verske boje. Izgube, verjemi mi, ne
bode nobene. Tvoj verski nasprotnik je morda res veri gorak; morda so ga pa tudi le samo nagajive besede in ni tako slab kakor govori prav po tej mili sodbi, ki jo je izrekel ob neki priliki sedaj vladajoči sv. oče. Pij N.
A govori pa ob takem določno tako le: če je veroval veliki Pavel in učenjak Avguštin in so verovali cerkveni in svetni vele-možje vseh časov, ne zamerite pač. vi gospodje in ve gospe, da se vendar le verno klanjam temu, česar vsega prav ne razumeval:! in oprostite mi sodbe - ne razumevate morda tudi ne vi. Za vse nas se mi namreč dozdeva ta stvar pretežke vsebine. A. če so ti. čemu da bi ne jaz?
2gič Po veri živeti je krščanskemu bojevniku naloga.
Ce je apostol narodov izrekel imenitne besede: „ Pravični pa iz vere živi" (Rim. 1.17) narisal je s tem izrekom krščanstva smer vsem razmeram in vsem časom.
Vsakega nas torej, ki si hoče prisvojiti znak pravičnosti za-se, mišljenje, čutenje, delovanje. govorjenje vsakega nas vse ne-hatije mora prepojeno biti z verskimi nagibi. Vere luč se mora bliščati nad vsem našim življenjem prav tako kakor sveti luč solnca nad vsem sedanjim stvarjenjem, da se more obdržati. Vpihni solnce če vsega tega stvarstva ni več.
Dragi! Ponašati se ti je s tem. kar je strogo verskega značaja - iu naj ti rodi to hvalo ali nehvalo; preziranje in morda celo zaničevanje. Vera ostane vera in naj je že komu všeč ali naj mu je nevšečno. Toliko pa samoumevnej moraš biti razsoden, kaj da spada v okvir vere in kaj jej nič mar. Dandanes se posebno rado piše na rovaš vere, kar nima z vero prav nobene zveze. Kaj tacega pa zamešavati: to je tisto, kar najbolj oškoduje vero; bolj nego jej neprilik in pogibelji včiniti morejo njeni najhujši očrnjevalci.
Kar v potokih je tekla kri one prve. one najlepše čase krščanstva. Zgodilo se je, da je padel oče, da je padla sestra ali brat m učen i k za Kristovo sv. vero. Brez bojazni so se redoma bližali po umorit vi krščanski bratje in krščanske sestre vezani v ču-
doviti ljubezni ter v gobice vlovili kri žrtve za Kristovo sv. vero. In kaj so storili s to krvijo? Pridejali so jo v podzemeljske rove. v katakombe pokopanemu truplu da naj na tem znamenju spoznajo potomci mučenika. Ponosom pa so tudi sinovi in hčere, bratje ter sestre kakor vratne okraske v zaklopkah si obešali tak sveti ostanek ne boječ se risjili pogledov sovraga - ki je bil nosilca take svetinje kakor očitnega kristijana naznaniti v stanu paganski gosposki in ga tirati tudi le radi te mile šege v smrt. A padali so ti naši bratje in te naše sestre kakor ajdovi snopje padajo na jesenski njivi vselej se v tem ponašajoč, da so mučeni-kov otroci ter Kristu v živenju in v smrti
zvestih prednikov vredni potomci.
*
Ponosni bodimo, dragi, na svojo sv. vero to je vera največih duhov prav tako kakor vera najpriprostejega moža, ki si brez kakega človeškega znanja kladivom in lopato mora služiti vsakdanjega kruha. Pričajmo jo povsod.
A tudi vsak čin našega živenja bodi prepojen raznovrstnimi našimi verskimi dejanji. In to povsod in vselej.
Potem smo tudi mi vsak v svojem poklicu svedoki svoje sv. vere svedoki prav kakor mučenik sv. Štefan, akoprem ne svetoštelanjo mučeniško krvijo, pač pa naj-žlahnejim čuvstvovanjem svojih neumrljivih duš. Amen.
Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske.
10. Cerkev sv. Jožefa.
iD.lljr »
I) i k a 1 c e a t s k o posestvo. D a v k i.
Nekaj dohodkov je dajalo diskalceatom posestvo. Gradič Jamo so naselivši se v Ljubljani dali v najem nekemu Apfaltrerjn. Leta 1M»2. je enoglasno sklenil diskalceatski kapitul. da naj st- jama proda. Razlogi, ki so napotili bosaee do takega sklepa, so bili tehtni. Zaradi
večkratnih opravkov, ki so jih imeli v Jami, se je pogostonia kršil hišni red. Grajsko poslopje je bilo že slabo in samostan bi si nakopal prevelike stroške, ko bi ga hoteli popravljati. Najemnina je bil i pičla. Jama je bila sicer na prodaj, a kupca od nikoder. Šele leta 1S70. so jo prodali Ivanu Krstniku Benaglio z Rožnika in Bele Peči za 2000 gld. deželne veljave in 15 zlatnikov napitnine.
Od Adama VVeissa in njegove matere na Ajdovščini kupljeni svet ni ostal brez prirastka. Diskalceatom prišedšim iz Jame je podaril pl. G a n d i n zemljišče tik Weissovega. Cesar je osvobodil tii svet davka, kontribucije in gospoščine ljubljanskega magistrata.
Dne 15. vinotoka 1072 so poklonili kranjski deželni stanovi devet vinogradov na Vipavskem bosačem. Ti so jih dajali tri leta v zakup; leta 1075. pa so jih prodali ljubljanskemu županu Ivanu Krstniku Dolničar ju za 300 gld. deželne veljave.
Bližnji sosed Marko pl. Si bera u je leta 1691. v oporoki ostavil diskalceatom njivo, ležečo poleg njihovega vrta pod pogojo, da bodo brali zanj nekaj ustanovljenih sv. maš. Kakor sem že pripomnil, privzeli so bosači leta 1700. kos Si-berauove njive k svojemu vrtu, ostanek pa so istega leta prodali L o r e n c u S c h e i d t u.
Po štiri sv. maše vsake kvatre si je zaželel leta 1747. Ivan Krstnik pl. Ne mi t z hoten, zato pa je podaril diskalceatom svoje svobodno zemljišče v H rastju na Posavju. Tudi te zemlje so se iznebili bosi menihi prodavši je grofu Se i t rid u Ga I len bergu in baronu Ignaciju Apfaltrerjn za sto goldinarjev.
Od ustanov in posestva je zahtevala gosposka davke. Diskaleeati so se na vso moč upirali zoper davščine. Leta 1085. jim je presedal turški davek. Papeški komisarji so velevali, da naj se pod prisego naznani vsa imovina premična in nepremična; tretjina vsega imetja naj se odšteje za nadaljevanje turške vojne. Bosači so se pro-tivili; toda konec leta 1685. jim je došel ukaz, da morajo v treh tednih plačati 4242 gld. Menihi so vložili priziv in so dosegli, da so jim dne 16. svečana 1686 znižali davek na 3000 gld. Od-tegnivši jih Harranlovi glavnici so jih izročili za-tiškemu opatu Ludoviku baronu Raumschusselu.
S papeževim privoljenjem je ukazal cesar leta 1704. vsem cerkvam in samostanom, da naj
izkažejo vso zlatnino in srebernino, ki je neobhodno ne rabijo, izroče naj jo za to postavljenim komisarjem. Cesar je bil tedaj zaradi vojne v velikih denarnih zadregah. Ljubljanski diskalceati so to pot brez upiranja izkazali cerkveno srebre-nino; a namesto nje so rajši dne 30. prosinca 170"). plačali komisarjem v gotovini 51 gld. nemške veljave.
Taki izvanredni davki so jim večkrat delali preglavico. V treh letih: 1745 do 1747 so plačali diskalceati od glavnic naloženih pri deželnih stanovih v devetih obrokih 303 gld. 2 kr. 1 v. davka. Vrh tega so morali tista tri leta šteti za zidanje bel g rajske trdnjave cerkvam naloženi davek po 13 gld. 57 kr. na leto. A to še ni bilo dovolj. Vlada je zahtevala še glavarino: od prijorja 75 gld., od vsakega duhovnika pa po 3 gld. Diskalceatski prijor si ni znal pomagati drugače, nego da je poslal komisarjem srebrno kadilnico in ladjico, vredni kakih 30 gld., čes, naše denarne moči so usahnile, nate cerkveno posodo za davek. A davka rji je niso hoteli sprejeti; vrnili so oboje diskalceatom, ki so se na ta način osvobodili glavarine.
Davčni vijak je čezdalje huje pritiskal cerkve iu samostane. Leta i7d(). je prosil prijor gosposko. da bi prizanesli diskatceatom imovinski, dedni in vojni davek, ker nima samostan nobenega posestva in ni nobeden diskalceatski duhovnik iundiran. Skliceval se je na druge prosi-jaške redove, ki ne plačujejo teh davkov. A njegova prošnja je ostala brez vspeha. V Ljubljani so jo sicer prijazno sprejeli obetaje. da bo vsli-šana; toda z Dunaja je pihala drugačna sapa. Osrednja vlada je ukazala, da morajo diskalceati plačati. Bosači so leta 17bi. priobčili gosposki izkaz masnih ustanovnih glavnic, ki so znašale 41.885 gld. 4b kr. in 1 v. Od te vsote so plačevali na leto 99 gld. 12 kr. imovinskega davka. 59 gld. vojnega davka, 15 gld. 24 kr. za ogersko granico in 1 gld. 2 kr. 1 v. samostanskega davka.
(Dalji* pridi*).

Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374.
IW.dr.ivlji*na krajina hrr/na.
Rojakov mojih In-lili dom!
Allton Mrdvrd
(Dalji-)
Prej omenjeni grof l irik je imel z Julijo ogrsko dva sina: Popena L in L irika, dve hčeri Vilburgo in Rihardo. Vilburga se je omožila z grofom Konradom Scheiern-Dachauskim. Njegov sin Konrad je postal I. 1153 vojvoda hrvaški iu dalmatinski ( ttteranski). Popon I. je vzel za ženo Rihardo, sestro koroškega vojvode Hngel-berta 11. Njegova hči Zofija se je omožila s Ber-toldom II. iz Andechsa in tega hči Matilda z goriškim grofom Engelbertom II. Agneza iz Andechsa, ločivša se od Babenberžaua Priderika. je vzela 1. 12-18 l'lrika III. sina koroškega vojvode Bernarda II. in mu prinesla za doto Au-dechsov posestva na Metliškem. Tako je prešel eden del Bele Krajine v roke Spo n h e i m ce m (II.) že 1248; torej v letu, ko je z ineranskiui vojvodom Otonom izumrl rod Andechsov v moškem kolenu. Drugi del jim je došel I. 125!» s smrtjo Zofije, grofice Visnjegorske. Bila je ta omožena s sinom meranskega vojvode Bertolda IV.. s Henrikom IV. Henrik je umrl 18. junija 1228. njegova posestva po Beli Krajini >o pripadala Zofiji, katera je bogato kakor bomo slišali obdarovala belokranjske župnije s posestvi. I "mrla je kakor nuna v Admontu 1. I25(>. Z njeno smrtjo jo pripadel Sponheimcem drugi, ostali del metliških oziroma belokranjskih posestev.
Torej za Audechsi mi podedovali Belo Krajino Sponheimci, za njimi pa goriški grofje (III ). Goriški grofje >o bili z Audechs-Meranci v ^orodu. Prejimenovana Matilda iz Andechsa je bila stara mati goriškemu grofu Meinhardu III. Vsled sorodstva s,» Goricam podedovali nekaj posestev v Beli Krajini že 1. 1248, po smrti meranskega vojvode Otona. Pozneje so jih pomnožili, ko so kakor odškodnino za posojenih 20.000 mark dobili krog I. 1280 od cesarja vojvodstvo Koroško s Kranjskim in Slovensko krajino: t. j. prejšno last Sponheimcev. Od te dobe biva Metlika, Bela Krajina sploh spojena s Kranjskim nemškim križarjem pa je bila poverjena v telil easu obiamba meje pn»ti Hrvaški.
Za groiom Meinhardom III. je dobil Belo-k raj i 110 Meinhard IV.. ki jo je I. 1272 odstopil bratu Albertu II. Ko je ta 1. i301 umrl. dobil jo je -in Albert lil. Ze nastopno leto 30. aprilja 130"» vidimo grota Alberta v Metliki (zu Neu-markt m der Mottling) potrjujočega Metličanom iste praviee. kakor jih imajo KoManjevieani.
Koroški vojvi da Henrik je umrl brez otrok I. I33~). Avstrijski v oj vodje habsburški so podedovali Kranjsko, a izvzeta je bila Bela Krajina, spadajoča pod goriško grotijo. kakor neka osebna lastnina. To potrjuje pismo, s katerim je vojvoda Rudolf IV. v iebrua-nju I. I3«.0 kranjskim stanovom potrdil njihove praviee. V um na- potrjuje dejstvo, da je 13' ."). 2'J. aprilja Albert IV. bivajoč v Metliki (zum Neumareht iu der Methk) vitezom in hlapcem, v pokrajini bivajočim. potrdil svoboščine z izrečno določbo, da naj nihče nikjer drugod kakor v foliji v Slovenski krajini ne išče svoje praviee m da naj ne hodi preti sodnijo drugam, nego pred glavarja metliškega. S tem je torej g»oi Albert i. vzel metliške pieinue. da ni-o	pred de-
želno plemiško >od;see v Ljubijani. Sploh se je grot Albert veliko mudil v Metliki. L. l3o.~>. dne 10, apnlja je oiul; potrdil svoboščine za goriško grotijo. /e 1. 137)3 je bil goriški gioj Albert IV. napravil z av-trijskim vojvodom Ru-doltoin dedno pogodbo, da prepusti za -lučaj simti svuj.t pose-tva in tudi metliško groiijo vojvodom avstrijskim, l inrl je Albert I. 1371 i u Avstrijci so podedovali IU* lok raji no in jo z družil i s Kranjsko.
VI. ('.rtiče iz cerkvene povest niče od prihoda Slovencev v Belo Krajino do
njene združitve s Kranjsko...
Ko >c je v m i rilo po Kranjskem, vznemirjenem po >plošui selitvi narodov, prihajali so b I a g o v e s t n i k i verovestniki v Belo Krajino od dveh strani: iz Ngleja in iz Hrvatskega. Možno je. da se je poizkušala v Beli Krajini d o m a č i t i slovanska služba božja zaradi mno-
žine g 1 a g o I j a š e v v sosedni Hrvatski. Hrvatski kralj Ladislav je vstanovil 1093 zagrebško nadškotijo vtelesil ji je tudi Belokrajino, ker so si bili hrvatski kralji pridobili mnogo lastnih posestev in desetin v Beli Kiajini. Oglejski patrijarhi so dobiti todi posestva po listini z dne 11. junija 1077 iu zopet z dne !2. maja 1093 od cesarja. Za svetno oblast jim ni bilo veliko mar v tako oddaljenem poltu, polagoma so je izgubili. Ne pa tako z duhovno oblastjo. Listina z dne 12. oktobra 1228. leta pripoveduje, da so bili prebivalsi tod še nekako poganski in da jih je na prošnjo svoje svakinje Zolije, mejne gro-lijije istrske, pokristijanil oglejski očok Bertold. Lkazal je posvetiti župno cerkev v Črnomlju in pridružiti ji štiri cerkve na Metližkein (in regione, que Metlica dicitur). le je Zoiija obdarila z bogatimi posestvi. Naklonila je bila Zotija tudi desetin«» pokrajine. In prav t.i desetina je dala povod dolgotrajnemu prepiru med nemškim ledom m zagrebškim kapitulom, ki se desetine po teh krajih u: hotel odpovedati. Desetine kapital že menda ni smatral kako; pii-pevek za ozdržavanje dušnih pastirjev. V tem oziru Zagreb in stoni veliko, {'obiral je desetine, ker jo je zagrebškem kapitelju podaril ogrski kralj na teii posestvih kakor vžitok. V tem prepiru je odpadla Belo-krajina od Zagreba in pripadla k Ogleju. Po Kostanj v ogenj za Oglej pa je sel nemški viteški red. Kako se je stvar vršila in dokončala, slišali bomo v naslednjem.	i Dalje prid )
Popravek.
Nenavadno veliko pomot se je vrinilo v pridigo za .Sveti dan". .Danica" st. 49. Zato beri v 1. odredku mestu .zavajati" navajati; mesto .saj bodi" — da bodi vsa naša molitev; v {'». odredkn mesto „v krbnili ... veliko" v skrbnih in vernih hišah — veliko duha povzdigujoči h in srce oblaž n j očih; mesto .pa oblaževati samega" da oblaže-vati jame jo otroke; mesto .nam je još od otročjih dni" nam je že od otročjih dni in v 10. odredku mesto .na božični praznik" na večni Božič gori.
.Danica" izhaja vs;ik petek na ceh poh m velja po pošti za vse leto »i kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono >n vin Ziiti.ij Avstriji velja za w leto 7 kuni: za Ameriko o kron. Ako i>* i»ii petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani st dobivajo posamezne številke j>o 1». vinarjev v l.uvro Hlaznik-ovi trgovini na Starem tr^u in v Ivane
l'i cli 1 e r i e v e tahakarni na KongJesnein trj*n.