Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25•— polletno ... K 1250 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 271.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 26. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.'
Leto I.
Björnstjerne Björnson umira.
Iz Pariza dohaja tužna vest. da leži Björnstjerne Björnson na smrtni postelji. Tam v velikem Pariza, daleč od molčečih svojih norveških fjordov sklene morda svoje življenje pisatelj, katerega nazivamo po vsej pravici zastopnika in branitelja malih tlačenih narodov. Istina je, minuli in sedanji časi nam kažejo marsikaterega odličnega in slavnega pisatelja, ali koliko je takih, o katerih sodi svet, da niso bili le veliki po svojem peresu, po svoji umetnosti, temveč tudi po srcu in plemenitosti duše? Ni veliko proslulih mož, pri katerih bi se genijalnost parila z velikostjo srca in mišljenja. Ti dve lastnosti ste včasi zelo ločeni druga od druge — prav kakor v politiki, kjer hodita često talent in srce drugačna, popolnoma si nasprotujoča pota. Ako pa se bode kedaj komurkoli prisodil lovorov venec za redko zvezo genijalnosti s plemenitostjo in srčno dobroto, se mora prisoditi velikemu norveškemu pisatelju — Björnstjerne Björnsonu.
Njegovo ime se v našem kulturnem življenju poleg jasnopoljanskega pesnika in filozofa najčesteje in z največjim spoštovanjem imenuje. Oba ta slavna starčka imata mnogo podobnih potez in misli. Oba se nista postavila samo v službo lepi umetnosti temveč sta nastopila tudi kot odločna bojevnika za pravico in resnico ter zagovornika zatiranih in tlačenih. Björnson ni imel le živega čuta za pravo in neodvisnost svojega naroda, kateri si je brez vsakega prelitja krvi priboril svojo samostalnost, imel ga je tudi za pravice tujih narodov, zlasti onih, ki so trpeli in še trpe pod jarmom vladajočega, oholega tujca. V tej smeri spominjamo zlasti na Björnsonov nastop za uboge Slovake, kateri je pač z zlatimi črkami zapisan v zgodovini tega
slovanskega roda. Še nam je vsem v dobrem spominu njegov boj z grofom Apponyjem, zagrizenim madžarizatorjem slovaškega šolstva, v katerem je zmagal Björnson. Björnsonov nastop je vzbudil velikansko pozornost v celi omikani Evropi; saj je z občudovanja vrodno spretnostjo dokazal, da je cela madžarska kultura le slepo zlato, ki komaj zakriva azijatsko divjaštvo. In kaj bi porekel Björnson, da bi se imel ukvarjati s surovim in nasilnim renegat-stvom na Koroškem in Sp. Štajerskem ? Z izdajalci svojega rodu in jezika, ki za Judeževe groše pomagajo tujcu tlačiti in poneumnjevati lasten rod? Kaj bi rekel, ko bi poznal našo pretepaško in roparsko nemško kliko v Celju, Ptuju in Mariboru ? Svet je torej slišal Björnsonove besede, simpatije celega izobraženega sveta so se naklonile Slovakom in jim služijo v boju za narodno osvoboditev v veliko moralno oporo. In mi Jngoslovani — kako da bi ne bili slavnemu Norvežanu hvaležni za njegovo obsodbo zagrebškega vele-izdajskega procesa?
Poleg Henrika Ibsena je Björnson gotovo največji ponos svoje domovine. Vendar pa se oba med seboj silno razlikujeta. Ibsen je bil samotar in kozmo-polit, Björnson pa ognjeviti ljudski tribun in politični govornik. Dolg čas, tje do starih svojih let, sta oba moža živela v velikem nasprotstvu med seboj. Še le kratko pred Ibsenovo smrtjo sta se pomirila in doživela največjo srečo, ki more zadeti one, ki iskreno ljubijo svojo domovino: videla sta svoj narod neodvisen, svoboden. Ibsen je umrl pred tremi leti, danes leži na smrtni postelji Björnson; morebiti ga še rešijo za nekaj dni, a dnevi življenja so mu že šteti. Óloyek si ne more kaj,
ki se s peresom X-Joki-bofe-^a--nje- misli danes njegova izvajanja gova_ prava in naprosijo v to celo pomoč lepe umetnosti?
Daleč od svoje domovine umira Björnstjerne Björnson, nekronani kralj meglenega in skrivnostnega severa. Tudi njegov boj s smrtjo je mogočen, silen: tako nmira stari lev. Njegova domovina in mi vsi, ki nam je bil prijatelj in zagovornik, zasledujemo poslednje utripljaje njegovega zlatega srca . . in bodemo žalovali ob njegovi smrti z njegovo domovino vred. In ne bodemo žalovali samo mi, temveč vsi po vseh deželbh in po vseh narodih, ki prisegajo na svetla cilja: pravice in svobode!
Politična Hroniha.
da bi se pri pojmu ,pisatelj' ne spomnil
razmere .
' Kje imamo pisatelje, ki zvesto služijo svojemu rodu, ki so mu z velikim svojim duhom glasni preroki bodočnosti, škutarji
Včerajšnja seja državnega zbora.
Nadaljevala se je debata o predlogih za varstvo narodnih manjšin. Nemški socijalist Seliger je zagovarjal svoj predlog, naj bi se odkazali vsi narodnostni predlogi posebnemu 52-članskemu odseku, ki bi se naj ukvarjal z narodnostnim problemom in ustvaril podlago, na kateri bi se moglo rešiti narodnostno vprašanje. Dejal je, da Nemci vendar resno ne mislijo na to, da bi 9 milijonov njihovih rojakov vladalo nad 16 milijoni Slovanov; treba je za to njim in pa slov. meščanskim strankam na mir. Za njim je govoril Bienerth; kaj novega ni povedal. Med ostalimi govorniki nam je posebej omenjati Grafenauerja, KotlaFa in dr. La-ginjo. Grafenauer je odločno protestiral proti temu, da bi se smatralo dr. Kra-màfev predlog za obstrukcijonističnega; to zaradi tega ne, ker vsebuje jedno najnujnejših avstrijskih vprašanj. Go-^«^vornik je opisal nato koroške razmere, zlasti roparski napad na Brnci in afero z voznimi listki v Celovcu. Nem-so protestirali in Dobernig
stvarno"
popravljati. Za njim je šibal postopanje vlade in Nemcev na S p. Štajerju češki poslanec K o 11 ä F, ki naše razmere kot očividec pozna. Opisal je gonjo renegatov proti slovenskim napisom v Ptuju, namene „Štajerca" in agitacijo za nemške šole. Branil je „Štajerca" Wastian, češ, da služi za obrambo slov. naroda in za ljudsko izomiko . . . Poslanec Laginja je imenom Zveze južnih Slovanov obžaloval, da se je zapravilo toliko časa brez sej, ker pogajanja vendar niso rodila nobenega rezultata. Jugoslovani so bodo trudili ohraniti delazmožnost parlamenta. Glasovali bodo za nujnost vseh narodnostnih predlogov. Na to se je seja prekinila. Glasovalo se bode danes o vseh nujnih predlogih posamič in bode glasovanje imelo zelo interesantne rezultate.
Med interpelacijami je dr. RybaFeva zaradi pouka slovenščine na vseh ljudskih in meščanskih šolah v Trstu; med predlogi Hribarjev za podržavljenje Južne železnice in za 3. železniško zvezo s Trstom. — Za načelnika bosanskega odseka je izvoljen Šusteršič, tiskovnega pa dr. Ivčevič; za načel-nikovega namestnika v peticijskem odseku je izvoljen posi. Spinčič.
Kriza v Poljskem klubu. — Nemci popuščajo?
Krakovsko zborovanje poslancev poljske ljudske stranke ima težke posledice za Poljski klub: začel se je v njem hud boj med privrženci oflcijelne klubove politike in privrženci Stapinj-skega. Ta odločno zastopa stališče, da opusti Poljski klub svojo protislovansko politiko, kar se pravi z drugimi besedami, da se naj klub zavzame s celim svojim vplivom za obstrukcijo vlade. Glombinjski se brani, a pravijo, da nima več večine v klubu. Ti dogodki vplivajo seveda zelo na pogajanja, k
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim Gorki.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Čišik je priskakljal k njemu in mu držal kozarec vode k črnim, zabreklim ustnicam. Grigorij je stal kakor prevzet od hudih sanj in se naslonil na zid proti durim; slišal je, kako bolnik glasno požira vodo in kako je potem predlagal Cišik, da bi slekla Kizljakova in ga položila na posteljo. In nato je naenkrat zaslišal glas slikarske kuharice. Njen široki obraz je zrl z izrazom bojazni in usmiljenja iz dvorišča skozi okno in z jokajočim glasom je govorila:
„Saje bi se mu morale dati, saje z rumom! V kozarec dve žlički saj, in potem ruma do vrha!"
Nekdo, ki je stal za njo, je priporočal drevesno olje s sokom kumaric in solitarno kislino.
Naenkrat je začutil Orlov, kako
je razsvetlil svetel blisk težko, motno razpoloženje njegove duše. Da bi ta žar še bolj razplamtil, si je pričel z vso silo drgniti čelo — potem je urno odšel, hitel preko dvorišča in izginil na ulico.
„Usmiljeni Bog . . . tudi čevljarja se je lotilo! V bolnišnico je hitel!" je stokala na ves glas kuharica.
Matrona je stala poleg nje, jo zrla s široko odprtimi očmi in se tresla na vsem telesu.
„Lažeš!" je rekla hripavo, s težavo premikajoč blede ustnice. „Mojemu Griški ne more ta paganska bolezen nič hudega ... Ta ji ne podleže ..."
A kuharica je ni več slišala. Glasno tuleč je že nekam izginila in pet minut pozneje se je že nabrala kopa sosedov in pasantov pred hišo Petunikovo Tiho šepetajoč so stali tam, in na njihovih obrazih so bila zapisana ista čnvstva: nervozno razburjenje in brezupna žalost — in poleg tega skriven srd, družeč se z umetnim
pogumom. Na dvorišču je hitel med radovedno množico in bolnikovo sobico Čišik sem in tja in prinašal vsakokrat novo novico o stanju harmonikarjevem.
Drug drugega so se tiščali in napolnjevali prašni, slabo .dišeči cestni ziak s svojim motnim šepetom. Od časa do časa se je zaslišala tudi robata kletev, ki je veljala kakemu neznancu — kletev, baš tako brezmiselna kakor hudobna.
„Glejte, Orlov prihaja!"
Orlov se je pripeljal na vozu, pokritim z belim platnom, pred hišo. Sedel je poleg kočijaža, temno zročega človeka, ki je bil tudi oblečen v belo obleko.
„Stran tukaj, s pota!" je vpil ko-čijaž nad ljudmi.
Zavozil je naravnost med množico, ki se je razkropila na vse strani. Pogled na rešilni voz in surovi klic kočijaža sta nekako pomirljivo vplivala na razburjene gledalce. Naenkrat so izgledali vsi mirnejši, nekateri so zapustili celo svoje prostore. Takoj za
vozom se je prikazal dijak, ki je prej šnji dan obiskal Orlova in njegovo ž eno. Čepico je imel potisnjeno globoko nazaj. Na čelu so mu stale velike potne srage. Oblečen je bil v dolgo, svetlo-belo haljo, na kateri je bila spredaj velika luknja, ki jo je najbrže ravnokar povzročila kakšna kislina.
„No, Orlov, kje pa je bolnik?" je vprašal dijak glasno, pazno opazujoč obdajajoče ga ljudi.
Sprejem, ki so mu ga priredili, ni bil baš prijazen, dasiravno so ga večinoma motrili le z neko gotovo radovednostjo.
„Glejte vendar .... tu prihaja kuhar!" je zavpil nekdo na ves glas.
„Pazi, ta ti bo lepo postregel!" je pripomnil tiho in hudobno drugi.
Kakor vedno, se je našel takoj tudi šaljivec med množico:
„Tako kašo skuha ti, da ti trebuh razleti!"
Smejali so se, a ta smeh je bil nevesel, boječ in nezanpen.
(Še pride.)
se še vedno vrše za kulisami in stremijo za rešitvo krize. Pametni Nemci uvidevajo, da z eventualnim preobratom v Poljskem kolu nimajo več večine v parlamentu in da je torej Bienerth nemogoč. Ta nazor je izrekel dr. Steinwender v ,.Tagesp.", včeraj zvečer in danes 7jutraj že očita tetka Bienerthu, da jo je zavozil . . . dočim je bil še včeraj in predvčerajšnjim vzor avstr. državnika. Nemci uvidevajo, da sami ne morejo vladati, istotako kakor Slovani ne: to spoznanje nam bo prineslo morda že prihodnji teden politični preobrat.
Drobne politične novice.
z Trojica ministro v - de-fravdantov. Danski državni zbor je izvolil posebni odbor, kateri ima pregledati akte Albertijevega procesa in premišljevati o vprašanju, ali bi se vložila pred državnim sodiščem tudi tožba proti bivšima ministroma Chri-stensenu in Sig. Bergu. Odbor ima poročati v 14 dneh . . . Sedanji ministerski predsednik dr. Zahle sili namreč na to, da bi prišel njegov prednik Christensen zaradi Albertijevih milijonskih defravdacij na zatožno klop.
z Za župana vKodanju je izvoljen socijalist Knudsen z 18 proti 16 glasovom.
Senator Garin čisti Augijeve hleve po ruskih državnih uradih in vojaških intendanturah. Kamor pride, zapirajo za njim uradnike zaradi po-neverjenja drž. denarja. V Moskvi je bilo 23. nov. na njegovo povelje dejanih 66 uradnikov pod ključ.
z Justh in madžarske narodnosti. Ker Justh rabi v svojem boju proti Kossuthu podporo nemadž. narodnosti, si jih skuša z raznimi obljubami pridobiti. Po poročilu „Vater-landovem" je izjavil sledeče: Moramo nčiniti življenje narodnostim znosno in zabraniti, da bi se njihovi upi obračali na Dunaj ali v Bukarešt. Mi jim moremo mirno dovoliti autonomijo v narodnih zadevah» ali moramo jih prepričati, da je neodvisnost Ogerske tudi v njihovem interesa . . . Justh ima sicer prav, ali od obljub, ki jih da kakšen Madžar, pa do spolnitve je dolga pot.
Vnovič sveta vojska na Maročanskem. „Daily Mail" poroča iz Tanger j a, da se je pojavil novi pretendent na sultanov prestol na Maročanskem, Muley Kebir. Ta je utekel pred 5 meseci iz Muley Hafidove ječe in je začel sedaj vojsko proti njemu. Enkrat je že popolnoma potolkel Hafidove čete.
Shod nemških katolikov na severnem Češkem se vrši prihodnje leto. Kraj še ni določen.
Friedjungov proces — o d-goden. Iz Belgrada poročajo, da utegne biti Friedjungov proces odgo-den, ker se je izkazalo, da so dokumenti, kateri so bili baje spisani v srbskem ministerstvu za zunanje zadeve, ponarejeni. Krivda zadeva avstro ogrsko poslaništvo v Belemgradu, kjer se bodo baje v kratkem času vršile velike spremembe.
Vojaška strahovlada na Grškem. Glasilo „Vojaške zveze" Chronos javlja, da priobči prihodnje dni proskripcijsko listo vseh uradnikov, ki po njegovem mnenju niso na svojem mestu in se morajo odstraniti. Vsled tega vlada silen strah v Atenah. Zbornica je odgodena.
Napredni Rusi v Varšavi prično izdajati lastno glasilo, ki se bo zvalo „Svobodnoje. Slovo".
Idejo hrvatsko-srbske koalicije v Bosni in Hercegovini bode širil poleg „Narodne zajednice" tudi novi srbski list v Mostaru, „Rad".
d Nazori nemškega aristo-krata o Slov. jednoti. Grof Kuef-stein, član avstrijske seveda gosposke zbornice očita v „Vaterlandu" Slov. jednoti, da napada (!) koustitucijonalne pravice avstr. cesarja s tem, da zahteva premembo vlade, vlade, ki krši temeljne državne zakone in uvaja germanizacijo na vseh poljih državne uprave. In ljudje, kakor je Kuefstein iu njegovi kumpani, informirajo avstr. cesarja o položaju v državi!
d Preobrat v Belgiji. Vsled razpora med klerikalci pride na vlado najbrž koalicijski kabinet iz liberalcev, socijalistov in mladoklerikalcev. Od socijalistov postane njihov vodja Van-dervelde minister javnih del.
d „Balkan balkanskim narod o m !" Posnetek glasovitega Monro-evega nauka hočejo doseči na Balkanu Mladoturki. Enver-beg pride prihodnje dni v Beligrad, da bi se dogovoril z belgrajskimi politiki o konferenci zastopnikov vseh balkanskih držav glede zveze vseh balkanskih držav z geslom „Balkan balkanskim narodom." Z Be-legagrada se misli Enver-beg podati v Sofijo.
Dnevna kronik
a Letalni stroj brez motorja. Francoski profesor Lang je pred zastopniki časopisja in strokovnjaki delal poizkuse z letalnim strojem, ki ga je sam iznašel in nima nobenega motorja. Pri poizkusnem poletu je dosegel brzino 18 km na uro.
a Umetniška akademija v «rakovem zaprta. Pretekli teden so slušatelji 'krakovske umetniške akademije začeli stavkati, ker so prostori te akademije popolnoma nezadostni, ter so sklenili, da toliko časa ne bodo obiskovali predavanj, dokler ne bo rek-torat, oziroma naučno ministerstvo obljubilo, da se bo odpomoglo tem razmeram. Rektorat je pozval akademike, naj zopet posečajo predavanja, ker se bo drugače zaprla akademija. Dijaki se pozivu niso odzvali, zato se je dne 13. t. m. akademija zaprla sporazumno z naučnim ministerstvom. Dijaki organizirajo medtem zasebna predavanja ter so sklenili, da bodo toliko časa stavkali, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Stavkujoči dijaki so odposlali na Dunaj depntacijo k vladi in poljskemu klubu. Dijaki umetniških akademij na Dunaju in v Pragi so odposlali svojim tovarišem v Krakov izjavo, s katero odobravajo njihov korak.
a Kopernikov prednik. Neki francoski učenjak je našel v Parizu v nacionalni knjižnici staro delo škofa Presme, iz katerega sledi, da je on prevedel po Aristotelu „Nebo in Zemlja" in postavil teorijo, da se suče zemlja okoli solnca. To se je baje zgodilo že leta 1317 v Lisieux na Francozkem.
a „Wrightova družba" za gradnjo vzletalnih strojev se je ustanovila v Novem Jorku. Kapitala ima 5 milijonov kron.
a Novo mestno gledališče si je postavilo mesto Ml. Boleslava na Češkem. Novo monumentalno stavbo so minule dni slovesno otvorili.
a Želja dolgo živeti. Dr. Latson, ki je daleč znan po svojih poljudnih spisih o zdravstvu in negovanju zdravja, ima predpis za dolgo življenje. Mož pravi: Ljudje si predvsem žele dolgo živeti. In vendar si le malokateri misli, da je dolgo življenje odvisno od gotovih natanko določenih pogojev, in le če se ti pogoji izpolnjujejo, si je mogoče dobo življenja podaljšati in sicer prav zelo. — Glede dolgovekosti ali dolgega življenja je čednost seveda vplivna; ampak v tem in v mnogih drugih ozirih se je upliv dednosti zelo precenjeval. Dostikrat se dogodi, da človek slabotnega rodu, bolehave in kratkožive družine, če primerno skrbi zase, živi mnogo nad svetopisemskih sedemdeset let; dočim drug človek opremljen z izborno življensko silo, vsled neskrbnosti ali razuzdanega življenja tako obrabi svojo zalogo živ-ljenske moči, da se zgrudi v zgodnji grob. — Če pogoje zmanjšamo na naj-
nižje število, dobimo glavna dva ali pravi se dva, ki sta čisto telo in mirna duša. Da pridobiš prvo, moraš zmerno jesti priprosto hrano, moraš piti mnogo čiste vode in moraš gledati na to, da strup odstranjujoči organi, koža, pljuča, drob in obisti, izvršujejo svojo polno dolžnost. — Dušni mir je bistven,tker vse vznemirjanje, posebno neprijetno vznemirjanje, strah, skrb, jeza itd. — vsa taka dušna stanja vzvratno delujejo na životne organe, moteč njihovo delovanje, ter tako izpraznujoč životno moč in krajšajoč dolgost življenja.
a Prebivalstvo Prage (to je Prage, Karlina, Smichova, Kr. Vinogradov, Žižkova in Vršovic) znaša sedaj 494.: 31 prebivalcev.
a Dr. Avgust Harambašič. pred leti od vsega hrvatskega naroda, pj-sebno od hrvatske mladine oboževani pesnik in zastopnik hrv.-srbske koalicije, se je, kakor smo že svoj čas poročali, prodal pred nekaj meseci pro-tinarodni Rauchovi vladi in; jedobil mastno uradniško mesto. Sedajjfje odloži! saborski mandat in mandat delegata v ogrskem drž. zboru. Koalicija namerava v okraju Novsko na njegovo mesto kandidirati člana hrv. stranke prava dr. Mirka Brežana.
a Orla so si snovali češki klerikalci s pomočjo slovenskih „Daničar-jev" na Dunaju. V kratkem se nameravata, kakor poroča „Slovenec", na Dunaju osnovati še dva „Orla".
a Gibanje čet na Ruskem. Iz Rusije došli trgovci pravijo soglasno, da premikajo Rusi svoje čete proti avstrijski meji, da utrjajo nekatere kraje iu da nadzorujejo vojaštvo visoki oficirji. Na Dunaju se pa ne zmenijo dosti za to, ker se sedaj vrši, o čemur so Rusi že davno govorili.
a „Veliki Krakov1', to je s pripo-jenjem 13 okoliških občin bode štel 147.000|prebivalcev v 3904 hišah.
a Umrl je predvčeraj na Dunaju guverner poljedelske kreditne banke vitez Tausig. Pravijo, da je umrl vsled zastrupljenja z antinonom, ki je bil v njegovih sobinih tapetah.
a Novi štabni častniki pri domobrancih. Govori se, da dobijo vsi kot dopolnilni referenti pri domobranskih poveljstvih nastavljeni oficirji šaržo štabnih oficirjev.
a 0 zadevi poskusnega zastrupljenja oficirjev s ciaukalijem se še ne ve nič gotovega. Neki telegram pravi, da je bil mlad nadporočuik iz neke ga-liške garnizije nujno pozvan na Duuaj. ker se ga sumi, da je oficirjem poslal ona pisma. — Od strani policije se pa pravi, da je sled že popolnoma jasen in da bodo že morda danes imeli zločinca.
a V premogokopu. Iz dnevnika ene izmed onih 198 žrtev, ki so se ponesrečile v premogokopu v Cherry, po-dajemo sledeče vrstice, ki jih je pisal nesrečen premogar gledajoč strašni smrti v oči: Ob 10 h 30 m v soboto: Še živimo; brat Alfred je pri meni. Velika večina ponesrečenih še živi. Če bom umrl,, dajte moj diamantni prstan kakemu prijatelju. Krepimo se z vodo. Zrak je slab, strupeni plini prihajajo.
—	Ob 4 h 15 m: Mi menjavamo prostore; nas je vedno manj. Nekateri so hoteli planiti na prosto, pa niso prišli več nazaj. — Ob 7 h 30 m: Lačni smo in zaspani; zraka nimamo. Pripahlja-vamo si ga s pokrovi od vedric za vodo.
—	Ob 9 h 35 m: Strupeni sopuhi nas mamijo. — Ob 10 h 35 m: Nade nas zapuščajo. — Ob 12 h 15 m: Ker ne dobimo zraka, si delamo ventilatole. Tri imamo. — Ob 1 h 33 m: Vedno več strupenih par, ko bi ne imeli ventilatorjev, bi že bili mrtvi. — Ob 2 h 49 m: Umiramo radi pomanjkanja zraka. Imamo šest ventilatorjev. Do jutri še bo šlo. — Ob 3 h v jutro: Še živ. Alfred tudi. Mraz, slabost, lakota. — Ob 3 h 15 m: Dihamo še, pa življenje beži, konec bo — mislim.
Tu je Konec zapiskov in konec — življenja.
Dne 8. decembra se Vrli tf Celju glaVnf zbor Jfarodne Stranj. Somišljeniki, agi-tirajte za udeležbo!
Štajerske novice.
v Jugoslovani in sedanji politični položaj. „Nar. listy" pišejo minulo sredo: „Od poletja, ko sta vodila obstrukcijo Slovanske jednote dr. Šusteršič in Udržal, se je mnogokaj spremenilo. Komaj so se sešli poslanci v začetku jesenske državnozborske kampanje, so zgubili Slovenci, združeni v Šusteršičevem klubu, vodstvo. V ospredje so došli Čehi z izgovorom, da se sedaj gre za zadevo, ki se tiče Čehov. Šusteršič je stopil v ozadje. In ni bilo še dovolj s tem. Danes sta sklenila oba jugoslovanska kluba pripustiti prvo čitanje proračuna .." Iz tega in iz poročil „Slovenca" samega je torej razvidno, da so slovenski klerikalci opustili misel na obstrukcijo in so za stvarno opozicijo kakor Zveza južnih Slovanov. Tudi tokrat se je pokazalo, da je Zveza ostala s svojo mirno, stabilno politiko na pravi poti, dočim je Slovenski klub poleti samo renomiral s svo jo o bstrukcijo sedaj pa je ponižno in skesano priznal svoj greh in se vrnil k pametni taktiki, zaradi katere so poleti vsi klerikalni tiskovni klativitezi p s o-vali naprednjak e za nemšku-tarje in vladne hlapce. To lahko služi slov. naprednjakom, ki so odobravali zmerno postopanje Zveze južnih Slovanov, v veliko zadoščenje. Razmere bodo sicer kmalu pokazale, da bodemo morali o zavoženi taktiki večine slov. državnozb. delegacije govoriti še ostrejšo besedo.
v „Svobodna šola" ne da mariborskemu kaplanu dr. Hohnjecu miru. Menda je to najvažnejša zadeva, ki jo imamo sedaj na Sp. Štajerskem! V „N. Dn." smo pred nekaj dnevi v dopisa iz Pariza opisali v informacijo svojim bralcem sedanje ljudsko šolstvo na Francoskem. Ta članek daje sedaj dr. Hoch-njeca povod za več ali manj neumne in v interesu svete vere zavite polemike proti naši stranki in časopisju Verjamemo, da duhovni gospodi ni po-volji, ako se ljudi nepristransko poduči o stvareh, ki jim niso ljube! Včerajšnji „Slcv. Gosp " tudi vpije o svobodni šoli, dasi pri nas še nikdo ne misli na to, da bi bilo morda dobro, ako bi se gg. kaplanom kakor so Berk, Rabuza m tt. gledalo nekoliko bolj na prste. Pa samo jedno nam je neumljivo: namreč, zakaj razburja duhovništvo pri nas nepoučeno kmečko ljudstvo zaradi stvari, s katero je 99% francoskega kmečkega prebivalstva popolnoma zadovoljno ?
Saj pravijo poročila iz Francije, da so se vkljub skrajno hujskajočemu pastirskemu pismu francoskih škofov proti učnim knjigam na ljudskih šolah, ljudje le v 3, 4 krajih uprli, drugod pa vlada popolen mir. Ne slepite torej ljudstva in ne gasite tam, kjer vas nič ne peče. „Slov. Gosp." ne bode sedanjih razmer na Francoskem prav nič spremenil, in če se dr. Hohnjec z vso vsojo občudovanja vredno rabuli-stiko na glavo postavi, Svetujemo „Slov. Gosp.", naj se raje k^t baje kmečki list bavi s kmečkimi in narodnimi stvarmi, saj jih je več ko dovolj Tako ni na pr. o prevažni anketi glede starostnega zavarovanja spregovoril niti besedice!
v O jezikovnih razmerah na Sp. Štajerskem in Koroškem hočeta govoriti v sedanji debati o nujnih predlogih glede varstva narodnih manjšin — Wastian in Marckhl. Kako bodeta ta možaka govorila o razmerah pri naših sodnijah in pol. uradih, je znano; dolžnost je torej naših spodnješt. slov. poslancev, da ju po zaslugi zavrnejo in postavijo brez usmiljenja na sramotni
oder vse znane slu čaje „nepristranskega"' postopanja naših sodnih in političnih uradnikov. Zlasti v Celju je gradiva dovolj, pa tudi glede Brežic, Konjic, Slovenj grad ca, Šoštanja, Maribora, Rogatca, Ptuja itd. ga ne primanjkuje. Čemu bi bili kulantni proti našim očitnim sovražnikom in škodljivcem?
v Velika gospodarska shoda na Hestinju in v Ptuju se vršita v nedeljo 28. tm., na Mestinju ob 11. uri pop. pri A. Smehu (Cigajnerbirt) v Ptuju ob 11. uri dop. v Nar. domu. V Ptuju govorita dr. Ploj, dr. Kukovec in drugi. Na obeh shodih sebo govorilo o novem davku na vino.
Na nedeljskih klerikalnih shodih bo povsod dobro vprašati klerikalne poslance, zakaj so glasovali za riagodbo z Ogrsko in Hrvaško, čije posledice najtežje občutijo naši vinogradniki?
v Velik shod vinogradnikov na Bizeljskem se vrši dne 5. dee. ti. ob pol 3. uri pop. v Blažinčičevi gostilni. Na dnevnem redu je: novi tdavek na vino. Opozarjamo že danes celi brežiški okraj na ta shod.
v Tatvina v Celju. Predvčerajšnjim je nekdo ukradel gostilničarju Schwarzu srebrno uro in verižico, vse skupaj vredno 108 kron. — V Arji vasi pri Celju je pa neki krošnjar, ki nosi milo po hišah in berači, večini strankam ukradel 90 K.
v Naročila na amerikanske trto. Štajerska dežela razproda spomladi 1. 1910 800 tisoč cepljenega trsja in 400 tisoč ključev. Naročila se lahko vpo-šljejo naravnost dež. odboru ali po obč. uradih. Pogoji so razglašeni na uradnih deskah okrajnih zastopov.
v Petrovče. Kmetijska podružnica v Žalcu je priredila dne 21. novembra svoje peto zborovanje v Petrovčah. Navzočih je bilo 75 kmetovalcev in gospodinj; pričakovali smo jih mnogo več in se čudili, da je pri nas .še vedno tako malo zanimanja za velekoristna predavanja, ki jih priredi kmetijska podružnica. Prebujajte se vendar in pridružite se naši podružnici, ki vam nudi mnogo ugodnosti. Zborovanje je otvoril načelnik podružnice, g. drž. poslanec F. Roblek, pozdravljajoč vse navzoče. Povdarjal je, da bo treba živinoreji v Savinski dolini obračati posebno pozornost in negovati to panogo kmetijstva bolj. nego se je to storilo dosedaj. Na prošnjo podružničnega odbora je prevzel pri današnjem zborovanju predavanje okraj, živinozdravnik gosp. I. Fischer iz Žalca. Govoril je o prvi pomoči pri boleznih domače živine in o napakah naših živinskih hlevov. Gosp. predavatelj nas je na podlagi svojih dolgoletnih izkušen poučil, kako naj z živino ravnamo in naštel napake, na katere je naletel v slučajih živinskih boležni. Razmotrival je o boleznih konje , goveje živine in svinj, raztolmačil vzroke in povedal, kako se je naj v naštetih boleznih postopa z živino. Za vsestransko poučni, temeljiti govor se je g. živinozdravniku zahvalil g. predsednik. Ker se g. živinozdravnik Fischer v kratkem preseli v drug kraj, se mu g. Vinko Steiner zahvali za ves trud in požrtvovalnost, katerega je imel v teku let, kar je slažboval pri nas, želeč mu, da bi tudi v novem kraju svojega delovanja dosegel toliko uspehov, kakor v Savinjski dolini.
o Iz Vranskega. Ciril-Metodova podružnica je priredila 21. t. m. s sodelovanjem pevskega zbora „Ljudske knjižnice v Prekopi" koncert, ki se je vršil v novih prostorih g. Košenine. O koncertu se je slišala skozinskoz sama hvala. Bil pa je tudi mogočen pevski zbor — do 40 pevcev in pevk, ki je z lahkoto proizvajal težavne komade. Tadi prekopski zbor je nastopil samostojno ter istotako dovršeno zapel, za kar je žel burno priznanje. Po kon-
certu je govoril g. pot učitelj Iv. Prekoršek o pomenu in koristi naše šol. družbe tako vzneseno in prepričevalno, da ga je občinstvo z napeto pozornostjo poslušalo. H koncu svojega govora pa je omenil rodoljubnega gostilničarja g. Košenino, ter mu izročil v imenu družbe diplomo za nabranih 200 K v njegov nabiralnik. G. Koše-nina se je zahvalil družbi za diplomo ter vsem svojim gostom, ki so tako požrtvovalno prispevali v njegov nabiralnik, da v razmeroma kratkem času krasi njegove prostore diploma. Viharnega, dolgotrajuega ploskanja in živio-klicev ni hotelo biti konca po dvorani. Nato se je pričela prosta zabava in vse je rajalo po/„no v noč, veselo lepega uspeha, ki ga je dosegla podružnica. Želimo, da nas podružnica zopet v kratkem z enako prireditvijo razveseli.
v Iz Št. Jurja ob Taboru se nam poroča, da je dobil tamošnji župnik Zdolšek najvišje odlikovanje, menda za to, ker je glede šole v Ojstrci prodal večino prizadetih kmetov na ljubo baronu Miil'erju in par svojim privržencem.
v V Dobovi pri Brežicah se je
naselil končno vendar slovenski pekovski mojster. Potrebujejo še narodnega mesarja. Dobovčaui pa vedo, kaj je njihova narodna dolžnost.
v Ma Bizeljskem je izvoljen za župana naš vrli somišljenik ekonom g-Iva Malus. Živel!
v Za zvezo slov. napr. mladine je nabral v veseli družbi na Bizeljskem tov. Škof 7 K. Iskrena hvala!
v Slepar v SI. Bistrici. Nasejm-ski dan je prišel neki slepar v Slov. Bistrico, ki ie kaj dobro tržil s tem, da je menjaval denar in pri tem sleparij. Kupoval je v trgovinah ali pa v gostilnah pil in pri plačevanju si je dal menjati kak bankovec. Pri tem je menjalca tako zmotil, da je zopet sam neopaženo skril bankovec, na kar je zagotavljal, da ga je že on (trgovec ali gostilničar) shranil. Na kolodvoru je nekdo sleparja pač prijel, ali žal, da ga ni predal policiji. Goljnf je zopet ušel.
v Sv . Lovrenc na Dravskem polju.
Občinske volitve, proti katerim je bil vložen rekurz, so potrjene.
v Požar v Radgoni. V sredo zvečer je začelo v eni sobi radgonskega rotovža goreti in ker je registratura sama takoj v drugi sobi, je bila nevarnost vehba. Dva sosedna trgovca sta dala takoj svoja dva minimaxaparata, ki sta kmalu ogenj pogasila. Drugi prostori so bili rešeni, ali enemu stražniku in dvema ženskama je vse zg relo.
v Slabost jih je obšla. Neka vi-ničarica", 62 iet stara Jožefa Glenča se je slabosti zgradila v sredo predpoldne v Mariboru na cesti, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Ravno isti dau je pa tudi 70 let staremu delavcu Marku Feiglu v Studencih pomagala rešilna družba, ker je na cesti obnemogel.
v Zlatomašniški jubilej je obhajal 24. tm. žalski župnik Koren.
v Vendar jih vest peče. V nedeljo se vrši pri Sv. Križu na M p. klerikalni shod, a topot ne pri Hauptmann temveč pri Jurešu. Župnik Weixl si navzlic svojemu gorečemu prijateljstvu do Haupmana, ki imenuje Slovence v svoji gostilni „bindiše", ni upal sklicati shoda k Hauptmanu. Sicer pa, kdor glasuje v okr. zastopu z Nemci proti slov. društvu, voliRoškarja-Roschgerja, ki se tako dobro razume na streljanje in se brati s Hauptmanom — temu je itak vse jedno! Ali ne, gospod župnik Weixl?
v Nagle smrti je umrl med potjo, ko je peljal domu voz listja, posestnik B. Černko iz Sv. Lovrenca na Dr. p. Bil je star 82 let.
v Umrl je v Žižkovem pri Pragi oče ravnatelja „Zvezine" tiskarne v Celju g. Viktorin Casanova.
v Protestne shode proti novemu vinskemu davku .je sklicala klerikalna stranka to nedeljo v 14 krajih. Govorijo klerik. deželno- in državnozborski poslanci.
v Sv. Anton v Slov. gor. Včeraj ob 3. uri popold. smo zagledali onstran Mure v ogrskem zraku plavati zrakoplov. Zdelo se nam je, da stoji mirno, a motili smo se; 30 minut pozneje smo ga videli plavati v hrvatskem zraku nad Maceljskim gorovjem. Pre-plul je v 30 minutah približno 20 ur pešpoti. Prenočil je najbrže v Zagrebu. Bomo že izvedeli.
v Iz Maribora. Piknik „Slovanske Čitalnice" v Mariboru se vrši v soboto dne 27. tm. v mali dvorani Nar. doma. Začetek ob 7. uri zvečer.
o Železnica Aspang-Friedberg. V sredo po noči so prebili najdaljši, 2.477 m dolg predor, ki bo potreben za novo, takozv. Wechsel-železnico. S tem je vseh 6 predorov prebitih in že-leznična uprava upa, da bode nova že-leznična zveza Vzhodne Štajerske z Dunajem že 1. 1910. otvorjena.
o Velik železnični shod vprilog železnici Gleisdorf-Hartberg se vrši to nedeljo v Gleisdorfn.
Krenjsiie novice.
o Vpokojen je orožniški polkovnik Rudolf Riediinger pl. Kastreaberg dež. orožniškega poveljstva št. 12. v Ljubljani.
o Soduo prakso pri ljubljanskem sodišču je nastopil kut odvetniški kandidat vpokojeni finančni komisar dr. Robert Keriuavner.
o Kmetijska šola na Grmu ima letos 10 drugo- in 22 prvoletnikov. — Izmed učencev prvega tečaja je 21 Kranjcev in 1 Štajerc. Zimski tečaj šteje 9 učencev, letni pa 13.
o C. M. pivdružniea se je ustanovila na Vinici dne 21. t. m. Pristopilo jej je 35 letnih in 33 podpornih članov.
o V Škof ji loki je bil včeraj izvoljen za župana notar g. Niko Lenček.
o Šulferajusko šolo mislijo ustanoviti Nemci na Glincah pri Ljubljani, ker se jim sedaj toliko (!) otrok iz Gline, Viča in Rožne doline potujči (!) na slovenski šoli na Viču.
o Nemci na Kočevskem. Dne 15. t. m. so se vršile občinske volitve v Rodinah na kočevski meji, kjer so Nemci prodrli v 3. razreda z 22 glasovi večine. V prvem in drugem so pa baje izvoljeni sami Nemcem naklonjeni Slovenci, torej — nemškutarji. Poraz Slovencev mora biti zelo usoden, ker „Grazer Tagblatt" vzklika: „Die Saat gedeiht prächtig!" — (Pšenica gre v klasje!)
o Žganje nmorilo štiri može. V
Šmartinu pri Kranju je žganje vzelo tekom tedna štiri moške. — Dva s a umrla hipoma, ko sta se era nalila v isti gostilni. Zadnji je še prvega šel kropit in ga je ozmerjal, da ga je preveč izpil, potem se ga je pa še sam napil. Dva sta pa zmrznila, ko sta bila pijana, in sta tako dokazala, da žganje „greje".
Koroške novice. -
o Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu je prestopila h klerikalni „Zadružni zvezi" v Ljubljani.
o Odbor slovenskega političnega društva za Koroško je sklenil zahtevati sklicanje izvršilnega odbora vseslovenske klerikalne stranke z ozirom na zadnje dogodke na Koroškem.
PrimorstiB novice.
a Shod zaupnikov soc. dem. stranke na Goriškem je sklican na nedeljo 28. t. m.
a Italjanska liberalna stranka v Istri si je izvolila novo predsedstvo. Predsednik ji je dr. Constantino Con-stantini iz Pazina.
Fo svetu.
o Tri hčerke ubile očeta. Veliko-
varadinska policija je zaprla vse tri hčerke bogatega kmeta Olajoša, Marijo, Jnlijo in Suzano, ker so spečega očeta s sekiro ubile. — Olajoš je bil brutalen človek in je s hčerami zelo grdo ravnal.
o iuveli Matere Božje Čenstohovske.
V	Krakovem so prijeli nekega Zaude-rerja iz Stanislava, ki je hotel dati puncirati kepo zlata, več starinskih zlatih ur z biseri in z briljanti in smaragdi okrašene zlate prstane. Našli so pri njem tudi več nenavadno velikih biserov. Ker Zauderer ni vedel povedati, odkod ima to blago, se sumi, da je bilo vse ukradeno Mariji v Čensto-hovem.
o Neopasen norec. Na Dunaju so prijeli nekega Frana Putyro, ki si je domišljeval, da je bil njegov ded grof, kakor tudi njegov oče, on pa ne, ker so ga kot grofovega sina predali neki kmetici. Ta misel mu je prešla čisto v meso in kri. Da bi res postal plemič, je ponarejal plemenitaška pisma, a vedno so ga poučili, da to ne gre. — Zadnji čas je delal v neki tvornici na Ruskem kot pisar.
Grozilna pisma za grofico Lonyay. Belgijska princezinja Štefanija, sedaj grofica Lonyay. je prijela pismo v katerem se jej zelo grrzi, ako v gotovem času ne shrani pri nekem kostanju 2 tisoč kron. Policija in detektivi so začeli zasledovati pisca in posrečilo se jim je, ga emirati v osebi oroszvar-skega prebivalca Pokrocza in njegovega sina.
o Nesreče v tirolskih gorah. Tirolski deželni strelec Janez Reichhalter, ki je služil v Bolcanu za oficirskega strežnika, je odšel te dni v Goldegg, da obišče svoje ljudi, pri čemur je pa ponesrečil v prepadu. — Pri Stenicu so našli v vodi Sarca truplo voznika Batisti iz kraja Roncone. Nesrečnik je padel iz mosta 45 metrov globoko. — Pri kraju Cembra so našli v nekem prepadu kmeta Gottardija. Zdi se, da je šel radi pelagre sam v smrt.
o Blaznik v carjevi loži v gledališču. V Petrogradu se je odigral med igro Gounodovega „Fausta" ta-le prizor. Distingviran gospod pride in zahteva, da se mu otvori carska loža v Aleksandrovem gledališču. Sluga, ki je mislil, da je z redovi okičeni mož s kakega tujega dvora, mu je takoj ustregel. Med prvim dejanjem se je tujec popolnoma pravilno obnašal, a ko je nastopil odmor, je začel davati tako čudne glasove od sebe in se tako vesti, da je postala policija na nja pozorna.
V	policijskem uradu se je izkazalo, da ie tuji carski gost neki grajščak iz Žitomira.
v Tihotapci s saharinom. Velikemu tihotapstvu so prišli v Cirihu na sled. Četa tihotapcev je sestavljena iz samih Čehov, ki niso nikoli nič delali, a vedno dobro in veselo živeli. Oni so tihotapili na ta način, da so se vozili vedno le z nočnimi brzovlaki. Odpeljal se je vedno kateri ob pol 11. zvečer iz Ci-riha in ob 2 u jutro je že bil prek avstrijske meje. Saharin so jemali seboj v zabojih po 20 kilogramov in so ga shranjevali v kupeju kje pod pečno cevjo ali pa pod sedežem. To je vedno oskrbel kak spremljevalec, dočim se je pravi tihotapec vsedel v drug kupe z malim ročnim kovčegom, v katerem ni nikoli imel nič druzega kakor nekaj perila. Sedaj so jih vse izsledili.
v Red na Ruskem. Eden bivši in eden sedajni uslužbenec državne tiskarne v Petrogradu sta poneverila 1500 kreditnih listov, ki so bili deloma že podpisani, deloma nepodpisani. Oba so zaprli. ,
Najhitrejša bojna ladja na svetu je najnovejša dreadnought z imenom „Vauguard", ki je v svoji enourni poskusni vožnji prevozila 22,4 vozla. Pri tem je pa ladja vozila še s 1000 konjskimi močmi manj kakor znesejo njeni stroji.
v Princ in koristka 26 let stari Nasir Ani-Khan, sin najbogatejšega indijskega kneza, je že 8 let živel v Ox-fordn in Londonu in seje poročil s popolnoma nepoznano koristko, kateri je takoj po poroki naklonil brilantni nakit v vrednosti pol mil. kron.
d 18 slovenskih rudarjev je po
zadnjih poročilih amerikanskih slov. listov moralo umreti pri nesreči v Cherryju.
z Princ in koristka. 26 let stari princ Nasir Ani-Kban, sin najbogatejšega indijskega kneza, je že 8 let živel v Oxfordu in Londonu in sedaj se je poročil z neko popolnoma neznano koristko, kateri je takoj po poroki naklonil brilantni nakit v vrednosti pol milijona kron.
a Wili Burmeester ima pač smolo. Pred nekaj dnevi smo poročali, da si ie sloviti umetnik kupil za 120.000 K gosli Stradivarijevega izdelka. Sedaj pa, ko je mislil koncertirati v Berolinu, je njegov spremljevalec vrgel gosli radi nepažnje na tla, da so se popolnoma razbile.
o Zaklad so našli. V pritličju zgodovinske Casa del Rey Moro blizu mesta Ronda na Španskem so našli velikansko množico zlatega in srebrnega denarja. Zadnji čas je bil kupil to posest amerikanski miljonar Perin, ki je nadzoroval sam neka popravila. — Pri razstreljevanju zidov so našli mnogo loncev z denarjem.
o Pod nesrečno zvezdo je bil rojen neki Fr. Leibold v Schorzingenu na Švabskem. Leibold je bil posestnik 3 hiš in ko mu je ena popolnoma zgorela, je šel v drugo stanovat. A že prvo noč se je podrl dimnik in vsa gradnja pod njim, da je Leibold komaj in komaj skoz okno ušel. Ko je nato odrinil žalosten v tretjo hišo, so ga zaprli, ker je bil na sumu, da si je hišo sam zažgal. Dokazal je seveda svojo nedolžnost in čez 4 tedne je šel zopet domu. A komaj je prišel blizu hiše, je zapazil, da se mu je tudi ta zrušila med časom, ko je bil on v preiskovalnem zaporu.
d Moj brat je umrl pred 150 leti,
je izpovedala pred dnevi neka priča v Londonu. Šlo se je za neki prepir radi dedščine „Imate li brate in sestre?'1 je vprašal pričo predsednik. „Imel sem brata", je odgovoril priča, „ali on je umrl pred 150 leti." Sodnik je mislil, da se priča iz njega norčuje in ga je že začel karati raci tega. Priča pa je doprinesel dokaz za svojo trditev. Pričin oče se je bil z 19. leto .ti oženil in njegov hitro potem rojeni sin (pričin brat) je še istega leta umrl. V 75. letu svoje dobe se je na novo oženil in porodil se mu je drugi sin. ki je današnja priča in 94 let star. Priča ima torej popolnoma prav, če trdi. da je njegov brat umrl pred 150 leti.
o Ban in — kmet. Letos na spomlad se je — kakor smo poročali — vozil hrvatski ban Rauch z avtomobilom po Hrvatskem, med drugim tudi v Karlovec in Liko, da bi si pridobil „zaupanje naroda". Blizu Remetinca mu je prišel nasproti voz kmeta Pu-staja. Temu se konji splašijo, porinejo voz nazaj in polomijo pii tem svoro na kolih. Kmet vsled tega razjarjen, ne pusti avtomobila naprej, dokler se mu ne povrne škoda. Nič ne pomaga, ko mu rečejo, da je v avtomobilu sam prevzvišeni ban. Kaj ban! Avtomobil leti ko vrag — vsak lahko reče, da je ban, koga hočem tožiti za odškodnino. Vse zastonj — šele ko je dobil kmet 20 K odškodnine, je smel avtomobil naprej. Človek bi mislil: ban bo vesel, da ima med narodom ljudi, ki tako samozavestno branijo svoje pravice. Kaj še! Vložil je proti kmetu ovadbo, drž. pravdništvo ga je obtožilo zaradi javnega nasilja, in kmet je obsojen na 1 mesec težke ječe. Drž. pravdnik vloži priziv radi — prenizko odmerjene kazni.
Književnost.
z časopis za slovenske lovce.
„Slovensko lovsko društvo" namerava z novim letom pričeti izdajati lastno glasilo. List bo izhajal po enkrat na mesec in se bode bavil v prvi vrsti z lovom, v drugi pa s prirodoslovjem sploh. Namenjen je vsem slovenskim lovcem in se bo oziral na love vseh slovenskih pokrajin. Da list že izpo-četka prilagodimo zahtevam svojih či-tateljev, vabi odbor tem potom vse slovenske lovce, sporočiti nemudoma svoje želje in nasvete. Objednem vabi lovce-pisatelje stopiti v krog sotrud-nikov in do 15. decembra t. 1. poslati svoje literarne prispevke za prvo številko. — Vse dopise je nasloviti na: Odbor „Slovenskega lovskega društva" v Ljubljani.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni poslanec Hrasky o položaju.
d Praga, 26. nov%, Na nekem političnem shodu je izjavil drž. poslanec profesor Hrasky, da mora biti smoter češke politike padec barona Bienertha. ..Bojim se pa", je rekel govornik, „da bodo morali po sedanjem položaju v parlamentu češki poslanci obstati na polovici pota in bodo sklenili z Nemci kompromis, kateri nam bodeprinesel p o m a o ž i t ev po rt-f e 1 j e v."
Državni zbor.
Dunaj, 26. nov. Predsednik Pattai je otvoril sejo ob pol 12. Po čitanju dopisov in nadomestnih volitvah v odseke je nadaljevala zbornica razpravo o nujnih predlogih glede varstva narodnih manjšin. Malik je izjavil, da živimo sedaj na Avstrijskem v takem kaosu kakor ga še ni bilo in tudi splošna ter enaka volilna pravica ni nič pomagala za rešitev naših notranjih homatij. Po polemiki proti dr. Kra-mafu, katerega je dolžil laži (!), je razpravljal o jezikovnih razmerah na nemško-slovenski meji na Štajerskem.
Napade dr. KramäFa na nemške uradnike je zavrnil, pa je trdil, da so slovanski uradniki, ki se po njegovem mnenju ukvarjajo samo s politiko, nezmožni in manj vredni. (Medklici in smeh pri Čehih. Malik je sigurno hotel reči, da so nemški avsknltanti, ki se v Celju po noči po ulicah pretepajo in pišejo gorostasne neumnosti po sodnij-skih zapisnikih pravi nadljudje, slov. uradniki pa nezmožni radi tega, ker so — Slovenci.) Malik se je tudi pritoževal (!) nad postopanjem dunajske policije pri protičeških demonstracijah in je izjavil, da bode glasoval proti — nujnosti predlogov. Drugi govori Čeh Baxa. Seja se nadaljuje.
Zastrupljevalna afera na Dunaju.
z Dunaj, 26. nov. Preiskava v za-strupljevalni aferi je prišla do takega štadija, da se podatki več ne priob-čujejo. Sledovi kažejo namreč v neko pokrajinsko mesto in se tam preiskava nadaljuje. Rezulat bo morda znan že prihodnje ure. Pošiljatelja so namreč že dobili v osebi nekega nadporočnika; posadka in ime sta policiji že znana.
Opuščene obmejne straže.
a Dunaj, 26. nov. Cesar, je odredil, da se opustijo obmejne straže, tako-zvani „štrafuni-1 s koncem novembra.
Yojna pri Melilli se nadaljuje.
a Melilla, 26. nov. Danes zjutraj so odšle čete iz tabora proti ' Nadorju. Oskrbljene so za tri dni z živežem. Polastiti se hočejo neke vasi, ki obvladuje neke španske utrdbe.
Turčija proti grškemu časopisju.
d Carigrad, S6. nov. Turška vlada je odtegnila poštni riebit grškemu časopisju. Ta novica povzroča tu veliko pozornost.
Tržne cene.
25. novembra.
Dunaj. Poljedelska borza: Poročila iz inozemstva niso bila izpod-budna, vseme pa je normalno. Torej niti konzument niti lastitelj ni imel povoda, stopiti iz rezerve. Radi tega se je na borzi zelo malo prometovalo. V nobenem blagu se ni cena kaj posebno menjala, le koruza je bila 5 vin. višjo.
Sladkor. Trst. — Centrifuga! Pilés prompt K 35 do K 353/8, za dobavo K 34 do K 35%. Tendenca: trdna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 28'95, nova kampanja kron 24 95. — Tendenca mirna. Vreme: vedro.
Budimpešta. S v i n j a d: ogrske stare, težke do 144 vin. mlade težke 153 do 155 vin., mlade, srednje 153 do 155 v. mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 23.105 komadov. Prignano komadov, odgnano 396. Ostalo torej 22 709 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1403, pšenica za oktober K 11*77, rž za april 1015, oves za april 7*56, koruza za maj 6 73. ogrščica za avgust 13 40: Tendenca lena, promet 15.000 stotov. Ponude zmerne, efektivna pšenica se še drži, drugo mirno. Veselje kupiti tudi zmerno. Vreme mrzlo.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Apnenica s kamnolomom
v Celju razpošilja vsak dan sveže
v izborni kakovosti po znižani ceni. Velika izdatnost in maščoba! —
Čisto bela barva! Gnojno apno prodaja kmetovalcem po nizki ceni!
Prijateljem lepe umetnosti! Najprijetnejša zabava za zimske večere!
m ZQdNJE SLIK m LES
(BRANDMALEREI)
za KOVINSKO PLASTIKO
(nETflLLPLdòTIK)
Najlepše božično darilo!
s katerim lahko vsak začetnik brez velikega truda napravi izredno lepe in Učne predmete. Navodilo za uporabo je vsakemu aparatu priloženo. Cena kompl. aparat = kakor kaže slika: za žganje slik na les 18 K. za kovinsko plastiko 28 K. Dobijo se v
Zvezni trgovini v Celju.

mm.....tm+mm