212
Gorska:  Bohinjski  Savi.
Slovstvena zgodovina takih bornih početkov beletristike ne sme ravnodušno prezirati, niti jim ne bode brez uspeha posvečevala svoje pozornosti. To slovstvo1, katerega neznatni proizvodi se še dandanes pri Poljakih, Čehih in Slovakih prodajajo na semnjih, bistro pojasnjuje duševno življenje ne samo Rusov, temveč tudi Poljakov, Cehov in Jugoslovanov I In kako hvaležna mora biti primerjevalna slovstvena zgodovina slavistom, ki so n. pr. dokazali, da treba Apolonija Tir-skega zasledovati le do Cehov, zakaj k Poljakom in Rusom je prodrla le češka preosnova tega romana! Pokazal pa sem menda tudi ob enem, bolje nego bi bil mogel z najobširnejšimi razpravami, kako si mislim na strogo filološki metodi osnovano slovansko slovstveno zgodovino, a dokazal tudi, da se da sploh o njej govoriti. Slovanski narodi sicer v zgodovinski dobi niti v kulturnem oziru niso nikdar tvorili celote in je tudi ne bodo, pa vendar je bilo med njimi vsekdar toliko in tako živahnih vzajemnih odnošajev, da se pravo spoznavanje njih preteklosti kakor tudi pametna sodba o njih prihodnosti neizmerno razbistri, ako krenemo v slovstveni zgodovini isto pot, ki jo je ubrala primerjevalna slovnica slovanskih jezikov s tem, da prodira še dalje preko Miklošičevih  vzporednih slovnic.
Zlasti pa mora biti naloga take univerze, kakršna je dunajska, da brani slavistiko prevelike razcepljenosti in plitvosti, manjše slovanske literature pa prevelike domišljivosti in osamljenosti, ki bi se lahko tedaj pojavila, ako bi znanje velikih kulturnih jezikov sploh nazadovalo. — S to zadačo bi dunajsko vseučilišče vsestransko koristilo.
JU
Bohinjski Savi.
ed temnim skalovjem izviraš,            Blestiš med zelenimi hribi,
Sumeča v dolino derviš,                   Obiščeš prijazne vasi,
Ko tek svoj umiriš — mladenki         Sumiš po  cvetočih  planjavah
Podobna v daljavo hitiš.                   V tujino med druge ljudi.
Ko prideš do znancev, izroči Pozdrav jim iz naših gora, Kjer bistra na dan ti privreješ, Kraljica slovenskih voda.
Gorska.