Dela ne zmanjka
Prejšnji dan je dežcvalo, zato je sonce sijalo toplo in bleščeče, kot bi bila pomlad in ne konec uktobra. DomaČ^a Draga Kastelica ob Sne-berski cesli 54 se je kopala v svetlobi. Dve mlatf tigrasti mucki sta se igrali pred hlevom, poleg voza, zvrhanega drv. Izpod aapuiča so viseie kite koruze, rumene kot zlato. Biio je sredi dopoldneva, ko je večina Ijudi v službi ali po oprnvkih, zato je le hrup redkih avtomobilov, ki so vozili po Sneberski cesli, vznemirja] lišuio. ,Ma/i Andrejček, vnuk Draga KasteBca, je zlezel dedku v Mro^c ivprishihnil, ka) se pogovar-java.
»Kdor se bavi s kmetijstvom, mora delati od jutra do večera, pa ven-dar mu dela nikoli ne zmanjka. Povrhu vsega pa kmet ne more načrto-vati dela od ure do ure,« je umirjeno, s premislekom, tako je videti tudi vse drugo njegovo ravnanje, povedal štirinpetdesetlMni kmet Drago Kastelic, ki se že od mladih nog ukvarja s kmetijstvom. Njegova kme-tija je ena najsodobnejših v naši občini. »Nekako pred petnajstimi leti smo pričeli uvajati mehamzacijo v kmetijstvo,« se spominja. »Zdaj sj sploh ne raorem zamisliti, da bi brez teh strojev šel s časom naprej. S starim načinom kmetovanja ne bi bilo mogoče obdelati zemlje. Ni več dovolj Ijudi. Vsi hodijo v službe, po službi pa hočejo biti prosti.«
In ko prosim Draga Kastelica, naj pove, katere stroje že ima, katere bi še potreboval, reče: »Imam tako rekoč vse, ki jih kmet potrebuje za obdelavo zetnlje.« Našteva: »Stroj za krompir, za spravilo sena, pa traktor, kosilnico, nakladalko, obračalnik... Tudi v hlevu nič vei ne delam ročno.«
Resda stroji pomagajo človeku, toda ta mora zato skrbeti zanje; mora jih popravljati, mazati, čistiti, lepo ravnati z njimi. Za vse to pa je
seveda treba kar precej časa. Kljub najsodobnejšim strojetn Drago Ka-steli«am ne bi zmogel vsega dela. Deset hektarov obdelovalne zemlje, od tega je šest njegovih, štiri pa jih ima v najemu, zahteva več kot dvoje pridnih rok. Zato mu pomagajo tudi vsi drugi domači, zlasti pa triindvajsetletni sin Drago, ki se je sicer izučil za avtoličarja, vendar se ni zaposlil, ampak se je odločil, da bo posnemal očeta in ostal doma, na kmetiji.
»Kaže, da ima sin do dela na kmetiji res veselje,« meni oče. »Brez veselja pa danes kmečki fant ne ostane več na kmetiji,« doda.
Približno polovico obdelovalne zemlje Kastelčevi preorjejo, na drugi polovici pa raste trava za košnjo, saj v novem hlevu tnuka 25 glav molznih krav, telic in bikov pitancev. »Prej sem imel majhno štalo,« ra-zlaga Drago Kastelic,« potem pa sem najel posojilo in zgradil nov hlev. Odkar namreč obstajajo zadruge, je nam kmetom lažje. Pomagajo nam s posojili, pa tudi odkup kmetijskih pridelkov je bolj organiziran.«
Iz zemlje zraste sočna trava, koruza, na njivah se bohotijo zeljnate glave. Ce zemlja dobro obrodi, tudi biki pitanci rastejo hitreje, mleko je boljše, pa tudi več ga je, krompir je okusnejši in debelejši, zeljnate glave so trde in tudi naribano, kislo zelje je boljše. To ni nepomembno, saj Kastelčevi živijo od vzreje bikov pitancev, prodaje mleka, krompir-ja, zeljnatih glav in kislega zelja. Toda zemlji se ne da samo jemati. Treba ji je tudi obilno vračati; jo gnojiti, kupovati za njeno obdelavo sodobne stroje, zaščitna sredstva za rastline in še marsikaj.
Ko pogovor nanese na številne funkcije, ki jih opravlja — Drago Ka-stelic je namreč član odbora za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini, član kmetijskozemijiške skupnosti, predsednik delegacije tozda Dobrunje, bil je tu3i predsednik zadružnega sveta Ijubljanskih zadrug, zdaj pa ječlan —postane njegov glas živahnejši. »S funkcijami je težko«, pravi, »pozimi še nekakogre, toda poleti, ko je košnja...« Stavke ne doreče, zato pa doda: »Nisem pa eden izmed tistih ljudi, ki bi kaj odrekli. Je že tako, kot pravi star pregovor: Tistega konja udari, ki fejst pelje.«
Z Dragom Kastdicem svi knod)ala dobro uro. Imel )e shičajao č«s, ker mu \t zboleia ena i?med krav in je pričakoval obisk živinozdravoika. Mali Andrefček se je it zdavnaj i/muznil iz dedkovih rok. Takle pogovor seveda za majhne faatite oi zanimiv. Toda čeprav sva dolgo klepetala, sem Draga Kastdica pozabila vpraiaii vnto stvari. Ali n čydno, da nisva prav uč rekla o tem, ktkioa je bila letoiDja le-*¦•*                                                                                        DARJA JUVAN