2W> Številka. IVsi. v srnin 2*2 noveinltra IVžaj XXIV ..Edinost" iliaiu dmlritl nn iinn. tht.mi nedelj in praznikov. tjutraj m ivp^ir ob 7. uri. ponedeljkih in po praznikih itIihih oli {» uri zjutraj. Vnro^nl** /.naftu : OIih iadanji na leto . . . jrlil. 2* «amo vt^erno izdanje PJ-— 7.* pol let«. Četrt !eta iti n« menee raziiierno. Naročnina je plačevati naprej. Na na ročhe brrr. priložene naročnine uprava ne ozira. Na drobno s* prodajajo v Trutu /.juL-ran,e »tpvilke po 3 nvč. večerne številke po.'*! - rt?**: pnnedeljake zjiitriinje številke yo 2 nvč. Izven Trata po 1 nvt\ vet'1. (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROŽTVA „EDINOST" U PRIMORSKO. Telefon Atv. S70. 4 nvc. > etilnoatl Je moč! Oglaat *e račiinaio jn> vmiiiIi v volilu. 'An ■ enkratno naročilo « nrimernim pt*pti*t>sn. Powlnna. OMinrrnice in iavne zahvale. domači oprl umi itd računa jo po ivttrodbi. Y*i dopiai m h | pošiljajo urntnišlvii. Nefrun kovani doni*i ne sprejemajo. Rokopisi ■«♦» ne vračajo. Naročnino. reklamaei je in o|(ia«e ime-jema upt'iivnlAlv«!. Naročnino in oiria«e je (ilačevat.i loeo 1'rat. I rrdiilSbo In t is!« urna »e nahajala v ulici Caiintin «tv. VI. I pravtiKito. <»«1 -prniniittii in s prejemu u J c iuaerulov v ulici Moliu piecolo -1 v. i. II. nud-tr. izdajatelj in mVnvorni ure.inik F i a n G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Kdinosti". Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) I Ml ll a j 21. Cesarje sprejel dane« popoludne poslanec Pergelta, Funkeja, Pradeja in Engela. I hl n ji j 21. Med današnjo sejo zbornice poslancev ho se načelniki vseh klubov zbrali pri predsedniku tiru. Kuchsii v posvetovanje. IMlliaj 21. Členi avstrijske kvotne deputacije odpotujejo danes popoludne v Budimpešto. Dunaj 21. Komisija za preosnovo ij 14. je danes zvečer sklenila po daljši debati, z 28 glasovi proti 8, tla se ima izvoliti pododsek 7 členov, ki naj prouči vse predloge, stavljene v komisiji. Ta pododsek mora izdelati svoje I poročilo do prihodnjega torka. Dunaj 21. (Zbornica poslancev.) Med ulo-gami je dopis ministra-predsednika, glasom katerega je sklicana skupna delegacija za dan ,'M). t. m. na Dunaj, nadalje predlog posl. Vnkovie'a o podpiranju pomorskega plovstva in o čiščenju dalmatinskih pristanišč, predlog Sohonererjev o kazenski preiskavi proti osebam, ki so krive poloma gališke hranilnice. Istega predmeta se tičetu tudi predloga posl. Pesslerja in Kaiserja. Med interpelacijami se nahaja ona posl. Panizze o aretiranju italijanskega podanika Benfantijn na parnikn »Moee-nigo« in posl. Kathreina o preganjanju katoliških Sta jarce v. Po preči tanju ulog so govorili o obtožbi Thunovega ministerstva socijalni demokrat Zellcr, Schonerer in Och lhk. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu: prvo čitanje predloge o nagodbi, začasni proračun in budget za leto 1900. Ituilillipcstu 21. Proti koncu današnje seje v zbornici poslancev so nekateri členi skrajno levice zahtevali pojasnilo, zakaj .ne še ni razpravljalo o poročilu kvotne deputacije. Minister-pred-sednik pl, K/.ell je izjavil, et0W!l 21. Neki list, ki izhaja v Johan-nesburgu, javlja, da transwaalska vlada nadaljuje tlelo v rudnikih na zlato ter da je neresnična vest, tla bi vlada dala iste uničevati. London 21. Večerni listi imajo brzojavko iz Esteourta od včeraj, glasom katere se potrjuje vest, tla prodira Jouhert z vsemi četami proti jugu, t. j. proti Kstcourtu. Obleganje Ladvsmitha tla je menda opustil. Hrvatsko-ogerska nagodba. Zagreb, 11». novembra 1899. Vsporedno s pogajanji avstro-ogerskimi glede kvote se vodijo tudi hrvatsko-ogerska za obnovljenje nagodbe. Gledć prvo omenjenih pogajanj je že došla vest, da so se razbila, ker niso mogli priti do nikakega rezultata. Druga se bodo morda vodila nekoliko dalje, ali ta se konečno gotovo ne razbijejo in vse kaže, tla se zvrše tako, kakor — bodo Mati jari hoteli! Je ljudij, ki se tudi za tinancijalne odnošaje ogersko-hrvatske poslužu-jejo besede kvota. Kvota zato, ker se ta beseda rabi tudi v iinancijalnih odnošajih avstro-ogerskth. Kolikor se Hrvatov tiče, je ta izraz povsem nekorekten in netočen. Tudi mi bi hoteli, tla bi tudi v Hrvatski šlo za kvoto, ali tu gre, na žalost, samo i' O I) L | S T K K 31 Sursum corda! Spisal E—n.—n. To je trajalo nekaj minut. Naposled se je Savič zopot zavedel. Obrisal si je solze. Potem je začel govoriti s trepetajočim glasom. — Pravzaprav bi me moralo biti sram. V mojih letih, po mojih izkušnjah, z mojim prepričanjem — pa solzd! A meni je tako čudno, tla meni niti sram. Sedaj je tudi ona zopet našla besedo. — Kj, kaj bi Vas bilo sram? Prosim Vas, kdor nima več olzA, ni niti pravi Človek. Ampak jaz sem bila neumna, brbljala sem same neumnosti, ne da bi bila pomislila, da Vas utegnem raz-žaliti s tem. — Ne, Vi me niste užalili. Ta hip se ne spominjam, kaj ste govorili. Pozneje so gotovo spomnim, pa bom tudi vedel, ali je prav, ali ne. A sedaj mi je čudno, jako čudno. Vse, kar vidim,je nenavadno. Vi stojite pred menoj, kaj ne? Vi ste Tonka Hrastova. A jaz vidim pred sahoj neko čudežno bitje. Vaše lice, Vaše oči, barva Vašega obraza — vse je izpremenjeno. Jaz gledani laelovo matlono, pa zopet devico orleansko, pa oči madame Sandove, a dobro vem, tla stoji preti ma-noj Tonka Hrastova, moja učenka, ki podira moje nazore... O, ne mislite, tla se mi blede, A vi ne morete videti tistega oblačka na nebu, ki ga vidim jaz. Rdeč je, svetlordeč, z zlatimi robi, iz njega švigajo bele strele, bele kakor srebro. Jaz ga vidim, vidim, vidim. In strelo su zadirajo v moje sred, in sedaj čutim kri, ki kaplje počasi, prav počasi v mojo dušo. V mojih prsih, povsem na dnu, se nekaj giblje, a jaz še ne vem, kaj je to... Oh, ne, — ne glejte me tako! Pravim Vam, tla se mi ne blede... Naenkrat jo zakričal. — Za Boga! Kaj ste naredili iz mene? Vi ste mi vzeli moj mir! Pregnali ste ga. Daleč io že, tam za tistim rdečim oblakom, odkoder se mi roga. In nikdar več se ne povrne... Umiril se je zopet. — Ah, ne poslušajte, U:ij govorim. To je grozna ura. Posloviva se za danes. Samo za danes. Jutri bo vse dobro. Do jutri so mora povrniti moj mir in tedaj bova zopet govorila, kakor vsaki dan. To je bil neprijeten, ali samo slučajen intermezzo. Jaz nisem kriv, Vi pa tudi no, Vi ne... Tonka je čutila, da ne more izreči nobene besede, ki bi bila sedaj na pravem mestu. Nemo mil je podala roko. On jo je stisnil tako, kakor še nikoli. Tmli to se je zgodilo nezavedno. Ona seje za tangento. Razlika je velika ne samo v formi, ampak tudi v stvari, razlika je bistvena. V odnošajih avstro-ogerskih Avstrija in Ogerska tlrtpri-našati vsaka svojo kvoto v razmerju d a v fini h m oči j za pokritje potreb, skupnih vsej monarhiji. Pred vsem se torej določuje potreba, a za njeno pokritje vsaka polovica doprinaša svojo kvoto po določenem razmerju. V odnošajih ogersko-hrvatskih je operacija povsem drugačna. Najprej so določuje, koliko Hrvatska potrebuje za pokritje svojih avtonomnih potreb. Po tem se tangentirajo njeni dohodki. Zadnjih 10 let je bilo določeno, da 44°/0 njenih dohodkov zadoščajo za pokritje teh potreb. Tako daje Ogerska od hrvatskih dohodkov 44°/o Hrvatski, s katerimi naj poslednja skrbi za svoje avtonomne posle, drugih li°/0 ostaje kakor doprinesek Hrvatske za skupne potrebe. (Razlika mej operacijo v avstro-ogerskih in ono v hrvatsko-ogerskih odnošajih bi bila torej, po domače povedano, ta: v avstro-ogerskih odnošajih določajo najprej skupne potrebe in potem še le, koliko naj vsaka polovica plača za to potrebe. V hrvatsko-ogerskih odnošajih pa določajo najprej avtonomne, to je: lastne domačo potrebe Hrvatske in potem gre ono, kar preostaje od dohodkov Hrvatske, za skupne potrebe.) Vsakih) vitli, da je to prava linaneijelna podvrženost, ki tlela, da jo vsaka avtonomija Hrvatske iluzorna. Da je to res podvrženost, more se sklepati že i/ tega, da regnikolarna deputacija Ogerske ima pravico u t i-kati se v do loč u njo avtonomnih potreb Hrvatske za odmerjeuje dotične tangente. Hrvatska regnikolarna deputacija iina pravico, da predlaga tangento v razmerju realnih potreb Hrvatske, ali regnikolarna deputacija ogerska ima pravico, da pretehta ta predlog, to je, tla se uveri : ali so vse one potrebe realne in ali se ne dajo omejiti?! Pustimo na strani vprašanje, da-li se tangentirajo vsi dohodki Hrvatske in da-li se ka- obrnila počasi, on pa jo gledal za njo še dolgo in ko je že izginila, jo je še videl... Potem je odšel domov. Tisoč misli se mu je križalo v glavi kakor bi bilo same strele. V možganih mu je bobnelo va-lovje razburkanega okcaua. — Kaj se ju zgodilo? Kje je moj blagi mir? Kje je nirvana? — Ali, to ni konec, ki sem ga pričakoval. Listje pada z drevja, a to se je zgodilo že stokrat in veje so zopei zazelenele, pognale so kali, popki so vzcveteli in i/, cvetov so nastali plodovi. Ze stokrat — iu zopet se bo godilo tako. In seme pada neprenehoma v rodovitno /emljo, sneg ga ne zamori, ta odeja jo samo čuva. Zima ni konec... Sobice zašije, nastane boj v naravi in toplota zmaga. Večno ponavljanje, večni boj... < )h ! Kaj se je zgodilo?... Solza! Kako dolgo je že ni bilo v teh očeh?... Kje je moj mir, moj blagi mir?... Ona jo dejala > Tedaj moram bai žalostna tildi jaz. In duša je zaplakala. Kje je moj mir? I »i l je ves potrt. Sel jo k oknu iu se zagledal v noč. Zunaj je bilo vse pokojno in v tej tišini je bilo nekaj veličajnoga. Ta noč je bila kakor Visoka Pesem, prestavljena iz sveta glasov v svet stvarnosti. Gori na nebu so migljale zvezde, njegove ljubljene zvezde... In ta hip se mu je zdelo, kakor bi njih bajna svetloba govorila. (Pride še.) kor skupne |>rr<*Ine smatrajo morila tudi mnoge, ki so lf ogerske potrebe, in sicer v tn namen, i se dokazalo, da Hrvatska zadošča sebi, da je v stanu namreč pokrivati skupne in svoje potrebe, tedaj bi se operacija morala spremeniti v zinislu nagodbe same ter bi se najprej morala določiti tangenta za skupne posle. A prav tega nočejo Madjari. Sicer pa tudi to ne bi bilo linanoi-jelna neodvisnost. Regnikolarna deputacija Ogerske sicer ne bi imela več pravice preiskovati avtonomne potrebe Hrvatske, ali hrvatski denar bi še vedno ostajal v madjarskih žepih in Madjari bi razpolagali žnjim za svoje interese. Ob današnjem /istemu ne morebiti govora o pravi linancijelni samostalnosti Hrvatske Vse-ukupno državnopravno razmerje bi trebalo spremeniti, trebalo bi namreč, da Hrvatska bodi jednakopravna z Ogersko v vsem in po vsem, da b st' v .sten razmerju med seboj, v katerem je Oger-ska do Avstrije. V topa je neizogiben pogoj, da je hrvatski sabor sloboden izraz vsega naroda, da bo namreč izvoljen na podlagi drugega volilnega reda in z drugačno volilno prakso. Takov sabor bi priznal kakor skupne stvari edino one, ki izhajajo iz pragmatičke sankcije. Tudi Hrvatska bi bila dolžna doprinašati svojo kvoto /.a pokritje dotičnih skupnih potreb. Drugače ni mogoče imeti linancijelne neodvisnosti. Ta poslednja se ne da uokviriti v taki nagodbi, ki skupnosti, ali bolje rečeno, Madj arom žrtvuje veči del avtonomnih iu teritorijalnih pravic Hrvatske. Od sedanjih razprav obeh regnikolarnih de-putacij se torej hrvatski patrijotje ne nadejajo ničemur. To se vidi tudi iz zaključka ljudskega shoda, sklicanega v Veliko Gorico od predsednika združene opozicije, dru. Urosztvenskega. Shod je naprosil sabor, naj vsprejme le takov predlog, ki bo jamčil Hrvatski popolno Knancijelno samostalnost. Takov predlog od strani kraljevinskegu odboru (regnikolarne deputacije) siccr ne bo predložen saboru. No, zjedinjeUa opozicija hoče umno, možato braniti pravo Hrvatske do Hnancijelne neodvisnosti. To bo sedaj jedini v s peh, ki pa bo sicer velike moralne vrednosti, ker bo v narodu jačil in širil prepričanje, da jedino opozicija ! zastopa i n brani toliko pravice, koli-; kor interes dežele. Dinko l'oliti'o. Politični pregled. TK8T >> novembra 18JW, K poloiaju Strune so napetodo skrajnega. Od nastopa Clarvjcvegu je krona že v tretje pri-; moruna posezati v parlamentarno življenje, a vdru-gič poživlja k sebi odličneje parlamentarce. Z Ja-vorskim in Kathreinom je bil začetek, potem so in slede še druge. Od Jugoslovanov sta Povše in H ula t dobila poklic iz kabinetne pisarne. Povše je bil menda vsprejet danes. l'o starem običaju dela ves ogromni levičarski aparat z vso silo na to, da bi mislil svet, da ti poklici desničarjev pred cesarja poinenjajo grajo z najvišega mesta in pa željo, da bi se sedanja večina razbila in bi nova, Nemcem povoljna kombinacija stopila na nje mesto. V ta namen se širijo z leve strani vse mogoče govorice o izrekih cesarjevih. Sosehno pa povdurjajo, da je prepričanje krone, da le nevtralno , uradniško ministerstvo more v tem hipu rešiti naj-ntijneje državne potrebe. To navajajo, da bi le podprli ministerstvo grofu Olarvja. Nam pa se zdi, • la je le kompromitujejo. Ako je želja krone — in mi verujemo, da je — da bodi ministerstvo nevtralno, potem pa že smerno reči, da postopanje ministerstva Clarvjevega ne odgovarja tej želji krone, kajti v vseh svojih činih, se svojim postopanjem nasproti večini, zlasti tudi v vseh imenovanjih, ki jih je izvršilo — glej imenovanje predsed-, nika okrožnemu sodišču v Celju, kamor je za območje z (.).r»(,/(( slovenskega prebivalstva postavilo nemškega nacijonalca — v vsem se kaže strogo levičarsko, nemško-lihcralno ministerstvo. Nemška levica se torej krčevito napenja, da bi rešila ministerstvo Clarvjevo, ali da bi mu vsaj podaljšala življenje. Zato slika tendencijo/no in zlorablja korake krone za svoje namene, slikuje jih kakor nasprotne desnici. »Information« pa trdi ! prav nasprotno. Ta list trdi marveč, da se je na j najvišem mestu utrdilo prepričanje, da sedanje j večine ni smeti nadomeščati s kako i drugo tvorbo dvomljive vrednosti. To i da oživlja nado, da se vendar omogoči tudi Ce-j hoin, ostati v večini. V tem /.mislit se glase tudi • poročila »Politike«. Zlasti ta nada daje prazna, da bi Poljaki krenili na druga pota. To zatrjenje praškega listu je zadobilo novo podkrcpljenje po dejstvu, da je poljsko »Kolo* v ponedeljek izvolilo v parlamentarno komisijo sume pripadnike češko-poljske vzajemnosti. Vprašanje je le, da-li bodo Oelii mogli ali hoteli ostati v večini ? Glcdd na to vprašanje soglašajo vsi, d a je včerajšnja a v d i j e u e i j u n u č e I n i k a tu I a d o č e š k e g a kluba, dra. K n gel a, odločilne važnosti. Po včerajšnji avdijenčiji bo temu klubu storiti zadnje usodne sklepe, od katerih bo zaviseu obstanek desnice in najbrže tudi parlamentarizmu. Kajti to je gotovo, da pridejo grozni dnevi v parlamentu iu mej narodom na Češkem, ako se Cehi ločijo od večine, ne hoteči glasovati ni za proračunski provizorij ni za nadgodbene predloge. O avdijenčiji dra. Kugela širijo zopet razne govorice, tako tudi, da je le-ta naravnost povedal cesarju, da Cehi z ozirom na grozno razburjenost v narodu - ne morejo ustreči želji krone in da je izstop Cehov iz večine gotova stvar. Mi menimo, da je dr. K u gel imel vužnejega posla, nego oi*lancev.> V včerajšnji seji zbornice poslancev so nadaljevali razpravo o predlogih za obtožbo ministerstva Thu-novega. Govorila sta socijalist Zeller in dobri, rudeče-nosi Sehoncrei, oba seveda za obtožbo. Poslednji je bil originale n, kakor vselej. Seveda po svoje originalen, in sicer s tem. da je največ govoril o ministerstvu — Clarvjevem. Ne, Schonerer tudi temu ministerstvu ne zaupa, in sicer tako dolgo ne, dokler ne d A kakega narodnega znaka od sebe. V čem nuj bi sestal ta znak -- ali le v dokretiranju nemškega državnega jezika, ali pa v tem, da ministerstvo preloži svoj sedež v Berolin to oi razvidno iz poročila. Zaključujč svoj govor je zalučal mož grofu Clarvju grozno grožnjo v obraz, in sicer: dokler grof Ciurv ne du takega znamenja od sebe, ga bo Schonerer smatral za klerikalcu. Sedaj naj grof Clarv le gleda, kako ustreže zapovedi velikega moža! Zadnji je včeraj govoril Ceh Dvk. Tildi Ćehi so — je rekel — zu odpravo S- 14, idi Čudno je na teh predlogih za obtožbo, du so obrnjeni tildi proti dvema sedanjima ministroma, katera iste nemške skupine toli navdušeno podpirajo. Govornik je očital obstrukciji, da so vsi nje nastopi pomenjah zločin javnega nasilstva, storjenega z nasilnim motenjem razprav v zakonodajnem zustoptl. Pred to sejo so bili zbrani vsi načelniki skupin, ki so sklenili, da takoj po razpravi o založbah ministrov pride na vrsto razprava o narod bali, izdanih na podlagi 14 v stvari nagodbe z Ogersko. Za saniranje deželnih financ Na povabilo finančnega ministerstva se snidejo v torek na Dunaji deželni maršali in deželni glavarji v konferenco. Erar hoče namreč eno desetino dohodkov iz davka na alkohol prepustiti za ra/.deljenje med dežele. Na rečeni konferenci naj bi tudi deželni glavarji podali predlogov za ruzbremetijenje dežel. Zunanja trgovina avstrijska. Meseca oktobra t. 1. je znašal uvoz t»9.H milijonov gld. (o'/i milijonov več nego 'lani istega meseca), izvoz 99.8 milijonov g, (več 14 milijonov); višek izvozu nasprotu uvozu znaša torej .'>0 milijonov (proti 21.H milij. lanskega leta). Od januvarja do vštevši oktobra je bilo vsega uvoza za 1>49 milij. gld., t. j. za ;$7.4 milij. manj nego lani, a izvoza za 7t»l.i» milij., t. j. za 109 milij. gld. več nego lani. Naša trgovinska bilanca je torej aktivna z 112.f> milij., dočim je bila lani v isti dobi pasivna z ;lf>.H milijonov gld. Dogodek V Rivi. Nekaj dni je tega, kur je hotela avstri jska policija v Iti vi na južnem Tirolskem aretirati italijanskega podanika Benfantija, blagajnika italijanskega parnika »Mocenigo«, ki vozi po jezeru Garda. To se je imelo zgoditi zaradi po-nočnega razgrajanja, upiranja redarstvu in žaljenja straže. To aretiranje se ui posrečilo, kajti Henfauti je zbežal na parni k, ki je odplul dalje po jezeru. Ko se je pa parnik zopet vrnil v Rivo, je prišel okrajni glavar z vojaki in orožniki ter zahteval,da mu kapitan izroči Benf.mtija. Kapitan pa je stopil na most, ki veže obrežje z Indijo, je razvil italijansko zastavo ter rekel: »Tukaj so i ta 1 i j a n s k a tla, nimate kuj iskati. Ako me hočete aretirati, morate iti čez to zastavo«. Okrajni glavar je dal na to aretirati kapitana in blagajnika Benfantija, ki je bil skrit na dnu parnika. Kapitana so kmalu zopet izpustili, a Benfantija so obdržali v zaporu. Radi tega dogodka so interpelirali v italijanski iu v — avstrijski zbornici poslancev, in sicer v Rimu znani tržaški begunec Barzilai in tovariši, na Dunaju pa člen italijanskega kluba Panizza iu tova riši. Italijanski minister za v na nje stvari, Viscouti Venosta je včeraj dal odgovor. Rekel je, da le vojne ladijc uživajo eksteritorijalnost., u trgovinsk. in poštne Indije se morajo pokoriti sodstvu do-tičnegu pristanišču. Vendar veljajo v tem pogledu posebne določbe konsularue pogodbe med Italijo in Avstrijo. Te določbe tla je avstrijska oblast prekoračila. Italijanska vlada se je obrnila do avstrijske iu minister pričakuje, da se stvar poravna mirnim in prijateljskim potom. S tem odgovorom so se vpraševale! zadovoljili lo deloma. Barzilai je seveda moral porabiti tudi to priložnost, da jo ljuto napadal svojo bivšo domovino iu sedanjo zaveznico Avstrijo. Nagla-šal je, da bi glasom pogodbe od leta 1H74. avstrijska oblast morala pred aretiranjem obvestiti o tem italijanskega konzulu, da Avstrija vedno in_ premišljeno krši r»edt*arodne pogodbe ter žali Italijane. Spominjal *e j«- tudi dogodkov v Trstu o priliki umora cesar.cc Klizabete lanskega leta. grajal popustljivost italijanske vlade ter se k o n c č no / a li v a I j c v a l u a take m zavezništvu. (Se strinjamo z gospodom Barzila-iem : tudi mi se prav lepo zahvaljujemo na takem zavezništvu! I "red. Kdinosti iO V avstrijskem parlamentu pa je, kakor omenjeno, stavil interpelacijo Trenlincc Panizza. Več o isti spregovorimo, kedar dobimo besedilo iste ter bomo čuli odgovor naše vlade. Vsekako pa je čudno, da -e avstrijski poslanec oglaša v obrambo italijanskega podanika, ki je žalil avstrijske oblasti. Vojna v južni Afriki. To dni so Boerci zopet napredovali v svoji ofenzivi, /e dne 1H. t. m. je bilo mesto Ksteoitrt obkoljeno na severni, zapadni in južnozapadni strani. Boerci so zasedli vse ozemlje ol Ksteourta na /apadno stran do reke Bushman. Dne I H. t. m. so Hoerei zasedli <'oles-berg, važno točko v zapadnem delu Kapske naselbine. S < olesberga jim ne bo težko polastiti se Naamvporta in De Aaar a, kjer se križajo železnice, po katerih bi imeli Angleži poslati pomoči v K imberlev. Zanimivo je dejstvo, da židovski listi svetujejo Boerccm, naj bi sedaj zaprosili Angleže za mir. Nam se zdi, da Zidom napoveduje ta svfet bolj angležki denar nego pa človekoljubnost. Mogoče je namreč, da hi bilo Angležem prav ljubo, ako bi mogli na lep način končati tako drage operacije v južni Afriki, ker jim zadnji čas delajo skrbi tudi dogodki v Sudanu, kjer se gibljejo mali-disti. Tudi o pomikanju ahesinskih čet, z Mene-likom na čelu, je slišati. Boržkone pa Boerci sedaj, ko so že imeli povsod le lepili vspehov, ne bodo j»oslušali miroljubnih klicev iz niiglcžko-židovskegn tabora. Na Angležkem se že kažejo zle posledice, katere ima vojna. Živila so dražja od dne do dne, kajti parnikc, ki so prej služili trgovini in zlasti uvažanju živil na Angležko, rabijo sedaj večinoma za prevoz vojakov iu vojnega materijala. V angležkem novinstvu je opaziti nervozno razburjenost, ki se obrača zlasti proti Francozom. Domače vesti. Ob odprtem grobu vrlu slovenske žene. Včeraj ob ll1/,,. uri predpoludne je preminula žena, znana vsem tržaškim Slovencem kakor navdušena nabiralka darov za vse naše narodne zavode, sosebno pa za miljonko, družbo sv. Cirila in Metoda, oziroma za otročiče v zavodih to družbe. Kes, kakoV čebelica je pokojnica nabirala uovčičza uovčičem, ne plaše se ni truda, ni zgubc časa, ni — zamere. Gospe Terezije M e 11 i k o v i č c v k e ni več med živimi. Včeraj jo je Bog rešil hudega trpljenja, ki je trajalo kake .'1 mesece. Pokojnica je doživela 45). leto svoje dobe in 'Jh. leto zakonskega stanu. Tužna 25-letnica. H luga žena: kolikokrat si nas nadlegovala na naših narodnih veselicah ! In vsikdar smo dali radi, ker s in o te videli tako navdušeno. Ti si dovršila svoje delo na tej zemlji. Bog ti poplačaj, kar si storila dobrega! Ob Tvojem odprtem grobu pa izražamo željo, du bi vse slovenske žene in dekleta videle v Tebi lep izgled in da bi svojo ljubezen do svojega rodu kazale na isti praktičen način, kakor si jo skazovala Ti vselej iu povsod. Počivaj v božjem miru ! Gospodu soprogu naše iskreno sožalje! Promovirali je bil dne IS. t. m. na vseučilišču v (mulcu doktorjem prava gospod Milan GerSalc iz Ormoža. Čestitamo. Prihodnjo nedeljo ho torej občni zbor našega političnega društva. Mi menimo, da se sleherni rodoljub mora zanimati za poročilo o delovanju društva v minolem društvenem lotu in o njega stanju sploh. Opravičena je torej zahteva, tla slehern' tržaški društvenik — in kolikor mogoče tudi vnanji — pride na zborovanje, da čuje, kako bo odstopajoči odbor polagal račune. Ali važnost prihodnje nedeljo se no bo omejevala le na občni zb.»r »Edinost i», kajti po občnem zboru bo javen ljudski shod, na katerem bodo govorniki poročali o političnem položaju v deželi iu v državi sploh, ter bo stavljenih več velevažnih resolucij. Na shod pridejo deželni poslanci tržaški in istrski iu tudi državna poslanca istrska. Škofijski jubilej Josipa .litrja Strnima >erja. ( eški poslanci v državnem zboru na Dunaju so doposlali nastopno čestitko: »Preradostni dan, ki ga je Previdnost božja dala v zdravju doživeti \ aši prevzvišenosti in v slavo vsega slo-vaustva, napolnuje sinove češkega naroda z aaj-večo radostjo. V sprejmi te od vseli čeških poslancov v državnem zboru iz dežel češke krone najsrčnejo čestitko k znameniti svečanosti. Dal Vam gospod Bog doživeti uresničenji1 Vaših idejalov !■ Pred-sedništvo muzeja kraljevine ('eftke je čestitalo: »Društvo niu/oja kraljevine Češke, ki ima posebno čast šteti Vušo škofovsko Milost med svoje častne člene, si dovoljuje povodom znamenite in radostne svečanosti izraziti Vam, najdličnoji gospod, svoje najprisrČnejo čestitke, Bog daj Vaši škofovski Milosti še mnogo srečnih let življenja iu najobilnejo srečo prczaslužnemn rodoljubnemu delovanju Vašemu za blaginjo in pmevit bratskega nam naroda hrvatskega!« Tudi v mestnem svetu pružkem so se spomnili tega znamenitega dogodka. Župan dr. Podlipnv je rekel: «Vso slovanstvo proslavlja ta dan iu gleda s ponosom na velike zasluge velikega moža!* Mestni svet je z viharnim odobravanjem pozdravil te besede županove, katerega je pooblastil, naj v imenu mesta odpošlje čestitko. «Akademickv čtenarski spolek* je čestital: , ki pa zborujejo — slovenski ! Saj drugače ne znajo... Nekaj novega pa ji; le v Pomjanu ! Prva novost je ta, da je novi g. župan pozdravil nove «laške» može le v italijanskem jeziku, menda gu. vladnemu komisarju na ljubo, ki slovenski ne zna. Druga novost pa je, da imamo sedaj na občinski hiši nov napis, čujte, v treh jezikih ! Zgoraj se blišči: Gemeindeamt Paiignauo, v sredi z velikimi črkami : Podestaria Paugnano, spodaj z malimi črkami : županstvo Pomjan. Vendar so nnin še milostno dovolili ta-le tnali kotiček tu doli za slovenski napis, za vse to, ker se je toliko let šopiril na hiši samoslovenski. Tako se suče svet in njegova sreča. Po kaki šmeutani usodi je neki prišel nemški napis na Pomjan?! Hm, lun, morda se psi že tudi v Istri delajo priprave za nemški most do Adrije?! Pa šalo na stran! Tabla s trojezičnim napisom je prišla v Pomjan na dan izvolitve župana in so jo tudi pribili. Prinesli sojo najbrže iz Kopra, kjer so hoteli pokazati malenkost našega jezika, postavivši ga ne samo pod laški, ampak povrhu še pod nemški, češ: sedaj lahko vidi vsaki kmet, kaj velja slovenski jezik! Tudi to je značilno za naše razmere in za čas, v katerem živimo. Staro tablo se samosloveuskim napisom pa je menda sluga Tine spravil kam na «šofit», morda utegne kedaj še rabiti in priti z »šofita* na svoje — staro mesto! !! Slovanska knjižnica — ustavljena? Iz vrat akademične mladine nam pišejo: Iz zanesljivega vira se nam pripoveduje, da misl> A. Gabršček z svojo izvrstno urejevano »Slov. knjižnico* prenehati za par let, ker mu je zaloga nerazprodanih knjig narasla do prevelikega števila in ima v njej investiran prevelik kapital, da bi mogel izdajati Se nadaljnje številke te prekoristne in za nas Slovence velevažne knjižnice. Iz srca obžalujem, da mora naroden in vrhu tega tako podjeten tiskar čakati na milost našega, skoraj bi rekel, zauikernega občinstva, ki tako malo podpira tako prepotrehno podjetje. Gospod Gabršček je izdal drugi zvezek «Salonske knjižnice*, Hamlet-a v dovršenem prevodu g. Ivana Cankarja — iu Fr. Govčkarjevo «Uokovnjnči», in v kratkem bi rad izdal tudi še nekaj drugih, za razvoj naše mlade literature isto-tako važnih knjig, kakor sta oni dve Kokovnjači in Hamlet. Pa občinstvo - zanemarja »Slovansko knjižnico* iu »Salonsko knjižnico* - in kedo bi imel v nas Slovencih denarja cele kupe, da bi mu ležal brezobresten v skladnieah neprerezanih knjig!! — Opozarjam častito občinstvo na to dejstvo. Zdi se mi namreč, da se mi Slovenci v prvem trenutku z vsem ognjem oprijemljemo kake stvari, potem pa je zanemarjamo! Gabršček je tako lepo začel, tako lepo nadaljeval — u» sedaj naj preneha za celih par let. - Bi-1' ne bilo škoda ? ! Skoraj jedini slovenski tiskar — naj umolkne ? — Torej velecenjeni čitatelji - storimo svojo dolžnost in vpišimo se v Slovansko knjižnico®. In vi vsi, ki še nimate popolne »Slovanske knjižice* doma — poskrbite si zaostale zvezke. In Vi, ki je doslej niti čitali niste! Zima se bliža; po zimi veliko čitate in najpripravnejše čtivo — so prav povesti »Slov. knjižnice*. In še nekaj, rodoljubi — in v prvi vrsti mladinoljubi ! Kaj je s »knjižnico za mladino* ? Ali naj res zastane? I i. neiLelji na Kranjskem in na Štajerskem ter Koro&kem, ganit« vemiar! Ali mar niso ti tako eeni zvezki res pripravno etivo mladine? rbi za politično svoIhmIo in dostojno materijalno stanje niste |>ozal»ili svojih stanovskih interesov ! Nfmirhu v Istri. Neki občinski urad je neko«* od nekod dobil t:tk-le dopis: An das lohliehe (»emeindeaint in... «Selhcs erhiilt den Auftrag nnherzu beriehten nI >er die hisherige Lcbcnshnbu des dortigen Kap-lans x y». Občinski urad p:i je odgovoril: An die w illoblieh" HeKirkshauptmann-iobntt' in .... Auf die gesehiitzte Zuschrift wolloblieh •rselben wird dienstbot lieli geant\vortet, das der hiesige Kaplan x v rnit einer Eisenbahn gar nichts zu tliuii hat». Tableau! /a moško podružnico sv. Cirila In Metoda so došli darovi sledeči : Schvvarz Aleks 1 K., v gostilni g. Itabiča pri sv. Jakobu nabral gosp. Josip Sosič 100 st., katere so darovali 40 st. Josip Sosič, ker je imel užigaliee »Lege« ; g. I. Čehovin, iz veselja, ker mu jih je vzel, It) st. g. I. ZubiČ 10 st., ker jih je zažgal, gg. Gregor Jtabič in LekSan sta dodala še 40 st. - Na dan 10 letnice »Velesile« v Skednju nabral g. Kamuščič 10 K. 24 st., g. K ran Stemberger Vačkotih (liranioa) vsled poravnave po g. dru. Protnerju 40 K. Srčna hvala vsem. IH a g a j n i š t v o. Odbor (Kmetijsko družbo za Trst lil okolico* bo imel v soboto dne 25. t. m. ob 2. in pol uri pop. svojo sejo. Kersoveča kmetijska dela že dovršena, želeti je, da bi se sedaj udeleževali sej tudi zastopniki naših podružnic. Na L Izrednem obenem zboru akuri. društva »Slovenija« na IHiuajn dne H>. t. m. novo voljeni odbor se je sestavil sledeče : predsednik: eand. phil. Hinko Vodnik, podpredsednik: '•and. iur. Anton Hožič, tajnik : stud. med. Rudolf Kobal, blagajnik: stud. med. Gahriel Hočevar, knjižničar: stud. phil. Hinko Klešnik, arhivar: stud. iur. August Sedlar, gospodar: stud. phil. Niko Zupanič, namestnika : stud. phil. Frane Kobal, stud. iur. Karo! Troha. Dražbe premleli III. V četrtek, dne 28. novembra ol> 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v Barkovljah št. 208, stroj, vino iu bicikl; v ulici Poste štev. lb, hišna oprava; vicolo deli'Offieina štev. 4, hišna oprava: v ulici della Ferriera, 1 kočija; v ulici Solitario št. 20, krtače, špaga in konjske grive. Poparjeno dekle. 10-letna Alojzija Kučeva, bivajoča v ulici Krta št. 14., se je včeraj jutro polila z vrelo vodo ter hudo opekla. Na rešilni postaji so ji podelili nujno pomoč. Požar je nastal včeraj popoludne v prvem nadstropju hiše št. 545. v ulici Ponziana. Še pred no so prišli gasilci, so domačini pogasili ogenj. Skoda je neznatna. Aretiranje. Včeraj je pol. oiicijal g. Krainer aretiral na parniku «Arsa», ki je bil pripravljen, da odp)ove v Pulj, 17-letnega, dijaka Teodora Proscha z Dunaja. Isti je pobegnil i/, očeLove hiše, a prej se je poskrbel z denarjem, katerega so našli se 77 ghl. 85 kr. pri njem. Spravili so ga v ulico Tigor, kjer počaka, da prid«? oče ponj. Morda gospod oče ne pozabi palice doma. Različne vesti. Pravda V Mocsi. Svojedobno smo poročali o preiskavi proti stolnemu sodmku in tovarišem, ki so na nečloveški način mučili nekega obdolženca ter ga hoteli tako prisiliti, da prizna tatvino, katere ni storil. Dne 1(5. t. m. so razglasili razsodbo, glasom katere so obsojeni : sodnik Szabo v triletno, računski uradnik Molnar v tri in pol-letno, notar Gobci v enoletno, in župan Czungi v štiri mesečno ječo. Obsojenci so /.glasili pritožbo. Jubilej stenografije. Avstrijski stenografi obhajajo tega leta petdesetletnico iz več vzrokov. Letos mine pol stoletja, kar je Ceh Ignacij Jakob Hegel- (1 K()H_ ] 854) uvedel v Avstriji (iabelsber-gerjev zistem stenografije ter ustanovil »osrednjo zvezo stenografov avstrijske monarhije« na Dunaju. Istega leta je izdal Heger prvi poskus češke, oziroma slovanske stenografije |xm! naslovom : »Kratki navod steuo-tacbv-<»ralijo za štiri glavne slovanske jezike t. j. češki, poljski, ilirski in ruski«. Istrga leta je stenografija nastopila v Avstriji tudi prvikrat v parlamentu. Heger in 1«» njegovih učencev so namreč takrat prvič beležili znamenite razprave državnega zbora v Krotnerižu. Brzojavna in telefonićna poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 22. Cesar je vsprejel včeraj tudi poslanca Kaiserja in Kbenehocha. D u n a j 22. «\Viener Xeitnng» objavlja cesarsko ročno pismo do ministra za vnaiife stvari, grofa (iobicho\vskega, do predsednika v minister-skem svetu, grofa Clarvja in do ministerskega predsednika ogerskega Szella, s katerim se delegacije sklicujejo za .'»O. dan t. m. Dllliaj 22. (Zbornica poslancev.) Mej ulo-gami je zakonski načrt o razširjenju pristatiiščnih naprav v Trstu, potem načrt zakona o redu pomorščakov za trgovinsko mornarico avstrijsko in predlog poslanca Maštalka za popolnjenje obrtne novele za 1*07. glede preskrbljenja za starost in invaliditeto po obrtnih zadrugah. Dllliaj 22. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju razpravo sta govorila nemški nnoijonalec Kindermann in opozieijonalni Poljak Stojalovski. Poslednji je konstatiral, da so Nemci bili tisti, ki so ustanovili $ 14. Seja nadaljuje. Itudiiiipcsta 22. Odseka sedmorice obeli kvotnih deputaeij sti imela danes opoludne pogajanje, na katerem je došlo do s po razumljen j a. Po tem dogovoru bo Avstrija p 1 a č e v a 1 a 65'0°/o, O g e rs k a p a ;I4'4. W lil d HO 1" 22. Nji včerajšnjem svečanem obedu je sedel cesar Viljelm na desni kraljice Viktorije, nasproti je sedela cesarica Avgusta Viktorija s princem VValeškim. WIlulsor 22. Na včerajšojem svečanem obedu v kraljevem gradu je, princ VValeški na povelje kraljičino prvi napil nemškemu cesarju in nemški cesarici, na kar so svirali nemško himno. Potem je nemški cesar dvignil svojo čašo na zdravje kraljice Angležke, na kar so svirali angležko himno. Potem je princ Waleški napil cesarici Friderik, Tudi tej napitnioi je sledila nemška himna. Vojna v južni Afriki. Pretorlja 21. (Vest Keuterjeve pisarne.) Poročilo, došlo iz glavnega tabora, je bilo danes predloženo vojnemu svčtu. Poročilo pravi, da v smčri proti Kstcourtu je bilo čuti močnO gromenjo topov in južno od Ladvsmitha pa pokanje pušk. Mal oddelek Angležev je hotel dne 20. t. m. zjutraj u dreti iz mesta, ali bilje zavrnjen. Več topov boerskih je metalo granate v mesto. London 22. Reuterjova pisarna javlja iz Durbana včerajšnjega dno: Zveza z Kstoourtomjo pretrgana. Naznanilo. Y Žalosti potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Bogu Vsevečncmu /ljubiIn poklicati k Sebi v boljše življenje mojo nepozabno soprogo, gospo Terezijo Metlikovič. Nepozabna pokojnica je izročila Ilogu svojo dušo včeraj ob I I lj., uri preilp., po dolgi in mučni bolezni, po večkratnem pre-videnji z sv. zakramenti in v 40 letu svojo dobe. Pogreb je bil danes ob 2. uri pop. od hiše žalosti, ulica S. Servolo št. S. V Trstu, 22. nov. 1 Si)VI. Ivan Metlikovič. \ nedeljo dne 2. deeembra t. I, ob 5. uri |Mipo1udne bode obrni zbor Posojilnega in konsiimnega društvu v Borštu. Na dnevnem redil je likvidacija in pogovor o razpustu društvu. \ shiraju nesklepčnosti se bode vršil osem dni pozneje. „Posojilno in konsumno društvo" v Boištu, dne 20. novembra 1S!)|>. Mihu Kftsmiić I. >. /loiljut dxeilnik. Božične jaslice z mnogo vrs t ni ni i /.rezanimi slikami in živalmi. vse jako naravno narejeno. W Cene od 30 gld. naprej Kipi svetnikov, vrezani n;i lesu. ■■ Križev pot. postaje (Relief) w> kakor tudi vse rezbarij e. Sveta polaganja v grob, altarje, propovednioe kretse kamne, okvirje, vsakega Stila in lesa, se opravijo in pozlate v obliki polni efekta, izdehije večkrat odlikovana delavnica za krščansko umetnost J0H. BAPT. SCHMALZL. rezbar St. Ulrich, Groden, Tirol. Cene kipov ivetnikov, isborno napravljenih, po- Ijnbnili oljnatih barv in pozlačenih: Velikost: cm. 9 20-30, 530-40, ('ene a. v. gl. 10.-, 12.—. 50, «0, 70, 80, 15^, 18.— , 23.—, 26.-, "fitir 100, 120, 180, 160, 45.—, 170. 85.- 100.— Kristove podove, lino na lesu vzrezane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cena za vsako: Velikost : cm. 20, 25, Cene a. v. gl. 2. - 3—, 30, 40, 60, «0. h— 5. -, 10.—, 100, 120, 130, 160. 28.—, 39.-, 45.—, I>0.—. 70. «0, !>U, 13^, 17.—. 22.— Kar ne ugaja, te vzame nasaj. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega suola „KOPROS" v Boljuncn ilstrai ZALOGA: TRST - Vin S. Apollhirtrc stv. 4. Telefon itv. 201. Amerikanske trte in cepi. OEtfE: I. zbirka II. zbirka imikimov looo koHov liiok(i8i»v tono koiov «1. kr. xl. kr. «1. kr. gl. kr. Kolčl amerikanske . 1.50 12.— 1.— 8.— IJIlfe „ . 4.— 35.— 2.50 20.— Cepi "n ,, . 20.— 180.— 15.— 120.— Vspiejeraajo se naročite za razna cepljenja po želji naročniku in to o