258. številka.
Ljubljana, v petek 8. novembra
XXII. leto, 1889.
I *h.ija VBak dan sveder* izimSi nedelje in praznike, tor velja po p oSti prejcman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 glđ., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec i gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom raCuna so
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četirist.opne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja, dne 81. oktobra 1889.) (Konec.)
Poslanec Hribar opomni, da se je stavila za melioracijske namene državna podpora le za dobo 10 let in teško bode mogoče ta obrok podaljšati. Dežela Kranjska bi se morala tega kredita kolikor mogoče okoristiti, in takoj pričeti ona dela, da bi dobila podpore iz melijoraeijskega zaklada. Kar se je dobilo, pa je silno malo za Kranjsko, komaj 1%, za delomno uravnavo Trbiže, Save, Račne doline, Belegapotoka vsem skupaj 26 350 gl. in ako se pomisli, da je državna podpora za melioracijskem namenom iznašala v zadnjih 4 letih dva milijona, bi vsaj 84.000 gld. morala dobiti Kranjska dežela. Govornik neče državi oponašati, da ne bi storila dokaj hvalevrednega, a opozarjal bi deželni odbor, da bi v tej zadevi hitreje delal, in misli, da Re je zastran uravnave Mirne že mnogo zamudilo. Ce se ne bode hitro delovalo v tej zadevi, potem bode pomoč iz tega zaklada izginila. Treba je zgolj kazati na Koroško, katera je dobila iz melioracijskega zaklada dokaj več, kakor nji gre. Zato treba državni upravi predložiti vse v tej zadevi potrebne zakone, tako uravnavo Vipavščice, barja t. t. d., da se dobi kolikor mogoče veliko podpore iz melijoracijskega zaklada.
Poslanec De tel a odgovarja, da država daje le 30% svote stroškov, za druzih 70% mora skrbeti dežela in interesenti, kateri zadnji pa se ustavljajo plačilom, tako da deželni odbor potem ne more predlagati dotičnih postavnih načrtov. Uverjen je govornik, da bode tudi resultat zaradi Mirne negativen.
Poročevalec Povše pravi, da bi adjacenti pri tacih stavbah le rajše prinašali, ko bi se njim dajale posojila v anuitetah in zato bode treba skrbeti deželni upravi. Državni zbor bode za daljših deset let podaljšal melijoracijski kredit in o tej zadevi reči mora kot ekonom: „Confiteor", kajti dvomil bi, da bi državni zbor podporo za take dela skrčil odslej in sam sebe negoval. Ker se kakor je čitati zboljšujejo avstrijske finance, ni dvomiti da bi se to ne zgodilo. Za uravnavo Mirne pa je še zmirom čas isposlovati 5000 gld. do 31. marca
prihodnjega leta. — Poročilo se vzame na znanje, predlogi se odobre.
O poročilu deželnega odbora glede uravnave reke Krke, katero uravnanje naj pospešuje po nasvetu odsekovim deželni odbor, oglasi se poslanec Šuklje, kateri pravi, da je slišal že mnogo predlogov o melijoracijskih zadevah, za Gorenjsko in Notranjsko, le za Dolenjsko ničesa. Ves svet je že preprežen z železnicami, le Dolenjska stran čaka na isto zaman že četrt stoletja. Tudi se ni doslej še skoro nič zgodilo za uravnavo cest, kje je uravnava Vagenšperka, Lužarji in še danes je Ćernomeljski okraj brez prave zveze s stolnim mestom. Pred 15 leti stavil je dr. Razlag predlog za uravnavo Krke v deželnem zboru, pozneje tudi v državnem zboru. Lani so je storil v deželnem zboru positiven ukrep, da se stori kaj za uravnavo, skuša ustvariti kak projekt in prinaša za poizvedbe polovico stroškor. A nič praktičnega uspeha nl-^lo. Krka danes ravno tako škodo dela ko prej< oo-j še bolj, kajti prekorači bregove svoje, kakor-se'je to zgodilo nedavno v Kostanjeviškem okraji, kjer je uničila vse lepo polje z lepo ajdo posajeno, isto tako je bilo v vaseh ob Krki, še je slabši v Drami, ker je morala živina stati na stojalih. Prosi deželnega predsednika Win-klerja, ki ga ljubi in čisla vsa dežela, da bi storil kaj za Kostanjeviški okraj.
Deželni predsednik Winkler odgovarja, da je storil vse potrebno, a so nekatere zapreke, katere pa Be bodo v kratkem odstranile in želji pred govornika ugodilo. — Pri glasovanji se ta oddelek poročila odobri.
O predelanih načrtih za osuševanje barja poroča odsek, da bode deželui odbor o tej zadevi posebno predlogo deželnemu zboru predložil. Močvirski zaklad iznaša leta 1888, in sicer: a) v obligacijah z obrestmi v papirji 76.200 gld. h) v hra-nilničnih knjižnicah 10.870 gld., c) v gotovini 70 kr. Skupaj 87.070 gld. 70 kr. V pokritje uradnih in pisarniških potrebščin močvirskega odbora in za vzdrževanje glavnih odtokov v dobi od 1 julija 1. 1888. do 1. julija 1. 1889. je deželna vlada dogovorno z deželnim odborom nakazala močvirskemu odboru znesek 1761 gld. 68 kr. iz močvirskega zaklada.
Poslanec Ogorelec želi naj bi se kolikor
mogoče preddela pospeševala, kajti ako ne bo rešitve kmalu, bodo morali barjani svoj svet zapustiti in iti beračit po svetu, kajti izseliti se ne morejo, ker neroojo denarja. — Poročilo se odobri.
Nadalje poroča poslanec Povše o poročilu deželnega odbora zaradi prenaredbe vodnega zakona, o katerem deželni odbor pravi, da je deželni vladi poročal, da se mu glede na posebno važnost, katero imajo naprave za namakanje zemljišč v izboljševanje kmetijstva, zdi popolnoma upravičeno, da se vodni zakon prenaredi ter da ga bodo naredbe, s katerimi bi podjetniki namakanja zemljišč imeli posebno pravice, oveselile kot bistveno pospešilo deželne kulture, nadalje o prošnji občine Vinica, da se prekliče prepoved proti pomakanji konopelj v Kolpi, o katerem se poroča, da je deželna vlada odgovorila deželnemu odboru, da ji ni mogoče uslišati te prošnje, ker je poljedelsko ministerstvo zaradi ljudem in živini škodljivega namakanja konopelj to prepoved okrajnega glavarstva v Crnomelji vsled neke pritožbe potrdilo in ker je po ukazu poljedelskega ministerstva, tudi na Hrvatskem namakanje konopelj po vseh vodah in potokih ostro prepovedano ter hrvatskim oblastvom naročeno, da to prepoved zvršujejo z vso natančnostjo. To je okrajno glavarstvo v Crnomelji na ukaz vlade prijaviln občini Vinici. — Poročila se vzemo na znanje.
Poslanec P o v š e poroča nadalje o poročilu deželnega odbora o podpori za šolske vrte, za vodnjake v Unci za namea, da se najde nadajna voda na Krasu, o podpori občini Vrhniški za jelovoga savijača, o donesku h komisijskim troškom za gozdne zadeve v občini Kropenski, o premiji za pobite zveri, vidre in stekle pse (katero so iznašale skupaj 258 gld.), podpore za kmetijske namene in »Vrtnarstvo", katero je spisal gospod tajnik Pire in predlaga, da se vzame na znanje.
K podpori v šolskih vrtih izjavi poslanec Stegnar željo, naj bi se v letno poročilo deželnega odbora vsprejel izkaz o stanji in napredku šolskih vrtov. Drugod se zanimajo za to kmetijske družbe, tu naj se izprosi  stanje od dež. šolskega sveta.
Poslanec De tel a izjavi, da se ne bavi deželni odbor s tem predmetom podrobno, o tem je mogoč? le poročati deželnemu šolskemu svetu.
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal VAcslav BeneS - Tfebizsky, preložil I. Gornik. 3Dr-u.gr! čLel. (Dalje.)
VI.
Ko so lani na „smrtno nedeljo" nesle devojke iz Jific k nedalnjemu potoku Morano, ujela se je najbrže za protje in od vasi se ni ganila, kakor bi bila slutila, da bo imela v teh vaseh dobro žetev. In imela jo je v istini. Predao se je leto zamenjalo z letom, preminila sta Adamec in Ourada.
Oufado hoteli so pokopati v vreči, Skurka mu ga je tudi že sešila. A do pogreba ni prišlo, pod podrtijo njegove hiše ostala je od njega peščica pepela. Zgorel je. Oufadove žene pa neso našli nikjer. Brez dvojbe ušla je nekam daleč k svojim sorodnikom.
Danes pa se je ločila s sveta mati Svčtluš-kina.   Ko so zjutraj v Jificah zgodaj ustajali, zvo-
nilo ji je poslednjo uro. Dolgo ni revica trpela. Ogenj pri Oufadovih pomogel ji je.
Kdo pa je zapalil sodnikovo hišo, ni mogel nihče z gotovostjo trditi. Sumili so Vavfina, drugi zopet žeuo Ouradovo in kaj so še zraven govorili I Da sta baje odnašala Oufadovo dušo dva črna ptiča v svojih krempljih. Kako sta se preletavala ž njo po zraku in kako sta pri tem krokala ! Najživeje znala je to opisati Skftrka. Brez dvojbe prihajalo je tudi vse od nje.
„Ali vidite? — Kdo bi si bil mislil, da bo tako hitro! — In v tej hiši, naj jo podedova, kdor hoče, imeli ne bodo nikedar miru, kajti Ourada hodil bo gledat, kako gospodari v njej in pokvaril mu bo vso srećo, skalil mu vso radost ... Že zdaj ne bi hotela ondu v noči niti dihati! Le bodite do jeduajstih po konci in videli bodete reči, katerih drugič ne pojdete gledat. Na pragu sveti dvoje velikanskih očij, rudečih kakor kri ... Ko sem bila sama, obšel me je mraz, morala som se pokropiti z blagoslovljeno vodo. In jaz videla sem že nekaj takih rečij! Koliko sem jih že zagovorila in zaklela!"
Ljudje pa so se bali hoditi mimo sajastih zidov,
mimo polomljenih oken, mimo razbitih vrat, jedva, ko se je zmračilo. Da bi pa kdo do jeduajstih bdel in potem pogledal skozi okno proti Oufadovi hiši, prišlo ni nikomur na um. Radovednost ni bila v takih slučajih nikedar dobra. Tem skrbneje in trje zapirali so oknice pri sobah, da bi, ako bi se morda zbudili, ne videli in pogorišče.
Tudi „Ave-marijou zvonili so preje, ker je zvonec bil obešen na tramu pred sodnijo.
V sobah bilo je takratne večere še otožnejo nego v vasi. Le včasih zaplakalo je dete na materinem naročji in le včasih vprašal je otrok mater svojo, kedaj pride že otec in kaj jim prinese. Žena PodleSka stisnila je krepkeje usta in odvrnila obraz od ognjišča, na katerem je itak nekako medlo plapolalo, da bi otroci njeni ne videli ji v oči in je ne vpraševali, čemu se ji tako svetijo, kakor bi jih imela polne biserjev.
In ženam-materam bilo je težje, kakor ako bi se jim bili tukajšnji lesi ulegli na-nje. Možje šli so večinoma z uporniki in minili so že tedni, ne da bi se bil jeden vrnil. Zadnjič korakali so tod vo-jaki-pešči. V Jificah ostali so čez noč. Bilo jih jo do Bto. V tukajšnji vasi prestrašili so vse na smrt.
49
Poslanec S t e g n a r odvrne,  da dežela hoč© vedeti,  kako se uporabi  denar za ta namen, kajti ona daje prinos za te namene. — Predlog v Steg narjevem zmislu se vsprejme.
O podporah za gozdne drevesnice, o katerih poroča deželni odbor, je poročevalec Povše v imenu odseka mnenja, priznavajoč veliko važnost pogozdovanja, naj bi se naročilo deželnemu odboru, da skuša doseči od deželno vlade, da se državna osrednja drevesnica, kolikor mogoče decentralizuje in to iz tega uzroka, da ne bode trpeti gospodarjem toliko teškoč in ovir, da dobe čvrstih in zvežih gozdnih sadik. Dogodi se sedaj, da morajo kmeto valci iz dolenjskih okrajev, kjer ni železnice iste dobivati ovenele in sparjene, kar njim dela škodo, sploh pa iih odvrača, da bi kaj še delovali za po-sajenje. Vlada bi pač v tej zadevi lahko pomagala, povsod v važnih krajih ima svoje gozdnotehniČne organe in tako nji ue bode teško prirediti več ali vsaj jedno drevesnico za Dolenjsko. Tudi naj deželni odbor skrbi, da so pomnoži gozdna drevesnica na deželnem posestvi Grmskem.
Poslanec M u r n i k toži, da se gozdi v deželi posekujejo, ne da bi se pravilno izvrševal dotični zakon, to je tudi uzrok velikih povodnij zadnjih let. Hitro se poseka gozd v današnjih Časih, ko se les dobro proda, in potem pusti, da je navadni pašnik, in tako se uničujejo gozdi. Vlada zdaj sicer strožeje postope ali premalo ima še gozdnih organov, kateri bi jako strogo izvrševali gozdno postavo. Ljudstvu je treba v tej zadevi stroge kuratele. Gozdni zakon določa tudi, da je treba strogo kaznovati iste, ki gozde opusto-stošijo, a tega ne bodo storiti zamogle občine, kajti vsi njih zastopniki boje se ovajati svoje sosede. Vlada pogozduje sedaj Kras, a kaj to pomaga, ko se na-pravlja novi Kras na Gorenjskem in Dolenjskem in tudi v bolje ohranjenih krajih na Notranjskem. Vlada mora po svojih organih strogo gledati na to, da se gozdi nepremišljeno ne izsekavajo, torej naj po svojih organih to zapreči, gleda pa tudi na to, da se državna drevesnica kolikor mogoče decentralizuje. Na-svetuje: a) Vlada se prosi, da po svojih organih strogo pazi, da se bodo pogozdovali izsekani gozdi; b) Deželnemu odboru se naroča, da deluje na to, da se vsaj v vsakem sodnem okraji napravi po jedna gozdnu drevesnica; c) vlada se pozivlje, da se omenjene drevesnice napravijo; d) deželnemu odboru se naroča, da dovoljuje za take drevesnice, ako potrebno, primerne podpore ; e) deželna vlada se prosi, da bi ustanovila podružnico gozdne drevesnice v Ljubljani. — Predlogi se vsi vsprejmo.
Deželno-odborsko poročilo izkaže hipotečno za-dolženje za 1. 1888. Novi dolgovi iznašajo 3 milijone 3G.508 gld., razbremenitve 2,515.571 gld.
Poslanec Hribar nasvetuje resolucijo, da se številke o razbremenitvi po deželnem odboru navedo bolj na drobno.
Dr. V o š n j a k pravi, da dobi podatke za to pri centralni statistični komisiji, morebiti da bi bilo mogoče dobiti natančneje podatke pri sodnijah.
Poslanec Višnikar opomni, da druzih rubrik sodišča pri razbremenitvi ne dobe, prenarediti bi trebalo oglase, ki se pošljejo sodnijam o tej zadevi. — Resolucija se vsprejme.
Poročilo o posojilnicah   na Kranjskem kaže,
„Vse bodete vdove! Posekali smo jih, razpršili, po-streljali in kateri so ušli nam, ne uidejo vislicam! In delali so huje nego sovražnik. Nič jim ui bilo prav, Heljakinje jim niso niti skuhati znale. In vender so ubile v testo jajec, kolikor so jih mogle kje dobiti. Vojaki pa so jed pogledali — in potem treščili s skledami vred z mize. Ko so pa odšli, bilo je v vasi več joka nego takrat v Egiptu, ko je an-gelj Gospodov pobil vse novorojence v zemlji Faraonov. Stoprav ko je prišel pred tednom dnij Jiras domov pogledat in se je ponašal, da so vojaki pred njim bežali tako, da je bilo čudo, da si ueso razbili glav ob borovcih, potešili so se in oddahnili.
Danes — na pustno nedeljo bilo je v Jif\cah žalostneje nego na pepelnično sredo ali veliki petek. Sicer je bilo tu od opoludue veselo, da se je včasih celo črnim lesom zahotelo uriskati. Hodile so šeme, prišli so dudlarji, prinesli so cimbal, včasih ćuli so se tudi klarineti, in ko se je stemnilo, bilo je na četrt ure daleč slišati, kako znajo Podlesei slaviti in pokopavati predpust.
Tudi zvezde gasnile so brzo druga za drugo, jedva ko so se današnji večer pokazale na nebu. (Dalje prili.)
da jih je bilo 10, in da so imele denarnega prometa 2,264.703 gld., kar se vzame na znanje. — Poročila o zdravstveni organizaciji, cepitvenih stroških, cepivu, okrajnih zdravnikih, živinozdravniku v Radovljici in podpore za učence na podkovski šoli vzemo se na znanje in vsprejme se predlog: Deželni zbor izreče deželni vladi svojo zahvalo, da je nastavila še dva okrajna zdravnika ter s tem ustregla želji deželnega zastopa. Poslanec Pfeifer:
Ko so leta 1888 in prve mesece tekočega leta hudo razsajale osepnice po Kranjskem zlasti po nekaterih dolenjskih pokrajinah, čutil sem dolžnost v državnem zboru opozarjati vrhovno državno oblast na Dunaji na to strašno bolezen, nadejajo se, da bodo prizadeti okraji deležni postali državne pomoči, kakor Goriška o priliki bolezni pelagre in Dalmacija ob času bolezni škrljevo. Žalibog zapuščena je ostala Kranjska, pozabljena Dolenjska. Zdravniki so imeli mnogo posla, posebno v prostranem Krškem okraji je bil jedini zdravnik vedno na nogah, hodil od vasi do vasi, konštantoval koze danes v tej, jutri v drugi hiši ter kontumaciral kozave hiše tako, da v kozavo hišo ni smel noben človek notri in tudi iž nje ne vun, da se bolezen ne raznaša, bolniki so bili veliki reveži, večkrat niso imeli ne potrebne hrane, ne postrežbe, v nekateri hiši ležali so 3 in več kozavih poleg mrtvega, Šo lakote bi bili lahko pomrli, ko ne bi bili usmiljeni ljudje jim postregli ter donašali, česar so potrebovali. Za vsakega zaprtega hudodelnika, za vsako kravo, za vsacega psa je skoro bolj skrbljeno, kakor je bilo sem ter tje za kozave, ki so vsled siromaštva trpeli pomanjkanje živeža, gorke obleke i. t. d. Zdravniki so storiii kar je bilo v njih moči, porabili mnogo karbola za razkuženje ter cepili, kolikor so si mogli omisliti cepiva iz lastnega žepa proti posledobnemu povračilu — obravnava namreč takrat še ni bila končana, kdo plača potrebno cepivo ali država ali pa dežela; aleopatični zdravniki niso mogli nič druzega storiti, ker pri kozah opravijo, kakor so nekateri šaljivi bolniki rekli, približno toliko, kakor žaba pri lešniku. Homeopatična zdravila bi bila bržkone prinesle kaj pomoči; pa še nekaj bi bc bilo lahko storilo: namreč razglasil bi se bil pri farnih cerkvah, pri občinskih uradih, L po novinah primeren pouk, kako je treba ravnati s kozavami glede toplote v sobi, v katerih bolnik Ježi, glede odeje, hrane in pijač*?, kaj storiti, če bolnika kuha huda vročina, Če mu kri v glavo sili. Tudi treba opozarjati in skrbeti, da se drugi ne okužijo — tedaj naj v sobi, kjer bolnik leži naredi prav gost dim s tem, da kapljajo trpenti-novega olja na ^žrjavico ne iz steklenice (zavoljo nevarnosti ognja) ampak iz žlice. Naznanil sem te kratke opazke, ker so se v novejšem času zopet pokazale osepnice v Železnikih in ker želim, da ne bi nobeu kraj vsled te strašne bolezni toliko pretrpel kakor nedavno Dolenjska.
Poslanec Š u k I j e poroča v imenu fiuančnega odseka o pobiranji deželne naklade na žgane opojne tekočine. Od 1. jan. do 1. sept. došlo je deželne naklade 106.246 gld. remanence so znašale 11.954 gld. plača, pavšali, stanarina troški za tiskovine i. t. d. 24.000 gld. ostane šo 94.000 gld. Še so 4 meseci, katere zvedenci štejejo mej dobre, tako je upati, da se proračun jeni znesek 100.000 gld. prekorači za 30.000 gld. Poročevalec nasvetuje: a) Poročilo tse vzame na znanje; b) finančnemu ministru se izreče zahvala, da c. kr. davkarije vsprejemajo naklado in dacar-jem izplačujejo plačo in pavšale in c.) z ozirom na ugodni uspeh naj se primerno razdeli letos 5% one Čisto svote, ki bode presegala 100.000 gld.
Poslanec Steg nar želi naj bi vsi župani in poslanci dobili dotično instrukcijo. Glavar opomni, da jo župani že imajo, poslanci jo dobe. — Potem se vsprejmo nasveti.
Učitelju Venclu Štunnu se pokojnina za 5 let podaljša, prošnja učitelja Maksa Ivanetiča, da bi se rebabitovali kakor prošnja pom. učitelja Fr. Pugla izroči se dež. odboru, prošnja učit. vdove Ivane Grm se pa odkloni. Potem se seja konča.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 8. novembra.
i.'i-šUomom\ska stranka je zopet postavila za kandidata župnika VVeberja,  katerega je
Olumuški nadškof prisilil, da je bil odložil državno-zborski mandat. Radovedni smo, če bode župnik Weber izvrševal svoj mandat če bode zopet voljen. Prepir mej Weberjem in višjim duhovnim pastirjem je zaradi tega pomenljiv, ker nam dokazuje, da duhovniki nemajo iste nezavisnosti, kakeršno bi morali imeti narodni zastopniki. Ta zadeva je zlasti za Slovane avstrijske pomislika vredna, ker se jim le preradi urivajo dušni pastirji, ki neso baš naklonjeni njih narodnosti.
RukoviiiMki Nemci bi radi, da se vseuči-čilišče v Črnovicah popolni z medicinsko fakulteto. Deželni zbor je sklenil resolucijo v tem zmislu in mestni zbor v Črnovicah je dovolil v ta namen že 20.000 gld, Ker je sedanja vlada precej nak'onjena Nemcem, je lahko mogoče, da Bukovinci dobe medicinsko fakulteto. Kadar gre za nemške zavode, itak ni škoda denarja, štedi se le pri slovanskih šolah.
Znano je, da Slovaki na OgcrNkeni nemajo nobene srednje šole, v kateri bi se poučevalo v njihovem jeziku. Sedaj bode pa kmalu zadela Rumune jednaka osoda. Ogerski minister nauka grof C>aky je zaukazal, da se na rumunski gimnaziji v Bele-nvesu sme v višjih razredih predavati jedino v mad-jarščini. Najbrž ne bode več dolgo, da se tudi na nižjih razredih uvede madjarski učni jezik. Ta zavod je bil jedina rumimska gimnazija na Ogerskem in Solnograškem.
O nemških naselbinah v JBonuI in Hercegovini piše „Magdeburgerzeituns?" to-le: „Prvi naselbini nemške Ober- in Unter-VVindthorst osnovani sta bili blizu Banjaluke v 1879. letu. Oralo zemljo je pred desetimi leti tukaj veljalo 40 gld., sedaj pa že 200 gld. Hiše naseljencev napravlicne so iz trajuega gradiva. Teh Nemcev je kacih 800 duš iu so prišli iz Hanovra ia Brunšvika. Vsi so katoliki in imajo svojo šolo. Na ravnmi Maglajski, katero so Nemci prekrstili v Rudolfathal, naselilo se je do 130 nemških rodbin, ki se hitro množe. Vse rodbine so že precej premožne. Na sredstva katoliškega zaklada zgradili so si samostan, v katerem poučujejo menihi v nemškem jeziku. Blizu Doberlina, na reki Uniji, kupili so nemški kolonisti leta 1879, precejšen kos zemlje od Rusten bega. Tedaj so mohamedovci mislili, da jim bodo vzeli zemljo in dali kristjanom, zaradi tega so jo prodavali za slepo ceno. Sedaj je pa ne prodajajo več, temveč le dajo v najem. Poleg tega vsak čas pride v Bosno kak bogat Nemec, kupi zemlje in se obda s samimi Nemci. Vse to so začetki bodočih nemških naselbin. Mej nemškimi naselbami se posebno lepo razvija „Franz-Josefatlml" blizu Beline. Semkaj so se priselili Nemci iz Pančovske okolice na Ogerskem. Kupili so takoj 300 oral zemljo, razdelili jo mej sabo in sezidali lepe hiše. Sedaj imajo že G00 oral lastne zemlje in 900 oral v zakupu. Imajo svoje rokodelce, ki zadoščajo vsem njihovim potrebam. Njihovo šolo pohaja 200 otrok. V Hercegovini pa ni nemških naselbin. Bda je jedna ob meji, pa so naseljenci kmalu pobrali kopita svoja in vrnili se v domovino, na Tirolsko". Iz povedanega je vidno, da germanizacija že preti Bosni. Nemci hočejo polagoma spodriniti Slovane z rodovitnejših krajev. Le v skalnato Hercegovino ne marajo, kjer se le s težavo služi kruh.
Vnaiije <lržave.
Nov predsednik narodnemu sebranji bolgar-Ikemn, Slavkov, je lekarničar v Trnovem in seveda zvesti pristaš vladne stranke. Opozicija v sebranji je pa tako le sestavljena: 28 konservativcev, 22 Cankovcev, 2 1 ltadoslavovcev in 3 Karavelovci. Prav za prav je torej v sebranji le 25 nasprotnikov Koburžanovih, kajti Iladoslavovci in konservativci so le nasprotniki vlado, ker bi sami radi prišli na krmilo.
Vsi srbski listi se kaj radi bavijo z bolgarsko propagando v IVIultctloiii.ji. „Branik" piše, da je sprva se ta propaganda omejevala le na ozek delokrog, ker jej je manjkalo sredstev iu so jo ovirale srbske iu grške šole in grško duhovenstvo. Ko so se Bolgari znebili upliva grške duhovščine in so dobili svoj ekBarhat ter so grške pope zamenili z bolgarskimi, začela se je prava agitacija. Leta 187G so za srbsko-bolgarske vojne Turki zaprli srbske ude in pregnali srbske učitelje. Bolgari so so te priložnosti poslužili. Na srbske šole nastavili so bolgarskih učiteljev. Srbija ni dajala makedonskim Srbom nobene podpore. Bolgari so pa porabili vsako minuto. Na čelu bolgarskej propagandi je eksarh v Carigradu, ki da v ta namen vsako leto 30.000 turških lir. Razen tega je za vzdržavatije bolgarskih Šol v Makedoniji in Staroj Srbiji bolgarsko narodno sebranje asignovalo 460,000, Vzhodna Rumelija pa 200,000 fraukov. Bolgarska vlada pa dajo vsako leto nad 2 milijona frankov za to propagando. Ko bi kdo tega ne verjel, naj le pomisli, da budget bolgarskega ministerstva vnanjih zadev znaša 2,800 000 frankov če tudi nema Bolgarija nikacih poslanikov pri inozemskih dvorih in nobenih znamenitih konzulstev. Srbski minister vnanjih zadev ima na razpolaganje le 800,000 frankov, pa mora s tem vzdržavati 10 poslanikov in 4 generalne konzule. Iz tega je razvidno, da bolgarskemu ministru vnanjih zadev ostaje najmanj 2,400 000 za bolgarsko propagando. Da 1885 . leta je Bolgarija dobivala tudi od Rusije znatno svoto za propagando v Makedoniji, katera pa več ne do-
biva. Reci se sme, da bolgarska vlada in eksarhat potrosita vsako leto nad 3 milijone za propagando v Makedoniji. Seveda „Branik", ki je pred vsem hotel dokazati, s kako velikimi denarnimi Bvotami se podpira bolgarska propaganda, ni jemal v poštev, da morda kaj navedenih denarjev se izmuzne v žepe bolgarskih ministrov, in da ministerstvo vnanjih zadev v Sofiji tudi poslednja leta zaradi tega več potrebuje, ker ni dežela v normalnem stanji in se je treba posluževati raznih sredstev, da se sedanji sistem ohrani. Da je treba včasih pri tacih odnošajih delovati z denarjem, je tudi jasno.
Vodja oportunistov 1 ruiicoaltlli, Ferry, kateri pa pri zadnjih volitvah ni bil voljen, zbolel je v Nizzi nevarno. Njegovi prijatelji se že boje", da ne bode ozdravel. Ferry je bil jako nadarjen politik, bil je večkrat celo ministerski predsednik, a zaradi Tonkinske ekspedicije je bil zgubil vso popularnost.
Domače stvari.
— (V današnji s ej i deželnega zbora,) ki je trajala do 3/4l. ure popoludne, dovolilo se je za nakup prijoritete Kamniške železnice 75 000 gld., ki so imajo izplačati leta 1890 in 1891, potem ae je rešila dolga vrsta peticij v cestnih in drugih zadevah.   Prihodnja seja je v torek.
— (Z Dunaja) se piše, da se je zasedanje permanentnega odseka za kazenski zakon odložilo do 16. t. m.
— (Iz Gorice) dobila je „Tagespost" vest, da je gospod dr. Anton Gregorčič v sredo odložil svoj deželnozborski mandat.
— (V češkem deželnem zboru) bila je včeraj jako burna adresna debata. Govorniki od strani večine so dr. Rieger princ Karol Sehvvarzen-berg, princ Windi.schgrittz, Tonner in Matuš, z mladočeške strani pa Eduard Gregr, Spindler, Honak, Vašaty in Turna. Eduard Gregr govoril je nad poldrugo uro. Koncem govora čulo se je živahno in dolgotrajno odobravanje na levici in na galerijah, s strani Staročehov in veleposestnikov pa sikanje. O tej adresni debati bodemo še poročali.
— (Zoper ponemčevanje slovenskih šol.) Z ukazom od dne 17. junija t. 1. stv. 8341 razveljavilo je ministerstvo za uk in bogočastje znani ponemčevalni ukaz deželn. šolskega soveta še glede šol v Globokem in Pisec ah, ter zaukazalo, da bo na teh šolah slovenščina izključljiv poučni jezik, nemščina pa le neobvezni poučni predmet.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlala ustanavljajoča podružnica v Cerkljah na Gorenjskem te dni 115 gld. 80 kr. Slava jej bode in rast in prospeh! — Na kako pravo struno smo 8 svojo „knjižnico" zadeli kaže najbolje to, da v Ljubljani nemarno niti L, niti III. vezka; morda je še kaj nerazprodanib pri podružnicah. Zato bodemo, da nam je le podpora po slovenskem ljudstvu zagotovljena, nadaljevali v tem srečno zapričetem literarnem delovanji.
— (R o d b i n s k v e Č e r na čast gospodu deželnemu poslancu J. Gorupu,) ki ga je včeraj zvečer priredilo telovadno društvo „Sokol" v čitalnični dvorani, bil je prekrasen in ostal bode vsacemu dolgo v spominu. Ne vemo še Sokolskoga večera, ki bi bil privabil toliko občinstva, da so bili prostorna dvorana in stranski prostori vsi polni in da mnogo osob ni dobilo prostora. Prisotnih je bilo okolu dvajset narodnih državnih iu deželnih poslancev, jako veliko narodnih dam in dru-zih narodnjakov iz Ljubljane in dežele, celo zelena Štajerska bila je odlično zastopana, ki so vsi veselega srca prihiteli proslavljat moža, ki se je pokazal uzornoga rodoljuba in velike VBOte položil na narodni žrtvenik. Program bil je jako dobro sestavljen, bil je zabaven in raznovrsten. Razven vojaške godbe čuli smo krasne zbore, samospeve, predstavljal se je dramatičen prizor, „Sokolovi" plastični „mramorni kipi" in bila je cela vrsta večeru primernih iskrenih govorov. Ko je vo jaška godba odigrala prvi dve točki, nastopil je reditelj večeru gospod dr. K. Trii I o r ter v jedrnatih stavkih pojasnjeval, zakaj se je priredil današnji večer. Narod slovenski je hvaležen in ima v dnu srca zapisane svoje dobrotnike. Narodna požrtovalnoBt je velika in blagouosua čednost, ki dviguje narode kvišku. Zato : Živela narodna po-žrtovalnost in njen uajodličneji zastopnik gosp. poslanec Goiup! (Vse občinstvo ustane in trikrat ua-udušeno zakliče „Živio!") Po tej začetni napitnici zapel je moški zbor Nedvedovo „Pomlad in ljubezen", potem pa „Vilharjevo „Ljubičica". Obe skladbi sta izredno prijali in d o čim je v prvi odlikoval se P ribi lov tenor, so v drugi mogočni  basi bili po-
sebno efektni. Sokolov starosta gosp. Hribar nastopil je kot drugi govornik in omenjajoč dveh glavnih jugoslovanskih mecenov, Strossmayerja in Go-rupa, katera je baš čednost narodne požrtovalnosti spojila v iskreno prijateljstvo, pripil tema odličnja-koma in ljubljencema jugoslovanskega naroda: „Bog živi Gorupa in Strossmaverja I (Vse občinstvo je ustalo in zaorili so naudušeni živio- in slavaklici.) Naslednji govornik bil je g. Marolt, ki je po udarjujoč, da različna pota vodijo v nebesa, pripil gg. deželnim in državnim poslancem, posebno pa gosp. Goru pu, kot deželnemu poslancu. Slavljenec gosp. Gorup zahvalil se je na napitnicah, ki ne veljajo njegovi osobi, ampak idealom, katere on zastopa in katere bodemo prej ali slej priborili, ako ne premo, pa okolu vogla. Govor ta bil je vsprejet z naudušeuimi živioklici. — V imenu narodnih deželnih poslancev zahvalil se je ces. svetnik M u r n i k na napitnici, posebej pa še Sokolu, ki jo priredil tako lepo slavnost prvemu slovenskemu mecenu, katerega zasluge vsi jednako priznavamo. Društvu „Sokol" zatorej zakliče „Na zdravje!" —Splošno odobravanje in pravo naudušenje vzbudila je jako umestna napitnica staroste Hribarja na gospoda dr. Jarneja Zupanca, ki je tudi vse življenje posvetil idealom in dasi najstarejši častni član, v srci morda najmlajši in mož tako uzoren, da bi se večji narodi ž njim ponašali. Dalje sonapivali: g. Anton Trstenjak slovenskim damam, gosp. dr. J. Zupane c narodni mladini, gospem, gospodičinam in Gorupu, v imenu Hrvatov g. Levstek, v imenu Čehov deželni inžener g. Hrasky itd. Vmes mej temi točkami predstavljala sta gospa Borštnik-Zvonarjeva in gosp. Borštnik dramatičen prizor „Ni moj ukus!" Živahno, šaljivo dejanje in izvrstna igra obeh predstavljalcev vzbudila sta nenavadno priznanje. Vilharjevo „Mrtvo ljubav" pel je s spremljevanjem orkestra g. Meden ter nam divno to skladbo pel tako mojstrski in s tolikim občutkom, da je vse bilo oduševljeno in da jo je moral ponavljati. — Sokoli predstavljali so mramorne kipe, ki so se izborno obnesli in so gospodje Benčan, Vernik in Šeberželi veliko pohvale. Nedvedov moški zbor „Planinsko dekle", kateremu so vsled odobravanja pevci še dodali Hajdrihovo „Adrijansko morje", bil je dostojen zaključek krasnemu večeru na čast rodoljubnej čednosti in njenemu prvemu predstavitelju g. G o r u p u. Društvu „Sokol" kličemo za velelepi ta večer iskreno „Slava"!
— (Martinov večer) priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavee" v nedeljo dne 10. novembra t. I. v čitalnični restavraciji. Vspored: Petje in prosta zabava; pri kateri svira vojaška godba c. in kr. 17. pešpolka baron Kuhu. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za neude po 20 kr., udje so prosti.   K mnogobrojni udeležbi vabi
Odbor.
— (Pre iskava proti P o d d r a ž a n o m) je končana. Zaslišanih je bilo nad 160 osob. Kolikor čujemo od strani, neso dobili nikacega sum-nega gradiva. Gospod, ki je včeraj prišel iz Vipave, nam je pravil, da so gosp. Ivana Božiča že izpustili.
— (Izpred sodišča.) Danes je bila pri tukajšnjem c. kr. mest del. okrajnem sodišči obravnava proti mestnemu komisarju gosp. Jak. Tom c u zaradi razžaljenja časti. Tožila sta ga gospa Schuetzinger in poročnik Btunner. Tužitelja sta pred petimi meseci nekega večera v Švi-cariji pod Tivoli odtrgala par cvetic, na kar je za-toženec poročnika Brunnerja posvaril: „Ich bin der Inspector von Tivoli und sage ihnen: das Stehlen der Blumen ist verboten" in istemu pozneje rekel : „Andere haben gestohlen, sie haben aber dabei assistirt". Zavoljo tega je bila že pred meseci prva obravnava, katera pa se je odložila na željo zato-ženčevo, ki je gospo Schnezingerjevo pri županstvu v Dolenji Šiški naznanil zaradi prestopka proti zakonu v varstvo poljskih pridelkov. Županstvo v Šiški je bilo tožiteljico res obsodila na 1 gld. globe, eventuvalno 6 ur zapora, politično oblastvo pa je to obsodbo razveljavilo, češ, da to dejanje ne spada pod omenjeni zakon, ki ima v mislih le poljske pridelke, h katerim pa ne pripadajo javni vrti in parki in v njih nahajajoči se nasadi. Razen teh navedenih je bilo šo druzih nagibov. Ker je tako ta zadeva pri političnih uradih bila rešena, razpisala se je na danes zjutraj ob 9. uri nova obravnava. Sodnik bilje g. pristav Gros, obtoženca zagovarjal je g. dr. Tavčar, tožitelja dr. pl. Scbrev. Obravnava trajala je skoro dve uri. Pri njej je bilo zanimivo to, da se zatožba ni popolnoma ujemala z
izpovedjo g. zatoženca, da je on bil gospej Schne-tzingerjevej pismeno ponudil satisfakcijo, a se ona s tem ni hotela zadovoljiti, da je gosp. dr. Schrey trdil, da dotična cvetlica, katerej se je odtrgalo par cvetk, kar divja rase, ne da bi bil na ugovor gospoda Tomca mogel povedati kje itd. Po govorih gg. dr. Schreva in dr. Tavčarja, kateri poslednji je inkriminovani izrek pojasnjeval v objektivnem in subjektivnem oziru ter mej drugim tudi navajal notico v|„Tagespost", iz katere je razvidno, da se tudi v gospe Schneizingerjeve rojstvenem mestu trganj • cvetlic na javnih mestih zmatra za „tatvino" in poudarja, da je gosp. komisar Tome bil tedaj v svojej službenej lastnosti in kot tak varoval javne nasade, kateri bi vsaj pred omikanci brez svarilnih napisov morali biti varni, izrekel je gospod sodnik Bodbo, po kateri je gospod Jak. Tome obsojen na 30 gld. globe, eventuvalno primerni zapor in v povrnitev vseh troškov.
— (O d p ove d a 1) se je svojemu mestu gospod Fran P i t a m i t z, notar v Sežani.
— („Nova Pesmarica") izšla je v „Narodni Tiskarni" ravnokar. Lepo tiskana knjiga ob-aeza na V. in 304 straneh 231 najnavadnejših slovenskih pesmi j. Ker Razlagove pesmarice že davno ni več dobiti, bode „Nova Pesmarica" izvestno dobro došla. Več o njej prihodnjič. Cena broširanej knjigi 80 kr. trdno in elegantno vezanej 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
— (Ogenj) naznanil jo strel na Gradu danes popoludne ob l/a4. uri. Gorelo je v stari Seunig ovi hiši v Igriških ulicah. Oddelek požarne bratnbe pod vodstvom gost). Schantlna bil je brzo na mestu ter omejil požar le na že goreči hlev, kateri je bil v postrešji napolnjen z mrvo. Kdo je zažgal ni znano.
— (Jour fixe „Dolenjskega Sokola") prestavil se je zaradi gledališčne predstave v Čitalnici dno 10. t. 1. na soboto dne 16. t. m. in bode v prostorih gospoda M. Brunerja.
— (A kad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima 11. novembra t. I. svojo drugo redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal je „Knaus Restauration zum Lothringer" I. Kohlmarkt. Začetek ob polu osmih. Slovanski gostje dobro došli ! K obilni udeležbi vabi odbor.
(Na današnji mesečni živinski semenj) se je prignalo 583 konj in volov, 727 krav, 52 telet, skupaj 1362 glav. Kupčija s kravami in voli je bila prav dobra, ker je bilo veliko vnanj'h kupcev, posebno Lahov, Tirolcev iu Korošcev. S konji je bila srednja kupčija.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gorica 7. novembra. V sosedni Italiji že več tednov potresi. Premožnejši ljudje iz Tohninice (Tolmezzo) beže v Videm in Ženiono, vse preplašeno. Tamošnji davkar ureduje na javnem trgu, ker se je bati, da se uradno poslopje zruši.
Poreč 7. novembra. V deželnem zboru zavrgla se je po več ur trajajoči debati volitev v Pulji izvoljenega poslanca Conti-ja.
Atene 7. novembra. Princ VValeski semkaj došel. Ruski prestolonaslednik odpelje te v nedeljo,
Madrid 8. novembra. Včerajšnji zbornični seji izvajal je republičan Fedregal iz potovanja nadvojvode Albrechta, da je najbrže kak obitelj sk dogovor, po katerem bi so Spanjska pridobila za sodelovanje v evropskih vprašanjih. Govornik spominja na nemškega prestolonaslednika potovanje, po katerem se je konservativna stranka poklicala na krmilo. Ca-novas in Roinero sta energično ugovarjala. Konservativci neso nikdar bili orodje inozemskega upliva. Debata, ki je izzvala velik hrup, se danes nadaljuje.
Razne vesti.
* (Iz Novega sada) poroča „Agramer Zeitung". Nakrat so zaprli Jurija Savica, bivšega Blugo pokojnega patrijarha Angjeliča. Na sumu je, da jo v zvezi z nekaterimi duhovniki, ki so bili s pokojnikom v službeni zvezi, več stvari ukrali iz pokojnikove zapuščine in tako oškodovali dediče.
* (Iz Požuna) se poroča dne 6. t. m. Zalogu Modlinske čevljarske tovarne v Požunu, nahajajoče sredi mesta, oropali so neznani zločinci. Odnesli so tudi nekaj sto tisoč goldinarjev.
* (Nezgoda na železnici) Na SantafVjaki železnici skočil je 3. t m. pri Brownwoodu v Teksasu osobni vlak s tini. Vozovi preobrnili so se čez strmi nasip nizdoli in se podrobili. Štirideset potnikov je ranjenih, lzmej ranjencev jih je duzdaj že deset umrlo.
stoji
za vso leto gld. 4.60; za po! leta gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15.
T uje i:
6. novembra.
Pri Slonu : VVeiss, I.Gwig, Pirz, l'.ln 1 «-11, Kaiseri Strin.ulio r 2 Dunaja. — Krk iz Brna. — Pogačnik ii Pod narta. — Ilerzer i/. Pečuha. — Kosar z Gorenjskoga — Bergman iz Žavca. — Fisclier iz Tr»ta. — Goljevšček iz Gorice. — Katier iz Brna. — Lončarič iz Si-lc. — Giatlova iz Trsta.
Pri JUnli*!: Plutu, Kukel, Leber, 1'dber, Degroz z Dunaja. — Pillepich z Dunaja. — Buchlor iz Trsta. — Spitzor z Češkega.
Pri uvNtrlJNkciu veNurJi : Aljančiš iz Pistrice. — Kralj ič iz Poljan.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm
> o a	7. zjutraj   744 7 mm. 2. popol.   744 9 nun. 9. zvečer   74G 0 mm. 1		8G«C 12-6" G 5-8° C	hI. sev. sl. ivi. sl. svz.	obl. jaa. jas.	0 00 mm.
Sreduja temperatura 9 0°, za 34° nad noriualoin.
dne* 8 novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
vćemj
Papirna renta.....gld.  85 10     — gld.
Srebrna renta.....„     85 95     — „
Zlata renta......,    10950     — ,
M/, marčna renta .   .   .   ,     ,    loo y.>     — 1
\'.cije narodne banke.       .     ,   924"—     — .
Kreditne akcije......313—     — „
London.......,   11880     — ,
Srebro........,    —•— _
Napol.......... 9-4 4 V, — ,
C. kr. cekini   ......     ,       5 ti«}     — „
Nemfike marke   .... ,     58 22'/, —
4°/„ državno sruike iz 1. 1864      '250 gld.   132 Rld.
Državne srečke iz 1. lOo   ,     17Y „
Ogerska zlata renta 4°/4   .   .       ...   101 „
2geraka papirna renta 5°/0   .       ...     97 „
VJ/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — „
Dunav* reg. srečke 5"/0   .   .     1(>0 gld.   123 „
Zemlj. obć. avstr. i1/«*/« zlftt' zast- ^ist' ■   118 .»
Kreditne srečke.....100 gld.    184 .,
dan«!-1) 85-50 85-80
109 40
lOo 95
924 —
31-J- "
11895
9-4»; 5-<;»i
58-30
75   I r.
75 „
25
30
50 75
Zahvala.
Vsem onim, ki so povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in svaka, gospoda
IGNACIJA VRANČIĆA
župnika v Kolovratu
izkazali nam svoje sočutje ter blagega pokojnika spremili do hladne gomile, osobito velećastnej duhovščini, darovateljem krasnih vencev ter vrlim pevcem Moravskim za milo nagrobno petje, izrekamo tu svojo nujiskrenejo, toplo zahvalo.
(933)
Rodbina Vrančič-eva.
Volčji pes
s torbo na gobcu se je sguuil. — Ce kdo ve zanj, naj
ga oglasi pri upravništvu ^Slovenskega Naroda",  (930—3)
Hotel „Pri Malici" (R1ffski
V soboto dne 9. t. in.
€>H€ši;»¥
godbo  c.  in lir. pcšpolha št« 17 baron Kuhn.
Začetek ob '/a**, uri zvečer. Ustopnina 20 kr.
K temu koncertu najuljudneje vabi z veiestovanjem
(934-D Henrik Hoselmayer, mUtinfeh
Razpis službe.
Pri podpisani okrajni bolniški blagajnici Po-stojinski se vzame v službo od I. januvarja 1890
blagajnični uradnik
z letno plačo 120 gld.
Prosilci, ki morejo dokazati svojo sposobnost za to službo s spričalom o izurjenosti v računstvu in v blagajniški stroki, naj ulože svoje prošnje do konca novembra t. I. pri podpisani bolniški blagajnici.
Umirovljeni davčni in računski uradniki imajo pri oddaji te službe prednost.
Okrajna bolniška blagajnica v Postojini,
dne 5. novembra 1889. (931—2)
O ti
P O
u
Tj
O
rH
(D 0
•d
Kranjske klolmse
narejene te iz prašičevega mesa. — Slednji dan svež« inoignnice, hrenovke. I' i-ii n Ko liro ils Uf in Ninomokc klobane, pečenice, krvave in Jetrno UlotiiiMc in želodci.
l»«Mtiit«t> tlttbro prekiijenc u nju t i Iu <«rn«lee s kožo ko po *i0 kr., brez koze ko po 72 kr., v testu pečeno gnjati ko po »O kr. — Okitjen mizeii speli, Apeli w.n u:i vlečenje i u puprikuvuii speli.
ttuluiiic laNtnegu iztlelkn, najfinejše enrttko meso, povojen goveji in prašičev Jezik, Hvežn mlndu prasetinu.
Goveje meso
roaNll>eel' iz plučne pečenke le otl pilmiih  volov ob vsakem času.
liadovoljno vsprejetiuijo so tudi naročila na divjačino. — V zalogi so veliki štajerski zajci, komad po 1 Kiti. ttO kr., jarebice in fasani
po najnižjdi censili.
Vnanje naročbe se točno izvrše po postnem povzetji.
Za mnogobrojne naročbo priporoča so z velespoštovanjem
Karol Počivaunik
v svojej lastnej biči (935-1) sv. Petra t;o»tn jšt. f>.
Dopoludno tudi na itantu it. 65 na mesarskem trg;u (v šolskem
drevoredu).
o
TJ
M
(D t_h
t>
V p
Cd
o
ti
M
MUZEJ MBYEROTT
Podpisani si usnju h tem slavnemu  občinstvu in c. in kr. vojaškej  posadki javljati, da bode od današnjega dno v muzeji njegovem
8Nr isloš"ba. ©li
V nadi, da bodo obiskatelji in ljubitelji  umetnosti s to izložbo popolnem zadovoljni, proseč za obilni posed, se beleži z globokim spoštovanjem
(929—3) j". z&/r:E~sr*:EH30i,,r.
liii s I ii e zaloge
tuzemstvu
Dunaj, Budimpešta,
R. DITMAR NA
I a tt s t ■■ e zaloge
LJ U liriU ll iiio/eiusf vil :
,T    .        , .        , . -i     • -r-i • Berolin, Monakovo,
Praga, Levov, Gradec,   Največja   tovarila   Za   SVetlllllCe   V   Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava,
("UTststno^T-l jon.se 184=0.) Bombay.
Trst.
DIT1HAR-JEVE
SVETILMICE
30'
R. DITMAR-JEVA Dnn. bliskom sveOlnica 30'" svetilna sila 105 sveč. Fonometrifino b.merila gospoda Dr. L. Weber, kralj. profeBor na vseučilišči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaj i. R.Ditmar-jevaDunajska bliskovita svetilnioa SO HpOllilj užiga, regulira in ugasuje.	R DITIV1AR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti:         V,'",  20"',   25"',  80"',    35"', 4f>"' Svetilna sila:   81      50      70      87      138      157 sveč za mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd.
Solnčnf svetllec 15'" in l^" davno preverjena sistema za mizac,  viaeče in stenske Bvetilniod.	Vse steklene stvari, ki so potrebne za petrolejske svetilnice, — v največjej izberi.
Mizna svetilnica z brilantnim meteornim svetilcem
Q "U in      TiA7oriQ      Posrečilo se mi jo še bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske avetilce (s krogljastim plamenom), ki so dosegli velikaoak uspeh v
OB   P0S6 0110   OpOZo;! 13*.     tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno Bilo Se poveklatt, ravnanje ■/. njimi pa napraviti jednostavnejt?, da se (15"', 2o"' in 80"'j lahko prižgejo, ko ae proč vzame svetilničen venec, ne da bi se moral proč vzeti še oilinder, tulpa ali pa strešica. (Glej podobo.)
Ilustracije in ceniki pošljejo se takoj zastonj in franko.
Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka
Tovarniška znamka.
boljša trgovina s svetilnicami na prodaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drugo ti n Hribar.
Lastuina in tisk „Narodne Tiskarne".
8H