Spedizione ta abbonamento poetale — *««Hn«
Leto XXn., št. 131
Ljubljana, četrtek 11. junija 1942-XX
Cena cent. 7®
Upravniìtvo : Ljubljana, Puccini jeva allea 5.
Telefon fa. 31-22, 31-23, 31-24 Imeratni oddelek : Ljubljana, Puccini jeva ulica 5 — Telefon St. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Iihtji v »m k dan razen ponedeljki Naročnina znaia mesečno Lir 12.—k
za inozemstvo pa Lir 22.80
UtedaiitTO: Ljabljana, Puccini jeva ulica iter. J. telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24_
Rokopisi »e ae vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Uspešni boji v Marmarìki
Izjalovljeni angleški napadi — 21 angleških letal sestre« Ijenih — Veliki uspehi podmornic ob ameriški obali
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. junija naslednje 740. vojno poročilo:
V raznih odsekih marmariške fronte so se srditi boji tudi včeraj nadaljevali. Sovražni protinapadi, pri katerih so sodelovali tudi oklopni oddelki, so bili odbiti in so bile nasprotniku prizadete občutne izgube. Letalstvo mu ni dalo miru in je bombardiralo oporišča in s strojnicami obstreljevalo oskrbovalne kolone. Intenzivno je bilo delovanje italijanskih in nemških lovcev, ki so v zmagovitih spopadih sestrelili 17 »Curtissov«. Dve naši letali se nista vrnili.
Skupine bombnikov so znova napadle letališče v Mikabi in Ta Veneziji. Angleško letalstvo je v bojih z osnimi lovci izgubilo nad otokom 5 letal.
Angleška letala so znova napadla Taranto z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Tri poslopja so se porušila. Nekaj požarov je bilo takoj omejenih in pozneje pogašenih. Po doslej zbranih podatkih je bilo 20 človeških žrtev, 74 ljudi je bilo ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo zgledno.
Naše podmornice, ki operirajo na Atlantskem oceanu pod vodstvom fregatnega ka-petana Enza Grossija, korvetnega kapetana Luigija Longanesija Cattanija in mornariškega poročnika Marca Kevedina, so potopile skupno 38.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Med temi ladjami je bilo za 27.000 ton petrolejskih ladij.
K položaju v severni Afriki
Berlin, 10. j un. d. V zvezi s puščavsko bitko v severni Afriki je bilo v pristojnih
nemških vojaških krogih v torek pojasnjeno, da borbe še niso dovedle do nobenega def nitivnega rezultata. V pristojnih nemških vojaških krogih primerjajo to bitko s šahovsko tekmo in pripominjajo, da se že sedaj na vsak način lahko trdi, da je general Rommel že doslej sovražniku vzel več »kmetov«, kakor pa nasprotnik osovin-skim silam.
Stockholm, 10. jim. d. Londonski dopisniki švedskih listov objavljajo razne informacije iz britanskih vojaških krogov o razvoju vojaškega položaja v severni Afriki. Iz teh poročil je razvidno, da borba v Libijski puščavi še ni dosegla viška, marveč se pričakujejo novi nemški udarci na britanske postojanke. Tako javlja dopisnik švedskega lista »Svenska Dagbla-det«, da vlada trenutno na vsej puščavski fronti, izvzemši skrajnega južnega krila, relativno zatišje, ko komaj kje še poč' strel. Obe strani sta trenutno zaposleni z izgradnjo in utrditvijo svojih novih postojank. K temu pripominja švedski dopisnik, da ta odmor v borbi bržkone ne bo dolgo trajal, marveč bodo v kratkem sledili novi hudi spopadi. Trenutno sorazmerno mirovanje nemških in italijanskih sil se nikakor ne sme tolmačiti tako, kakor da bi bil Rommel prešel v defenzivo. Švedski dopisnik nasprotno naglasa, da tudi v me-rodajnih londonskih krogih računajo s tem, da bodo nemške in italijanske čete prav kmalu ponovno pričele napadati in da se bo šele potem puščavska bitka naglo približala svojemu vrhuncu.
«
Meganje Sevastopo
Neve utrdbe zavzete — Hudi boji ob Ilraeuskem jezeru
in Volhcvu
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 10. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Pred Sevastopoljem je uspelo v trdi borbi ob uspešni podpori letalstva zavzeti nove utrdbene naprave.
V	krajevnih akcijah južnovzhodno od 11-menskega jezera je bilo uničenih od 3. do 6. jimija 483 sovražnikovih utrdbic.
Na fronti pri Volhovu so se izjalovili koncentrični napadi sovražnika na neko mostišče spričo obrambe posadke. V hudih borbah je bilo 8. in 9. junija uničenih 24 tankov.
V	severni Afriki so bili včeraj hndi boji. Sovražnikovi protinapadi so bili krvavo zavrnjeni.
Letalstvo je v pretekli noči napadlo z bombami težkega kalibra pristaniške naprave v Great Yarmouthu.
Podmornice so potopile ,v ameriških vodah 8 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 41.000 br. reg. tonami, 1 stražno lati jo in poškodovale s torpedi veliko trgovsko ladjo. Ob kanalski obali sta bila s topovskimi zadetki potopljena 2 ribiška čolna.
Boji za Sevastopolj
Berlin, 10. jun. s. Na pristojnem vojaškem mestu so glede borb za Sevastopolj izjavili, da se razvijajo na zelo tesnem ozemlju, kjer si je sovražnik zgradil najmodernejše in ogromne utrdbe. Zato tudi zavzetje slehernega kvadratnega metra pomeni uspeh. Sovjetske čete ne branijo Sevastopolja, ker bi naj imela ta luka zanje kak poseben strateški pomen, marveč izključno le zaradi ogromne važnosti, ki bi si jo luka pridobila, če bi se je Nemci polastili.
Berlin, 10. junij. O bitki pri Sevasto-polju še ni nikakih podrobnosti. Nemško službeno poročilo se omejuje na ugotovitev, da so oddelki nemške pehote iztrgali sovjetskim četam vrsto utrjenih postojank na višinah, ki obvladajo mesto ter da so bili sovjetski protinapadi odbiti. Borbe se nadaljujejo.
Kakor znano, so nemško težko topništvo in bombniki neprestano bombardirali sovražne postojanke. Nemške čete so nazadnje pod zaščito bobnečega ognja svojega topništva prešle v napad in dosegle upoštevanja vredne pričetne uspehe. Izvojeva-nje zelo utrjenih sovjetskih postojank do, pušča domnevo, da se bodo operacije š» nadalje ugodno razvijale, če bi imelo nemško vrhovno poveljništvo, beleži DNB, namen, eliminirati to poslednje središče odpora sovražnika na Krimu, bi ta cilj pomenil nadaljnjo konsolidacijo napadalnih izhodišč. Seveda predstavlja borba za Sevastopolj podvig, ki zahteva velike napore in hude boje. (Piccolo.)
S finskega bojišča
Helsinki, 10. jun. d. O položaju na finskem bojišču javlja torkovo finsko vojno poročilo, da je bilo na Karelski ožini nekaj obojestranskega motilnega streljanja. Večje število sovražnikovih oddelkov, ki so se skušali približati finskim postojankam, je finsko topništvo razkropilo. Zavrnjene so bile tudi nekatere sovražnikove izvidniške skupine. Na ožinj Aunus je bilo na nekaj točkah živahno streljanje. Na nekem mestu je bil zavrnjen nasprotnikov izvidnišk; napad in so mu bile prizadete izgube. Na vzhodni fronti je bilo lahko streljanje in nekaj izvidniškega delovanja. V ponedeljek po 9. zvečer so finska izvidniška letala v bližini Rukajaervija naletela na oddelek sovražnih izvidniških letal, ki jim je prihitela na pomoč še druga močnejša letalska formacija. V spopadih so finska letala, ne upoštevajoč dvojno številčno premoč sovražnikovega letalstva, sestrelila 4 sovražnikova letala tipa »Hur-
ricane«. Finskemu letalu, ki je bilo hudo zadeto, je uspelo zasilno pristati za lastnimi črtami in se je pilot rešil. Kakor je bilo ugotovljeno, je v bližini Maaselkae finsko topništvo sestrelilo še nadaljnje sovražno letalo. Včeraj po polnoči je nekaj sovražnih letal skušalo preleteti Viborg, finsko protiletalsko topništvo pa jih je prisililo k umiku.
Operacije madžarske vojske
Budimpešta, 10. jun. s. Po informacijah iz pristojnih vojaških virov so madžarski oddelki, ki operirajo v južnem cdseku vzhodnega bojišča, prestali v zadnjih dneh hude borbe s sovjetskimi četami, ki so skušale zavzeti nekaj njihovih postojank. Vsi sovražni napadi so bili odbiti. Madžari so nasprotniku prizadeli občutni izgube. Mnogo sovjetskih oficirjev in vojakov je obležalo na bojišču. V enem samem dnevu so bile sovjetske izgube večje kakor madžarske v zadnjih 6 mesecih.
Objavljeni so bili tudi podatki 0 sodelovanju madžarskih brzih oddelkov v bitki pri Harkovu. Na nekem mestu so imeti madžarski oddelki nalogo preprečiti sovjetskim četam, da bi se umaknile iz zanke, ki se je zadrgnila okrog njih. Madžarski brzi oddelki so dobro opravili svojo nalogo in so zaplenili velike množine orožja in streliva. Neka četa je vdrla celo v improvizirani sedež sovjetskega poveljništva ter zaplenila dva zaboja s specialnimi zemljevidi in dokumenti, iz katerih je jasno razviden ofenzivni načrt, ki si ga je popravilo sovjetsko vrhovno poveljništvo, a ga nazadnje ni moglo realizirati.
Pred obletnico vojne
s Sovjetsko zvezo
Berlin, 10. jun. Vojaški poročevalec agencije »Dienst aus Deutschland« se bavi s splošnim vojaškim položajem pred bližnjo obletnico vojne s Sovjetsko zvezo, in piše med drugim:
Nihče ne ve, kdaj se bo veliki ofenzivni pohod, ki ga je zima prekinila, nadaljeval, toda prijatelji in nasprotniki so prepričani da na važne vojaške dogodke ne bo treba več dolgo čakati. Preludij za to trdno splošno zaupanje v zmagovito dinamiko nemške vojske je že podan. Nemška dinamika se je še enkrat pokazala v vsej svoji sili v obeh majskih bitkah na Kerču in pri Harkovu.
Zaupanje se opira na realne okoliščine, ki podajajo okvir strateškega položaja ob pričetku poletja 1942. Te okoliščine šo naslednje:
1.	Izhodišče bližnjega pohoda je na področju med šliseljburgom in Taganrogom, kakšnih 800 km daleč od črte, na kateri so v juniju 1941 nemške armade pričele napad na Sovjetsko zvezo.
2.	Za splošni strateški položaj je bistveno značilno, da se vsa vojaška sila osi ne glede na sekundarno severnoafriško fronto angažira na vzhodu, torej na eni sami fronti, ki je odločilnega pomena. Atlantska fronta, ki se je z najmodernejšimi utrdbami spremenila v nepremagljiv jez, predstavlja le potencijalni sektor, ki se ga angleško poveljništvo, kakor beležijo v Berlinu skoraj z obžalovanjem, poslužuje bolj v retoričnem kakor pa v pravem vojaškem smislu. Tako atlantska kakor vzhodna fronta sta v določenem smislu vojaško avtarkični, to se pravi, da se lahko poslužejeta vseh možnih sil, zaradi česar ni potrebno, da se čete in vojne potrebščine premeščajo z ene na drugo.
3.	Nemška vojna moč je tolikšna, da lahko prične tudi bitko, v kateri bi I. ilo vprašanje naporov povsem postranskega pomena.
4.	V Berlinu ne podcenjujejo oboroženih sil združenih nasprotnikov. Tako n. pr. pri«
Druga obletnica napovedi vojne
Poslanica Stranke glavnemu stanu Oboroženih Sil -r Stranka je danes bol] ko kdaj popre] pripravljena doprinesti vse žrtve za zmago
Rim, 10. junija, s. Tajnik PNF je v imenu Črnih srajc poslal šefu glavnega stana sledečo poslanico za Oborožene Sile:
Ob drugi obletnici napovedi vojne Stranka znova potrjuje globoko hvaležno trdnost duhovnih vezi, ki vežejo vse Črne srajce z junaškimi Oboroženimi Silami fašistične Italije. Celotno neha-nje Stranke je goreče in brezkompromisno poveličevanje ponosnega bojnega duha italijanskega naroda.
Stranka je od svojega obstoja v veri v Duceja ter v fašističnih vojnah črpala v sveti dolžnosti do borbe svoje hrepenenje po spopolnitvi čustev do Domovine ter je vzgojila mladino v strogem gledanju na svet kot zavestno in vedro žrtvovanje idealov. V dveh ietih vojne, v kateri se bije z najodločnejšo voljo in vedno dvignjenega čela proti zvijači sovražnika, ki je skušal zanikati pravico do življenja naši Domovini, je italijanski narod, uvrščen v vrste liktorja, čutil ob vsakem trenutku, da je orožje sredstvo' kateremu je poverjeno uresničenje revolucionarnih ciljev.
Italijanski narod je vedno navdušeno opravil svoje dolžnosti z najbolj gorečo predanostjo ter je posvetil svoje velikodušno srce in samega sebe tej borbi. Stranka je danes bolj ko kdaj prej odločena žrtvovati vse energije za dosego neodvisnosti Domovine ter je najvišji izraz zahvale in ljubezni za hrabre vseh vrst orožja, ki se bore na bojiščih.
V tej veri in tej predanosti je gotovost v zmago.
Pozdrav Kralju!
Pozdrav Duceju!
Pozdrav Mornarici
Rim, 10. junija, s. Ob obletnici dneva Kr. Mornarice je poslal Tajnik Stranke
v imenu Črnih srajc naslednjo brzojavko mornarici:
Borcem na morju, ki pod orožjem proslavljajo ob drugi obletnici vstopa v vojno slavna dejanja italijanske mornarice, pošilja Stranka svoje goreče pozdrave in čestitke. Tradicije hrabrosti, neštevilni dokazi junaških dejanj v tolikih vojnah» sedanja dejanja v Sredo: aemskem morju in na Atlantiku, pričajo o neukrotljivi italijanski hrabrosti.
Zaradi tega je naša Mornarica orožje, ki se ga vsi boje. Vedno je bila kos in vedno je obvladovala usodo in prinašala Domovini zmage.
Junaštvo mornarjev je največje jamstvo za to, da bo fašistična Italija popoln gospodar svojega morja.
Pozdrav Kralju!
Pozdrav Duceju!
Dan Kr. Mornarice
Rim, 10. junija, s. Ob priliki četrte proslave dneva Kr. Mornarice je admiral Riccardi izdal naslednje dnevno povelje:
Mornarji Italije! Danes je, kakor pred letom dni italijanski narod z vami in gleda na vas z vedno večjo ljubeznijo, z vedno večjim zaupanjem in občudovanjem. Naše pomorske sile so obdržale in povečale svojo moč kljub Izgubam zaradi stalnega napadanja ter plovejo po vodah Sredozemskega morja in vsiljujejo sovražniku svojo pobudo, kakor v bitki pri Sirti, ko ste preprečili, da bi sovražnik dosegel svoje cilje.
Napadalna sredstva so prodrla v najbolj zaščitena sovražna oporišča in v Aleksandri ji so skrajno okrnila ponos angleške pomorske sile in ji zadala, prestižno izgubo, kakršne stoletja ni poznala.
Podmornice, ki budno stražijo v Sredozemskem morju, so v Atlantiku uničile tudi veliko bojno ladjo novega sovražnika, ki se šele od decembra odprto bori in ki zaman zaupa v svoja neizčrpna gmotna sredstva. Neizčrpna pa je v vas, mornarji Italije z vseh ladij, vnema za borbo in volja
Novi japonski uspehi na Pacifiku
Dve ameriški nosilki letal potopljeni, 120 letal uničenih
Tokio, 10. jun. (Domei) Japonski glavni stan je v sredo popoldne objavil poročilo o novih uspehih japonskih pomorskih sil na Pacifiku. Poročilo pravi, da so edinice japonske vojne mornarice, ki operirajo v vzhodnem delu Pacifika, 4. junija nenadoma napadle luko Dutch Harbour na Aljaski. Nadalje so v istem času japonske pomorske sile napadle tudi neki otok v skupini Aleutov, kjer nadaljujejo napade proti sovražnikovim postojankam. Poročilo navaja, da so ednice japonskega vojnega brodovja 5. junija izvršile tudi silovit napad na otok Midway. Tu so japonske mornariške edinice prizadele hudo škodo oja-čenjem sovražnikovega vojnega brodovja na tem področju in hudo poškodovale sovražnikove pomorske letalske naprave in przadele izgube sovražnikovim silam. Nato so japonske pomorske edinice 7. junija v tesnem sodelovanju z japonsko pehoto uničile večje število sovražnikovih postojank na Aleutskih otokih, kjer sedaj japonske sile nadaljujejo operacije. Poročilo japonskega glavnega stana navaja nadalje, da je japonsko vojno brodovje, ki operira okrog otočja Midway, potopilo sovražno nosilko letal razreda »Enterprise« in neko drugo nosilko razreda »Hornet«. Obe ti matični ladji sta imeli po 9900 ton. Sestreljenih jè bilo 120 sovražnikovih letal. Pri tej priliki je bilo uničenih tudi večje število važnih sovražnikovih vojaških objektov. Ob napadu na Dutch Harbour je bilo na tem področju 14 sovražnikovih letal bodisi sestreljenih v zraku bodisi uničenih na tleh. Ena velika sovražnikova transportna ladja je bila potopljena. Japonske edinice so na tem področju bombardirale in uničile tudi skupino velikih petrolejskih tankov, ki so bili na dveh mestih zažgani.
znavajo množino angleških in ameriških dobav Sovjetski zvezi preko Murmanska, vedo pa tudi, koliko teh dobav je sedaj na dnu morja. Prav tako ne podcenjujejo vojnega potencijala, ki je Sovjetski zvezi še preostal na tej in na oni strani Urala, obenem pa so si na jasnem tudi o tem, koliko je bilo uničenega sovražnega vojnega industrijskega aparata v času lanske ofenzive.
5. Letošnji poletni pohod ne bo samo nadaljevanje lanskih borb, marveč bo ob tej priliki prišla do izraza ojačena ofenzivna sila in spričo nje bodo operacije dovedle do ostrejših velikih rezultatov. V vseh dosedanjih vojnih pohodih od poljskega dalje, se je vselej opazilo naraščanje sile nemških operacij. Ta razvoj dokazuje, da so se izkušnje iz prejšnjih pohodov vedno sproti upoštevale in izrabile. (Piccolo.)
Preselitev sovjetske
industrije onstran Urala
Bukarešta, 10. jun. s. Kakor beleži »Cu-ventul«, je moskovska radijska postaja te dni objavila Stalinov ukrep, da se vsa sovjetska industrija iz Evrope preseli na drugo stran Urala. List zatrjuje, da je bil ta izredni ukrep odrejen v pričakovanju novih nemških vojnih operacij, ki bi celo po sovjetskem mnenju utegnile uspeti. Premestitev velikih industrijskih podjetij v kraje, kjer ni prometnih zvez in ne surovin, pa ne bo rodila nikakega pozitivnega rezultata.
Prav tako je bil uničen velik letalski hangar. Japonske izgube so znašale: 1 letalska matična ladja izgubljena, 1 letalska matična ladja hudo poškodovana, 1 križarka poškodovana in doslej pogrešanih 35 letal.
Tokio, 10. jun. d. V razgovoru z zastopnikom lista »Asahi« je japonski admiral, čigar imena list ne navaja, izjavil: »Ne smejo se zmerom pričakovati samo zmage, marveč je treba prenesti tudi kake izgube.« Japonski admiral je k tej svoji izjavi dodal, da sta bili tudi v pomorski bitki v okviru rusko-japonske vojne 1. 1904 spočetka potopljeni dve japonski oklopnici, toda na moralo japonskih mornarjev to ni vplivalo. Nasprotno je zadobila morala ruske mornarice nepopravljiv udarec, ko je bila potopljena ruska admiralska ladja »Petropavlovsk«. Ko so vrhovnemu poveljniku japonskih pomorskih sil, admiralu Togu, sporočili vest o izgubi dveh japonskih oklopnic, je admiral to povsem mirno vzel na znanje. In tako mora vsak voditelj velikega vojnega brodovja izpričati enak mir.
Japonski admiral je pripomnil, da bosta naravno oba nasprotnika močno izčrpana, ako se bo vojna zavlekla. Položaj nikoli ne more biti takšen, da bi ena stran vzdrže-ma dobivala sijajne zmage, dočim bi druga stran trpela same izgube. Na koncu dol-ke tekme bo izgubila tista stran, ki se bo prva umaknila iz borbe, in ne zaradi Izgub, prizadetih ji od nasprotnika. K tej izjavi japonskega admirala pripominja »Asahi«, da se je po prvih šestih mesecih vojna na Daljnem vzhodu prav za prav šele resno začela.
Pomorska bitka ob Aljaski
šanghaj, 10. jun. »United Press« je objavila brzojavko iz Pearl Harbourja, ki potrjuje, da se je razvnela v trenutku, ko sa je pri Midvajskem otočju razvijala pomorska bitka med japonskimi m ameriškimi pomorskimi silami, nova bitka v bližini Dutch Harbourja. Trenutno še nI nikakih podrobnosti o tej bitki, znano je le, da je morje ta čas na omenjenem področju zeio razburkano.
Druga brzojavka iz Washingtona pravi, da ameriško mornariško ministrstvo še ne more objaviti nikakih podrobnosti o pomorski bitki, do katere je očitno prlSlo na področju okrog Dutch Harbourja. Končno je »United Press« objavila še tretjo brzojavko iz Washingtona, ki beleži, da se je v trenutku, ko je bilo prvo japonsko brodovje zapleteno v bitko pri Midwayskem otočju, druga japonska mornariška eakadra krenila proti Aljaski. (Piccolo.)
Japonske podmornice
v južnoafriških vodah
Buenos Aires, 10. jun. Japonske podmornice so se te dni pojavile tudi že v južnoafriških vodah. Dosegle so prve velike uspehe. Zvedelo se je, da so v Mozambi-škem prelivu potopile 3 tovorne ladje, ki so bile v službi Velike Britanije. Glede na to Je jasno, da je nastala za Angleže in Američane velika nevarnost tudi na njihovi pomorski poti okrog Rta Dobre natie. (Corriere della sera.)
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
do zmage. Vztrajati hočete žilavo, vztrajati z mislijo na padle brate, ne računajoč na sovražnika in ne glede na čas, ki poteka. Domovina je nesmrtna in vi se borite samo za njeno bodočo veličino in slavo.
Pozdrav Kralju!
Pozdrav Duceju!
Drugo leto vojne
Rim, 10. jun. s. Na pobudo Ministrstva za ljudsko kulturo je prišla včeraj v prodajo ilustrirana knjiga ljudskega značaja z naslovom »Drugo leto vojne«. Poleg te bo izdana še posebna knjiga o drugem letu Italije v vojni, ki bo obsegala vse obširno in organično urejeno gradivo o operacijah na kopnem, na morju in v zraku v drugem letu vojne. Gradivo za to drugo knjigo so pripravili najboljši italijanski novinarji in publicisti. Poleg tega je zavod Luce pripravil dokumentarični film, ki ga bodo dievl prvič predvajali v Rimu in nato po vseh pokrajinah. V proslavo druge obletnice vojne bodo po kinematografih predvajali še posebne filme o operacijah itaU-janske vojne mornarice.
Praznik zavezništva z Nemčijo
Berlin, 10. jun. s. Diplomatski poročevalec agencije DNB beleži v posebni korespondenci drugo obletnico Italije v vojni. Med drugim pravi, da bo ta datum ostal za vselej zapisan v zgodovini, ker je pomenil odločilni razplet velike borbe, ki jo je Nemčija započela. V poročilu se spominja odločnih Ducejevih besed ob priliki objave, da je Italija ob strani Nemčije posegla v vojno. Pri tem naglaša, da je Italija odtlej dosegla vrsto sijajnih zmag. Dne 7. decembra preteklega leta se je Italiji in Nemčiji priključila še Japonska, velika zaveznica na Daljnem vzhodu in tudi ona je odtlej krenila po poti slave in zmage. 10. junij 1940 je spomina vreden dan v zgodovini evropskih narodov tudi zaradi tega, ker je potrdil zvestobo in prijateljstvo, ki družita Hitlerja in Duceja ter italijanski in nemški narod.
Kallayev ekspoze
o obisku v Nemčiji
Budimpešta, 10. jun. s. Pod vodstvom grofa Kallaya se je včeraj sestaii ministrski svet. Ministrski predsednik in zunanji minister je na seji podrobno poročal o svojem obisku pri Hitlerju v nemškem glavnem stanu. Njegovo poročilo je ministrski svet soglasno odobri!.
Finančni minister je podaJl ekspoze o madžarskem finančnem programu in o javnih delih v Transilvaniji v prihodnjih 10 letih. Nazadnje je predloži1] ministrskemu sveitu tudi novi državni proračun za 1. 1943 in poročal o razgovorih, ki jih je imel z italijanskim finančnim ministrom grofom Thaonom di Revelom ter guvernerjem Italijanske banke Azzolinijem ob priliki njunih obiskov v Budimpešti. Ti razgovori so potrdili tesno solidarnost Italije in Madžarske tudd na finančnem in gospodarskem področju.
Jutri se bosta sestala zunanje-poldtična odbora poslanske zbornice in senata. Na skupni seji obeh odborov bo ministrski predsednik in zunanji minister grof Kallay podal obširen ekspoze o svojem zadnjem obisku v Nemčiji.
Budimpešta, 10. jun. Regent je sprejel ministrskega predsednika grofa Kallaya, ki mu je poročal o svojem zadnjem obiska v Nemčiji. (Piccolo.)
Žrtve letalskih napadov na Anglijo
Stockholm, 10. jun. d. Na včerajšnji seji britanske spodnje zbornice je po informacijah iz Londona podpredsednik vlade major Clement Attlee podal nekaj podatkov o žrtvah, ki jih je zahtevala letalska vojna v Angliji. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v prvih dveh letih letalske vojne na angleškem otočju ubitih 34.675 oseb. V istem razdobju, od septembra L 1939 do septembra 1941, je bilo 50.346 oseb pri letalskih napadih tako hudo ranjenih, da so jih morali poslati v bolnišnice.
Podvojitev angleškega
državnega dolga
Stockholm, 10. jun. d. Iz službenih podatkov o angleških stroških za vojno, ki so bili po informacijah iz Londona objavljeni v britanski prestolnici, je razvidno, da so izdatki za vojno do meseca maja narasli na 10.500 milijonov funtov šterlingov. Celokupni državni dolg Anglije se naglo bliža dvojni višini v primeri s predvojnim časom. Na koncu prve svetovne vojne Je znašal angleški državni dolg 7400 milijonov funtov šterlingov. Meseca marca 1930 je znašal državni dolg 7031 milijonov funtov šterlingov in se je tedaj povišal za P500 milijonov na 13.531 milijonov funtov šterlingov. Stroški za vojno se v Angliji po službenih podatkih do višine 40°/® knjejo iz davkov, ki zaradd tega predstavljajo od dneva do dneva bolj neznosno breme za angleško prebivalstvo.
Proces proti sovjetskim
padalcem v Sofiji
Sofija, 10. jun. s. Pred vojaškim sodiščem v Sofiji se je včeraj pričel proces proti skupini 25 sovjetskih padalcev, ki so ae lani spustili na bolgarska tla v bližini verniškega rudnika. Njihova naloga je bin la izvršiti vrsto sabotažnih dejanj.
Svečanosti pri pogrebu Heydricha v Berlinu
Hitler je podelil pokojniku najvišje nemško odlikovanje
Berlin, 10. jun. s. Z velikimi svečanostmi so včeraj v Berlinu pokopali namestnika državnega protektorja òeàke in Moravske Heydricha. Krsto z njegovim truplom so postavili v salon mozaikov v kancelarski palači. Pogreba se je udeležil državni poglavar skupno z vsemi najvišjimi zastopniki vlade in narodno-socialistične stranke. K pogrebu je prišel tudi predsednik protek-torata Hacha.
Načelnik narodno-socialističnih zaščitnih oddelkov Himmler je imel govor, v katerem je obeležil življenje in delo pokojnika, njegov trdni značaj, • njegovo visokp inteligenco, energijo in voljo, kakor tudi najčistejšo narodno-socialistično zvestobo. Kot načelnik kriminalne policije je poživil in pomladil ter moderniziral organizacijo policijskega kriminalnega zbora. Ne glede na vojno se je kriminalnost v Nemčiji znižala do najnižje stopnje. Kot načelnik politične policije je opravljal Heydrich prav posebno težavno in kočljivo delo, toda tudi tu je znal uveljaviti nepopustljivo trdnost, združeno z visokim čutom pravičnosti. Zli-kovci so ga sovražili in se ga bali in tako tudi Židje ter državni sovražniki, pa tudi nekateri Nemci ga niso docela pravilno razumeli. Ko je zavzel mesto državnega protektorja, so Čehi mislili, da je pomenilo njegovo imenovanje pričetek krvavega in terorističnega režima, čeprav pa je nastopal z nepopustljivo strogostjo proti vsem krivcem, je omogočil na drugi strani vsem, ki so bili dobre volje, popolno sodelovanje. Kakor je bil odločnega značaja, tako je bil čistega srca. Boril se je v zraku nad Norveško, Nizozemsko in Francijo, ob izbruhu vojne proti boljševizmu pa je jmova krenil na fronto, ne da bi komu kaj rekel, in bilo je tokrat prvič, je Himmler dejal, da mi je kaj zatajil. Takrat je po naključju ušel smrti. Sovjetsko protiletalsko topništvo je sestrelilo njegovo letalo,
ki je padlo med nemško in rusko črto, Heydrich se je živ in zdrav umaknil na nemško stran. Usoda mu je prisodila, da mu je zločinska roka vzela življenje. Angleška bomba vdinjenih atentatorjev je upihnila
luč življenja, dela, žrtev in vdanosti nemški stvari. Duševni moči Heydricha se je pridružila izredna fizična moč. Ko je bil že do smrti zadet, je še dvakrat ustrelil proti atentatorjem. Ob njegovem truplu, je Himmler zaključil, obnavljamo sveto zaprisego, da bomo maščevali njegovo smrt in uničili sovražnike države.
Nato je spregovoril Hitler, kratko tn ganljivo. Heydrich, je dejal, je bil med najboljšimi narodnimi socialisti, med naj-jačjimi branitelji države in med najsrditejšimi nasprotniki nemških sovražnikov. Padel je za stvar velike Nemčije. Hitler je nazadnje izjavil, da je podelil pokojniku najvišje odlikovanje, ki ga prejme, kdor si pridobi največje zasluge za domovino. Kakor znano, je kot prvi prejel to odlikovanje minister Todt. Hitler je pripel najvišje odlikovanje na blazino, na kateri so že bila razvrščena pokojnikova odlikovanja, nato pa je položil velik venec cvetja pred mrtvaški oder.
Med mnogimi venci ob odru so bili tudi venci Italijanskega veleposlanika Alfierija, državnega podtajnika italijanskega notranjega ministrstva ter italijanskega policijskega zbora.
Pogrebni sprevod se je razvil skozi gost špalir množice. Heydricha so pokopali na pokopališču invalidov.
Berlin, 10. jun. d. Vodja Hitler je pokojnega namestnika državnega protektorja Reinharda Heydricha odlikoval z Nemškim redom prve stopnje. * Heydrich je za pokojnim ministrom Todtom druga osebnost v Nemčiji, ki je bila odlikovana s tem najvišjim nemškim redom za zasluge.
Komunistični odpor v severni
Kitajski vojaki zapuščajo čungkinški režim
strt
Nanking, 10. jun. (Domei) Šef japonskih ekspedicijskih sil na Kitajskem general Uširoku je po povratku z dolgega inspek-* cijskega potovanja po severnem delu kitajskega bojišča izjavil, da je bil odpor kitajskih komunističnih čet v pokrajinah severne Kitajske po intenzivnih japonskih očiščevalnih operacijah dejanjsko popolnoma zlomljen. General Uširoku je pripomnil, da so japonske vojaške oblasti v se-vernih kitajskih pokrajinah poleg vojaških operacij izvedle tudi veliko število obnovitvenih načrtov. V teku japonskih vojaških operacij, ki so se sedaj pričele in se nadaljujejo v severni Kitajski, je bilo 35.000 čungkinških vojakov ujetih, mnogo deset tisočev pa je opustilo nadaljnji odpor in kaže pripravljenost za sodelovanje z nacionalno kitajsko vlado. General Uširoku je nadalje izjavil, da se vse bolj mno-že znaki, da je sovražnik pričel uvidevati nesmiselnost nadaljnje borbe za čungkinški režim. Glede obnovitvenih del v severni Kitajski je izjavil, da je bila po umiku čungkinških sil na primer samo na področju Rumene reke dokončana cela vrsta del, ki naj domače prebivalstvo opogumijo za intenzivnejše poljsko delo. Med drugim je bilo izvrtanih 200.000 vodnjakov za namakanje polj, kar bo nedvomno povečalo poljedelsko proizvodnjo v severnih kitajskih pokrajinah. General Uširoku je svoje poročilo zaključil, rekoč, da so mnogi kitajski vojaki, ki so se včasih borili za Cungking, zdaj zaposleni kot delavci pri obnovitvenih delih v severni Kitajski.
Tokio, 10. jun. s. Iz Sujiuna poročajo, da so japonske čete severno-zapadno od Mingpančava, 40 km južno od Pavtova, uničile glavni del 32. in 14. kitajske armade. Japonske čete, ki iz Zunanje Mongolije prodirajo proti jugozapadu, so prekoračile Rumeno reko in prisilile sovražnika, da se je umaknil tudi iz Jingpančava. Velik del sovražnih sil je bil južno od tega mesta obkoljen.
Hude kitajske izgube
Tokio, 10. jun. (Domei.) Z bojišča v pokrajini Kjangsi javljajo, da so japonske
sile, ki v generalnem napadu pritiskajo proti važnemu sovražnikovemu oporišču Ts:n-sien v centralnem delu Kjangsija, do včeraj naštele na bojišču 1021 ubitih čungkinških vojakov, ki so jih čungkinške čete na begu pustile za seboj. Doslej je bilo 191 čungkinških * vojakov ujetih na tem področju. Med ujetniki so tudi 3 častniki. Med za- • p. N. F., 2) po stopnji naj višjega "aktivnega plenjenim orožjem so 3 metalci min, 8 ....... .
Nadaljnji posek gozdov • ob cestah in železnicah
Glede na svojo naredbo z dne 8. maja 1942-XX o poseku določenih gozdnih pasov in smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pasove ob drugih cestah in železnicah pokrajine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o raztegnitvi obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 10. t. m. in je ta dan stopila v veljavo.
ODveznost poseka določena z naredbo z dne 8. maja 1942. se razširja na naslednje pasove:
vzdolž železnice Logatec — Ljubljana
na obeh straneh razde la med Stampetovim viaduktom in km 590.500.
na obeh straneh vse proge: vzdolž ceste Logatec — Laze, ceste Logatec — Rovte, ceste K al ce — Hotederšica, železnice Trebnje — Mirna — Krmeij, ceste Novo mesto — Urina sela — Semič — Črnomelj — GribUe, ceste Novo mesto — Straža — Soteska, ceste Črnomelj — Gradac — Metlika — Božakovo, ceste Črnomelj — Tanča gora — Vinica, ceste Črnomelj — Tribuče in ceste Črnomelj — Dobliče,
vzdolž železnice Ljubljana — Metlika na obeh straneh razdela med postajama Višnja gora — Mirna peč. (Po naredbi z dne 8. maja 1942. se mora na teh zemljiških pasovih ob cestah in železnicah posekati morebitno gozdno rastlinje do tal in popolnoma v globino 150 metrov, tako da je mogoča popolna preglednost.)
Za posek gornje navedenih pasov veljajo nespremenjene določbe, za kršitelje določb pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX.
Ustanovitev Pokrajinskega sanitetnega sveta
Smatrajoč za potrebno, da se spremenijo ime, sestava in področje banskega 6anitet-neg sveta, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o ustanovitvi pokrajinskega sanitetnega sveta, ki je objavljena v »Službenem Listu« z dne 10. t. m. ter je ta dan stopila v veljavo, ko se obenem razveljavijo vse njej nasprotne in z njo nezdružljive določbe.
Banstki sanitetni svet se naziva poslej Pokrajinski sanitetni svet Ljubljanke pokrajine. Temu Pokrajinskemu sanitetnemu svetu predseduje podprefekt Ljubljanske pokrajine in sestoji iz: 1) zveznega tajnika
strojnic, 225 pušk in mnogo vsakovrstne municije.
Bombardiranje
kitajskih oporišč
Tokio, 10. jun. s. Z japonskega oporišča v južni Kitajski poročajo, da so japonska letala hudo bombardirala kitajsko oporišče v Kvejlinu v pokrajini Kvangsi. Vojaške naprave so bile močno razdejane Napadla so tudi Kančov v Kjangsiju. Tudi tam je bilo porušenih več vojaških objektov. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča.
Tokio, 10. jun. (DomeL) S pristojnega japonskega vojaškega mesta javljajo, da so na bojišču v kitajski pokrajini Fukieu japonski bombniki silovito napadli mesto Pu-čeng, ki leži v severnem delu pokrajine. Japonski bombniki so merili na tamkajšnje vojaške naprave in z bombnimi zadetki povzročili požare velikanskega obsega. Pu-čeng leži 130 km jugovzhodno od čučova.
Nov japonski minister
Tokio, 10. junija d. Predsednik japonske politične organizacije za podporo vladi general Ando je bil povišan v čin japonskega državnega ministra in ga je v torek popoldne sprejel mikado. že lani je min. predsednik Tojo predlagal Andu, naj pristane na povišanje v čin državnega ministra, kar pa je prvotno odklonil. Glede na naraščajoči pomen vloge, ki jo igra v japonskem javnem življenju organizacija, ki ji predseduje, je Ando sedaj pristal na to, da postane član japonske vlade.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 10. junija, ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Četrtek, 11. junija, ob 17 30: Konto X. Red Četrtek.
Petek, 12. junija. Zaprto. Sobota 13. junija, ob 17.: Romeo in Julija. Red' A.
Nedelja, 14. junija, ob 17.30: Šola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Bernauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih stvareh. Dejanje se suče okrog obubožane aristokratske rodbine, ki živi na račun skrivnostnega konta X, ne da bi vedela o tem. Konto je ustanovil mož, ks je zaljubljen v hčer te rodbine in hoče na ta način pomagati svojcem svoje ljubljenke. Igralci bodo: Alkanovo-Gorinškova, njeno hčer Uli-Starčeva, njenega sina Oskar j a-Blaž, njenega očeta-Bratina, drja. šolarja-Nakrst, Srakoperja, vodjo pisarne-Gorin-šek, restavraterja-Košič, njegovo ženo-Ra-karjeva, bančnika Zamorška-Košuta, soba-rico-Križajeva, strojepisko-R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič.
OPERA
Sreda, 10. junija, ob 17.: Prijatelj Fric. Red Sreda.
Četrtek, 11. junija, ob 17.: Boccaccio. Red A. Petek, 12. junija, ob 15.: La Bohème. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 Hir navzdol. Sobota, 13. junija, ob 16.30: Carmen. Red B. Nedelja, 14. junija, ob 15.: Evgenij Onje-gin. Izven.
Abonente reda A opozarjamo, da bodo imeli v tekočem tednu dve predstavi, in sicer v četrtek v operi »Boccaccia«, v soboto pa v Drami »Romea in Julijo«. Zasedba partij v tridejanski opereti »Boccaccio« je naslednja: Boccaccio-Mlejnikova, Lotherin-ghi-Anžlovar, Lambertuccio-Zupan, Scalza-
M. Sancin, Leometto-B. Sancin, Fiametta-Barbičeva, Beatrice-Polajnarjeva, Peronel-la-Poličeva, Izabella-španova, Pietro-Drenov ec, kolporter-Dolničar, Majordom-M. Gregorin, Filipa-Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti; režiser: C. Debevec.
Dijaška predstava v Operi. V petek ob 15. uri bodo peli po zelo znižanih cenah Puccinijevo opero: »La Boheme«.Zanimivost pri tej predstavi je nastop dveh mlajših pevcev. Partijo Rudolfa bo pel Janez Li-pušček, ki se je o priliki svojega debuta v njej uspešno uveljavil, partijo Collina pa bo pel Friderik Lupša, ki je ob Isti priložnosti prvič pel to vlogo in je dosegel z njo prav tako lep uspeh. Ostala zasedba bo običajna.
oficirja zdravnika v glavnem mestu pokrajine, 3) inšpektorja ministrstva za pravosodje pri Visokem komisiariatu, 4) inšpektorja ministrstva za kmetijstvo in gozdove pri Visokem komisariatu, 5) pokrajinskega zdravnika, 6) pokrajinskega veterinarja. 7) načelnika VI. oddelka Visokega komisariata, 8) načelnika III. oddelka, 9) protofizika občine glavnega mesta, 10) ravnatelja Higienskega zavoda. 11) treh doktorjev medicine in kirurgije, od katerih je eden strokovnjak za pediatrijo, in 12) enega predstavnika zdravnikov kirurgov, enega veterinarjev, enega lekarnarjev, enega kemikov in enega inženjerja, ki posluje v pokrajini, predlaganih po sindikalnih združenjih, dar ne iz točk 11) in 12) imenuje Visoki komisar na tri leta. Prav tako imenuje Visoki komisar tajnika sveta, ki pa nima glasovalne pravice.
Pokrajinski sanitetni svet proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na higijeno in ljudsko zdravje v občinah pokrajine in predlaga Visokemu komisarju ukrepe in raziskave, ki jih v tem pogledu smatra za potrebne. Mnenje sveta je obvezno, če gre za higijensko sanitetno plat: a) v vseh primerih iz § 41. zakona o banski upravi, b) pri izvajanju naprav za oskrbo s pitno vodo, c) o ustanovitvi novih lekarn, njih razmestitvi in ureditvi, d) o letnih poročilih pokrajinskega zdravnika in veterinarja, e) v vseh primerih, v katerih je to predpisano z zakonskimi določbami in pravilniki. Visoki komisar lahko zahteva mnenje sveta vselej, kadar to smatra za umestno.
Svet se sestane na redno zasedanje štirikrat na leto v mesecih januarju, aprilu, juliju in oktobru, izredno pa se lahko skliče vselej, kadar Visoki komisar to smatra za potrehno. V vabilu morajo biti navedeni predmeti, o katerih se zahteva mnenje sveta. Visoki komisar sme dodati dnevnemu redu še' druge zadeve, ki so nujne. Za sklepčnost je potrebna navzočnost vsaj po-polovice članov. Kadar gre za mnenje ali sklepanje, ki se zahteva nujno, je svet sklepčen ob navzočnosti večine članov bi-vajočih v Ljubljani. Sklepa se z večino glasov, ob enakosti glasov pa odloči predsednikov glas. člani sveta, navedeni pod točko 11. in 12., ki bi izostali od treh sej zaporedoma brez upravičenega vzroka, izsrube svoje mesto. Visoki komisar sme pozvati na seje za proučevanje specialnih vprašanj brez glasovalne pravice tudi csfbe izven sveta, ki so priznani strokovnjaki.
Bodoče naloge
adrijanskih luk
Dunajski list »Neues Wiener Tagblatt« se na uvodnem mestu bavi z bodočimi na-
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče, odsek Ljubljana, je svojem zasedanju z dne 21. maja 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Kokalju Martinu, sinu Jakoba in Neže Obed, rojenemu 10. XI. 1908. v Črni, bivajočemu v Ljubljani in nahajajočemu se v begstvu.
Kokalj je obtožen članstva pri oboroženem krdelu v smislu člena 16. odloka z dne 3. X. 1941; bil je član družbe, ki je imela namen, izvrševati dejanja proti državi, da bi nasilno porušila obstoječi politični in družabni red. Dejanja so bila ugotovljena dne 23. X. 1941.
Iz teh razlogov proglaša sodišče obtoženca za krivega pripisanih mu dejanj in ga obsoja v dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami
Obenem naroča, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in ljubljanskem »Jutru«.
Ljubljana, 21. maja 1942.
*
Vojaško vojno sodišče, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju z dne 30. maja
1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi prot Subertu Antonu, pok. Ivana in pok. Magdalene Mahkovec, rojenemu 11. I. 1914 v Ljubljani in tam bivajočemu, Šušteršičeva ulica 15. Obtoženec je v sodnih zaporih. Obtožen je, da je bil do februarja 1942 v Ljubljani član prevratne družbe, ki je imela namen, nasilno poru-šti politične in družabne uredbe države, nadalje, da je bil član družbe, ki je imela namen, izvrševati zločine proti državi; Šubert je bil od 29. dee. 1941 do 31. jan. 1942 v taki družbi na ozemlju Ljubljanske pokrajine in je bil vrhu tega v času od 29. julija 1941 do 31. januarja 1942 v pojest: vojaške puške in pripadajoče municije.
Iz teh razlogov proglaša sodišče obtoženca za krivega pripisanih zločinov ter obsoja Antona Šuberta v dosmrtno ječo z zakonitimi posledicami.
Razen tega je odredilo sodiš*e, da se ta sodba v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in v ljubljanskem »Jutru*.
Ljubljana, 30. maja 1942-XX.
locami adiri jonskih luk in rtaLijanake trgovinske mornarice. Pretežni de) adrijanske vzhodne obade j«e sedaj priključen Italiji, s čimer ni ustreženo samo dolgoletnim nacionalno-po! i'ticnim aspiraci jam, temveč so s tem zadovoljene tudi važne gospodarske potrebe. Luke ob Adriji bodo zlasti tudi po vojni vršile važno nalogo. V zadnjih stoletjih se je promet Evrope z ostalim svetom enostransko razvijal proti zapadu (Ameriki). V bodoče pa je računati, da se bo t rastoči meri vedno bo»l; razvijal proti vzhodu, to je proti Aziji. Prav ta okolncst pa bo stavila italijanski mornarici nove velike naloge. V prometu Ewope t Azijo ki Afriko bodo adrijanske luke za znaten deil Evrope naravno izhodišče in oporišče za trgovinski promet, pri čemer je računati na daljnosežno sodelovanje italijanske trgovinske mornarice z nemško mornarico. Ni dvoma, da bo po vojni sporazumno ure jemo tudi celotno vprašanje udeležbe Italije in Nemčije v svetovnem prometu, zaradi prometa z vzhodno Azijo bo potreben dogovor tudi z Japonsko.
Glede dovoza Maga do adrijanskih luk odnosno prevoza prekomorskega blaga iz adrijamkih luk v posamezne evropske države bo Italija po vojni sklepala s posameznimi državami potrebne nogodbe o železni ško-tarifnih olajšavah, o ugodnostnih tarifah za pomorski prevoz, o uporabi luških naprav m skladih ter o eventualnem odstopanju svobodnih con v posameznih lukah. Glede fiumske luke je v pogledu svobodne cone že dosežen sporazum z Madžarsko, ki kaže že prve praktične rezultate v povečanju luškega prometa, ki je že dosegel tri četrtine prometa iz leta "1914, medtem ko je znašal leta 1939 celotni blagovni promet fiumske luke in sosednega, tedaj še jugoslovanskega Bordonova komaj polovico prometa iz leta 1914. Tudi Madžarska si od prometa preko Fiume obeta znatne koristi, zato bo svojo bodočo trgovinsko mornarico naslonila na to luko. Madžarska namerava oddati fhimskirn ladjedelnicam naročilo za gradnjo 6 prekomor-skih motornih ladij s skupno tonažo 24.000 ton. Nedavno ustanovljena posebna družba pa bo uvedla avtobusni promet ir Fiume preko Zagreba do Budimpešte. Sosedna Hrvatska ima sedaj po pogodbi z Italijo na razpolago v fiumski luki znani bazen Thaon de Revel, ki je bil že prej na razpolago Jugoslaviji, pa ga ni izkoriščala. Za promet južne Hrvatske pa bo lahko služila luka Spalato. Predvideni so tudi dogovori z Rumimi jo in Bolgarijo glede uporabe adrijanskih luk.
V tej zvezi bo morala seveda Italija primerno izfjraditi luške naprave v lukah vzhodne Adrije. pri čemer bo treba upoštevati tudi verjetno znatno povečanje prometa v Adriji sami, ki se bo še razširil z dograditvijo prekopa, ki bo izpeljan od jezera Lago Maggiore do Milana in od tod do Creinone, od koder je Pad že ploven. Z dograditvijo tega prekopa bo tudi znaten del švicarskega prometa z inozemstvom šel preko Adrije.
Dunajski list navaja še nekaj podatkov o prometu tnestinske in fiumske luke. Leta
1938	je prispelo v triestinsko luko 18.391 ladij, uvozni blagovni promet je znašal 1.02 milijona ton, izvozni pa 2.37 milijona ton. V fiumsko luko je prispelo istega leta 5941 lajlij in je znašal uvozni blagovni promet 328.000 ton, izvozna pa 437.000 ton. Leta
1939	pa se je uvozni promet dvignil na 425 tisoč ton, izvozni pa na 518.000 ton.
Seja izvrstnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev
Te dni je bila prva seja izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev, katere so se udeležili vsi člani odbora ter tajniki in strokovnjaki združenj. Soglasno so bili odobreni računski zaključki včlanjenih združenj za leto 1941. Nadalje so bili odobreni tudi proračuni Zveze in včlanjenih združenj za tekoče leto in višina prispevkov delodajalcev za ta združenja.
Za kritje rednega proračuna Združenja kmetovalcev (bivše Kmetijske zbornice) bo znašal doklada na zemljarino 12 % zemljiškega davka. Za kritje izdatkov v proračunu Združenja trgovcev je bilo sklenjeno pobirati prispevke v lirah namesto v dinarjih na lanskoletni osnovi. Pri Združenju industrijcev in obrtnikov ostanejo prispevki isti kakor lani. V odseku za obrtništvo so tri kategorije po strokah 'zvedena pa je tudi posebna razdelitev ob rta na tri skupine po sedežih pod;etij. Na novo je bila določena po kategorijah in skupinah inkor-poracijska pristojbina.
Po odobritvi proračunov je izvršni odbor obravnaval pravila združenj, ki so bila soglasno odobrena V odobritev pristojnim organom bo Zveza predložila še notranje ukrepe glede sindikalne vključitve skupin ki še niso včlanjene v štirih združenjih. Med drugim se dodele v organizacijsko pristojnost Združenja trgovcev, mesarji in klobasičarii. koncesionirani realitetni posredovalci. slaščičarji, medičarji in peki.
Občni zbori sindikatov trgovinskih strok
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi članstvo vse pokrajine na redne skupščine sindikatov posameznih trgovinskih strok, ki se sklicujejo po naslednjem vrstnem redu:
Sreda, 10. junija, ob 14.: Sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo, hranjenje, trgovine s perutnino, ribami in cvetlicami.
Četrtek, 11. junija, ob 11.: Sindikat trgovcev z deželnimi pridelki. Istega dne ob 16.: Sindikat trgovcev s kurivom.
Petek, 12. junija, ob 14.: Sindikat trgovcev z modnim blagom, konfekcijo, krznom; sindikat trgovcev z galanterijskim blagom in športne trgovine.
Sobota, 13. junija, ob U.: Sindikat trgovcev z lesom, pohištvom, suho robo in lesnimi izdelki.
Nedelja. 14. junija, ob 9.: Sind&at trgovcev 9 špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom ter z delikatesami.
Skupščine sindikatov bo do po gornjem vrstnem redu v prostorih Trgovskega doma, pritličje, levo. v prostorih Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, samo skupščina sindikata špeceristov itd bo v nededjo 14. t m. ob 9. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni rod skupščin je
naslednji: 1. Otvoritev skupščine. 2. Öifca-
nje določil sindikata. 3. Volitev predsednika sindikata. 4. Volitev zastopstva sindikatov. 5. Slučajnosti. Za stroke, ki niso navedene v gornjem razporedu, se bo vrstni red še določil.
Gospodarske vesti
= Zasedanje komisije mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu. Stalna komisija mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je imela te dni svoje poletno zasedanje pod predsedstvom barona Acerba. Navzlic vojnim oviram so se zasedanja udeležili uradni predstavniki 19 držav, in sicer Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Japonske, Španije, Turčije, Irske, Finske, Danske, Portugalske, Svice. Argentine, Cila, Kolumbije, Irana, Paragvaja, Ru-munije in Slovaške. Delo zasedanja je bilo vseskozi uspešno.
= Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Jakob Obreza, trgovina z lesom v Begunjah nad Cerknico; Andrej Devjak, trgovina z lesom v Gornjem Logatcu; Franc Japelj, trgovina in izvoa lesa, Dolnji Logatec; Anton Udovič, trgovina z lesom. Planina pri Rakeku.
= Iz italijanskega gospodarstva. Družba Alfa Romeo, ki ima v Milanu in Neapolju tvornlce za avtomobile in letalske motorje, je lani pri delniški glavnici, povečani od 240 na 400 milijonov lir, zabeležila 16.24 milijona lir čistega dobička (pr. leto 14.9 milijona lir) in bo izplačala nespremenjeno 6% dividendo. Družba navaja v svojem letnem poročilu, da se že sedaj bavi s produkcijskimi načrti za dobo po vojni, da bo čim prej lahko pričela z večjo proizvodnjo civilne potrebe. Znana družba Società Italiana Ernesto Breda, ki proizvaja poleg železniškega materiala in motorjev najrazličnejše proizvode težke ln strojne industrije, kaže v bilanci nove znatne investicije. V lanskem letu se je družba udeležila pri železarni Acciaierie Romane, ki si je nadela nalogo po posebnem postopku pridobivati železo in jeklo lz morskega peska, ki se pridobiva ob obali in vsebuje znaten odstotek železa. Ta družba gradi tudi hidrocen-tralo na Tiberi, ki bo služila za obratovanje nove železarne. Družba Breda je pri glavnici, povečani od 200 na 250 milijonov lir, zabeležila 17.2 milijona lir čistega dobička (pr. leto 13 milijonov), navzlic temu pa bo znižala dividendo od 17.5 na 15%.
= Kontingent za izvoz slovaškega lesa ▼ Italijo. Zasedanje italijansko slovaške komisije za les je v glavnem končano. Delo komisije je šlo predvsem za tem, da se določijo enotne cene za izvoz lesa in podrobni kontingenti. Celotni kontingent za izvoz slovaškega lesa v Italijo znaša za tekoče leto 75.000 kubičnih metrov.
= Italija 'n Nemčija oskrbujeta Rumn-nijo z zdravili. Na podlagi trgovinskih sporazumov z Italijo in Nemčijo je rumunska vlada te dni pooblastila centralni urad za socialno zavarovanje za uvoz določenih količin zdravil, zdravniških instrumentov in ostalih potrebščin za bolnišnice, in sicer v višini 100 milijonov lejev za uvoz iz Nemčije in 50 milijonov lejev za uvoz iz Italije.
= Začasna omejitev tovornega prometa v Nemčiji. Nemški gospodarski minister je glede na vojne potrebe odredil začasno omejitev tovornega prometa, razen prevoza onega vojnovažnega blaga. Omejitev se nanaša na vsa javna prometna sredstva in tudi na promet s poštnimi paketi ter na promet s tovornimi avtomobili in na promet na vodnih cestah. V vseh primerih pa je omejitev začasna.
= Koncentracija industrijske proizvodnje v Franciji. Da se čimbolj izkoristijo razpoložljive delovne moči in uvede čim dalekosežnejša štednja s surovinami, je Francija že v znatnem obsegu reorganizirala svojo industrijsko produkcijo na ta način, da so bili ustavljeni manj racionalni obrati v korist onih obratov, ki so bolj racionalizirani. Doslej je bilo ustavljenih 1300 manjših obratov z 20.000 delavcu Najbolj prihaja reorganizacija do izraza v tekstilni industriji, kjer so sedaj lahko povečali delovni čas od 24 na 40 ur na teden. Najbolj je pa zaposlena železarska industrija, kjer znaša delovni čas 54 ur na teden.
= Ustanovitev srbske družbe ShelL V
beograjski trgovinski register je bila vpisana družba Srpska Shell d. d. Beograd, in sicer z glavnico 5 milijonov dinarjev.
= Velesejem v S mirni odpovedan. Turška vlada je glede na obstoječe razmere odpovedala letošnji velesejem v Smirni.
Požar v petrolejskih
skladiščih na Arubi
Stockholm, 9. jun. d. Z otoka Arabe javlja britanska informacijska služba, da je v objektih petrolejske družbe v Saint Nico-lasu izbruhnil požar, ki je trajal 24 ar in docela uničil industrijske zgradbe. Računajo, da znaša povzročena škoda nad četrt milijarde dolarjev. Poročilo pravi, da žrtev ni bilo in da doslej nI bilo mogoče ugotoviti, kako je požar nastal. K temu je vredno pripomniti, da so pred nekaj časa osovinske podmornice bombardirale petrolejske rafinerije na tem otoku ln ob tisti priliki potopile tudi nekaj manjših ladij.
Zaplemba utajenega
židovskega premoženja
Sofija, 9. jun. Pristojne oblasti so odredile zaplembo premoženja Žida Luke Mo-skoviča, ki je pred kratkim umrl. Vse zaplenjeno premoženje je bilo prepuščeno državni blagajni za socialno pomoč. Oblasti so ugotovile, da so bile nepremičnine, ki jih cenijo na dobrih 100 milijonov levov, navidezno prodane bolgarskim državljanom. Zaradi tega so bili aretirani člani pokojnikove družine, kakor tudi Bolgari, ki so si na videz kupili posamezna posestva. Med aretiranimi Bolgari sta bivši guverner Narodne kmetijske banke ln žena bivšega pravosodnega ministra Zotova. Listi so nadalje objavili, da je bilo prijavljenih sodišču v zvezi s to afero več znanih osebnosti, med njimi bivši predsednik sobranja in bivši trgovinski minister Stoj-ko Mušanov, bivši notranji minister Ulja Kožuharov, poslanec Sirko Stančev, sedanji predsednik parlamentarskega trgovinskega odbora in drugi. Bivši ravnatelj Narodne kmetijske banke Frolopanov in nekaj drugih je bilo nadalje obtoženih, da ao si na videz nabavili delnice industrijskih podjetij Žida Sušina za Skupno vsoto 260 milijonov levov. (Popolo di Trieste.)
Kako je „strašilo"
v Bojani! vas!
K spomina o nekdanjih mediumlstlč-pojavih na Starem trgu smo prejeli še naslednje vrstice izpod peresa znane ljubljanske gospé:
Bila sem učiteljica na Radovici. Starejši okoličani se gotovo še spominjajo dogajanja v hiši v Boganji vasi, ki je od Radovice oddaljena pol ure hoda. V vasi je kupil hišo domačin, ki se je vrnil iz Amerike in se v hiši nastanil. Kmalu nato je v večernih in nočnih urah začelo trkati in udarjati, včasih celo tako močno, da se je slišalo do bližnjih hiš vasi Radovice.
Občani so hodili trumoma poslušat ta dogajanja, kar so si razlagali po svoje, češ, je pač »narejeno«. Zanimivo je dejstvo, da so v hiši bivajoči slišali trkanje od zunanje strani, a zunaj stoječi od notranje.
Ta zadeva se je raznesla po širni okolici vse do Črnomlja in do uradnikov na okrajnem glavarstvu, kjer je načeloval pokojni skladatelj Viktor Parma. Iz glavarstva so prišli uradniki z okrajnim glavarjem, prepričali so se o vsem, toda vzrokov niso mogli dognati. Prišel je tudi pokojni ravnatelj ljubljanskega Muzeja dr. Josip Mantua-nl, ker je bil po načelniku glavarstva na-prošen za to in da bi po možnosti zadevo preiskal ln razložil. Prepričal se je o vsem, toda zadeva mu je bila tako zagonetna, kakor drugim.
Ker ni bilo miru in je postalo bivanje v hiši nevzdržno, se je gospodar vrnil v Ameriko. Po njegovem odhodu je trkanje Li udarjanje docela prenehalo.
Naj navedem še to: nekega večera je prišla k meni prijateljica, da bi spiritizirali. Prinesla je s seboj trikotno mizico z dvema nožicama, za tretjo nožico pa je bil svinčnik. Mizica se je premaknila, toda ni pisala na trdo napeti papir, na katerem je stala. Moja prijateljica je okrog 23. ure odšla. Ko sem stopila h kuhinjski kredenci in jo odprla, so se vse skodelice in čaše premaknile in trčile druga ob drugo, da je zvenelo, a nisem polagala nobene važnosti na to. Mislila sem, da je mogoče cd kod prišla kakšna miška, katero :iem preplašila in da si išče izhoda.
Ko sem prišla v spalnico in legla, je potrkalo prav močno na posteljno stranico, enako na sosednjo posteljo. Moja hčerka je že trdno spala, a jo je t j trkanje zbudilo.
Naslednji dan je prišla k meni prijateljica ter sem ji povedala o dogodku. Razlagala je, da sva priklicali »duha«, nisva ga pa odslovili in zato se je pojavilo premikanje skodelic in čaš in trkanje v spalnici. Marsikdo je doživel že take in drugačne skrivnostne trenutke, katerih si naš razum doslej še ne more razložiti, čepi a v vemo, da so to docela naravni pojavi.
M. L.
Pomlad na Finskem
Helsinki, v juniju če smo govorili o hudi in dolgotrajni zimi, potem velja to pač še stopnjevano za Finsko. Mraz je bil nenavadno oster, zima je trajala polnih šest mesecev, še o Veliki noči so beli na južnem Finskem snežni zameti, šele pozneje je polagoma začelo nastopati milejše vreme. Sredi aprila ste lahko videli v Helsinkih in drugod na južnem Finskem velike kopice snega, ki so počasi kopnele. Konec aprila so bila jezera na Severnem Finskem še zamrzla in v Vzhodni Kareliji je živo srebro še vedno zirknilo do 20° pod ničlo. Potem, v maju, pa je začela pomlad vztrajno prodirati tudi na Finsko in ves narod se je oddahnil.
Huda zima je pač res povzročala mnoge gospodarske težave. To se je občutilo v vsakdanjem življenju. Vse bolj kakor jeseni je bilo treba proti začetku pomladi šte-diti z živili in s kurivom. Rezerve so morale na dan. Odporni finski narod si je znal pomagati. Njegova zgledna sloga je premagovala težave in stanje se je polagoma boljšalo. Prirejene so bile različne zbirke. Kmetje so oddali zaloge žita. Prebivalci mest in vasi so sodelovali pri organizaciji j>Talkoo«. To se pravi: šli so v gozd pripravljat drva namesto onih mož in fantov, ki so ta čas stali na fronti. Izvršena je bila cela vrsta prostovljnih del, kjer so sodelovali mladi in stari, tudi dekleta in žene. Nikoli ni bilo treba dolgih priprav, zadostoval je vselej kratek poziv v radiu in v tisku; naslednji dan ali naslednjo nedeljo se je delo že pričelo. Vsak je vedel, za kaj gre, vsak je vedel, da mora domovina napeti vse sile. Možje in otroci, žene in de-
kleta, metfani in vaščani so prispevali svoje k obrambi in k izboljšanju gospodarskega stanja.
In tako je zima minila ob stalnih ostrih obrambnih bojih na fronti, in ob velikem delovnem naporu v zaledju. Za primer naj navedemo šolsko mladino, ki je ves svoj prosti čas, nedeljski počitek in počitnice izkoristila za to, da je pomagala pri javnih delih. Videli ste tudi starčke, ki so se prostovoljno lotili dela, kjerkoli je bila pomoč potrebna. Finska je bila v tej notranji kampanji navezana docela na lastne moči Res je prihajala pomoč tudi iz tujine, predvsem iz Nemčije, toda ne v prid civilistom, marveč v korist fronti. Velik del uvoza, Id , so ga Finci pričakovali po trgovinskih po- '
godbah te raznih evropskih držav, je fcnstal
zaradi strašne zime. Led v Finskem zalivu je bdi še ob Veliki noči tako debel, da so po njem lahko vozili tovorni avtomobili in tudi težki topovi. Po takem si lahko predstavljate, kolikšne težave je bilo treba zmagovati, da je prišlo na Finsko vsaj nekaj najpotrebnejših stvari. Zavoljo vsega tega je finski narod pozdravil pomlad z vidnim olajšanjem. Pomlad mu predvsem pomeni poživljenje prometa z evropsko celino Transporti, ki so bili zamrzli v pristaniščih Vzhodnega morja, so naposled vendar lahko izpluü in dosegli Finsko.
V vojaškem pogledu so bili stalni ruski napadi značilni tudi za borbe na finski fronti. Na dveh odsekih so bili najhujši bo-
ji: na KarrJaki ožini in ob Svitu. Sovražni letalski napadi so bili šibkejši kakor pred dvema letoma. Napadi na fronti ob S viru so se vrstili tja v april, v enem samem tednu je tu padlo 12.000 boijševikov. Vzrok? Področje Aunusa geografsko ni tako važno, da bi omogočalo boljše vikom izhode za nove napade. Toda boljše viška trdovratnost je bila neverjetna. Okrog Petrograda, kjer je bila zima posebno huda, je prav tako tudi že nastopila pomlad. In zlaj bo šla zgodovina dalje svojo neizprosno pot. Finci so majhen narod, komaj treh milijonov. Toda biti hočejo svobodni. Zato se žrtvujejo za svobodo, četudi za ceno najtežjih žrtev.
Kmet razmišlja o novi letini
Ljubljana, 9. junija
V ugodnem vremenu so bila opravljena letošnja poljska dela. V dobrem razvoju so vsi poljski sadeži. Gospodar, ki se sprehaja na večer med njivami, travniki in vrtovi, zbuja upanje na uspehe letošnje žetve in na srečno spravilo poljskih pri-. ddlkov. Vsekakor pa stanje ni povsod tako dobro, kakor to sodimo takoj pomladi, čim začne po deževju sijati sonce in ko se pokaže prvo bratje.
Ozimina v splošnem na našem podeželju ne obeta posebno dobre žetve Zlasti pšenica je bolj redka, ker je je v dolgotrajni in ostri zimi precej pognilo. Nokateri gospodarji so bili sploh prisiljeni, da so ozi-mino preorali in posadili koruzo Ponekod pa so pšenice, čeprav redke, zelo lepe.
Razume se. da so dolenjski kmetje letos sad idi znatno več krohipirja kakor po navadi in je v splošnem prav lep Krompir je že ves okopan, mnogo je tudi že osutega. Več kakor navadno je posajenega zgodnjega krompirja, da bo čimprej za nadomestek staremu krompirju, ki ga je tudi na Dolenjskem žc malo m ni več posebno užiten, zlasti ne tam. kjer ga nimajo dobro shranjenega.
Koruza se lepo razvija, čeprav je prva setev še pred zadnjim snegom slabo kalila in je bilo treba seme marsikje nadomestiti. Drobno koruzo pa bodo dolenjski gospodarji še sadili po košnji detelje. Prehranjevalne razmere so nadalje velevale da so naši kmetje letos sadili še več fižola kakor po navadi. Poleg krompirja pač fižol v pre-hrani najbolj odleže. Tudi po vinogradih I
so izkoristili prazne prostore in so posadili fižol, ki se v splošnem lepo razvija in utegne biti pridelek posebno dober, če ne pride nanj kaka nesreča.
V lepem razvoju so tudi drugi poljski sadeži, še ugodnejši pa bi bil razvoj, če bi jih od prilike do prilike namakali dež. Vrtne rastlin« se prav tako lepo razvijajo in bo kmalu vse vrste zelenjave po dolenjskih krajih dovolj.	•
Zadnji dež je pripomogel tudi travnikom in senožetim, da se je trava bujno razrasla. Tako se obeta zadovoljiva košnja. Le kratek je še čas do tistih juter, ko bo zapela kosa smrtonosno pesem travi in cvetju. Če bo vreme potrajalo, bodo brhke grabljice z veseljem obračale lepo dišeče seno. Četudi ne bo vesele pesmi, ker so pač časi resni in ima vsakdo svoje skrbi, da bi le bilo dovolj vztrajne volje za delo in za redno spravilo!
Sadje obeta dobro letino. Pojavljajo pa se na drevju razni škodljivci, ki jih mora skrben sadjar zatirati s Škropljenjem. V teku je tudi škropljenje po vinogradih. Rafijo nadomešča lubje akacij, različne vrvice ali čevljarska dreta, saj glavno je, da je trt je privezano. Zimski mraz se v marsikaterem vinogradu občutno pozna, toda v splošnem moramo reči. da se trtje ' kar lepo razvija.
Čebele so si v zadnji tepli dobi opomogle. Na sadnem in drugem cvetju so pridno nabirale sladki zaklad. Roji pa so se letos zakasnili. Sploh se čebelarji z roji nič kaj ne pohvalijo. Roječe čebele rade uhajajo
ali pa se vračajo v panje. Odkar je bila akacija v bujnem cvetju in ko se je razcvetela tudi lipa. imajo čebele ob sončnem vremenu dovolj paše.
Pripravlja se nova evropska žitnica
Brez ozira na ve)'ko materialno škodo in na izgubo človeških življenj, ki jih zahtevajo pogoste poplava evropskih rek in njih pritokov, je mnogo večjega pomena zmanjšanje proizvodne sposobnosti teh krajev. Nedavno je bilo ugotovljeno, da področje, ki je izpostavljeno stalnim poplavam, obsega tretjino vsega evropskega prostora, ne računajoč pri tem Rusijo, toda kljub temu na njem rodi samo 20°/o celokupne proizvodnje. Med različnimi vzroki tega dejstva- je na prvem mestu vprašanje poplav in nezadostnega namakanja.
Dandanes ni tako nujno govoriti o tem, da bi se na področjih, ki imajo dovolj vode, lahko z uspehom izvedlo umetno namakanje, ampak važnejše je vprašanje, kako naj preprečimo, da celi kompleksi rodovitne zemlje za časa setve ne bodo daljši ali krajši čas pod vodo. Na takem ozemlju ni mogoče posejati žita, niti ga kasneje obdelati in je torej jasno, da ne daje pridelka. Najočitneje se vidi uničujoči vpliv poplav v hrvatskih krajih ob Savi, kjer so poplavljena področja tako velika, da bi po izsušitvi in izboljšanju lahko dajala deželi na pretek pšenice in koruze, ki sta za prehrano najvažnejša pridelka. Hrvatska vlada je sicer izdelala načrte, po katerih se bo v naslednjih letih postopoma izsušilo in usposobilo za poljedelsko proizvodnjo 226.000 ha sedaj neobdelanega zemljišča, medtem ko bi se nadaljnjih 686.000 ha zemije izboljšalo in usposobilo za znatno večji pridelek od dosedanjega.
Ob Donavi leži v Bolgariji okoli 50.000 ha močvirnega zemljišča, ki že leta in leta čaka na izsušitev. Toliko zemlje, kj nikomur ne služi, je samo v stan Bolgariji in niso priračunana področja v Dobrudži. Ob dolnjem toku Donave na ravnini Balte je površina v izmeri 370.000 ha porasla s samim šavjem, medtem ko je na samem ustju Dunave 276.00 ha takšnega zemljišča. Doslej se ni resno poskušalo, da bi se to področje usposobilo za poljedelsko pro-
izvodnjo, vojna pa je tudi to zadevo spravila v tek.
Slovaška vlada je letos odobrila 350 milijonov kron za ureditev svojih rek, cd česar odpade samo na regulacijo reke Vaga 150 milijonov kron. Za ureditev korita reke Tise je madžarska vlada odobrila 28.36 milijona pengov, da bi preprečila stalne poplave. Odbor za gradnjo kanala Skuline je letos odobril 300 milijonov rumunskih lejev za dela, ki naj bi se opravila na regulaciji vodnega omrežja. Hrvatska in Madžarska se mnogo ukvarjata z načrti o gradnji kanalov, ki naj bi vezali posamezne reke z Donavo. Ni še odločeno, koliko načrtov bo lahko oživotvoriti. Važno je dejstvo, da so vse jugovzhodne države spoznale velik pomen Donave in skušajo odstraniti težkoče, ki stoje na poti njenega popolnega izkoriščanja. Lahko se reče, da so se tega vprašanja složno lotili vsi jugovzhodni evropski narodi. In v resnici je to skupna zadeva, kajti ko bo enkrat urejena struga reke Vaga na Slovaškem, se bo občutilo to tudi na južnem toku Donave v področju Reke Tise, kakor tudi na Savi pri Beogradu. Isto velja za regulacijo drugih rek.
Nobeno regulacijsko delo ne more biti opravljeno, da ne bi vplivalo tudi na sosednja področja. Znižanje ali zvišanje vodostaja na enem mestu se samo po sebi odraža tudi na drugem Zarad: tega ]e vprašanje ureditve Donave in njenih ori-tokov mednarodna zadeva, prav gotovo pa skupna stvar dežel, ki leže ob njenem vodnem sistemu. Skupno reševanje tega vprašanja ne bo koristno samo za posamezne države, ampak v interesu vse Evrope in gs je treba presojati s položaja splošnega evropskega gospodarstva in trgovine.
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
Koliko stane poljub?
Kaj je poljub? Rahel stik ustnic; snidenje dveh ust, ki se iščejo; usodna in nevarna točka v življenju dekleta. Za kino pa je še kaj več. V kinu je poljub zapisan na dnevnem redu in relativna cena, je zabeležena v glavnih knjigah ateljeja^
V glavnem so ljubezenski prizori med najlražjimi v vsem filmu. Mnogokrat zahteva poljub, ki traja pet sekund, pol dneva dela in stane 50 do 60 tisoč lir. Ne razburjajte se zaradi teh številk! Mnogo stvari je, ki poskrbijo, da se cena poljuba strahotno dvigne.
Mnogokrat je igralka, ki ji je poverjena ljubezenska vloga, razdraženi in v zadregi zaradi radovednih pogledov prisotnih soigralcev in sodelavcev; mnogokrat pa se tudi zgodi, da je igralec nerazpoložen ali pa se zboji soigralke, nje, ki bi jo moral poljubiti. Na stotine metrov filmskega traku je zaradi tega nepopravljivo uničenih, izrabijo se močne luči in množijo se nadure sotrudnikov.
Poljubovatl se lz ljuoezni ne stane nič: za kaj takega so vsi pripravljeni, celo kar na cesti. Toda poljubovati se na ukaz ni lahka reč. Najtežji poljub, kar jih beleži zgodovina italijanskega filma, je bil poljub, ki sta ai ga dala Alida Valli in Viktor De Sica pri snemanju filma »Manon Lescaut«. V delavnicah, kjer se je film porajal, je vladalo dušeče ozračje. Nastopajoči so se zadrževali v spoštljivi razdalji, delavci so tiho opravljali svoje delo. V največji napetosti pa sta bila masker ln lasuljar, zmerom pripravljena nastopiti in popraviti vsak ne-dostatek pri obeh glavnih igralcih. Režiser ni bil zadovoljen. De Sica in Alida Valli sta se morala zmerom znova objemati, vedno z novim ognjem, da bi mogla dati občinstvu kratko sliko resničnosti. Nu, naposled se je le zgodilo!
Ni dvoma, da se še vsakdo, ki je film videl, spominja poljuba Luiselle Beghijeve in Roberta Ville v filmu »Gris papa Martina«. To je družaben, skromen poljub. Tisti, skoraj neznatni prizor je bil ponovljen 26-krat. Poljub je zahteval mnogo požrtvova-
KULTURNI PREGLED
Razgovor o poeziji
Prijatelja Ivan in Pavel sta sedela v Pav-km sobi. Skozi zavese je prodirala večerna svetloba in raznobarvni hrbti knjig na dolgih. prenapolnjenih palicah so se še bolj ponujali Ivanovim pogledom, ki so med razgovorom nekajkrat obletavali s poželji-vostjo, kakor je znana bibliofilom, prijateljevo knjižnico. Beseda o novi pesniški zbirki, ki je ležala na mizi. je nanesta razgovor na kaj »neaktualno« snov: na poezijo.
Ivan: Črtanje pesmi se mi zdi v času, ko se odločujejo vekovi zgodovinskega razvoja, nekam čudna strast, spominjajoča na zakrknjeno enostranost specialistov ali na samotno uživaštvo nesocialnih sladokuscev. Imam vtis, da so tisti, ki še pišejo pesmi, ali tisti, ki jih prebirajo, podobni popotnikom, stisnjenim nekje v zatišju: srečni so, da jim ni treba poslušati viharja, ki razsaja zunaj. Je to neke v-rste izolacija, beg od občrih in usodnih zadev, samoprevara z varljivimi in neodgovornimi iluzijami. Če človek doživi samo za trenutek slepiilno veličino te dobe in doume njene heroične napore, se težko vrne h knjigi verzov, ki opevajo mesečino ali se laskajo ošabni JuiHjL Saj je res. da včasi tudi sam sežem po svojih pesnikih, vendar imam zmeraj neki poseben občutek: sramu, opravičevanja, ka-lL
Pavel: Z vidika ^odovinskih dogodkov je že sam takile razpsvor o poeziji neke vrste milost, ki poteka iz možnosti osamitve ali — če hočeš — nevtralizacije od perečih vprašanj življenjske stvarnosti. Toda poezija — kolikor je bila pristna in res-
nična — ni nikdar stalla v takem tragičnem nasprotju z življenjem, kakor se zdi — morda vsaj na hipe — tebi Njena odlika je bila vsekdar v tem. da je gledala na življenje nekoliko drugače, kakor gleda na svet oni. ki se na svoji poti otepa najhujšega blata ki ne more zreti kvišku. Poezija — aktivna prav kakor pasivna, tvorba enako kakor uživanje — je nastajala v vseh časih in položajih; heroični nagibi ji niso nič bolj tuji kakor tragični in vsi drugi, ki označujejo človekov odnos do sebe in do sveta. Lahko bi celo rekel, da je iz trpljenja in žrtve priteklo več čiste, v nekem smislu nesmrtne poezije, kakor iz vedrega miru in pokojnega uživanj«. Ondan sem brali, da se zbirajo na fronti vojaki v krožke, ki skupaj prebirajo in komentirajo Danteja! Spanci so izdali več cvetoberov lirike, Id je nastala v vročih dneh državljanske vojne. Ljudje, ki so vsak dan tvegali življenje, se niso sramovali pisati verze ali prebirati pesniške knjige ondi, kjer Je po trenutkih zatišja neizprosno kosila smrt.
Ivan: Razumem Stendhala, ki je na vojnih pohodih prebiral Homerja. Toda težko se je sprijazniti z naivnostjo Janeza Sol risia va, ki toži o ljubezenskih bolečinah ali občuduje odseve sončnega zahoda v tolmunu.
Pave!: Tvoja ironija s« kajpak ne dotika bistva poezije. Ni dvom«, da so bili na svetu vedno pesniki. Id so najrajši izpovedovali eweima čustva in se n«u«nano vrteli v začaran srn risu svojsga jaza. Liriku je bilo vedno izhodišče izpovedi to. kar giblje njegov emocionalni svet. Pio pravici
si je domifljal. da govori hkrati za druge. Tudi največji pesniki so bi-li izpovedovalci notranjega sveta, in prav ta svet ima za človeka v nekih trenutkih mnogo večjo vrednost kakor zunanji svet. Resničen pesnik je tisti, ki je zmožen vse stvari videti z njihove bistvene strani, uganiti njih ideje in simbole, dogledati do kraja to. česar se komaj dotaknejo naši nagli in površni pogledi Veličina pesnika je torej v posebni zmožnosti duhovnega vida in njemu pokorni tvorni sposobnosti ki uglaša besede kakor muzik zvoke. V času, ko osvetljuje vse stvari stroga m hladna luč, se utegne ta subjektivna poezija zdeti starokopitna, otročje naivna in nedorasla. Toda to je pogled iz nižine, medtem ko je prava poezija zelo visoko. O vrednosti poezije in o nje veljavi za človeka in za narod ne odločajo posamezne pesniške zbirke, ki so bežen m minljiv pojav, marveč to. kar so razni časi in narodi nakopičili kot zaklade svoje tvornosti, kot dela, ki jih njihov genij dviga nad zakon spremembe in minevanja. Duhamel pravi, da je pred prvo svetovno vojno izšlo samo v Franciji štiri sto do pet sto pesniških zbirk na leto. Kolikšna poplava vezane besede, kajne? In po dobrih dvajsetih letih se je od tega ohranilo le nekaj zbirk ali vsaj nekaj pesmi, ki so prešle v antologijo. Poezija je morda celo bolj kakor druge umetnosti zahtevna in izbirčna; v nji velja predvsem to. kar je ostalo živo, ko se je umaknil vpliv časa. Seveda je treba prebirati tudi mlado, nedozorelo, dvomljivo, minevajočo poezijo, toda če smo iskreni in pristni v svojem čustvovanju, si take knjige jemljemo le poredkoma za sva, je življenjske toraarišice. V poeziji je kakoir v vi nore ji posebno uvaževan star pridelek, ki se je izvrel in dokazal svojo plemenitost Ivan: Po tvojih merilih bi se zdelo, da morajo pesniki posekati cel gozd, če si ho-
čejo napraviti en sam ogenj, ki bo viden tudi onkraj obzorja njihovega časa. Ali ni tako početje nekam čudna potrata?
Pavel: Tako bi se zdelo, če bi veljali za duhovno proizvodnjo ekonomski zakoni. V resnici je svet, v katerem nastajajo duhovne vrednote, bližji naravi ki prav tako razsipuje s svojimi energijami. Nikjer ni več nedonošenih in mrtvorojenih otrok, kakor jih leži na slovstvenih pokopališčih. Toda te produkcije ni mogoče urediti z drugimi zakoni, kakor so selektivni zakoni nadarjenosti in nepotvorjene nujnosti, ki silita k oblikovanju emocionalnega sveta v pesnikovi stvarjalnj fantaziji in sami zorita tudi formo. Se tako veliki pesniki so morali preživeti svoja učna leta in dozoreti do višine, ki pa nikdar ne postane njih stalno stvarjališče. marveč kažejo — kakor na primer Goethe — poleg genialnih stvaritev skoraj sočasno tudi manj pomembna in manj uspela dela. V poeziji se naposled vse prečisti in vse postavi na pravo mesto. S časovne odmaknjenosti ni več mogoče slepomišiti. Sonce mrtvih ne mara peg. ki jih nujno povzročajo pesniki s svojimi človeško umljivimi slabostmi. Prej ali slej se pokaže, kaj je kje zmotnega, kaj zlaganega, nepristnega, -napihnjenega, zraslega iz sleparske ambicije, iz tvornega simuliranja, iz kapriciozne službe mode. iz prikritega koristofljubja. Toda kaj bi dozoredo do te jasnosti in do nad časovne veljave, če bi hotel kdo s sredstvi strogega tribunale onemogočiti vse poizkuse, ki so neogibna pot k mojstrstvu?
Ivan: Iz tega bi dobili nauk, da so prizadevanja Janeza Solzislava sicer potrebna, tako rekoč neogibna, ker nihče ne ve. kakšnih metamorfoz je zmožen ta pesniški črv v svojem razvoju, da pa veljaj za naše življenje in naše uživanje samo razvita, zrela, kvalitetno nedvomno že dognana poezija!
nja. Temu je bil kriv predvsem operater Gallea, ki nikakor ni znal pravilno posneti prizor. Celo igralčev nos, ki je resda pravilen, je s svojo senco zakril del Luiselli-ndnega obraza in znova so morali menjati mesta, spremeniti luči in kulise ...
Realni poljubi knežne v filmu »Knežna se zabava« niso bili enostavnejši ol poljubov plesalke. V govorečem filmu je Paola Barbara igrala dvojno vlogo: knežne in plesalke s sledečimi objemi in poljubi. Zato je razumljivo, da položaj Paole Barbare ni bil zavidanja vreden, saj je morala v vsaki vlogi povsem drugače nastopati £e večja pa je bila zadrega šefa zvočnega dela, ki je moral poljube iste igralke posneti z zvoki, primernimi obema vlogama.
Filmski poljub da mnogo skrbi tistemu, ki mora poljubiti in tistemu, ki ga dirigira. Včasih se poijub po zaslugi realizatorjev hitro posreči. In potem v kinu opazite, da je občinstvo skoraj vedno ljubosumno na igralko, če je za junaka, ki jo objame, vneta, je vse prav. V nasprotnem primeru pa poljub postane smešen in občinstvo dela opažke.
Morda najdaljši poljub v zgodovini filma sta silila Žarah Leander in njen nemški partner v filmu »Pot osvobojenja«. Poljub je trazal točno eno minuto. Žarah Leander se na ta poljub še zdaj z grozo spominja, čeprav ali morda prav zato, ker ga je petkrat ali šestkrat ponovila.
Križem sveta
•	Angleška fantazija o steklenih ladjah. Admiral Land, predsednik pomorske komisije Zedinjenih držav, je napovedal novo orožje, ki ga bo baje izdelala ameriška vojna industrija za borbo proti podmornicam. Izdelali bodo podmorske to-tovonne ladje, da bodo skušale skrivaj to brez strahu pred podmornicami prevažati vojno gradivo v Evropo. Nadalje je napovedal, da bodo za prevažanje petroleja n različnega drugega goriva izdelovali steklene ladje, ker jekla bolj n bolj primanjkuje.
•	Smrtni nesmrtniki. Kakor smo poročali je umrl francoski kardinal Baudril-lar. Odkar so bile poslednje volitve v Francosko akademijo, je to že osmi njen član, ki je odšel v večnost. Ker šteje francoska akademija 40 članov, ki so vsi v letih, govore na Francoskem o tem, da bodo nesmrtniki, kakor imenujejo člane Francoske akademije, kmalu izumrli, če ne pride do nove volitve. Dosi s j je Francoska akademija odlagala volitev, ker je Francija razdeljena v dve področji. Zadnji čas pa je, kakor rečeno, zadeva postala posebno aktualna in vse kaže, da se bodo nesmrtniki v kratkem zbrali v Vi-cyu, da bodo na novo ovekovečili francosko akademijo.
•	Našel se je katoličan, ki je prestopil v židovstvo. Pred sodiščem v Budimpešti so obravnavali docela nenavaden primer. 351etnl mizarski mojster Pavel Molnàr je bil obtožen skrunitve madžarskega naroda, ker je prestopil v židovsko vero, čeprav je po očetovi kakor po materini strani katoličan. To je storil na ljubo svoji izvoljenki Ilonki Weiszovi, s katero se je poročil leta 1930. Honka mu je rodila več otrok, ki so židje. Po sedemletnem sožitju se je Molnàr ločil od žene, je pa ostal še nadalje Žid. Nato se je seznanil z neko 221etno katoličanko. s katero sta začela skupaj živeti. Zadevo Pavla Molnarja so rešetali na tajni razpravi, sodba pa je bila razglašena javno. Molnar je obsojen na 3 mesece zapora.
ROMAN
Znan pisatelj je prišel na novo stanovanje. Gospodinja se je že prvi dan zelo čudila:
—	Ampak, gospod, zakaj toliko pišete?
—	Jaz sem pisatelj — pišem roman.
—	Le kaj se toliko ubijate! — pravi gospodinja. — Dandanes dobite lep roman za nekaj lir v vsaki knjigotržnid!
PRED IZPITOM
Dijak Luznar pravi:
—	če me profesor pri izpitu vrže, ga bom tožil!
—	Daj no mir To vendar ni mogoče.
—	Da boš vedel, — je! Neki paragraf pravi: Kdor izrabi nevednost drugega, da bi mu škodoval, se kaznuje z zaporom.
IZ GOSPODINJSTVA
—	Dvajset let ste že poročeni? No, potem se pa pri vas ne dogaja več, da bi mož zabavljal nad kosilom.
—	Ne, tega se je že odvadil! Zdaj kvečjemu zabavlja, kadar si ga mora sam kuhati
Pavel: Menim, da je to posebno važno tedaj, če iščeš neki sklad med visoko napetostjo svojega časa in med poetičnimi stvaritvami. A tudi tedaj, ko čutiš potrebo, da se zatečeš k poeziji kakor k muziki: kot darovalki tolažbe, kot izpodbujevalki naših razpoloženj, kot sredstvu za dosego notranjega ravnovesja in milosti duševnega miru, V takih trenutkih čutiš, da te zadovoljujejo samo pesmi, v katerih so zgoščene silne duhovne energije, stisnjene močne in pristne življenjske skušnje, izražena presunljiva doživetja, ohranjeno novo pesni sito spoznanje in izoblikovan z ritmično in metrično popolnostjo odbranega besed ja svet, ki ni proizvod naključja in kapric, marveč ne-premagljivf nujnosti, ki pesnika sili, da daje intuicijo zasnovanim pesniškim mislim končno umetniško obliko. Taka, z življenjem prežeta poezija ne more biti nasprotje še tako stvarnemu življenju, če je le gledano z večje višine. Taka poezija je prav za prav življenje samo. njegov koncentrirani proizvod, ki je nastal na vročih stičnih točkah duha in gmote, inteligence in življenja. Moram reči, da me že utrujajo neskončni romani in le prepogosto prisiljene povesti. A se vedno se nisem preobjeded tiste zgoščene duševne hrane, ki se ji pravi lirika. Seveda me razumeš, da ne hlastan* po vsaki komaj pogreti, dostikrat še grobi in neokusni poetični hrani najnovejšega datuma, marveč da uživam predvsem dela poetov, s katerimi me veže tista skrivnostna sila, ki ji je dal Goethe naziv »izbirno sorodstvo«. Ne rečem, da je že samo po» sebi manj vredno to, kar meni ne prija; dejal pa bi, da si v poeziji prav kakor v ljubezni iščeš z notranjo lučjo simpatije tistih, ki so ti najbližje. Zakaj prav v nji si podajajo reke neznani bratje vseh vekov in narodov. Tudi v tem je njeno dragocena poslanstvo.
Iz Severne Afrike: General Bastico ln general Rommel na marmarlški fronti
Pri Baskih v južni Franciji
Baskiške pokrajine Labourd, Bayonne in Soule pripadajo že stoletja Franciji, t^a v krajinskem oziru in tudi kar se tiče ljudstva samega, piše Hermann Jung v nekem poročilu o svojem potovanju skozi te kraje, se razlikuiejo v marsikaterem pogledu od sosednih predelov Gaskonije ali Visokih Pi-renejev. In sicer ne samo zavoljo jezika, ki ga ljudje tu govore, ki nima nobene zveze s kakšnim drugim evropskim jezikom in ki ga učijo na raznih šolah in visokin šolah, temveč tudi zaradi snažnosti svojih mest, kar je opaziti zlasti v Pauju, Mauleonu, St. Jeanu de Luz in Bayonnu. A če vidiš snažilce čevljev na ulici, potnike, ki na postajah brezskrbno korakajo po tirih, namesto da bi uporabljali podvoze, in sprevodnike, ki uporabljajo zajčjo kvako kot signalno piščalko, bi mislil, da nisi več v Franciji, temveč že nekje v španskh baskiških provincah.
Kdor bi pa v teh francoskih provincah Iskal baskiških pradavnih šeg, kdor bi iskal v gorovju starih noš in podobnih stvari, M se zmotil. Razen prcslule baskiške čepice in sandalov so francoski Baski odložili vse, kar je bilo nekoč njihova posebnost. Asimilacija med baskiškim in francoskim ljudstvom je že tako napredovala, da tu pač lahko govorimo o baskiškem plemenu, a ne več o baskiškem ljudstvu. BaskiškJ pleme se pojavlja v ostalem še v drugih predelih naše zemlje, ne samo v Franciji in Španiji, temveč tudi v Mehiki, Južni Ameriki, na Filipinih, v Kanadi, celo v Arhangelsku. V Franciji pa si je znalo do današnjih dni ohraniti svoj jezik in navzlic vsemu tudi svojo samozavest. *
čeprav so si Baski svesti, da je njih asimilacija z drugimi ljudstvi že daleč napredovala, imajo vendar navado, da vedno znova navajajo mednarodne veleume, velike odkritelje m pomorščake, ki so bili ba-skiškega rodu. Posebno radi imenujejo v tej zvezi Simona Bslivarja, osvoboditelja Južne Amerike, Ignacija iz Loyole, ustanovitelja jezuitskega reda, Iturpida, prvega meniškega cesarja, Garaya. ustanovitelja Buenos Airesa, Zabalc, ustanovitelja Morrtevidea, Legazpija, ustanovitelja Manile, Juana de la Cosa,, prvega svetovnega kartografa, ki je plul s Kolumbom v Ameriko in gusarja Pellota, ki je prizadeval Angležem mnogo preglavice.
Tako žive Baski od svoje preteklosti. Tu in tam so se v zgodovini pač pojavljali kakšni politični vročekrvneži, ki so sanjali o bodočnosti Baskov in o samostojni državi, a te sanje so trajale vedno le kratek čas in niso našle odmeva med ljudstvom, ki se je pod tujerodno vlado počutilo povsem dobro.
Po opravilih bi francoske Baske lahko delili v obalne in gorjanske Baske. St. Jean de Luz je središče ribičev, St. Jean Pied de Port pa središče gorjancev. V St. Jeanu de Luz, nekoč majhni ribiški vasi, ki se je v desetletjih razvila v svetovljansko pokopališče, vozijo ladje baskiških ribičev sardin neprenehoma v pristanišče m iz njega. V tej vojni se je kraj vrnil tako
rekoč vase, kajti zmanjkalo je tujcev, ki so mu dajali v zadnjih desetletjih vse prej nego samosvoj značaj in ki so mu jemali
marsikaj, kar je veljalo nekoč za baskttko posebnost. St. Jean Pied de Port je trg, v katerem se zbirajo gorjanci iz vsega okrožja za nakupe in prodajanje. Kraj si je ohranil svojo idilično zaključenoet v celotnem obsegu. Tujski promet je prihajal pred vojno sicer tudi sem, toda baskiških posebnosti ni mogel tako kvariti, kakor se je to zgodilo v St. Jeanu de Luz. Tudi v arhitektonskem pogledu spada St. Jean Pied de Port med najznačilnejša baskiška mesteca francoskega juga. z njegovega gradu imaš širen razgled naokrog in v slovito dolino Roncecaux, kjer je padel slavni Roland v borbi z Mavri in kjer Si v neki prastari baskiški gostilni še danes lahko ogle-daš zbirko orožja, kl izvira iz tistih odločilnih bojev.
Prvotno baskiško mesto, ki je pa vplivom mednarodnih »strokovnjakov za tujski promet« popolnoma izgubilo svoj značaj, je Biarritz. Tudi ta kraj se je «z ribigke vasi razvil v mondeno kopališče. Danes je seveda kakor izumrl. Nemara Ji se rad, kakor St. Jean de Luz, vrnil za ta čas vase, toda te možnosti nima več, kajti njegovi prvotni prebivalci, baskiški ribiči in pomorščaki, so pred navalom »velikega sveta« pobegnili drugam, njihove ribiške barke in prekajevalnice sardin so zamenjale ljubezenske ute v slogu oslajene romantike, bombastični hoteli in neskončni bazar! za parfeme, spominke in modno blago.
čim bolj izgublja baskovstvo v pokrajini ln v navadah svojo izvirnost in prvobitnost, tem bolj se zateka v muzej, kar je videti posebno očitno v Bayonnu. Uredili so ga tam v stari baskiški hiši in se ponaša z vsemi prednostmi, ki jih more imeti takšna zbirka ljudskih osebin. Ta čas pripravila vodstvo tega muzeja Obsežno Ilustrirano delo o francoskih Baskih, kakršnega v tej obliki doslej ni bilo.
KAJ VEM? KAJ ZÌNAM?
Na poljih Bamangvatov so se sušila ječmenova zrna v prerahlih brazdah, čreda so tulile po vodi. Možje, žene in otroci so čepeli pred praznimi vrči, upirali so obupane poglede v nebo, ki je žarelo z neusmiljeno vedrino nanje.
Nekateri so dvigali pesti proti ogromni žareči obli, ki je zlivala smrt in pogubo na zemljo. Koliko tednov že ni deževalo? Bamangvati tega niso vedeli več. Njih čuti so bili popolnoma otopeli. Vse grožnje, prošnje in kletve, ki so jih izrekali nad čarovnikom Vambazujem, so bile zaman.
»Moja ura še ni prišla!« jim je odgovarjal.
In tako so čakali v pekoči vročini pred svojimi kočami, čakali so usmiljenega konca. Preden bi jim pa moči popolnoma pošle, so se hoteli nad Vambazom, mogoč-nikom maščevati. Maščevati se zato, ker jih je sedaj, v najhujši stiski, ostavil na cedilu.
Tudi Erkland, danski misionar, si ni vedel sveta. Jezik mu je lepil ob nebo. Če so bili Bamangvati že prej gluhi za njegove blage prigovore in svarila, ga ni sedaj še celo nihče poslušal. Kaj bi mogel bog belokožcev, ko so Vambazovi duhovi molčali?
Tedaj je stopil čarovnik iz svoje koče. Odet v plašč iz Ličja, z ogromnimi b:kovimi rogovi na glavi, s plosko skledico prosa v rokah, tako je stopal svečano proti sredini vasi.
Počasi so mu sledili možje in žene, tudi Erkland se jim je pridružil, s trudnim nasmeškom v obrazu. Prav dobro je poznal smešni hokuspokus, k'i ga bo čarovnik Vambazu zaigral sedaj svojim vernim pristašem. čarovn kovi rotilni reki so ga kaj melo zsnirnali, ugajal pa mu je vsako krat divji ritem v njegovih kretnjah, kadar si je skušal Vambazu s plesom napraviti duhove milostne.
Vambazu je položil skledico na žrtvenik. Najprvo je tega z vsakovrstnimi obrednimi prikloni obhodil. Potem je mrmral s steg-njenimi rokami molitev, ki je ni bilo konec. In končno je zaplesal. Sprva počasi, z dostojanstvenim izrazom, potem hitreje in končno divje, s pravo orgiastično obsedg-nostjo.
Po tem plesu se je Vambazu izčrpano sesedel pred žrtvenikom. Vaščani so ga obdali premagani in še sami presunjeni od vsega, kar so bili videli.
»še preden bo sonce zašlo, vam bodo duhovi podarili dež!« je dihnil Vambazu predse. V viharju radostnih krikov so ga možje in žene odnesli v njegovo kočo.
In res so se čez nekoliko ur dvigmh temni oblaki nad obzorje in preden je padla noč, se je zlilo v potokih.
Erklanda, ki je bil odšel na majhen ve-
Iz dnevnika A. Strindberga
V zvezi z letošnjo tridesetletnico smrti siovečega švedskega pisatelja Avgusta Strindberga, ki je dobro znan v vseh kulturnih krogih srednje Evrope, prinašajo listi članke in spomine. Emil Schering je objavil iz pisateljeve zapuščine odlomek iz dnevnika, ki kaže, kako je živel Strindberg štiri leta pred smrtjo.
16. decembra 1908.
Ob sedmih zjutraj vstanem. Dalje ne smem ležati, ker me začenja postelja peči. Potlej si sam skuham kavo, kajti tega mi nihče drug ne naredi dovolj dobro; tako sta delala tudi Balzac in Swedenborg.
Nato grem na sprehod. Če nisem prejšnji večer pil nič krepkega, je taka jutrnja hoja pravi užitek.
Jutro prinaša človeku nekaj, zaradi česar se počuti mladega. Da, človeku se zdi. da se je znova narodiil. Počasi se ta občutek spet izgubi. Okrog poldneva je dan že na pol izčrpan — tako zelo, da se popoldne čutim izžitega. neobritega, umazanega. Ko bi ljudje, ki prespe jutro, vedeli, koliko s tem izgubljajo!
Po eni uri ali uri in četrt se vmem domov in tedaj sem kakor nabit. Svojce doma sem posvaril, da bi me ob tem času nagovorili, ker bi lahko doživeli kaj ne-všečne reči. Sicer pa so se po kratki skušnji navadili, da stečejo proč in se skrijejo pred menoj.
Sedaj sem ves moker od potenja in se Slečem do pasu. In tedaj se začenjaj na rjavem, neobrezanem trdem papirju pišem, da je kaj in pri tem kadim.
Vse do dvanajstih! Tedaj je z menoj pri koncu in kar ugasnem. Vležem se v posteljo, da se make prespim. Ko sem spet spočit, odpiram pisma in jih pišem. Toda
jesti še vedno ne morem. Postim se do treh. tudi iz špekulacije, da mi potlej bolj tekne.
Nato použijem kosilo: obložene kruhke z nekoliko žganja, juho, meso ali ribo. pol steklenice piva. Pa konec, nič kave. Ob nedeljah pijem vino, večidel zaradi boljšega razpoloženja, kajti sicer pijem vino samo v družbi, kadar je treba kaj proslaviti.
Po kosilu se spet vležem in spim opoldansko spanje. Tako delam že od svojega dvanajstega leta. Nato ob šestih vstanem.
Zdaj moram rešiti vprašanje, kako si bom sam krajšal čas tja do desetih. Ker nimam navade, da bi večerjali, moram imeti kaj drugega. In to je pijača. Povedal bom či^to odkrito, kako je s to zadevo: Nikdar nisem bili alkoholik ali pijanec, vendar sem pil. Pijačo sprejemam kot dar, brez katerega bi ne mogel prenèsti življenja.
Ne da bi hotel kogar koli zapeljati k uživanju vina, navajam besede iz stare zaveze: »Ne spodobi se samo kraljem, da pijejo vino, in knezom, da zahtevajo močnih pijač, nakar pri pitju pozabljajo na zakone in sipačijo pravo v škodo sinovom bede. Ne, nesrečnemu dajte močnih pijač in vina onim, ki so žalostni! Naj pije tako človek, da pozabi na revščino in ne misli več na svoje skrbi!«
Če naj bi bil jaz vzor človeka, bi pofloMl tudi to žrtev. Preizkusil sem abstinenco, vendar nisem postal nič boljši, življenje me je brez potrebe še bol j težilo, a dek> ni slo Jaze izpod rok.
Zvečer igram pogosto klavir, vendar si prepovem. da bi me kdo na žival pianista. Malo samo brenkam, kakor sem se tega sam naučili.
Iz klavirske glasbe imam najrajši Beethov-
černi sprehod, je nevihta presenetila in je pobegnil v Vambazovo kočo. čarovnik je spal. Ples v vročini, žeja mnogih tednov, grožnje domačinov, vse to je moralo vplivati nanj. Sedaj je ležal tako, da je bil videti skoraj brez življenja, na rogoznicl v kotu koče in Erkland je imel priliko, da si prostor končno mirno ogleda. Iz dolgočasja je začel stikati med razno umazano, malo-vredno šaro, ki si jo je Vambazu v letih spravil domov. Tudi knjiga s pobožnimi pesmimi, ki mu jo je Erkland nekoč podaril, je bila tu. In pa stvari, ki si jih je moral čarovnik zamenjati s "kakšnim karavanskim trgovcem: steklene frnikole, star cinast kozarec, naramnice, oprsnik, ogrodje starega dežnika in ...
Misionar je tiho žažvižgal.
Tu je imel, potem ko je mesece živel med Bamangvati in si prizadeval vsako uro, da bi prodrl v goščavo njih verskih predstav, v rokah predmet, iz katerega je izvirala vsa Vambazova moč. V trenutku se mu je posvetilo v temino afriške magije, ki je bil njihovim skrivnostnim silam v urah negotovosti skoraj še sam zapadel.
O, ti veliki, neskončni in nepojmljivi (Juh črne zemlje — Erklandove roke so te držale sedaj objetega v svojih prstih! Misionar se je po dolgih tednih muke in pomanjkanja končno spet nasmehnil s svojim osvobojenim evropskim nasmehom.
V rokah je držal barometer, ki je njegov modrikasti jekleni kazalec kazal na »dež«...
SÀK DAN ENA
Zdravnik: »če ste pojedli tn krožnike mesne juhe, svinjsko kračo, šest cmOkov, pol hleba sira in popili dva litra vina, se ne smete čuditi, da se danes počutite slabo in da nimate nobenega teka!«
Pacient: »Ne gre za to, gospod doktor, teka nisem imel že prej!«
Obnovite naročnino!
na, vendar ne vsega. Mozartovega žvrgole-nja ne prenašam, razen simfonije v g-molu in delno Requiema. Potlej Griegovo sonato v e-molu. Preprostejši ljubljenci so: Chopin, vendar samo troje skladb, Webrova »uvertura k »Oberonu« m »Čarosfcrelcu«. Rossinijeva »Stabat mater« in ouvertura k »Viljemu Tellu«. Gounodova »Margarethe« in »Romeo«, od Mascagnija pa imam rad uvod h »Cavalleriji«.
Kaj čitam? Nedavno sem znova bral z velikim užitkom Wal terja Scotta, še z večjim Viktorja Hugoja in z nič manjšim Dickensa. Ko sem bil pred nekaj 'teti utrujen od vse te »hiperkulture« sem prebral Marryatove romane. Dobil sem vtis, da je ta mož utegnil biti zelo srečen v svoji otroški veri v Boga in v onostranstvo. Balzaca lahko prebiram kadar koli.
~"KcT sem takole odbrenkal svoj klavir, si krajšam čas z whisky jem ali brez njega, ker ne pijem vsak večer- tako čakam, da napoči deseta ura. Potlej napravim v vedru vode svojo kuro po Kneippu. izpijem nekaj il eden omrzlega mleka m se vležem. V postelji ne berem romanov, marveč samo kakšno staro pobožno knjigo.
Časnikov nisem videl že leto dni. Tako je poprijeflo življenje nekaj širšega: izogib-ljem se vsem stvarem, ki lahko motijo. Ni mi treba prenašati tega naliva samih bucik: obranim mir in živim za svoie misli. Velike svetovne dogodke čitam vsak teden v nem-Ski »Woche« in to mi kar zadošča.
Zabav ne poznam. Samo kdaj p« kdaj si priredim doma s prijatelji Beethovnov večer. Odkar ljudje tolikanj zijajo vame. ne maram več zvečer v družbo Postal sem boječ (prav kakor moj oče). Ljudje so me preplašili, zato se najbolje počutim doma.
81.	Tega gotovo ne veste ...
... da se žuželke izogibajo morja. Dejansko so odkrili eno samo vrsto nekrilatih žuželk, ki živijo v maloštevilnih eksemplar-jih sredi oceana.
... da je okrog 600 vrst kolibrijev. Te male ptice s pestro barvanimi peresi živijo v južnoameriških gozdovih. So izvrstne le-talke in zmorejo celo to, da s posebno tehniko »obvisijo« v zraku. Najmanjši kolibriji tehtajo okrog 2 g. Berlinskemu živalskemu vrtu je kot prvemu uspelo, da so se ohranili v ujetništvu živi :n se razmnožili.
... da obstoje kenguruji, ki ne žive na tleh. V Avstraliji imajo vrsto kengurujev, ki prebijejo vse svoje življenje na drevesih kakor veverice, a ne gredo nikoli na tla.
... da je mogoče Dieslove motorje pognati tudi s pomožnimi gorivi. Tako obratujejo n. pr. z mešanico bencina in navadnega petroleja ter motornega olja. Z upo rabo lahkih mešanic se zmogljivost Dieslo-vih motorjev zmanjša za kakšnih 15 odstotkov.
... da je strah pred izpitom hujši nego strah pred operacijo. Nemški raziskovalci so ugotovili, da ima strah pred izpitom v mnogih primerih nevarnejši učinek na živčni sistem nego strah pred operacijo.
... da prav za prav niso lastovke, temveč komarji napovedovalci vremena. Znano je, da letajo lastovke pred nevihtami nizko ob tleh in to jih je baš v ljudskih cčen spremenilo v napovedovalke vremena. Resnica pa je, da čutijo bližajoče se vremenske preobrate komarji, ki se v takšnih primerih umikajo v nižje zračne plasti. Ker se pa lastovke hranijo pretežno s komarji, je naravno, da jih tedaj zasledujejo nizko ob tleh.
... da je bil med izumitelji žveplenk Italijan Samson Valobra. Pred kakšnimi sto leti je izdeloval žigice lastnega izdelka, ki jih je prodajal v škatlicah po dvanajst za zlatnik. Navzlic tej visoki ceni so jih mnogi ljudje kupovali, kajti smatrali so jih za nekaj čudežnega.
... da je bilo za časa, ko so odkrili Ameriko, na tej celini po skrbnih raziskavah 850.000 do 920.000 Indijancev. Danes jih coiijo na 332.000.
... da živi v Srednji Evropi metulj z latinskim imenom Acentropus niveus, ki imajo njegove samice okmela krila ter živijo na dnu mlakuž, med tem ko frfotajo samci kakor drugi metulji po zraku. V času paritve letijo samci nizko nai vodo, samice prilezejo na površino in tu ob meji med vodo in zrakom se izvrši oploditev. Samice izležejo jajčeca na stebla vodnih rastlin in iz njih se razvijejo ličinke ter bube, ki živijo v vodi.
... da je postalo izdelovanje rumenega stekla za umetniške namene mogoče šele po odkritju prvine indija. Zanimivo je, da ima ta prvina sama na sebi modro barvo, a v dotiku z žare čim steklom postane rumena.
82.	Za preizkušnjo vaše potrpežljivosti. Pred nami je igralna deska s 24 polji,
kakor nam kaže slika spodaj. Dve vrsti takšne igralne deske, ki si jo z lahkoto sami pripravimo, sta zasedeni s kamni. Označili smo jih s številkami, to pa tudi zato, da bi vam lažje pojasnili, kako gre igra. Naloga obstoji v tem, da spravite vse kamne do zadnjega, ld vam ostane v roki, z deske stran.
Veljajo pa sledeča pravila: Z deske gre vsak kamen, kl ga lahko preskočimo z drugim kamnom tako, da pade ta na prazno polje. Preskakovati smemo v vodoravni in navpični smeri, nikakor pa ne v poševni. Z enim samim kamnom preskočimo lahko v eni potezi tudi več kamnov in jih spravimo z deske, če nam to dovolijo prosta polja. Začnemo n. pr. s skokom: 5 preko 13 (13 odstranimo), 6 preko 14 in 5 (kajti 5 leži sedaj v zgornji vrsti nad poljem, ki ga je zavzemal prej kamen 13, in je v vodoravni smeri na poti kamnu 6, ki obleži v praznem polju nad kamnom 12: po tej potezi odstranimo kamna 14 in 5), itd. Vsak posamezni skok in vsak kombinirani skok z istim kamnom preko več drugih kamnov velja tedaj kot ena sama poteza. Igra je prijetna, ker jo lahko igrate sami in ker postavlja pri tem tudi neka zahteve na vašo bistroumnost. Naloge si lahko izmišljate isto tako sami, a za danes vam zastavljamo mi nalogo: Kako oi napravili, da spravite v sedmih potezah kamne z deske in vam ostane kot zadnji v roki samo kamen 1?
10
11
3
12
13 5~
14
15
16
ZAPISKI
Zbornik za umetnostno
zgodovino
Pravkar je izšel 18. letnik Zbornika za umetnostno zgodovino. 144 strani obsegajoči. obillno ilustrirani zvezek, ki nadaljuje v vsebinskem in ilustrativnem oziru sedaj že osemnajstletna izročila te lepe slovenske znanstveno-umetnostne revije. Zbornik ki ga požrtvovalno izdaja Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani, ureja univ prof. dr. France S tele. Poglavitni defl pravkar izišlega letnika m zvezka zav?ema razprava prof. dr. Vojeslava M o 1 e t a »Tra-
univ.	v... . ------------- —
dicionalne črte zgodnjebizantinske umetnosti in njena izvirnost«. Priznani strokovnjak razglablja začetke bizantinske umetnosti, ki so tembolj zanimivi in kulturno pomembni, ker so se v njih združevali helenistični, rimski, krščanski in orientalni dementi in ker so te tradicije bizantinski umetnosti izhodišče za razvoj njenih izvirnih doneskov v umetnost ne le Bizanta, marveč tudi dežel, ki so bile pod njegovim političnim ali kulturnim vpili vom. Razprava prof. Muleta je tako tehtna, da se bomo prihodnje dni vrnili k nji z obširnejšim prikazom vsebine in njenih umetnostne - zgodovinskih sklepov. Opozarjamo pa tudi na mnoge vešče izbrane ilustracije.
Nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev msgr. Viktor S t es k a je prispeval razpravo »Škofijski grad Goričane«, ki po kratkem zgodovinskem uvodu opisuje baročne freske v tem gradu. O freskah, ki jih je dal izdelati 5kof grof Attems. menijo, da so delo našega baročnega freskanta Franca Ilovška (1700—1764). Ilustracije nas seznanja io s temi primeri slovenskega baročnega Slikarstva. Kot arhivaino gradivo so objavljeni podatki o popravilih goričanske
83.	Za bistre računarje.
7, 7, 7, 7, 7, 7, 7 seštejte in odštevajte
tako, da vam ostane na koncu zopet 7! •
84.	Za bistre možgane sploh.
Pred nami sta dva računa: 1-4-2-1-3 + 4 4- 5 in 1 X 2 X 3 X 0 X 5. Ne da bi v resn ci računali, samo tako na prvi, na drugi pogled nam povejte, kateri rezultat bo večji, vsota v prvem računu ali »rodukt v drugem ?
•
85.	Problem s številom »1«.
Celo s številom najmanjše enote, z »1«, si lahko zastavimo težavne problema. Neki ugankar nas ie n. pr. vprašal, na kakšen način bi lahko izrazili vrednost 1 z dvema ulomkoma, v katerih so vsebovana števila od 0 do 9 samo enkrat. Kako bi odgovorili vi?
REŠITEV VPRAŠANJ 9. t. m.
71.	Zgodovinski praški grad se imenuje Hradčani.
72.	Dvajseto stoletje se je začelo 1. januarja 1901. in ne 1900!
73.	Kcpne čete imenujemo vojsko, pomorske oborožene sile sestavljajo vo^r.o mornarico.
74.	Glavno mesto Islandije je Reykjavik.
75.	Izraza »kompanija« in »regin;\*t« za dve enoti vojske izvirata iz dobe okrog 1. 1600. Dotlej so bile vojske najetih suli-čarjev sestavljene iz »zastavic«, ki so Jim poveljevali stotniki; ti stotniki so večinoma sami nabirali svoje može in jih tudi plačevali, a najemniki so prisegali na njihove zastave. Po velikih preobratih v začetku novega veka so začeli govoriti o kompanijah, to je manjših vojaških edini-cah s trdnim redom, ki je njihove člane medsebojno in napram stotniku vezaJa prisega. »Kompanija« pomeni prav za prav »tovarišijo« in to nam dovolj jasno označuje novi duh in novo organizacijo v vojskah. Takrat so začeli višje vojaške enote imenovati tudi regimente, to je enote, ki so bile pod regimentom (vodstvom) polkovnika, po katerem se je enota imenovala. Tudi dandanašnje kompanije vodijo stotniki, a 8 do 12 in tudi 14 stotnij (ki so štele nekoč po 150 do 250 mož) sestavlja višjo polkovno enoto. K polkom pehote spadajo dandanes še spremljevalne baterije, metalci min in granat ter strojnice.
•
76.	Vajenec se je naučil misliti:
Stvar je enostavna, da bolj ne more bitL Vajenec je stehtal istovrstne pošiljke skupaj, potem je iz tega izračunal težo poedi-
nih istovrstnih pošiljk in ustrezajoči >orio. *
77.	Obrezani kvadrat:
Prvotni veliki kvadrat je imel 36 kvadratov, preostali manjši kvadrat pa 16. Dvajset kvadratkov smo odrezali. 16 : 20 = 4:5.	,
78.	Delimo s črkami!
Ker je D X D enako D, more biti D le 1, 5 ali 6. Toda 1 ne more biti, ker bi v tem primeru prvi delni faktor ne mogel biti število s tremi mesti. D mora biti torej 5 ali 6. Iz 3. in 4. vrste posnemamo, da je C — H enako C, iz tega sledi, da je H enaka 0 (ničli). A more biti le 1, 2, 3 ali 4, če je D enak 5. če je D enaka 6, tedaj bi A mogla biti tudi 5. če je D enaka 5, mora biti F sodo število, a če je D enaka 6, more biti F le 5, kajti edino v tem primeru je H enaka O. B mora biti večja od C, C spet večja od D. G mora biti manjša nego 4, če naj bo C — D enako G, med tem ko morata biti dve A enaki G. G mora biti le 2, A enaka 1. Tako dobimo rešitev, ki se glasi:
19775 : 35 = 565 175 227 210
175 175
79.	Potegavščina.
Možak ni potegnil Mihe in Jake, temveč mi smo potegnili vas. Nikjer nisnip namreč zapisali (in to ste gotovo prezrli), da je bila cilj tega izleta Podgorica. Saj ni potrebno, da bi po poti vpraševali samo po cilju, lahko vprašamo tudi za kakšen vmesni kraj !	*
80.	čudni prerez.
Rešitev nam kaže naslednja slika:
graščine pod knezoškofom Attemsom v letih 1743—1751.
V drugem delu zvezka so najprej poročila o Umetnostno-zgodovinskem društvu, in sicer z občnih zborov v zadnjih treh letih, kar je danes že zgodovinski material, v katerem se še odražajo tedanje razmere. Prav tako spada v preteklost »Varstvo spomenikov«, poročilo, ki ga je dal za čas od 1. januarja 1940 do 31. marca 1941 kon-servator dr. France Mesesnel in delno arh. M. Mušič. Poročilo se priključuje konservatorskim poročilom v prejšnjih letnikih in vsa skupaj tvorijo ne samo izčrpno bilanco dela ljubljanskega Spomeniškega urada, marveč dajejo tudi sliko smotrne, kulturno pomembne skrbi za umetnostne spomenike, ki so jih zapustila minula stoletja na slovenskih tleh. Vrsta ilustracij izpopolnjuje besedilo.
Med Ocenami je na prvem mestu obširna kritika knjige Architectura Perenni®, ki jo je izdala ljubljanska mestna občina v počastitev 70Ietnice arh. Jožeta Plečnika. Ocena je iz kompetentnega peresa prof. dr. Vojeslava M o 1 e t a in se bavi predvsem s Steletovo študijo o arhitekturi ter vrednoti njene izsledke in poglede. O knjigi Voje-slava Mdleta »Umetnost«, ki jo je izdala lani Slovenska Matica, piše dr. France S t e 1 è in poudarja njen znanstveni pomen, obenem pa prednost, ki jo ima s svojimi podrobnimi analizami umetnin tudi za nestrokovnjake. O Mesesnelovem »Petkov-šku« piše dr. S. M i k u ž.
Umetnostno-zgodovinskemu društvu, ki je pod vodstvom svojega predsednika dr. Frana Windiserja izdalo ta novi dokaz ljubezni do domače znanosti in umetnosti, vse priznanje in vsa hvala za požrtvovalnost. ki bi brez nje ne mogel iziti novi letnik njegovega odličnega glasila!
Tekma za telesno vzgojo mladine
Splošna klasifikacija uspehov, ki so jih posamezne Sole s svofimi predstavništvi dosegle na tekmi za telesno vzgojo
Osnovne šole, moško zastopstvo: 1. Ljudska šola Marjanišče, Hribar Ivan, 128.5 točke, 2. I. deška osnovna, Zupančič Franc, 128, 3. Osnovna šola Marjanišče, Urek Stanko, 126.5, 4. Vadnica, Znidarič Janez, 126.5, 5. m. deška osnovna, Lev-stek Igor, 126.5, 6. n. deška osnovna, Pavlin Janez, 124.5, 7. IV. deška osnovna, Berna Fedor, 124.5, 8. I. deška osnovna, Horvat Bojan, 124.5, 9. H. deška osnovna, šimnovec Avgust, 123.5, 10. III. deška osnovna, Ozim Igor, 122.5, 11. IV. deška, Komat Vinko, 122.5, 12. I. deška, Ljubič De-metrej, 122, 13. III. deška, Tršek Zvonko, 122, 14. V. deška, Hlebec Milan, 117, 15. IV. deška, Kralj Bogo, 116, 16. V. osnovna, Boršnar Božidar, 115, 17. II. deška osnovna, Jerše Ladislav, 114.5, 18. VI. deška osnovna, Gaspari Edvard, 114.
Osnovne šole, žensko zastopstvo:
1. H. dekliška osnovna, Pavlič Lea, 129.5, 2. Osnovna šola Lichtenthurn, Jemec Marija, 129, 3. Osnovna šola Lichtenthurn, Planine Anica, 129, 4. HI. dekliška osnovna, Grabnar Ivana, 127, 5. n. dekliška osnovna, Pahor Marta, 126.5, 6. H. dekliška osnovna, Lukan Marija, 125.5, 7. Osnovna šola Uršulink, Rus Sonja, 123, 8. I. dekliška osnovna, Golobič Marija, 122.5, 9. I. dekliška osnovna, Karlovšek Darja, 122.5,
10.	L dekliška osnovna, Varšek Jožica, 122,
11.	Vadnica, Kramar Metka, 121, 12. HI. dekliška osnovna, Brišnik Marija, 121, 13. TTT- dekliška osnovna, Kodarin Barilika, 119, 14. Osnovna šola Uršulink, šenk Magdalena, 116.5, 15. VI, dekliška, Zemljič Cvetka, 114.5.
Nižje srednje ln meščanske šole, moško zastopstvo: 1. H. realna gimnazija, Kužnik Emilij,
153.5, 2. I. realna gimnazija, Soberl Ciril, 145, 3. I. deška meščanska*, Valjč Marjan, 136.5, 4 IV. realna gimnazija, Arčon Ludvik, 127, 5. n. deška meščanska, Tavčar Vincencij, 122, 6. Klasična gimnazija, ^veder Anton, 121, 7. m. realna gimnazija, Perčič Remigoj, 110.5, 8. III. deška meščanska, Svetelj Stanislav, 108, 9. I. deška meščanska, Papier Stanko, 107, 10. H. deška meščanska, Rasinger Tomaž, 99.
Nižje srednje in meščanske šole, žensko zastopstvo:
1. Meščanska šola Lichtenthurn, Janša Antonija, 150.5, 2. I. dekliška meščanska, Molk Antonija, 127, 3. Meščanska šola Uršulink, Bizjan Moža, 121.5, 4. I. dekliška meščanska, Cujk Leopoldina, 114.5, 5. HI. dekliška meščanska, Strus Miljutina, 106,
6.	H. dekliška meščanska, Krek Olga, 104,
7.	Meščanska šola Uršulink, Glivar Iva, i 102, 8. I. realna gimnazija, Kunst Lilijan, j 98.5, 9. H. dekliška meščanska, Prosen Boža, 88, 10. II. realna gimnazija, Tschurwald Elizabeta, 86.
Višje srednje šole, moško zastopstvo:
1. Klasična gimnazija, Sovre Demetrij, 144, 2. H. realna gimnazija, Bregar Drago, 134, 3. Moško učiteljišče, Košir Vladimir, 112.5, 4. IV. realna gimnazija, Habjan Andrej, 107, 5. I. realna gimnazija, Ahčin Igor, 99, 6. Trgovska akademija, KurandiČ Ahmed, 86.5, 7. IH. realna gimnazija, An-drejak Anton, 78.
Višje srednje šole, žensko zastopstvo:
1. žensko učiteljišče, Košenina Alojzija, 128, 2. n. realna gimnazija, Šiška Marija, 104, 3. Trgovska akademija, 100, 4. I. realna gimnazija, 66.
Kronika
*	Obletnica smrti Antona Aškerca. Včeraj je minulo 30 let, odkar je umrl v ljubljanski bolnišnici pesnik Anton Aškerc. Nekaj dni prej ga je zadela kap in zdravniki mu niso mogli rešiti življenja. Aškerc je bil najizrazitejši slovenski epski pesnik. Zagrenjeno življenje ga je podžigalo, da je neutrudoma potoval širom Evrope, utehe pa je iskal tuli v knjigah in pesniškem snovanju. Njegovi zemstki ostanki počivajo v grobnica na Navju. Slava njegovemu spominu !
*	Nov grob. V Triestu je nenadoma preminil davčni nadupravitelj v pokoju gosp. France Ukovič. V večnemu počitku so blagega. pokojnika položili preteklo soboto na tamošnjem pokopališču. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
♦	Hrvatski novinarji v Genovi. Hrvatski
novinarji, ki so na potovanju po glavn'a kulturnih in industrijskih središčih Italije kot gostje ministrstva za ljudsko kulturo, so bili tudi v Genovi sprejeti zelo slovesno od strani oblastev in genovskih tovarišev. Hrvatske goste spremlja na potovanju več visokih uradnikov ministrstva za ljudsKO kulturo. Gostje so si v torek ogledali luko in industrijski del mesta ter so napravili več izletov v okolico, kjer so posvetili posebno pozornost zgodovinsko znamenitim predmetom. Na vsem potu so bili hrvatski novinarji deležni pozdravov občinstva m oblastev ter so iz Genove nadaljevali pot v Torino.
«
*	Smrtna nesreča kolesarja. Iz Padove poročajo o usodni nesreči kmeta Fabiana Martelana, ki je vozil po cesti proti Ponte di Brenta, vračajoč se domov s polja. Med vožnjo mu je veter odnesel slamnik in ko ga je lovil po zraku, je zgubil ravnotežje ter padel s kolesa. Da je bila nesreča popolna, se je zgrudil na železniško progo, po kateri je ravno pribrzel električni vlak. Sprevodnik ni mogel ustaviti vlaka, ki je bil v najhitrejšem tempu, tako da so kolesa Martelanu docela odrezala glavo od telesa. Razen tega je bilo truplo nesrečnika popolnoma strto in zmečkano.
•	Obilen ribji lov na Ligurskem obrežju. Iz San Rema poročajo, da so bili ligurski ribiči te dni deležni izrednega Petrovega blagoslova. Nalovili so mnogo ton rib in to v količinah, kakršnih doslej ne pomnijo najstarejši ljudje. Obilni ulovek je pravi blagor za vse prebivalstvo, zlasti za manj imovite sloje, ki si lahko za mal denar privoščijo odlično ribjo hrano. Znatne množine rib so bile izvožene tudi v druga mesta. Kakor poročajo, se lov še vedno nadaljuje z enakim uspehom. Velike množine manjvrednih rib kakor tudi onih, ki se hitro kvarijo, so bile predane poljedelcem za
gnoj-
*	Z električnim svedrom v srce. Mlinar Alojz Notnagel na Dolnjem Avstrijskem je imel opravka z električnim svedrom. Ker mu še ni bil prav kos, se mu je sveder izmuznil jz rok in se zarinil nesrečnemu mlinarju v prsi. Mlinar je bil še toliko pri močeh, da je sveder potegnil iz rane, potem se je zgrudil in izdihnil. Sveder mu je namreč predrl srce.
IZ LJUBLJANE
u— Za Bežigradom in v šiški bo cepljenje zoper davico današnji četrtek in jutrišnji petek tako, da bo cepljenje v šoli za Bežigradom današnji četrtek ob 17. uri, a jutrišnji petek ob 17. uri v šoli v Spodnji šiški, za prebivalstvo Spodnje in Zgornje Šiške onkraj kontrolne črte bo pa cepljenje tudi v petek 12. t. m. ob 17.30 v društveni dvorani v Dravljah. Zadnji dan cepljenja bo sobota, ko bo ob 17. uri cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa za središče mesta in za vse zamudnike v soboto 13. t. m. ob 17. uri spet v Mestnem domu. Kakor so prvi dnevi pokazali, cenijo starši na periferiji cepljenje proti davici prav tako kot v središču mesta. Vse dni so starši pripeljali k cepljenju toliko otrok, da je mestni fizikat popolnoma zadovoljen, 3aj je to cepljenje najlepši dokaz velike skrbi staršev za zdravje otrok. Kakor vemo, morajo biti proti davici cepljeni vsi otroci od dopolnjenega poldrugega do dopolnjenega 10. leta. Vendar pa samo eno cepljenje ne zadostuje, temveč je vse sedaj cepljene otroke treba cepiti še drugič natanko čez
14 dni. Zato naj starši pazijo, da svoje otroke natanko čez Ì4 dni ob isti uri pripeljejo cepit na iste kraje kot so bili cepljeni ta teden, ker mestni fizikat vodi za vsak kraj posebno kartoteko, če bi torej starši k drugemu cepljenju otroke pripeljali na druge kraje, kjer v seznamu prvega cepljenja nI imena tistega otroka, bi nastala zmeda in izguba časa, ker na napačnem kraju ne bč mogli opraviti.
u— Najnazornejša slika dobre trnovske in krakovske mladine so gotovo krasno urejeni in zasajeni bregovi Gradaščice in njene okolice. Zares je bilo treba velikega umetnika, da je zapuščeno Cerkveno ulico in Gradaščico bilo mogoče spremeniti tako lepo in poetično, da Ljubljančani radi prihajajo tja občudovat ta idilični del Ljubljane, ki tudi pri tujcih zbuja odkritosrčno pohvalo. Kakor jaslice prijazna okolica Gradaščice bo pa spet v kratkem pusta, razdrta in umazana gmajna, da bi se človek zjokal. Poglejte samo vabljivi nasad ob Gradaščici pri mostu nasproti župnišča, pa Vam bodo razbite železne klopi, polomljene veje drevja, uničeno okrasno grmičje in samo ena široka gola drča kot v zrcalu pokazali podivjanost mladine, obenem pa brezbrižnost staršev za otroke. Ali bi Tr-novci in Krakovci spet radi gazili po blatu okrog Gradaščice, njene bregove zasipali s črepinjami in drugo nesnago, da bi Trnovo in Krakovo upravičeno delalo sramoto vsej beli Ljubljani. Zato naj pa matere in očetje ter sosedje, ki jim je še kaj do > starega trnovskega in krakovskega kredita in ki še ljubijo svoje prijazno Krakovo in vabljivo Trnovo, sami napravijo red ter z odločnostjo pokažejo mladini, s čim se ponašata Krakovo in Trnovo.
u— Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo. Pod predsedstvom dr. Milka Kosa je bil v torek občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo. Najprej se je skupščina oddolžila spominu šestih članov, ki so lani umrli, potem pa je predsednik govoril o smotrih društva. Glavno delo je bilo posvečeno izdajanju društvenega glasila, ki sta mu tudi lani bila naklonjena Visoki komisariat in mestna občina. Namesto odsotnega tajnika dr. Zwitterja je poročal podpredsednik dr. Mal. Blagajniško poročilo je namesto prof. dr. Sarie podal prof. Mi-klavčič, ki je prevzel njegovo odborniško mesto, število člajjov je padlo od 246, kolikor jih je imelo društvo lani na 220. Za uredništvo »Glasnika« je poročal ravnatelj Mal. Lani je izšlo šest številk društvenega glasila. Sodelovali so ugledni znanstveniki. Na zaključku svojega poročila se je urednik zahvalil članom, naročnikom in sole-lavcem. Poročilo knjižničarja in arhivarja je podal dr. Rajko Ložar. Kakor prejšnja leta, je Muzejsko društvo tudi lani pošiljalo »Glasnik« na inozemske znanstvene institucije v zameno za njrihove publikacije. Društvo pa je tudi na drug način skušalo izpopolniti svojo knjižnico in čitalnico. Poročila odbornikov in preglednikov so bila soglasno odobrena. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika rektor dr. Milko Kos, za odbornike pa ravnatelj muzeja Josip Mal, Melita Pivec-Steletova, univ. prof. Jakob Kelemina in Jože Türk, inšpektor Silvo Kranjc, prof. Maks Miklavž5 č, dr. Rajko Ložar, prof. Stanko Jug, dr. Fran Zwitter, preglednika računov sta Hugo Türk in dr. Valter Bohinec.
u— Na živilskem trgu je vsak dan več domačega sočivja. Prodajajo že lomačo peso, korenje, kolerabo, glavnato solato, be-luše, grah in drugo. Kljub pozni pomladi je zaradi toplega sončnega vremena v maju bila rast izredno pospešena. Vrtnarji bi sicer radi, da bi jim vsaj enkrat na teden dež dodobra namočil zemljo, toda ta želja se jim ne izpolni. Posledice tega so najbolj vidne pri glavnati solati, ki zaradi vročine noče nič več delati glav in hiti v cvet. Domačega sadja na trgu res še nimamo, toda češnje po vrtovih naznanjajo, da ga vsak dan lahko pričakujemo. Tudi prve borovnice so že začele zoreti. Upajmo, da zanje ne bo takšna stiska, kakor je bila lani.,
— Promocija. V četrtek 11. t. m. ob 12. uri bo na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije g. dr. iur. Rudolf Trofenik. Čestitamo!
u.— Dr. Mi^ko Rankovič, sanitetni pot-pukovnik, umro je u Niirnbergu. četrde-setodneyni pomen če biti u četvrtak u 11 sati u ovdašnoj pravoslavnoj crkvi, o čemu se izveštavaju njegovi prijatelji. (—)
u— priprava u vkuhavaaje. Naglo minevajo tedni, sadje zori ob ugodnem vremenu in tako se bliža čas, ko bodo naše gospodinje sila marljive pri vkuhavanju. Nikakor ne bo varno stopiti v kuhinjo, da se ne zmedejo pri svojih velikih načrtih in vročih opravkih. Vsekakor se bo marsikatera gospodinja letos s posebno vnemo lotila vkuhavanja, zato nekaj nasvetov. Za vkuhavanje je treba že zdaj pregledati vso posodo, pokrivače, gumijaste obroče, steklenice, zamaške in lonce. Najskrbnejša snaga je potrebna. Steklo in pokrivače je treba umiti z vročo vodo, v kateri je raztopljena soda, nakar jih poplahnemo s čisto vodo. Posoda, v kateri je bila shranjena maščobna hrana, mora biti izkuhana s so-dasto vodo. Vse je treba temeljito pomiti z vročo in mrzlo vodo in posušiti na zraku. Gumijaste obroče čistimo v vroči vodi z mehko krtačo. Na vsak način je treba poškodovane obroče nadomestiti. Zamaške Izpiramo s krtačo v mrzli vodi, ne pa kar v vroči vodi; ker če se pozneje pojavi v zamaških plesnoba, dobijo neprijeten vonj. šele ko so očiščeni ln nekaj ur namočeni, jih damo v krop, da jih razkužimo. Lončeno posodo temeljito izperemo s peskom ln poplahnemo z mrzlo in vročo vodo. Kratko in malo: karkoli potrebujemo za vkuhavanje, moramo pripraviti z največjo snago, da ne bo pozneje škode in razočaranja.
Iz Cerknice
Javna dela pri nas. S prihodom pomladi so se pričela nanovo ali pa se nadaljujejo nekatera javna dela tam, kjer jüh je zavrla zima. Na področju cerkniške občine so letos predvidena naslednja javna dela: Nadaljevanje melioracije Cerkniškega jezera. Dela so se že lansko leto pričela in se sedaj nadaljuje. Stroški gredo v breme države, ki je odobrila večjo vsoto. V breme Pokrajine pa gredo izdatki za zgraditev vodovoda v vasi Martinjaku. Ta vas, ki ima 55 hišnih številk s skoro 300 prebivalci, se oskrbuje s pitno vodo iz nekaj vodnjakov, ko pa je suša, hol i jo po vodo v približno 200 m oddaljen studenec. Za vodovod so že prišle cevi in upamo, da se bo z deli kmalu pričelo. V breme občine pa padejo popravila občinskih cest.
Uradne ure pri predsedniku občinskega pomožnega odbora. Predsednik občinskega pomožnega odbora fašist gosp. Bernardini sprejema stranke vsak dan med 11. in 12. uro dopoldne v prostorih Centra.
Vreme, kakršno smo si želeli. Lahko rečemo, da je enkrat vendarle vreme po naši volji. Sicer nas je april precej močno ostra-81, ker nam je poslal kar precejšnjo množino snega, ki pa je hitro izginli. Nič čudnega, saj je ravno april eden najbolj muhastih mesecev in če le more rad ponagaja. Letos nam je torej ponagajal z »lastavič-jim snegom«. Sedaj pa imamo že več dni vreme, kakršnega smo si dolgo želeli. Delo na polju je zelo oživelo. Pozivu oblasti, naj se obdela čim več zemlje, so se ljudje prav radi odzvali Skoro vse ledine so preorali in posadili s krompirjem in drugimi poljskimi pridelki. Tako upamo, če bo letešnja letdna kakor treba, bomo z delom in trudom zadovoljni
Lep jubilej. Vodja gasilcev v Dolenji vasi pri Cerknici Matija šparemblek praznuje letos 41. leto uJejstvovanja pri gasilski organizaciji Je njen vodja že od leta 1920. Kot gasilec je sodeloval pri 87 požarih. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti. Prav je, da se ga spomnimo in mu izkažemo skromno priznanje za njegovo veliko nesebično in požrtvovalno delo. Veteranu in pionirju dolenjevaškega gasilstva; Na mnoga leta!
Z GöreiaisRega
V	Dvoru nad Kranjem je bil prvi zdravniški posvet. Prišlo je 200 mater z otroki. ZIravnik dr. Valic, zaščitna sestra, babica in dve učiteljici so pregledovali matere in otroke. Vsi niso prišli na vrsto, preiskanih je bilo 105 otrok in 28 dojenčkov. Zdravnik je ugotovil, da so številni otroci hranjeni pod običajno mero, veliko je tudi bolnih ln so stalna redna materinska posvetovanja zelo potrebna.
Nov otroški vrtec so odprli v Cerkljah. Govorila sta krajevni skupinski vodja Alfred Huber in občinski komisar Franc Jakopini.
V	šoli v Naklem, js bilo prvo zborovanje bivših bojevnikov iz pive svetovne vojne. Za njihovega voditelja je bil določen Franc Križaj. Za vsako vas so bili postavljeni nižji voditelji. Podobno zborovanje je bilo v Dvoru in v Smledniku.
Na Oselici so dobili podružnico narodno socialistične stranke. Prvi sestanek je bil v šoli v Sovodnjem. Določeni so bili posamezni odseki ter voditelji celic in blokov.
Policijski bataljon v Kranju je imel to-variški večer, h kateremu so prišli tudi: policijski ravnatelj dr. von Liehen, bataljonski poveljnik major Kärenbach ter častniški in uradniški zbor. Pozdravni nagovor je imel stotnik Blank. Gostovalo je celovško gledališče s plesi, igricami in petjem. Policijska godba 'z B?l;'aka je igrala koroške skladbe, vojaki pa so peli koroške pesmi.
Iz Spodnje štajerske
Smrtna nesreča s čolnom na Dravi. V7 nedeljo zjutraj se je odpravil 191etni Viljem Wake iz Studencev v Ribnico na Pohorju, da bi se popeljal s čolnom po Dravi. S tovarišem sta imela gumijast čoln in eta pogumno odplula. Komaj pa sta bila sredi Drave, se je čoln v vrtincu prevrnil in sta se oba mladeniča znašla v smrtni nevarnosti. Na nesrečo Wake ni znal plavati. Tovariš ga je nekaj časa držal nad vodo, slednjič pa je tudi on opešal in Wake je izginil. Pravijo, da Wake sploh ni bil voljan, da bi se udeležil izleta s čolnom, toda tovariš ga je pregovoril in tako je mladenič našel prezgodnjo smrt v Dravi.
Kmetijska razstava bo prirejena od 27. junija do 1. julija v vseh prostorih Nemškega" doma v Celju. Tokrat bo zlasti posvečena silosom in kmetijskemu zadružništvu. Med drugim upajo dobiti znamenitega »steklenega človeka« iz Dražda-nov, ki je vzbudil pozornost že na raznih razstavah v Nemčiji. Na dvorišču bodo razstavljeni kmetijski stroji, med drugim električni molzni stroj.
V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: »Grof Luk-semburški«, »žena - vrag« (gostovanje graškega gledališča) »Liza, obnašaj se«, juti?, v četrtek pa bo premiera Suppejeve opeiete »Boccaccio*.
Nov tečaj JMeèega krila bo prirejen v Slovenjem Gradcu. Vodil ga bo zdravnik
dr. Korschitz. Pouk bo dnevno od 19. do 20. ure.
Ob sončnem vremenu so tudi na Spodnjem štajerskem vsa kopališča oživela. Na Mariborskem otoku je precej kopalcev. Prav posebno pa bo tudi letos de» ležna številnih gostov topla Savinja pri Celju.
Iz Hrvatske
Hrvatski novinarji pri ministra Člana.
Na povabilo italijanskega ministrstva za ljudsko kulturo je odpotovalo v Italijo odposlanstvo hrvatskih novinarjev. Po obisku raznih krajev, so pretekle dni prispeli v Rim, kjer jih je sprejel zunanji minister grof Ciano. Pri sprejemu v ministrstvu za ljudsko kuturo, je hrvatske novinarje pozdravil minister Pavolini ln se zavzemal za čim tesnejše italijansko-hr-vatsko sodelovanje časnikarjev.
Minister dr. Puk v Bratislavi, že več dni se mudi na obisku v Bratislavi hrvatski pravosodni minister dr. Puk. Sprejet je bil pri predsedniku republike dr. Tisu, predsedniku vlade dr. Tuki, notranjem ministru šanju Mahu in pravosodnem ministru Fritzu. Z ministrom Pukom je odpotovala delegacija hrvatskih pravnikov, ki se bo pogajala s slovaškimi zastopniki o medsebojni pravni pomoči.
Odbor za države dobave. V okviru hrvatske državne gospodarske komisije je bil Imenovan poseben odbor in za njegovega predsednika domobranski minister. Vsako dobavo za hrvatsko vojsko, ustaške oddelke ln „državne urade mora odobriti imenovani odbor.
Izid tekmovanj
Dopolavoro Oboroženih sil
Ljubljana, 10. junija »Piccolo* je 6. t. m. objavil indmduaino klasifikacijo tekmovanj, ki jih je priredil Dopolavoro Oboroženih Sdü ob priliki četrtega dne Vojake. Sedaj so bik» objavljene še ocene za posamezne oddelke, ld so usped-no nastopali pri umetaiMko-kultumih natečajih omenjenega Dopolavoro v Ljubljani, ki jih Je priredili v sodeflovanju z Zvezo Borbenih fašijev v okviru četrtega dne Vojske. Podatka so naslednji:	^
Generalni štab Armijskega zbora 70 toc«. Poveljniški odddek «rtiljerijskega polka 57 točk, Sanditejski odsek 46 točk. bataljon strojničarjev 45 točk, poveljnika oddelek zaščitnega odseka 44 točk, mešana poštno-telegrafska četa 40 točk, bataljon grenadir-•skega polka 39 točk. bataljon GAF 25 točk, četa pehotnega potika »Corno« 22 točk, četa RGF 22 točk, četa vojaških obrtnikov, četa bataljona GAF, četa polka minerjev, četa grenadirskega polka, presidijarna četa. sani te j sika sekcija, poveljniška četa grenadirskega polka, četa grenad irskega polka, skupina artiljerijcev GAF, četa železničarske-ga bataljona, poveljniški vod rezervnega grenadirskega bataljona, četa grenadirskega polka, odsek formacijskega bataljona, foto-elckfcriska sekcija, formacijska skupina, četa bataljona GAF, četa zdlezničarskega bataljona, poljska bolnica in bataljon inženjer-skega polka.
Nagrade se bodo zmagovalcem razdelile 24. t. m. v okviru manifestacije, ki jo bo priredil Dopolavoro Oboroženih Sil 6 sodelovanjem Zveze Borbenih fašijev za vojake.
SPORT
Ali je res že vse odločeno ?
V torkovi številki našega lista smo se povzpeli glede zaključka italijanskega nogometnega prvenstva v glavni diviziji do nekoliko smele trditve, češ da je bitka za bodočega nogometnega prvaka Italije že dobljena. V resnici je bila ta trditev nekoliko preuranjena, kajti zadnje in zaključno kolo tega tekmovanja bo odigrano šele prihodnjo nedeljo in v nogometu velja staro pravilo, da nobena napoved in noben izid ne drži prej. preden ni sodnik odpiskal zadnje igre, ki bi utegnila vplivati na uspeh ali neuspeh tega ali onega udeleženca. To pravilo velja navsezadnje tudi za nogometno prvenstvo v Italiji in zato res ni bilo čisto prav, da smo pri nas to tekmovanje že zaključili ln Romi kar prisodili to najbolj zavidano lavoriko. O trenutnem stanju tega prvenstva, o čigar predzadnjem kolu smo glavne podrobnosti objavili že zadnjič, pa sodijo tudi najbolj poklicani italijanski strokovnjaki na kratko takole:
Zadeva je zaključena in naslov je oddan. Na drugi strani pa zadeva še ni zaključena in se bo borba nadaljevala do zadnje minute tega tekmovanja v zadnjem delu tabele. Ker je bil zadnjič Livorno premagan, mu grozi največja nevarnost, da bo moral on prevzeti vlogo dosedanjega Napo-lia in se posloviti za prihodnjo sezono od divizije. Po eno točko na boljšem sta Napoli in Atalanta, ki ju čaka to nedeljo morda najtežja naloga vse sezone. Napolitano! morajo na potovanje v Genovo, Atalanta pa bo na svojem terenu sprejela v goste drugo milansko enajstorico. Položaj je v celoti takšen, da so vsa tri moštva na takih mestih, s katerih bo vsaj eno moralo vzeti slovo od dosedanjih tovarišev. Odgovore na vsa ta vprašanja — na ono glavno, ali je bitka za naslov prvaka že dobljena ali ne, je pa res nepotreben — bodo dale gornje tri tekme, najbolj pa ona med Milanom in Livornom v Milanu.
Pred zadnjo spremembo in dokončno odločitvijo za vsa mesta iz minule sezone je stanje med 16 udeleženci iz te divizije naslednje:
Roma	29 15 10 4 53 21 40
Torino	29 16 7 6 59 37 39
Venezia	29 15 8 6 40 23 38
divizijo B
Lazio Genova Juventus Triestina Bologna Milano Fiorentina Ambrosiana Liguria Atalanta Napoli Livorno Modena
Dodatki od nedelje
Nepričakovani remis v Milana
V Izpopolnitev dosedaj objavljenih vesti o poteku teniškega turnirja za rimski pokal med ekipama Italije in Nemčije v Milanu moramo zabeležiti še najvažnejši del — žal z nekoliko zamude — in sicer oba podrobna izida tretjega dneva, ki sta prinesla Nemčiji čisto nepričakovano izenačenje. Do tedaj je Italija že vodila s 3:1 in noben optimist ni več dajal Nemcem najmanjše nade na izravnavo. Toda zgodilo se je tako, da je najprej Bartkowiak porazil Sado v 4 setih s 7:5, 7:5, 1:6, 6:4, za njim pa je še Gies obračunal z Romano-niem po precej trdovratnem odporu v petih setih z 2:6, 6:2, 4:6,6:1, 6:2.
Tako sta se Italija in Nemčija razšli po
tem srečanju z neodločenim izidom 3:3. • • •
Po končanem kongresu mednarodne boksarske unije se je nova evropska profesionalna boksarska zveza s sedežem v Rima takoj sestala na prvo sejo pod predsedstvom novega predsednika poveljnika Vittoria Mus9olinia in sprejela nekaj pomembnih sklepov za nadaljnje delo. Kot prvi ofici-elni akt je nova mednarodna organizacija izdala verifikacijo sedaj veljavnega seznama evropskih prvakov, ki so: v mušji teži Urbinati (Italija), v petelinji teži Bonda-valli (Italija), v peresni teži (Isti), v lahki teži Botta (Italija), v srednji teži Bessel-mann (Nemčija), v srednjetežki teži Mu-sina (Italija) in v težki teži Schmeling (Nemčija). Mesto prvaka v srednje-lahki teži je za zdaj ostalo nezasedeno.
Tudi po nogometnih igriščih Izven Italije je bilo zadnjo nedeljo zelo živahno. Med dogodki te vrste so imele velik dotok občinstva finalne tekme za nemško nogometno prvenstvo, ki so bile odigrane na Štirih različnih krajih in iz katerih so se kvalificirali za ožje tekmovanje Schalke 04, Offenbacher Kickers, Blauweiss iz Berlina in Vienna z Dunaja. Podrobni nedeljski rezultati so bili: Schajke 04:, Strassburg 6:0. Blauweiss : Königsberg 2:1, Kiekers Herder (Bremen) 2:1 in Vienna : Planitz 3:2. Prvofinali bodo odigrani dne 21. t m, in
kdo pojde poleg				Modene		▼
29	13	9	7	53	37	35
29	12	11	6	50	35	35
29	12	7	10	46	40	31
29	8	13	8	29	31	29
29	12	4	13	49	36	28
29	10	7	12	53	51	27
29	10	5	14	49	49	25
29	7	11	11	30	46	25
29	9	7	13	38	56	25
29	8	7	14	33	46	23
29	8	7	14	32	48	23
29	8	6	15	33	57	22
29	6	7	16	23	57	19
Ni bilo brez presenečenj
niti XXIX. kolo v diviziji B, čeprav so tako kazale skoraj vse napovedi. Najslabše se je tekma te zadnje nedelje končala za Vicenzo, ki je na lastnem terenu oddala pol izkupička zelo šibki enajstorici Fiumane in se dala brez potrebe odriniti na četrto mesto v tabeli. Ta nesreča je prišla več kot prav Pescari, ki je po tesni zmagi nad Piso pridobila ravno dovolj, da se je spravila na samostojno tretje mesto izza že prej bolje plasirane Padove. Bari, ki vodi zdaj že nekaj nedelj ali tudi tednov in mesecev, je zmagal tudi to pot in stopa z zmerom večjimi koraki končnemu cilju nasproti.
Prvenstvena tabela lz divizije B, v ka-
teri manjka do zaključka še pet nedelj, ka-							
že ta teden naslednjo			sliko:				
Bari	29	18	7	4	42	23	43
Padova	29	16	7	6	52	20	39
Pescara	-29	16	6	7	41	22	38
Vicenza	29	12	13	4	44	17	37
Brescia	29	14	7	8	49	30	35
Novara	29	13	7	9	39	26	33
Spezia	29	13	6	10	47	32	32
Alessandria	29	13	5*	11	35	36	31
Pisa	29	12	5	12	39	49	29
Pro Patria	29	10	8	11	35	31	28
Udinese	29	11	6	12	31	38	28
Savona	29	11	5	13	38	35	27
Siena	29	11	5	13	33	34	27
Fanfulla	29	11	4	14	35	41	26
Reggiana	29	6	9	14	20	42	21
Fiumana	29	7	6	16	41	49	20
Prato	29	6	7	16	24	57	19
Lucchese	29	3	3	23	18	81	9
sicer med Vienno in Blau-Weissom ter Schalke 04 in Kickersom.
Med nogometnimi izidi bližnje nemške okolice bi bilo navesti še naslednje: Jeseničani so gostovali v Beljaku v prvenstveni tekmi in izgubili precej visoko z 1:5 (0:2). častni gol so dosegli celo samo iz enajstrometrovke, ki jo je zabil Knific. — Mariborski Rapid je gostoval v Zeltwegu in je tam v tekmi za točke zmagal zelo izdatno, tudi s 5:1 (2:1). Med Mariborčani je najbolj ugajal napad, v katerem sta se najbolj uveljavila Heller in Gaischek. — Dunajska Admira, ki gostuje zdaj v Turčiji, je odigrala svojo drugo tekmo bolj uspešno kakor prvo in zmagala nad cari-grajskim prvakom Bešikaša s 3:2.
Na kolesarskem prvenstvu štajerske, ki so ga imeli v nedeljo na* 54 km dolgi krožni progi v bližini G raza, je med 35 dirkači nastopilo tudi 10 Spodnjih Štajercev, ki pa kljub vsej dobri volji niso mogli doseči najboljših mest. Najbolje se je odrezal znani mariborski vozač Štefan Rozman, ki je zasedel tretje mesto v skupni oceni s časom 1:46:36 ali samo 6 sekund slabšim od zmagovalca Rauschla iz Graza. Dobro so plasirali tudi Podmilšček kot peti, Lozinšek kot šesti in še Gregorič iz Slo-venjgradca kot osmi.
Težki atleti Švice in Italije so imeli svoj medsebojni nastop v Pavii. Domačini so zmagali s skupnimi 1495 točkami, med tem ko so Švicarji zbrali samo 1287.5 v točke. Zanimivo je pri tem, da so Italijani poslali v ta dvoboj samo novince v mednarodni areni.
»Gazzetta dello Sport« beleži kratko vest iz Spalata, da je bilo tamkaj pod okriljem CONI-a ustanovljeno društvo »A (sso-ciazione) C (alcio) Spalato, prva edinica za razširjenje sporta in fašističnih športnih sporedov, v italijanski Dalmaciji.
Pred kratkim je padel na vzhodni fronti znani nemški smučar Roman Worndle iz Partenkirchena. Ta odlični specialist v alpskih disciplinah je dosegel svoje največj« uspehe na zadnji zimski olimpijadi v Ga-Pa, kjer je v alpski kombinaciji dosegel častno peto mesto. Sicer pa se je~Wörndle tudi v poznejših letih še enkrat izkazal kot močan tekmovalec v vsaki smučarski tekmi v smuku aH slalomu.
Zaupna posvetovalnica
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«. Odgovore objavljamo v vsaki ponedeJjski in četrtkovi številki.
Pozor! Značke: Poletje, 20 let. Na nepodpisana vprašanja ne odgovarjamo. Maruša. Zakaj se niste podpisali? Mala mačkica Pozabili ste navesti rojstne podatke. April. Navedite stopnjo izobrazbe in poklic in se podpišite. Janez z Verda. Ker je zadeva resna, jo natančnejše opišite in ne pozabite navesti značko za odgovor. Zvezda Sporočite kdaj ste se rodili in stopnjo izobrazbe. X. Y. Z. Nisem čarovnik in tudi ne tako potrpežljiv, da bi mogel iz tako površnega pisma razbrati značaj neznane oseb«. Pišite jasneje in izpolnite vse pogoje!
Ljubljana 100. Je šibak in neodločen, zelo živčen in zlahka podleže tujemu vplivu. Posebno pa vplivu ničvreinic, ki razdirajo družinsko srečo. O tem sem pisal tudi dne 26. maja pod značko »Ljubljana 53«. V takem primeru postenejo žena in otroci zmerom »slabi«, ker hoče mož na ta način pred samim seboj Ln pred svetom opravičiti svoje podlo dejanje. Vaš mož pa je izjemno toliko pošten, da ne zvrača krivde na vas, kakor dela večina zakonskih mož, če imajo opraviti s takimi ženskami. Res je hudo, mislim pa, da bo spoznal, kako veliko krivico vam je storil in jo bo popravil. Morda bi mogel otrok vplivati. Počakajte, čas najbolje celi rane!
Nesreča. Pozno ste prišli na vrsto, da morda niti več ne pričakujete olgovora. Zelo lepo je od vas, da ste tako pošteni, če bi bili vsi taki, bi lahko ukinili vse paragrafe. Vaše pismo me je ganilo, ker ste res mnogo hudega prestali. Nedvomno pa bo tudi vam posijalo sonce. Tudi jaz sem mnenja, da tisti poklic ni za vas, vendar vam trenutno ne kaže drugega. Mislim, da tudi sami vidite, da so se zdaj oprijeli težkih tlel ljudje, ki jih prej niso bili vajeni. Domov lahko vseeno pišete, sicer bodo domači v skrbeh za vas. Zaupajte in vztrajajte! Pozneje si boste lahko izbrali kak drug, sebi primernejši poklic.
Sreča te čaka. Pazljivo sem prebral in proučil vsa tri pisma. Skušal sem vas razumeti in kar težko mi je svetovati, če bi bil jaz na vašem mestu, bi stisnil zobe in ga pustil, naj gre. Pošteno in na drugih vrlinah bogato d*kle, čedne zunanjosti, v resnici zasluži poštenega moža. če pa le hočete vztrajati, se obnašajte proti njemu rezervirano. Morda je vmes kaj, kar ga zadržuje? Vtis imam, da visi še na nečem drugem. Opazujte, ne vsiljujte se in pustite, da vas bo on iskal in vas prosil in ne ugodite mu zlepa vsake želje. Na ta način boste spremenili sedanji položaj v svojo korist. Je izkušen, preudaren, sebičen, ne-odkritosrčen, vendar mislim, da bi se v vaših rokah poboljšal. Pismi dobite v uredništvu.
Starejša. Oseba mnogih lepih lastnosti. Je širok ogrudna, čustvena, polna življenja in nemima. Od življenja mnogo pričakuje, a ga ne razume in zato doživlja razočaranja. če vam je mnogo na tem, kar začnite. Toda biti morate odločni in možati.
The Jolly-Joker. Na podobno vprašanje sem pred nedavnim orlgovoril. Kar doživljate zdaj vi, doživlja skoro vsak, le da velika večina tega ne opazi. Morda ste o tem kdaj sanjali ali pa v davni preteklosti podobno resnično doživeli. Ta pojav spada v še nerešena vprašanja življenja. Glede poklica mislim, da bi bilo za vas najprimernejše pravo.
Amor. Pet let sem hodila s človekom, ki mi je bil vse. Zdaj pa sva se razšla. Ali naj uničim njegova goreča ljubavna pisma, ki mi jih je v tem času poslal ? — Zakaj ? če ste jih hranili do zi a j, jih hi-anite še nadalje. Nekdo je dejal: »Sežgati eno samo pismo, pomeni moralen zločin, zakaj v njegovem pepelu je le ostal kak delček dveh duš.«
? ? ? Oni dan sem šel k vedeževalki. Pretakala je nekakšno črnino, metala karte in tudi črte na dlani mi je pregledala. Obetal^ mi je skorajšnjo poroko in dediščino. Nä koncu pa mi je dejala, da bom umrl nenavadne smrti, češ da mi bo padla opeka na glavo. Kaj porečete na to? — Da je nevarnost, — če njenemu prerokovanju verjamete, — res velika, ker je pri nas skoro vsaka hiša krita z opeko.
Neverni Tomaž. Ker odgovorite na vse, kar vas kdo vpraša, prosim, da odgovorite še meni. Ali so spiritistične seje realne ali niso? "— Niso. O priliki se lahko prepričate, če ste dovolj pogumni.
Camping-out. Ste čustveni, domišljavi, brezobzirni, površni in materialistični. Vendar pa ne tako, da bi se te napake ne dale popraviti. Z voljo se boste še poboljšali. Poudariti moram, da hranite vidne zmožnosti in da boste dosegli uspeh, če boste dovolj vztrajni. Posvetite se pravu.
Minček 20. čustva prevladujejo razum. Domišljavost in površnost mnogokrat grenita mlaie dni. Tema dvema lastnostima
pajdašita še materializem in brezobzirnost Spremembe v značaju so na obzorju, zmožnost tudi tu očitna. Učenje prava priporočljivo.
Radovednost. Ali mi veste povedati, kdo je bolj radoveden, ženska ali moški? Jaz mislim, da je ženska. Ali se motim? — če listate po zgodovini, boste našli nešteto dokazov za vašo trditev in prav toliko proti nji. V resnici sta ženska in moški enako radovedna. Sicer pa: Ali je radovednost škoiljiva? In, kaj bi bilo, če bi je ne bilo?
Mlada zakonca Kmalu po poroki sem opazila, da moj mož pretirano kadi. Sicer se zelo dobro razumeva. Kako bi gà na najlepši način odvadila kajenja? — Ker se dobro razumeta, bo najbolje, da mu odkrito poveste svoje mnenje. Ni dvoma, da vas bo , poslušal. Znano je, da ljubeča žena svojemu možu še tako velike napake odpravi.
9. maj. Rokopis izdaja izkušeno, samozavestno in v bistvu dobro osebo, ki se znajie v vsakem položaju in zna pravilno izkoristiti ugodne prilike. Ker je dober poznavalec življenja, spretno prikriva svoja čustva, čeprav je zelo čustven. In prav čustva so njegova »Ahilova peta«. Temu primerno se ravnajte.
Prhljaj. Navedeni pojav je trdovratna kožna tvorba. Za zdravljenje je na razpolago nešteto sredstev v tekoči obliki, ki, razen v redkih primerih, ne pomagajo. Najboljši pripomoček pa je čistoča. Zjutraj in zvečer se češite z gostim glavnikom. Glede zdravljenja velja isto tudi za plešo in boljšo rast las.
Vediželjna Vaša glavna napaka je mladost. To je pa najlepša napaka, ki si jo moremo sploh misliti. Z vsakim dnem jo boljšate in kmalu vam bo kar žal, da ste jo odpravili! Ker imate močno razvita čustva, ste nemirni, nestalni in na videz neodločni. Skromnost, ponižnost in zaupanje vase, naj vam bodo vodnik v življenju.
Oziris. Ste zelo čustveni, energični, nekoliko neodkritosrčni, a že precej uravnovešeni in zaradi razočaranj previdni in sami vase zaprti. To je razumljivo, vendar morate paziti, da ne boste odbijali. Kaj jaz mislim? Da boste osrečili tistega ki ga ljubite, odnosno tistega, ki ga boste vzljubili. Le še pišite!
Ljubljana. Pri tehtanju vajinih lastnosti sem ugotovil, da sta za skupno življenje. Oba odlikuje odkritosrčnost, le življenje je posebno njega naredilo nezaupljivega, v resnici pa skriva v sebi dobro srce. če bosta ostala poštena in dobra bosta srečno živela.
Bioskop. Da ženske zelo rade prikrivajo svoja leta, posebno kadar jih imajo že 30 za seboj, je morda razumljivo, vendar se mi ne zdi umestno. Posebno filmske igraike se branijo povedati resnico in so »večno mlade«. KoJiko let ima na primer Grata Garbo? — Letos 18. septembra Jih bo dovršila 36.
Hitro zboljšanje. Bil sem pri zdravniku, ki mi je predpisal zdravilo in sicer po dve žličkti na dan pred jedjo. Dejal je, da bom v dveh mesecih zdrav. Jaz bi pa raje prej ozdravil, zato bi vzel vse zdravilo naenkrat. Ali bi pomagalo? — Bi, če ne bi takoj umrli! Zdravila navadno vsebujejo bolj ali manj močne strupe, ki organizmu v majhnih količinah koristijo, v velikih pa škodujejo. Zato zdravnik predpiše količino zdravila, ker bi se sicer pripetile nesreče. Torej poslušajte zdravnika in se ravnajte natančno po njegovih navodilih!
S ca. Sami se ne zavedate, kaj imate. Marsikatera žena bi dala vse in bi bila zelo srečna, če bi imela takšnega moža, kakršen je vaš fant. Ali res ne izpravilite tega? Neizkušeni in lahkomiselni ste še in svoje sreče ne znate ceniti, če bo spoznal, da vam tak ni všeč, si bo poiskal sebi enako in vas bo zapustil.
Spominčica. Zelo mladi ste še, lahkomiselni, površni, neuravnovešeni. Pri vas ima glavno besedo nagon, življenja še ne poznate, zato se igrate in ne mislite, če hočete postati resni, pa se morate naučiti misliti, življenje je za take stvari najboljša šola in mnogokrat naloži hude preizkušnje.
življenje. Ste inteligentni, praktični, odločni, zmožni in močno čustveni. Na prvi pogled bi izgledalo, da niste odkritosrčni, ker znate prikrivati, kar se vam zdi potrebno. Negativna lastnost je površnost. Uspeli boste povsod.
Trieste. Rokopis izdaja zmožnega in raz-boritega človeka, izrazitih diplomatskih sposobnosti. Tudi on je močno čustven, vendar ne toliko, da ne bi v odločilnih trenutkih dajal prednost razumu.
Obup. štejem 17 let in sem že eno leto zaljubljen v 161etno dekle, šel sem k njeni materi in jo prosil za hčerkino roko. Mati pa mi ni ugodila, a tudi ne razločno odbila. Svetlo je gledala ln pristavila, da sva še premlada. Jaz bi se pa tako rad zagotovil. — Pogumni ste ko le kaj! Zagrešili pa ste taktično napako. Ko boste drugič poizkusili tak napad, morate prej skleniti vojno
zvea» s hčerko, da bo pripravila teren! Zdaj pa počakajte. Glele napak: Mladi ste de, zelo mladi in to je edina napaka, ki je jé človek lahko vesel. Poleg tega ste nestalni, zato tudi do uSes zaljubljeni.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Vera in Olga sta stopili v prenapolnjeni voz cestne železnice. Vera se je takoj razgledala med gospodi, ki so sedeli »Pazi sedaj, kako mi bodo napravili prostor!« je dejala prijateljici, nato je stopila z očarljivim nasmeškom k mlademu, neznanemu ji gospodu, iztegnila roko in zagostolela: »Ah, gospod Rudi! Kako lepo, da se spet srečava! Kako ste ljubeznivi, ah, in galantni, kakor vedno...«
Mladi gospod se je dvignil, si ogledal Vero od zgoraj navzdol in dejal vljudno: »Le sedite, Tončka, lahko si mislim, da ste po velikem pospravljanju, ki vam ga je naročila gospodinja, zelo utrujeni. Kako gre milosti vi? Pozdravite jo!« Iji je odšel.
»Strela, kako sta si obe dami podobni! Gotovo sta dvojčici!«
»Ah, kaj še! Sta le klientkl istega lepotnega salona!«
Jaka bi si rad kupil jahalnega konja. Prodajalec mu je na vse pretege hvalil prednosti svoje živali: »če odjezdite ž njim ob osmih iz Ljubljane, prispete prav gotovo o polnoči v Novo mesto!«
Jaka je dolgo pomlšljal, potem ati je p/ mislil: »Ne, rajši ga ne kupim. Kaj naj
pa delam o polno« v Novem mestu?« *
Zdravnik neverjetno umazanemu pacientu: »Nu, lahko bi se bill umili, preden st« prišli k meni na pregled!« Pacient: »Toda gospod doktor, saj grs
v mojem primeru za notranjo bolezen!« •
»Kaj? Trinajst otrok imate? Ne. milosti-va, te službe ne morem sprejeti!« »Kifteo da ne, gospodična? Ali ste pra-
znoverni?«
»Kako vam je ugajala drama mojega
sina?«
»Veličastna! Posebno tatove Je sijajno karakteriziraL Celo to, kar govore, je ukradeno!«
»Ali vam nisem rekla, da pazite, kdaj bo mleko prekipelo?!«
»Da. milostiva, bilo Je točno tri minute po osmih!«
Učitelj: »Ce pobere kmetica vsak dan pet jajc, koliko jih nabere v enem tednu? Povej mi ta ti Janezek!«
Janezek se malo obotavlja: »... hm... da.. ali ležejo kokoši jajca tudi ob nedeljah?«
Nekoliko nasvetov
Madeže od aelenega volka odstranimo z lahkoto z raztopino iz petih delov vode, dveh delov kuhinjske soli in enega dela kisa. Tekočino nakapamo na madeže, jo pustimo vplivati nekoliko minut, nato Izperemo s toplo vodo in poliramo z volneno cunjo.
Akvarijske rastline bodo dobro uspevale, če damo na vsaka dva litra vode s#>p gram fosforovo kislega natrona.
Brizganje masti, kadar cvremo meso itd., preprečimo, če damo v ponev malo soli.
Kruh se ohrani dalj časa svež, če ga damo v lončen pisker in pokrijemo s krožnikom. Lonec pa je treba vsak teden opa riti in dobro posušiti.
M ati o glast
Službo dobi
Besed« L —.60. uku -.60 za datante naslova ali za Iifro L S.—.
Šoferja
za tovorni avtomobil z generatorjem 1 šče Industrijska družba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družba«.	7750-1
Slaščičarski
pomočnik
vešč pri kandltih ali laborant. dobi takoj na-meščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«.	7748-1
Dekle za vsa dela
sprejme Hotel Štrukelj.
7743-1
Službe išče
Beseda L —.». taksa —.60. ta daianie naslova «li za Iifro L 2.—.
Zaposlitev
čez dan iščem. Grem zasebno ali v gostilno. Zmožna kuhe ln vseh gospodinjskih del. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7755-2
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro L J.—.
Pozor, triciklji!
Vai oicikelj vzamemo v račun ter Vam z nekaj doplačila dobavimo Istočasno nov triclkelj. odlične Izdelave, iz prvovrstnega materiala. Specialna delavnica za triciklje. TyrSeva 13 (Figovec. levo dvorišče > tel 29-27.	7758-11
Za 6-Sletno deklico
prodam skoro nov bicikelj za 550 lir. Verdijeva (Gajeva) 9-II., vrata 12.
7745-11
Pohištvo
Beseda L —.60. taksa —.60. za datarne naslova ali za Iifro L i.—.
Različno pohištvo
kakor tudi skupne spal nlce, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
7749-12
Gospodična
s trg. tečajem. Išče kakršne koli zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.
7752-2
Tfifi;
Beieda L —.60. taksa —.60. r.a datarne naslova ali za Iifro L I.—,
Otroški voziček
krem, rolostreha, prodam za 780 Ur; lstotam se poizve za pleteno košaro. Marenčlčeva 3. vrata 3.
7751-6
Prodam
posteljno garnituro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7740-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60. daianie naslova ali za iifro L J.—.
Poceni naprodaj
valovita orehova spalnica ln kuhinja v gostilni »Zvezda«, Celovška c. 72 7744-12
Les
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Smrekove cepanice
ali vrhače (odpadke) 1 m dolge, kupi: I. Pogačnik, trgovina s kurivom, Bohoričeva ul. 5. telefon 20-59.	7462-15
Kapital
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Iifro L $.—.
Stare bicikelj gume
(zračnice ln plašče) ter kompletne blclklje ln njih dele. karbid ln vreče, vsako količino, kupimo. Generator delavnica. TyrSeva 13 (levo dvorišče). tel. 29-27. 7757-7
Posojilo
Lir 150.000,— iščem za dobo 3 mesecev. Vknjižba na prvo mesto. Vprašati: Telef. 20-37. 7715-16
Sente oglase
JUTRA
in ooslnžujte se jih!
Heseda L —.60. taksa —.60, za datante naslova ali v Iifro L J.—.
Eno- ali dvosobno
stanovanje, aH dve sobi, od katerih bi se ena uporabila za kuhinjo, išče tričlanska družina za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
7737-21a
Dvo- ali enosobno
stanovanje ali prazno sobo s souporabo kuhinje iSčem za takoj ali Julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvočlanska družina«.
7734-21
Gospodično
sprejmem v lepo sobo ■ hrano. Naslov v vseh poslovalnica!] Jutra.
7742-23
Lepo sobo
oddam s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7741-23
liL___
Reseda I —.60. taksa —.60. a daian'C naslova ali za Iifro L J.—.
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za Iifro L J.—.
Opremljeno sobo
za 1—2 osebi, s souporabo kuhinje, oddam. — Lastne rjuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7759-23
Sobi
moderni: spalnico (dve postelji) ln dnevno, s souporabo kopalnice Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
7705-23a
Majhno sobico
s posebnim vhodom, najraje v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
7753-23a
Živali
Ušli sta papigi
zelena ln plava, v bližini nove cerkve v šiški, Dre-nikova 12. Vrnitev proti nagradi.	7738-27
Raznašalca (-ko)
za okraje STOŽICA-JE2ICA in SAVLJE — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev.
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Pavlin Blaž
uslužbenec Stavbne družbe d. d.
dne 10. t. m., po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 12. junija t. 1. ob pol 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorizia, 10. junija 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
Lfitfilfaiia
ČETRTEK, 11. JUNIJA 1942-XX 7.30: PcToci'la v slovenščini. 7.45: Lahka glasba: v odmoru (8jOO) napoved časa. 8.30: Poročila v italijanščina.-. 12.15: Violinski koncert Karla Rupla (pri klavirju L. M. škerjanc) 12.40: Koncert Andreja Jarca (na harmoniko spremlja A. Stanko). 13.00: Napovedčasa; poročila v italijanščini. 13.15: Poreč ilo Vrhcvnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Orkestralna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Violinski koncert Francke Rojčeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 17.35: Operetna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec Operna glasba. 21.20: Koncert violinista Alberta Dermelja in čel ista Cende Šedlbauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.10:' Predavanje v slovenščini. 22.20: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini.
Klein: »Unkräuter«
in Klein: »Waldbäume« kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7746-7
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za Iifro L 3.—.
DKW motocikle
tovarniško nove. še nekaj komadov, dobavlja po originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo J. Lovše, Celovška C. 03.	7710-10
Umrl nam je dragi oče, stari oče, praded in tast, gospod
IVAN ČEPIN
v 90. letu starosti.
Pogreb bo v petek, dne 12. junija 1942 ob % 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Naj v miru počiva Ljubljana, dne 10. junija 1942.
Žalujoče rodbine: GRÖBMTNG, MODIC, KOVACIC
Inserirajte v „JUTRU
t*
E. Salgari:
77
usar
Roman
»Tako mi olonskih peščin!« je vzkliknil, ko je zagledal Ventimiljskega. »Mislil sem že, da obešaš Van Goulda! A kakor vidim, nisi zadovoljen, cavaliere! Zakaj ne?«
»Van Gould jadra ta hip proti Nicaragui!«
»Torej je ušel! Kaj se je zvezal s peklenščkom?«
»Tako je videti, in zdaj beži v Honduras!«
»In ti? Kaj misliš storiti?«
»Vrnem se na Tortugo, da neutegoma vzdignem novo odpravo!«
»Brez mene?«
»Kaj bi šel z menoj?«
»Obljubil sem ti! Čez nekaj dni odrinemo, nato pa z novim brodovjem hajd nad starega lopova!«
Ko je bila čez tri dni plenitev končana, so se flibusttrji vkrcali v šalupe, ki jim jih je poslalo brodovje z vnanjega konca jezéra.
Razen 200 ujetnikov, za katere so upali dobiti prej ali slej dobro odkupnino, so bili nabrali veliko množino živil, blaga in zlata v vrednosti 260.000 piastrov — plen, namenjen, da ga na Tor-tugi v nekaj dneh zapijejo, zajedo in zaveseljačijo.
Vožnja po jezeru je minila brez vsakega poseb-
nega dogodka. Drugo jutro so se gusarji prekrcali na ladje in odpluli proti Maracaibu. Njihov namen je bil, da napravijo temu mestu nov obisk in po-bero davek od glave.
Črni gusar je bil s svojimi spremljevalci na Olo-nezovi ladji, ker so bili poslali »Folgore« proti izhodu iz zaliva, z nalogo, da prepreči napad španskega brodovja, ki je varovalo mnogoštevilna mehiška pristanišča in križarilo vzdolž obale Velikega ' zaliva.
Maracaibski prebivalci so se bili, kakor so flibu-stirji domnevali, umaknili v notranjščino mesta, kajti upali so, da jih gusarji tu ne bodo v drugo nadlegovali. Bili so docela oplenjeni in nezmožni vsakega, kakršnega si bodi odpora. Iz strahu pred novim oropanjem in požigom so privolili, da plačajo 30.000 piastrov davka.
Morski razbojniki pa s tem še niso bili zadovoljni in so porabili priložnost, da se obogatijo v cerkvah. Nagrabili so svetih posod, slik, razpel, da, celo zvonov, češ. da bo vse to za kapelico, ki io hočejo zgraditi na Tortugi...
Tisti dan popoldne je gusarsko brodovje dokončno zapustilo ta kraj in z razpetimi jadri odplulo proti izhodu iz zaliva.
Vreme se ie bilo poslabšalo, tako da se je vsem mudilo pustiti nevarno obalo za hrbtom.
Nekaj v stran od Sierre de Santa Maria so se grmadili črni oblaki, ki so zaterpnievali solnce in se razširjali čez vse nebo, medtem ko se ie sapa izpreminjala v močan veter.
Ob osmih zvečer, ko se ie ielo na obzoriu bli-
skati in se je pričelo svetlikanje morja, je,brodovje zagledalo »Folgore«, ki je križarila pred rtom Punta Esapada.
Raketa, ki jo je prižgal Olonez. je dala ladji Črnega gusarja znamenje, naj se približa, in hkratji so spustili v vodo šalupo s Črnim gusarjem in njegovimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi Katalanec.
Morgan, ki je opazil znamenje in svetilke brodovja, je krenil proti vhodu v zaliv. Z napetimi jadri in ob streljanju topov je brza ladja priplula do šalupe ter vzela svojega kapitana na palubo.
Komaj je gusar stopil na ladjo, ga ie že sprejelo navdušeno vzklikanje: »Živel naš poveljnik!«
Krenil je skozi dvojno vrsto postrojenih mornarjev in se mahoma obrnil k beli prikazni, ki je stala na kajutnih stopnicah.
Radosten vzklik mu ie planil iz prs. »Vi, Ho-norata?...«
»Jaz, caballero!« je odgovorila mlada Flamka in mu zletela naproti. »Kako srečna sem, da vas vidim živega!«
Tedajci ie žareč blisk pretrgal črno temo. Treščilo je, in grom ie dolgo bobnel po zračnem prostoru. Ob tej nenadni svetlobi, ki je pokazala voj-vodjnjo v vsej njeni oboževanja vredni lepoti, ie Katalanec vzkriknil:
»Kaj? ... Van Gouldova hči je tu? Bog nebeški!«
Gusar, ki je hotel baš planiti k vojvodinji, je obmrl na mestu ter se ves bled in od groze ves drhteč obrnil h Katalancu. Njegov glas ni bil več podoben človeškemu.
»Kaj praviš? ... Govori!...«
Katalanec ni odgovoril. Groza ga ie V:lo moža. ki je tako vpraševal. Vojvodinja se je opotekla nazaj, kakor bi ji bil zasadil bodalo v srce.
Na palubi »Folgora« je bilo tiho kakor v grobu. Slišal si le bučanje valov.
Posadka se ni upala dihati.
Vsi so slutili, kaj se godi v kapitanovi duši. Ta je zavihtil bodalo proti Katalancu.
»Govori!« je ponovil z dušečim se glasom. »Govori! ...«
»To je ... Van Gouldova hči!« je rekel Katalanec.
»Ali jo poznaš?«
»Poznam jo!«
»Prisezi, da je ona!«
»Prisežem!«
Ko je začul to slovesno potrdilo, ie Črni gusar v pravem pomenu besede zarjovel. Zgrudil se je, kakor bi ga bil s kijem po glavi. Mahoma pa je poskočil kakor tiger. Hripavo se je razlegel njegov glas v bučanje valov.
»Tisto noč, ko sem se vračal čez morje s truplom Rdečega gusarja, sem storil prisego! Prekleta bodi ta noč, ki mi jemlje ljubljeno žensko!« Morgan ie pristopil k poveljniku, da bi ga pomiril.
»Molčite!« je zaklical kapitan v silnem razburjenju. »Samo moja brata imata tu besedo!«
Praznoveren strah in groza sta se polastila ladijskega moštva. Vse oči so bile uprte na morje, ki se je mahoma zasvetilo, kakor v tisti usodni noči, ko je bila prisega storjena.
Zdelo se jim je, da vidijo v razburkanih valovih trupli gusarjev, ki sta bila pokopana na dnu morja.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za tnseratnl del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v LjubljanL