Marijan Brecelj:
Turizem v prihodnjem letu
Problemi, ki se postavljajo v zvezi s turizmom, nam vsako leto čedalje bolj jasno vsiljujejo potrebo, da se jih lotiroo korupleksno in sistematično. Pogrešno bi bilo trditi, da doscdanja aktivnost Ijudskib. odborov, gospodarskih in družbenih orgaaizacij na tem področju ni bila uspeSna. Na&protno, prav ta aktivnost je v marsičem prispevala, da smo s sorazmerao majhnimi sredstvi dosegli v povojnem razdobju znaten porast turističnega prometa. Stevilo dotnačih turistov se je povečalo od 720.000 v letu 1938 na skoraj 3,000.000 v letu 1955, število inozemskih turistov pa od 340.000 na skoraj 500.000. V takem položaju pa, ko gospodarske organizacije, ki so usmerjene k turisUčnemu prometu, razpolagajo še s skromnimi sredstvi, so vsekakor dane veČje stvarne možnosti bolj ekonomičnega in ob-sežnejšega izkoriščanja teb zmogljivosti. No, vidimo pomanjkljivost potrebne koordinacije vseh tistih čintteljev tako gospodarskih kakor političnih in družbenih, ki delujejo na tem družbeno ekonomskem področju. Prav ta pomanjkljivost pa povzroča zelo pogosto tudi neposredne težave. Posebno vprašanje predstavlja investicijska politika v turizmu, ki smo jo doslej samo deino rcševali. No, kaže, da bo tudi v bodoče potrebno, vsekakor tako s splošnega kakor z gospodarskega stališča, lotiti se v tem pogledu sistematične krepitve osnovnih sredstev v turizmu.
Iakušrtje lamske in Jetošnje sezone nam jasno velevajo, da moiramo na tem podiročju napravi-ti nefcatere spremamibe v sedanj-em siistemu in v pj-alk&i. Zaradi aktualinosti nalog, posefono fcistih, ki se tičeijo inozemakega turizima v Jugosiaviji, j/iih moraimo reSevaiti že sedaj, večino pa Se p>red aprejetjam d.ružbenega iplana za Iefco 1957. Go~ spodar-lke in družbene organizaciije im državni argand, iki so zadolženi z nallc&gaimi iz tiirizana, so amalizLrali sedarnje stanje in ugotaviLi, da mora-mo igprsjefci določene spremambe ina vseh tistili padiro6jiih, ki viplivajo na razvoj taiko doma<Sega kaikor tudi inozemskega tuirizma j>ri nas. Razen temeljineigia viprašaiiija, kalko doseči v "turisitiičinem sezaasikem gostinstvu ir&ntaibiilnost podjetij, hkra-ti ,pa amogočiti izkoriščanje vseh zmo@ljivositi za donnaiče Ln tuje tuiriste, so bila obdelana tehnidna in ekonomska vprašarnja v zvazd s iprometom, 5 carunsikiimi iin finančiniimi ipredipLsi, z vnprašanji izdavjaaja vizumov in tairif za vizume. Obdelani so bili prav tako tudi g-oispodansiki instrumetiti, ki ,naj zagotoviijo komuinatn dahodike iz buriz.ma, ra25praViljalo se je o invasticijisiki ipolitilki, o orga-nizaciji infonmativine in prapagandn« ^lužbe ter s tem v zvezi tudi o funkoijah družbenih organi-zacig V tarizimu in Tunisbičjne aveze Jugoslavlje kot organizacije z določenimi uradiniimi poobla-stiH. Kaikor smo že zgoraj nagJasili, so bili od vseh teh orgainov že pir-ediložera predilogi kot re-zultait j>osvetova)n.ja vseh zakiteresLrainlih činiite-Ijev.
Zairadii aiktualnosti želimo v tam fflaniku po-sebej ipoudaniti po-mein reguliTairija cen v sezon-akem ipenziomsfkem goatinstvu. ReSvtev tega vpra-šanja je nujina zaradi usmerltve poLitSke ikomun in za razvoij domačega turiama, posefbno pa je nmjma za ra>zvoj i.nozamskega tur.iiama. Uspeh na-šega nastoipa na tooKemsikem bržiS6u bo zagotov-](j«n samo talko, da bcKtno p-ravočasno objavili ce-ne, preda-eetn gastsinskMi Ujsluig in tarife (cene prevozaSh uslug, cen« vizuinov, tunistiičine takse ibd.). Drugli praiv toko mnjen pogog je, da teh cen ne sipremiirujamo več.
Izkušnje iz minulega in letošnjega leta
Kaj naim (kaže analiza lainsike seizone in osmih meoecev l«to&njega leta? Zaataio smo s\preimeaili
MaHJan  Brecelj
gospodjarske instrLimenite, ki uravnavaiio poslo-vanje gostinsikili podjetij tudd v turističndh fcra-jiih; predvsem gre za bistvene spceimembe v de-vizinem si»teanu. Tuikaj na.j ponov.no poudarimo, da je najvažnejši vzrok letošnje aftabše tuirLstitne sezone, ipose^bno v prvih meseaiih, tičal v tem, ker so bild ti uflcrepi storjani prepo2aio in se je zato naš nastoip na inozarnskih bržidčih tolikt) zaikasinil, da se naša podjetja niao mo-gla vkJijuoibi v inozemsko tržišče v času konguinktuTe. Razen t^a moraimo ugortovibi, da so sipremam/be v teh gospodanaktfh imstiruimantLh tudi obje^kitivno v;pli-vale na razvoj leto&ijega imo-zeimslkega turizma, posefbnio pa so se zaostnilii problemi domačega tu<rizitna, ki so sicea- aktualnii zaradi relativno nra-ke kuipne moči domačegia iprebivalstva.
Ce smao ai zastavili nailago, da s tameljito analiao osvetllimo ipoložaj sezooislkega tuTtizma kot čimitelja v itiirizmu, tadaj moramo poudariti, da je piraiv ietošaje leto — ki^ub pamatvjlfclij iivositim
in težavam, fci smo jih imeili, — odprlo oajgen ia poziiitdven proces iprilagojevanija turifstičnega go-stinstva tržninn ipogojero. Ne smemo ipozabiti, da so vsi prejSnrji sistemi tako aJi dirugače toldiko su'bvenoioindirali sezonsko gostinstvo, da 90 s tem zaikrilli račume remitabilitete ter tako navajali podjefcja na megaspodainno poslovamje. Visdka de-vizna stLmulaoija, pasebrK) v letu 1955, je bila še bolj ugo^dina za negoapodarno ipoislovanje. Zato je razuimilrjiivo, da je povzročil nagli p,rehod na goapodarmo posJovainije v pod|jctyili težave, da se podjetja ndso pravočasinio anašla in da so zato brez potrebnab. niotranji1!! analiz svojega poalova-nja v števitajiih pirkaerih nesolddno nastoipala v svojinai cenami.
Velike razlike v cenah
Taike izkuSnje so te>rjale naijprej ra^zčiščenje glede Jastne cene, ker samo lastaa cena, ne pa prodajna cema, lahlko služi za kriterij uirejevanja odinosa sezonslkega gostimstva do slkupnoiati in za ngegovo rentaib.i.liteto 'taiko na področju dama-čega kaikor na piodf»6ju iinoz«mgkega tuniama. S po-mo&jo gasipoda.rsikiLh ocrganizaeij, predvsem go-Srt.imislk.Wi zbornic im tuiristionih zvez so biJa p<re-g>l©daoa števikia podijetja raalii6n,i!h kiategorij z namenioon, da se ugotovi stvarna cena. Ta pre-gled je poikazai valiike razlike, kii so včasih tudi nera«uml:jive. Taiko je n. pr. v diveh hoteliih ka-tegiatiLje »A«, ki posluijela v prilbLižno eixalkrh pagojiih, v enem izmsd njiju cana za 1 penzion 3285 diinarjev, v drugt>m pa 1482 dinarjev. Take in podobne raaliike so tudi v dirugih ikategoriijah. To je Jahiko dofkaiz, da nmogim padijelu>m ni do tega, da bi se trudila doseči gogpodainsfco upra-vičeno in doipusbruo lastmo ceno svojih uslug, temveč 90 se usmejMla samo na brmuitno kori-jiinikituro tea- so zato izgubila iz vMa pravi račun rentabMinosbi svojega poslovanijia.
Nujne so določene spiemembe
Nailoge podfletLj in dirugi.h gosipodarskiih orga-nizacij kakor tudi diržavnih organov. fci delajo na tem podiro6>u, so biie jasne Patrebno je bila na temelju sedanjih cen mat«riala, na teme.lju vLšime pladnega skJada in iiipoStevajoč sadainje gotspodaraike iinstruimente, ki bremyn'iijo fcuiristiC-no gostinisitvo, izračuea/ti realno lastno ceno: pradaano ceno uslug. Na temelij.u tajko izračuaa-nih can je bi-lo brefoa razip.ravlijafci o tem, ali ima tuiristii&no gosbinstvo patrebne pogoje za uapešen nastcnp talko na doanačem kakor tudi na inozem-skem bržišču in ali nudi zadositno materiailino osnovo komanaltni palvtilfci, ki se naj v turistionih kraijdh naslainja na do^hodike iz turizuna. Analiza je pokazala, da )e pabrebno napraviti neikatere sipire.mam;be tudi v pagoj«h ekono.msikega poeslo-vainja turistionega gastLtiiStva. Za te spremitimbe gov<&ri detjstvo, da je letoštxja ^raiksa pokazala zmižamje doma&e.ga prometa v tuiristionem go-sti/nstvoi, da nadalije nismo bili dovo-lj kotmku-reru&nii na iinozamisikejnfi tržiš&u iin da so kon&no komune iisSkale v turishičnih podiiebjiih finam&na
Nadaljevanje na 2. strani
(Nstdaljevamje i   1.  stranl)
aredstva za svoge potrc*>>e pretežno s fieikalnimi ukrepi, taiko pa abje;ktiv«K> zavirale turistični promet. Ce sntuo tarico pofcrdiili, da penzionsko go-stinstvo v sedan^m stanij-u zaradd svoje neren>ta-bilnosti ne iFjare vzpodlbujatd turističnega raz-voja, deiprav p© drugi strani vemo, da nam po-sebmo kuizejnsiki turizem omogoča pomemben dotok ippviz (od tega je 60 odstotkov iz penzion-skejja gostdnstva, drugih 40 pa so izdatki ino-zgihsikega turdama), tedaj je gospodiarsko upravi-čeno, da to rentabilmoisit oimog-očimo. Mnenja smo, da je potrebno tudi v penzio>ns'ketm gostinstvu ustvairijti pogoje za razvoj domaiega turizma, ki jih ne maremo gledati sanao z ekonoimskega sta-lišča temveč tudd kot eleanenrt, kti je nujno po-trrebem za cnbmaivlflanje in krepitev delovne spo-»obnasti našega delovneg« človefca. Bilo bi ne-vzdirž]>jivo, če bi naše panzionsko turističmo go-stinstoo uismerild saino na inozemski turizem. Zato mooramo reževati v tem pogdedu cene turi-sti&nega gostinstva tako s stališča nu(jnega- raz-voja damačega turizma kaikor tudi s stališča povečainja imozemskega tuirizma.
Stimulacija iz turizma bi pripadala komunam
Razem spJošnih kotrdsM, kd jih priinaSa turi-stični promet v mednarodnem živiganju, pred-stavlja turizem vBekaikor v vseh državah gospo-d>airisiko najrenitalbileejši načtn izvoza. Zato je naša goispodansika politika kakor sicer v celoti pri izvozu imtenzivno zaimteresirana na poveča-»ju Anozeimsikega turizma. Tu pa se jasno po-staivlja kot pogog k<>nikurenčnost z drugimi, ipo-setbno sosedniimi diržaivami. Letošnje cene so potkazaile, da smo konikurenčni sa.mo v višjih kaitegoriijah, in to pri taiko imenovanem i«ndivi-diuaJmem tajinizmu, da pa srao medtem izgubili kom!k'iir€itiono®t v piredsezoni in posezoni pker ne dsnjtmo popuista aii dagemo prtsmaijhne popuste). Bazesn tega smo premalo ikomk.uirenoni v skuipin-»kih amgežmaijiilh, ki pTedstaivljiajo piretežni del posilov v vseh vetlikih iai malih potaiških «rgani-zaciflah. Tukafl je dejamSiko odioiitev jasna: če Želimno usiptšno naetopiiti na inoeeirnslkiih trždščih Z naSimi turistiičiniimi usluigajni, tadag moramo biti popolnoma konkurenj&no sposofoni.
Pri tem pa, ko težimo za razvoj«m domačega in. inazemnskega tuTiama, nikakor ne sinemo za-nemariti pol«žaja turistiičnih področij, ki so nuj-no vezana v svoji finančni politiki pa-av na ta turiističnd proanet. Zaito misfldsmo, da j« pravitoo tako s spJošnega stališča kaikor tudi zairadi ma-terialne zainjteresii-anoeti, da tuirizem čimn bolj tesno pofvežemo s fcomunami To poimeni, da naj gre vaa usitvarjalina aikumulaci(ja iz turisrtionega gostinstva v kgrisit koraun, p^ri čeimer naj komune same sprejeimago gosipodarske imstrviimenle na temelju rentabilnosti posamezinih podjetij. Te-me-Ljme okvire teh mstruimentov naj bi določila sikupnosit, ki po drugi strani prevzema nase dolž-nost, da zagotovi po že omenjenih stališčih ren-tatoiJmosit turistionega gostinsitva v ra^ivoju do-mačega in inozemsikega tuirizona.
Ob težnji k te.m smatram bi bilo na temelju analize potrebno dosedanjo lastno ceno znižati, in to za pribldžno 15 odstotikov (inajnreč tisito, ki je goapodarsko upravičena, ne pa tiste, ki je samovoiljna in negoispodarno viisoka). Taiko bi podjetja imela zadostne oenovie za svoje renta-biJmo po-slovanje in — kar je važno — dobila bi možnost, da z diferenciranjem cen (piredsezona — posezoma t- sikupinsiki angažmajii in podabno) vodijo politiko čim boJgšega izkoriščatnja svojih zmog]|iwo®ti.'
Dofanje premij podjetjem
Pti razipravlija.nju o vprašanju, kako doseči boljše pogoje za iposlovarnje v turističjiem gosti«-stvu talko v gotspodarakem odiboru kakor tudi v kaorddnacijskem odboru zveznega izvršnega sveta so prišli do sfclepa, da j€ premiranje pod-jeti.j na pronnet, ustvarjeoi v sezomkem penzion-sikeim gostmstvu tremiitno kot gospodainski uikrep najbolj smotrno. Težišče te«h premiij bi bilo vse-kakor na predsezoni in posezoni, da bi se zmo-gilijifvcnsiti 6im bolfle in čim bolj ekonoffniono iz-koriatMe. Preroije bodo obiračunane na vrednost proimeta, in to v sezomi v vdSini 10%, izvan se-zone pa 25°/o, in to, kar je rasruimiljivo, samo za sezonsiko penzionsko gostinstvo. Dosedanjd tirri-stični tečafl 400 dinairjev za 1 dolar se ne bo spre-menil.
Briistojini državmi orgami bodo da]i potrebna navodila glede ugotaivljjainja, katera pod'jetja so
sezonjsdca penziansika podgetjja, o času sezome ia o tehniiki obračunavanja premij. Podirtati mo-ramo, ča tu ne gxe za neko linearno zniževanje cen, temveč se nudi sezonisikim gostin^ikim pod-jetjean možnast, da prilagajajo cene uslug pogo-jem doanačega in inoizomskega tržišča. Mnenja smo, da bodo imela pod|jetja ta'ko možnosti za bol-j ekonooni^inio poslovamoe, razen tega pa jih bo to predvsem spodbujalo k prizadevanju, da po-večaijo proizvod.nost.
Predlogi za spremembo instrumentov
Razeom tega absitajajo tudd predlogi za spre-membo nekaterih instrumentov, ki jih je mo-goče ublažiiti, če se nanašajo na sezomska tuiri-stična podijet^a. Obresti na osnovna sredstva bi maj še Jiaiprej dodočali Ijudski odbori, vendar naijveč do drveh odstot&cv. Ljudski odtoori bi prav tako do-loiali lakalni davek na proroet, naijveč do pet odstotikov, razen na allkoholne pi-jače, za katere ta OimejHev ne bi veljaia. Pen-zionskemu tu.ristionemu gostinstvu bi se naj na-dalje omogočilo popalno izikariščanfje amortiza-ciije. Kornuaa naj bi bila uipiravičena, da p.redipiše s«zwasikeimu penzionskemu gostinstvu plačevanje aimortiizacije samo v času sezone. Taikao za biva-nije bi bilo p-otrebno vskladiti s takimi taksami v drugih državah. Lijud^slk.i odibo.ri bi naj bili upravičeni, da neikateriim sezonskLm gostinskim poidrjetjem in obratom p.redpišejo pdačilo druž- . benih obvezinosti v pavšalmiti zneslkih, prav taJco pa naij bi imeli možnost, da del do/bička pre-pu'3tijo sezomskkn gostinsk.iin podijetje-m v kchrist imvestici.js.kih skladov teh podjetij.
Mnen,ja smo, da je s tom dana jasna osnova našim gostinisikim podjetjem, zboinnicam in turi-stičnim birogem, da se piravočaano Ln solidno piriipravijo na poriihodinio sezono. Ti goapodarski in.&truimenti predstaviijajio jamsbvo s strani upravnih orgaonoiv, da ti ne bodo vplivali na spirememfoo cen in tarif. Zato jii noibene^a vzro-ka, da se naša podjetja ne diržigo sfrrogo cen, ki jdh bodo sedaj določila, ker Jahko saimo taiko usipešno računamo na raevoj domačega in ino-zeinsikega tuirizma. Hikxati bodo odločitve o pre-voanih tarifah dale. sfcupino s cenami penziom-fikega gostdnstva zadostno osrvovo za pcavočasno in uspešno propagamdo v inozemstvu.