24. številka- Ljubljana, v četrtek 30. januvarja 1902 XXXV. leto Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrs> s temi predlogi bavilo. V Londonu in po vsej Angliji upajo in žele, da ->e vendarle dožene v kratkem mir. B^je pa nizozem-ska vlada ni postopala po naročilu zastop-stva Burov, nego svojelastno. Vendar |e mogoče, da se začne delati resno za konec vojne, ki traja že poltretje leto. Najnovejše politične vesti. Potovanju avstrijskega prestolonaslednika v Peterbug se pnpi sujejo tudi ožje trgovinske zveze med Avstro Ogrsko in Rusijo glede novega nemškega tarifa. — Schonerer namerava razložiti v svojem listu obširno vsa nasprotstva med seboj in VVolfom. Od \Volfa se hoče povse ločiti, češ, da ne mara vsenemške korupcije kriti s svojim imenom. — Jezikovna enakopravnost na otoku Malta. Ker je Angleška proglasila, da se vpelje v teku 15 let na otoku angleščina kot izključni državni jezik, je začelo med domačini Italijani nevarno vretje. Angleška bo najbrže proklamacijo odtegnila. — Avstrijski poslanik na Kitajskem. Baron Czikaun je bil te dni sprejet od kitajskega cesarja in cesarice, katerima je predložil spomenico. — Ministrska krizavŠpaniji je neizogibna. Mladi kralj bo pač v zelo neugodnem času zasedel prestol. Dopisi Iz Radeč. Žalostno je nekaj časa sem, kadar umre pri nas kak ubožec ; v mrtvašnici leži ravno tako, kakor kadar je »Mufi« kacega ubitega psa na »pasjem britofu« za Savo ob času kontumaciji le žati pustil. Ne zmeni se zanj niti noben njegov sovrstnik — ubožec. In zakaj ne? Zvonov je škoda. Pravijo, da se ne zvoni mrličem, ki niso naše vere ; mi smo pa doživeli slučaje, da le takrat ne, kad*r ni cvenka. Če je pa denar, zvoni se z vsemi štirimi, če je bil mrlič pravoslavne vere in ga pravoslavni duhovnik pokoplj« ah če je bil premožen kristjan — liberalec —; umre pa kak krščanski občinski ubožec, ki je vsaki dan v cerkvi čepel in ustmc^ od samih molitev in poljubovanja b>žph podob skoraj obrabil — t^mu se že dve leti sem ni zvonilo, čeravno so bili morda njegovi predniki premožni in so tudi za zvonove in druge cerkvene stvari den^r darovali. V Radečah napravil je neki po- sestnik nov most čez Zapoto ; ali bo arti-lerija sedaj po tem vozila ali po stari gu-ganici, ki veže deželno cesto Radeče-Krško čez potok Zapoto. Res škandal, da se ne popravi ta most, čez katerega je zelo nevarno voziti. Slišalo se je, da se bo gradil nov železen z — joho. Dežela menda temu ne bo pritrdila, da bi se 15 m dolg most napravljal v devetnajstem stoletju na deželni cesti z joho; okoli < 70 m dolgi savski most na tej cesti v Radečah pa je brez johe. — Kaj pa, gosp. kaplan Žust , menda vendar ne boste tistega zmaševali, ki Vam je zabranil neko prepisavanje ? Kaj se Vam je isto noč sanjalo, ko ste jo prejšnji teden tako od nekod popihali? »Pritoževati se in propasti«, to je geslo črnosuknježev. Jeza je greh, pa za kaplana ne. Izpred sodišča. Pri deželni sodniji so se vršile vče raj pod predsedstvom g. deželnosodnega svetnika A n d o I š k a še sledeče obravnave: 1 Katoliške hijene v Gočah. Naravoslovci nas uče, da stikajo po afri čanskih pokopališčih oni grozoviti orien ' tahčni psi, one hijene, ki razkopavajo gro ! bove in skušajo mrliče raztrgati ... Ni i nam potreba popotovati v Afriko: tu pri I nas na Slovenskem eksistirajo take hijene ! in akoravno nastopajo v človeški podobi, j ako ravno skrivajo svojo brezsrčno grozo-i vitost pod puhle fraze o krščanski lju-j bežni, katero se je vedno zlorabljalo v naj-I grše namene, — vsejedno pridejo momenti, ko se te katoliške hijene ne morejo premagovati, ko izbruhne silovito vsa njihova bestijalnost; momenti, v katerem pokažejo, da jim ni ničesar sveto in niti ! smrt ne . . . Takih katoličanov imamo po-j sebno v dobro znanem revirju kurata I Ferjančiča v Gočah. Na obtožni klopi sedita: Janez Jerončič, leta 1872. ro jeni oženjeni posestnik na Gočah, ki je navdušeni klerikalec ter že trikrat, in sicer radi tatvine, razžaljenja časti ter javne posilnosti predkaznovan; poleg njega sedi I njegova mati, 1. 1830. rojena vdova Barba j Jerončič. Tožena sta obadva po § 303. ! (razžaljenje zakonito priznane cerkve ali ! verske družbe) ter ju zagovarja dr. Janko i Brejc. — Obtožnica pravi: Janko in Barba j Jerončič sta napravila in razobesila o pri-\ liki pogreba umrlega občinskega predstojnika, liberalca g. Leopolda Žgurja, zastavo ■ iz starih, umazanih cunj in črevljev in sta se s tem nečuveno nespodobno vedla ter provzročila javno pohujšanje. V razlogih se povdaria, da so bili o priliki pogreba umrlega Žgurja burni prizori. Klerikalci fanatiki so peli, vriskali in upili: »Živ?o! En bokser je že manj!« Neka pobožna ženska je upila: »Hvala Bogu, zdaj bomo še štruklje kuhali, samo da je krepal!« Poleg tega so klerikalci celo v znamenje veselja, streljali. Jerončičevi pa so ho teli pokazati, da so najboljši klerikalci v celi vasi, ter so razobesili omenjeno »ban-dero«. Predsednik prične z zaslišanjem tožene Barbe Jerončič. Ta se zagovarja na jako zvit način, vidi se, da je bila v dobri »šoli«; napravila je »bandero« iz starega, umazanega, »hirtaha« in starega »škarpa« sinu toženega Janeza Jerončiča, 4letnemu Matičku in ta |e bandero izobesil. Tudi njen sotr*ž**ni sin se izgovarja tako. Pri njegovem zaslišanju pa konstatira g. drž. pravdnik, da je toženec v predpreiskavi bistveno drugače govoril Potem se zasliši obč. svet. g Jernej Žorš. Priča pove, da se ie vsled deževnega vremena sklenilo odposlali k pogrebu samo deputacijo, «>b"tojero iz priče in «f. učitelja. Že ko sta šla proti umrlega domu, so se jim kleri- čital (potegne iz žepa zaznamek im čita): senčnico za svetilko, funt klobase iz gnjati, žeblje, cimeta za 5 kopejk, ricino vega olja za Mišo, 10 funtov sipalneura sladkorja, iti v stanovanje po bakreno po nev in mali možnar za sladkor; karbolove kisline, mrčesnega praška ... za 10 kopejk pudra, 20 steklenic piva, kisove esence in za gospico Chanceau korzet št. 82 . . . Uf! Potem pa moram še jesenski plašč Miše prinesti domov in njegove ga-loše. To so naročila soproge in rodbine. Sedaj pa pridejo še naročila dragih znan cev in sosedov . . . Vrag jih vzemi! Pri Vlasinjevih obhaja Valodja svoj rojstni dan, zato mu je treba kupiti kolo; s^ospa podpolkovnika Višina je v blagoslovljenem stanju, zato se moram peljati vsaki dan k babici ter jo prositi, da pride k njej. In tako naprej in naprej! Pet listkov imam v žepu in ves robec obstoji iz samih vozlov. In tako, dragi prijatelj, letaš med pisarno in železnico po mestu, iz tegaš jezik kakor pes, letaš, letaš in kol-neš življenje. Iz prodajalne v lekarno, iz lekarne k šivilji, od šivilje v mesnico, od tam zopet v lekarno. Tu se spodtakneš, tam izgubiš denar, kje drugje pozabiš plačati in tedaj se zapode za tel oj in ti napravijo javen škandal: zopet kje drugje stopiš dami na vleČko . . . Fej! Vsled ta keura dirndaja postaneš pravi vrag ter si tako razdražen in utrujen, da ti pokajo vso noč kosti in sanjaš o krokodilih. Sedaj so izvršena vsa naročila, vse je nakup l|eno, a karn spraviti vso to ropotijo? Kako naj zložim skupaj n. pr. težki ba kreni možnar s tolkalcem in senčnico za svetilko ali karbolovo kislino in čaj? Kako združiti steklenice piva s kolesom? To je egiptovsko delo, naloga za razum, rebus! Ubijaj si glavo, kolikor hočeš ravnaj še tako previdno, naposled moraš vendarle kaj ubiti ali stresti. V kupeju stojiš z iztegnjenimi rokami, zgrbljen in držiš z brado kak zavitek, vse drugo je v košarah kartonih in drugih takih ostudnih stvareh. In ko se začne premikati vlak, začno potniki metati tvojo prtljago sem in tja; kajti s svojimi nešte-vilnimi rečmi si napolnil prostore drugih. Vpitje, pokličejo kondukterja, žugajo mi, da me hočejo vreči vun . .. kaj mi pre ostane? Tu stojim s široko odprtimi očmi, kakor tepen osel. (Konec pria.) kalci smejali. Za pogrebom idoč, sta videla zastavo, ki je visela 3 m visoko na drogu. Blizu zastave Je stala četa klerikalna druhal, ki je upila in razgrajala. Priča Vidrig Marija izpove, da ji je sin toženca na vprašanje, kdo je zastavo iz obesil, odgovoril: »Naš tatek». Končno poročajo tudi stražniki, da je toženec v prvi preiskavi deloma priznal, a pozneje je njegova mati vse nase vzela, ker misli, da se je radi njene starosti ne bo zaprlo. — Po govoru g. drž. pravdnika dobi g. dr. Brejc k zagovoru besedo. Po njegovem mnenju ni dejanje dokazano, ker je mati le otroku napravila inkriminirano zastavo. V zagovoru je zanimiva izjava, da je 12-letna priča Vidrig »liberalna . . .« grozno, 12letna liberalka! — Po posvetovanju se preloži obravnava, o katere izidu bodemo svoj čas poročali. Pošten, človeško čuteč človek pa si naredi lahko že danes svojo sodbo. Vzpričo mrliča čuti vsakdo veličanstvo smrti, grob uniči vse sovraštvo, samo pri klerikalcih sega sovraštvo še črez grob 2 Tatica. Kastelic Franca, po do mače »Kajžarjeva«. 1. 1880. v fari Šmarje rojena služkinja, je kradla in sicer: pri gospej Mariji Turk nekaj nogavic in 20 K; pri gospej Pauli Petard srajce, posteljsko odejo in 20 kron, pri Bambergovi gospej robce, moderc, ženske hlače ter kompot; vse skupaj vredno 59 K 20 vin. Zato bo sedela 7 mesecev. 3. Bojevit krojač. Leta 1872. v Temužah (fara St Jurij pri Kranju) rojeni krojač Jožef Bukovnik je sicer majhne postave, a korenjak skoz in skoz. V isti hiši, kakor on, stanujeta tudi g. Neža Knific in njena hčerka Frančiška. Ko je zadnja praznovala svoj god, je prišel k njima tudi 20letni mizarski pomočnik Rudolf Kolesa; igrali so na harmoniko ter plesali. To je bojevitega krojača razjezilo in obljubil jim je, da jih bode čakal s sekiro ter da bodo »po dvorišču plesali«. Dne 14. decembra je prikipela krojačeva bojevitost do vrhunca, ker je spil »6 frakeljnov šnopia, za 10 soldov ruma in pol litra ta rumenega vina«. Ko je prišel Kolesa in ga pozdravil, ga je sunil krojač, seveda s škarjami, v roko. Junak sicer pravi: »Jaz vem o celi stvari toliko, kakor kedaj bom umrl«. Vsejedno ga pa obsodi sodni dvor na tri tedne zapora, plačilo stroškov ter odškodnine 10 K. 4. Magacin v grmovju. L. 1877. v Ljubljani rojeni Jože Malenšek je tolikokrat predkaznovan, da »8e ne more na vse spomniti«. Zadnjič je bil uslužben v železničnem skladišču ter porabil to priliko in nakradel več tvarine, katero je potem spravljal v nekem grmovju. Mož je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe in se postavi pod policijsko nadzorstvo. Njegov »magacin« ostane naposled zopet — grmovje. Dne v ne vesti. V Ljubljani, 30. januvarja — Osebno vesti. Premeščeni so c. kr. notarji gg. dr. Karol Schmidin-ger iz Kamnika v Ljubljano, dr. Rupert Bežek iz Višnjegore v Ljubljano, Emil Orožen iz Trebnjega v Kamnik, Karol Pleiweis iz Radeč v Višnjogoro, dr Andrej Kuhar iz Žužemberka v Trebnje in Matevž Hafner iz Senožeč v Radeče. — G. dr. Fr. Piki, odvetnik v Kozjem, se preseli v Marenberg. — Promocija. Gospod Vladimir Sernec, sin mariborskega odvetnika g. dr. Janka Serneca, je bil danes na graški univerzi promoviran doktorjem prava. Prvi doktor iz nemško slovenske gimnazije v Mariboru čestitamo! — Slovensko gledališče. Radi obolelosti g. Uricha in g. Deyla ne more biti danes nobena predstava. V soboto 1 februarja se bo igrala prvič na slovenskem odru Sudermannova »Čast«. — Nemška temeljitost. V du najski »N. Fr. Pr.« ocenjuje berolinski socijolog Oppenheimer najnovejšo izdajo znane »Sociologične državne ideje« slavnega poljskega socijologa L. Gumpto-wicza ter piše mej drugim: »Er hat von allen deutschen Gelehrten(!!) zuerst den Muth gehabt. ...« in: »Der verehrte Altmeister der deutschen (!) Sociologie«... Zanimivo je, da povdarja Oppenheimer nasproti Gumptovviczu baš etniške skupino, tvorečo prvotno državo. In vendar zanj, kakor se zdi, ni slovanskih etniških skupin, ker potiska Poljaka s silo (ali vsled nevednosti!) msd nemške socijologe. S tem pa nehote pri-trja pesimizmu Gumplovviczevemu, ki veruje le v silovito pravo. M. — Pri D. M. v Polju so nakrat prišli do spoznanja, da staro bandero ni več za rabo in sklenili so, napraviti novo bandero. Pobiralo se je prav pridno, a poleg vseh mežnarjev in tistega, ki mehove goni, se je nabralo le 600 gld. To je sicer lepa svota, a za bandero vendar ne zadostuje. Posledica tega je bilo oznanilo, da mora vsak gruntar od štanta plačati po 2 gld. za bandero. Prizadete gruntarje to oznanilo ni veselilo. Dolgo se je v njih »roih borilo katoliško prepričanje z željo, prihraniti denar, naposled pa je zmagala štedljivost in katoliški možje so, zatajivši toli opevano katoliško požrtvovalnost — tudi največji skopuh postane požrtvovalen, če ga deneš v prešo — raje štante podrli, kakor da bi plačali, novo breme za bandero. — „Kaplan v Postojna". Z ozi-rorn na dnevno vest pod tem zaglavjem, objavljeno v 12. štev. z dne 16. januvarja 1902, se nam piše : Ni res, da sem v svoji pridigi med prepovedanimi listi imenoval tudi lojalno in pobožno tržaško — »Edinost«; res je pa, da v pridigi »Edinosti« sploh nisem imenoval. V Postojni, dno 29. januvarja 1902. Frančišek Rebol, kaplan. Dostavljamo temu le, da smo dotično notico prejeli od popolnoma verodostojne strani iz Postojne. — Trgovcem in obrtnikom v prevdarek. Piše se nam: V včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« je bilo objavljeno poročilo o občnem zboru trgovskega društva »Merkur«. Iz poročila \\q razvidno, da je med trgovskim in obrtnim stanom še vedno malo zanimanja za to društvo, oziroma za društveno glasilo »Narodno gospodarski Vestnik«. Da je pri nas spočetka za vsako stvar mnogo zanimanja, katero pa kmalu ugasne, to ni pri nas nič nenavadnega. Ker je tudi prvotno zanimanje za to društvo tako hitro ugasnilo, zdi se mi potrebno o društvenem glasilu, ki je kakor za trgovca tako za obrtnika zelo potreben, nekaj izprego-voriti. »Narodno gospodarski Vestnik« je edino slovensko glasilo, ki podrobneje razpravlja naše narodno gospodarstvo, v prvi vrsti trgovsko in obrtno stroko. Bodi mi dovoljeno, da tu navedem samo nekaj uvaževanja vrednih Člankov, ki so izšli v prvem letniku tega lista: »Trgovina«, »Kranjske deželne finance«, »Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev«, »Malemu obrtniku v pomoča, »Nedeljski počitek«, »Načrt o premembi obrtnega reda«, »Potreba trgovske izobrazbe«, »Delavska stanovanja«, »Načrt zakona o obrambi proti umazani konkurenci«, Razsodbe obrtnih sodišč«, »Poročila o sejah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani« itd., zastopano je pa tudi leposlovje. Kakor se razvidi iz opisa, je ta list v resnici velepomemben za trgovce, njih nastavljence kakor tudi za obrtnike; posebno toplo pa bi ga priporočal obrtnim zadrugam. Ker se pri nas le z agitacijo pripravi ljudi do dobre stvari, zato ape-lujemo na vse društvenike, da vsak v svojem ožjem krogu deluje kolikor mogoče, da se list bolj in bolj razširi, posebno pa to priporočam g. potnikom, katari na deželi z najmanjšim naporom lahko veliko dosežejo. — Tat Ivan Pogačar. Včeraj aretovani tat Ivan Pogačar se je danes z rotovškim omnibusom prepeljal na Žabjek, kjer bode gotovo nekaj časa delal pokoro za storjene grehe. Ivan Pogačar je novinec mej tatovi, a že pri prvem nastopu je pokazal, da bode še dal dela policiji. Tatvini pri kanoniku Zamejcu in profesorju Zupančiču je izvršil prav rafinirano. Skril se je namreč na prostor med dvojnima vra-toma in je čakal, dokler ni kanonik Za meje šel h kosilu. Pri odhodu iz pisarne je kanonik Zamejc sicer zaklenil zunanja vrata, a notranja so bila odprta, in tako je Pogačar iz svojega skrivališča lahko prišel v pisarno in pobral denar, kar ga jo našel. Po izvršeni tatvini je šel tat nazaj na prostor med vrata in je čakal, da se povrne kanonik in odpre zunanja vrata. Čakati je moral dve uri, dokler je prišel in ga rešil iz tesnega zavetišča. Kanonik je šel mimo Pogačarja, a ga seveda ni opazil. Ravno na ta način je izvršil tatvino pri profesorju Zupančiču, kjer pa je bila prišla postrežnica v sobo in ga je opazila, a njej je rekel, da je prinesel »Slovenca«, in da so ga zaprli v sobo in je zbežal. Kakor smo že poročali, ukradel je Pogačar pri Zamejcu 320 kron, katere je dobil na mizi v knjigi. Odprl je tudi s silo miznico, a ni našel denarja. Pri profesorju Zupančiču mu ni bilo treba ničesar s silo odpreti, ker je bilo vse odprto in je ležal denar v skledicah, t škatljah, t kuvertih, v moš-njičkih, v listnicah.Bilo gaje, »kakor smeti«, je dejal Pogačar. Vzel pa ni vsega, ker bi bil sicer »preveč bogat«. Vzel je le 18 zlatov po 20 kron in za 140 kron srebra in papirnatega denarja. Tudi hranilničnih knjig se ni dotaknil. Koj po izvršeni tatvini je šel po necega svojega znanca in s tem sta šla »bandat«. Da bi odvrnil od sebe sum, je bil naznanil nekemu stražniku, da je izgubil istega dne 50 kron. Denar je zapravil po gostilnah in kavarnah v veseli družbi. Plačal je vse on, a da ni bilo to sumljivo, je pripovedoval, da je dobil denar od svojeira strica. Tudi ni d.dgo ostal v ledni in isti gostilni in kavarni, marveč je te večkrat menjal, kakor tudi družbo, za katero je plačeval. Ko je 0trosil srebrni drobiž in papirnat denar, je šel v Celovec, da bi tamkaj menjal ce kine. V Ljubljani si teira ni upal storiti in jih tudi nobenemu pokazal ni. V Celovcu je v gostilni »pri Kesslerju« koj našel tri vest-ljake, katerim se je pridružil. V omenjeni gostilni je v dobri volji vrgel tri cekine po mizi, a ko jih je hotel pobrati, je že jednega zmanjkalo. Tako urno si ga je bil polastil njegov prosti brat Alojzij Lindl. Pogačar je hotel imeti cekin nazaj, a Lindl je tajil, da ga on ni vzel. Šel je na policijo in ovadil Lindlna, kateri pa je bil med tem že cekin menjal in de loma zapravil. Pogačarju se ni zdelo varno biti dlje časa v Celovcu in se je takoj drug dan odpeljal nazaj v Ljubljano in od tod v Litijo, kjer je imel ljubo. V Litiji je zadnje vinarje zabil in v soboto je prišel suh v Ljubljano in si je že moral »izpum-pati« petak, in ko je tega zapravil, je pro dal svojo suknjo. Svojim prijateljem in znancem je sedaj pripovedoval, da bode 5. februvarja »potegnil doto«. Imel je namen izvršiti novo tatvino pri kakem duhovniku v Ljubljani, ker so mu bile po župnijah in v škofiji razmere prav dobro znane, ker je za časa, ko je bil njegov stric še knezoškofijski kancelar, večkrat na dan prihajal na te kraje. Ivan Pogačar je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in v Kranju, a pririnil je le do tretjega razreda. Leta 1900 vstopil je pri ces. kr. deželnem sodišču v Ljubljani kot pisarniški volonter in je ostal tukaj 6 mesecev, iz Ljubljane je šel kot diurnist k okrajnemu sodišču v Krškem in po štirimesečnem službovanju pri tem sodišču je vstopil meseca oktobra v službo pri odvetniku dr. Jamšku v Litiji, kateri pa ga je meseca decembra 1. 1. zaradi raznih nerednosti takoj odpustil. — V tunelu obtičal. Predvčerajšnjim je v tunelu med Ponikvo in Polj-čanami obtičal osobni vlak, ki pride ob 12. uri ponoči v Ljubljano. Pokvaril se je bil stroj. Vlak je ostal v tunelu, dokler ni prišel iz postaje na Ponikvi drug stroj. Umevno je, da so bili pasažerji vsled tega dogodka vznemirjeni. Vlak je imel 80 minut zamude. — Tatvina. Predovičevemu hlapcu Josipu Omerzelu na Ambroževem trgu je v noči od 29. na 30. t. m. ukradel neznan tat več obleke, v vrednosti 68 K, srebrno uro in srebrno verižico in hlapcu Josipu Kersingerju pa zelen klobuk. V Ameriko. Včeraj in predvčerajšnjim se je odpeljalo okoli 160 ljudi z ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko. * Najnovejše novice. Alpin-ska montanska družba namerava iz dati 60.000 novih delnic. — Zopet ro parski umor. V Mosteh so našli včeraj trgovko Jožefo Spitz v njenem stanovanju z razbito glavo. Na tleh je ležalo krvavo kladivo. Prodajalna je izpraznjena. — Vsled verske blaznosti je posekal v Springsfeldu pri Kasselnu kmet Torill svojo ženo in tri otroke. Ubite je še z nožem razparal. — častnik in civilist. V Marija hilf pri Dunaju sta se na cesti sprla neki častnik in civilist. Častnik je potegnil sabljo, a civilist ga je prehitel, vrgel ob tla ter obdelaval s pestmi. — V Mariboru k smrti o b s o j e n e, in sicer ▼seh pet je cesar pomilostil ter dobijo ali dosmrtno ječo ali pa 201etno. — »Unio ca th o li c a« je vložila priziv zoper razpustitev. Seveda samo nov »švindel«. * Avstro-ogrska armada po narodnosti. »Armeeblatt« je prinesel statistiko avstro-ogrske vojske, v kateri je: Slovanov 430000 (t. j. 174.000 Čehov, 76.000 Poljakov, 75.000 Hrvatov in 58.000 Slovencev); Nemcev 227.000, M a d j a r o v 120000, R u mu no v 48.000 in Italijanov 14.000. Med Madjare so seveda všteti tudi ogrski Slovaki, Slovenci in Hrvatje. Sploh pa štejejo vsakega vojaka med Nemoe, ki le nemško zna. * Samomor postnega ravnatelja. V Gradcu se je ustrelil predvče-rajšnem ravnatelj glavne pošte Jos. Che nevi6re. Pokojnik je bil uzoren in priljubljen uradnik, odlikovan z neštetimi tujimi redovi o priliki svojega službovanja v Opatiji. Samomor je storil v hipni zmedenosti. * „Papabili". Tako se imenujejo kardinalski kandidatje za sv. stolico. Papa bilissimi so bili kardinali Parocchi, Goti m Sva m pa. Parocchi je pa že star in bo leha na diabetes, Svampa tudi ni posebno zdrav in Goti, kojega je papež sam večkrat v šali imenoval svojim naslednikom, si je škodoval radi nekih domačih spletk. Zdaj se imenujeta še dva : Seralino Vanu-telli in di Pietro. Rampollovi nasprotniki protežirajo Vsnutellija, redovni kardinali pa Pietra, ki si želo »nepolitičnega« papeža. Di Pietru, ko je bil 151eten seme-niščnik, je poljubil neki star menih noge ter dejal : Privoli, da ti zdaj storim, čeaar, kadar boš papež, ne bom več mogel.« * Romanje v Jeruzalem. »Le Journal« piše, da želi italijanska kraljica-vdova Marjeta spomladi obiskati sveto deželo. * Za god je dobil cesar Viljem od svoje soproge cesarice v marmorju izdelano cesaričino desno roko. Roka je umotvor Reinholda Begasa in leži na rudeči baršunasti blazinici. * Husarski častnik v silobranu proti I2letnemu dečku. V Altoni sta stala te dni pred višjim vojnim sodiščem poročnik Eichborn in podčastnik "VValter 15. husarskega polka, ker sta nekega 12-letnega dečka radi vzklika: »Glej, lajtnant gre!« neusmiljeno pretepla. Vojaka sta se izgovarjala, da sta bila v silobranu. Vojno sodišče ju je oprostilo, višje vojno sodišče pa je obsodilo častnika na 2 dni v ječo, podčastnika pa na — 3 marke globe. * Pod vodo na severni tečaj hoče priti dr. Anschtitz-Kaempf iz Mona-kova. Napraviti da podmorsko ladjo, s katero bo poskusil prodreti do najsevernejše točke. ' 12.000 oseb utonilo. »Vestnik Jevropi« je prinesel poročilo ruskega slikarja VerešČagina, ki je bil v rusko-kitajskem Amorju ter dognal, da so Rusi ob začetku vojne na Kitajskem pognali okoli 12.000 mož, žensk in otrok v reko Amur, ki je nad 500 metrov široka. Kitajci in Kitajke so večinoma utonili ali pa so jih kozaki postrelili. Kriv tega groznega zločina je general Gribskv, vojni guverner v Blagoveščensku. Isto poroča 15. št. revije »Neue Zeit«. * Strašen umor. V Oybinu so zaprli kramarja Fer- Jagerja ženo, ker je bila sumna, da je zažgala. Kramer je v razbujenosti zgrabil nož ter prerezal grla svojim trem otrokom in sebi. Imel je 15 otrok, ki so vsi razen 3 pomrli. Zakon je bil baje srečen, ker sta bila oba zakonca marljiva. Zdravniki upajo, da bodo rešili najmlajše dete. * Pasterka potopili. Iz Belegv grada poročajo, da je imel bogati izdelovalec opank Milenko Novičić v prvem zakonu sina, ki je bil sedaj že pet let star. Mačeha je dečka sovražila. Zato je dal oče sina v rejo pri kmetici Darinki Jani-čijpvio. A še tu ga je proganjala mačeha. Domenila se je s kmetico, da dečka v ribnjaku potopita. In res sta sunili dečka v vodo, kjer je utonil. Sodišče je vsako žensko obsodilo na 20 let ječe. * Javne preskusnje japonskega princa. Na Japonskem dvoru so imeli nedavno velike svečanosti. Princ Mihi, bodoči vladar, je dosegel 120. dan svojega rojstva ter je moral po sv. obredih pojesti — prvo žlico nža. Pri obredu so bili prisotni dvor in vsi državni dostojanstveniki. Obred se je srečno izvršil. — Mladoletni princ pa je že prestal poprej eno predpisanih skušenj. Ko je bil star dva meseca, prinesel mu je njegov ded, sedaj vladajoči cesar, sabljo, ki je tako težka, da sta jo dve prinčevi dojilki komaj držali v rokah. * Pea rešitelj samomorilca. Iz Skalice na Češkem poročajo: Minoli ponedeljek je dobil mesarski pomočnik Jos. Bismalek naročilo, naj gre v okolico nakupit iivino. Bismalek pa je na poti zašel v gostilno ter je zapil in zapravil 60 K- V obupu, da je tako poneveril gospodarju denar, je skočil v Sazavo. Pomočnika pa je spremljal velik mesarski pes, ki je takoj planil za pomočnikom ter ga potegnil iz vode. Pomočnik si je na to strgal obleko ter pravil doma, da so ga napadli roparji ter ga vrgli v vodo. Domači so mu verjeli, saj je bil pomočnik dotlej vedno pošten. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje. Vse se je balo roparjev. Orožništvo pa je sumilo, da je pomočnik lagal, in res dognalo vso resnico. Fanta so zaprli, občinstvo pa se mu vrhu tega še smeje. ' Starostna preskrba v Angliji. Iz delegatov t. zv. »Friendlv Socie-ties« obstoječa komisija izdelala je pred kratkim načrt starostne preskrbe. Po tem načrtu bi imel vsak 651etni Anglež pravico do penzije v znesku tedenskih 5 ah (to je 6 kron). Dokazati pa bi imel: 1. da je, kolikor mu je bilo mogoče, skrbel zase in za svoje, da je bil član strokovne organizacije itd.; 2. da je bil pošten od 55. do 65. leta; 3. da nima več tedenskih dohodkov kakor 5 sh ali pa, da izvirajo dohodki črez 5 sh od zavarovalnic, v katere je sam doneske vplačal Ta penzija se ne sme smatrati kot ubožna podpora, če je pa Anglež 70 let atar, naj bi imel pravico zahtevati 9 K na teden. 2 tretjine stroškov tega zavarovanja naj bi nosila država, 1 tretjino pa občina. — Ta načrt je precej modernega značaja. Društva. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima dne 31. jan. ob 7. zvečer v mali dvorani »Mestnega doma« občni zbor. Dnevni red : 1. Poročilo o preteklem letu 1901. 2. Računski zaključek pro 1901 in proračun pro 1902. 3. Volitev odbornikov. Letos izstopijo gg.: Dr. V. Gregorič, H. Maurer, dr. J. Stare, A. Drelse. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Določitev članarine za leto 1902. 6. Slučajni predlogi. Razgovor o vrače-vanju državnega potresnega posojila. Člani blagovole naj se, ako le mogoče, vdele-žiti občnega zbora, ker je dnevni red zelo važen. — Slavčeva maskarada. Ravnokar se odboru javlja, da sta iz lanske maskarade znana »ksel in lerfant« zašla na svojem potovanju, po neprevidnosti med gozdne vile, katere pa so ju tako »izdelale«, da je jeden postal pravi »Rokovnjač« drugi pa »Gozdni možiček«. Kar se tiče skupin in drugih mask bodo letos kaj v mnogobrojnom številu zastopane, tako da bode na to pisano množico sredi zelenega gozda kaj čaroben in di-ven pogled. Vse to pa bode spajal omani-Ijivi vonj vitkih smrek in druzih gozdnih rastlin. Od mednarodne dirke pride ele gantna skupina moških in ženskih »Jo-kejev«. Ciganom se pridružijo še bojeviti »Razbojniki«; da pa bode človeško življenje še bolj v nevarnosti so napovedali svoj prihod tudi »Nedeljski lovci«. Da se bode mogoče vsakomur braniti napadov, bodo »Škrateljni« tisto padajočo »Rajsko mano« spremenili takoj v smodnik in tako se bode lahko na vse strani streljalo. Nadalje odbor javlja, da je tudi letos opustil osobno vabljenje honoracij. Isto-tako je opustil plesno točko »Dame vo lijo«. Glede postrežbe je ukrenil, da bodo cene navadne in vidno prilepljene, isto-tako bodo vsi spodnji prostori »Narodnega doma«, t. j. na levo in desno, za goste pripravljeni. — Prva ljubljanska elite-maskarada. Pod tem naalovom priredi vesela družha, katera vedno rada pleše, in jako obžaluje kratkoat letošnjega pred>>usta, rnaškarado v manjšem slogu. Vsi enako misleči se že sedaj vabijo, naj pridejo na pustno nedeljo, dne 9 februvarja t 1., kolikor mogoče maskovani ob polu 8. uri zvečer v areno »Narodnega doma«. Ista bo bogato okrašena in fino likana. Sodeluje meščanska godba. Podrobnosti se javijo prihodnji teden. Vstopnina za osebo 1 krono, maske in prej kupljene vstopnice 40 kr. Vstopnice pri g. Šešarku v Šelenburtrovih ulicah. — Dolenjski Sokol'* priredi v soboto, dne 1. februvarja t.j 1. v prostorih »Narodne čitalnice« veselico.0 Vspored: I. »Rokovnjači«. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, po Jurčič Kersnikovem romanu dramatizoval Fr. Gov6kar. Godbo zložil V. Parma. II. Ples. Začetek točno ob polu 8. uri. Vstopnice prodaja od 29. jan. naprej g. Josip Medved, trgovec v Rudol-fovem. Društveniki »Dolenjskega Sokola« plačajo polovico vstopnine. —_ »Narodna oitalnica" v Postojni priredi Vodnikovo slavnost dne 1. svečana 1902 v gornjih prostorih »pri kroni«. — Iz Ormoža se nam piše: Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in ormoške čitalnice bo 2. svečana dopolne v dvorani okrajnega zastopa. — Društvo „Zvezda" na Dunaju ima svoj zabavni večer v nedeljo 2. februvarja t. 1. v dVorani »zum Regens-burgerhof« I. Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Na dnevnem redu je predavanje predavanje predsednika si. akad. društva »Slovenije« gosp. cand. med. Mavricija Rusa: »Koristiti čitanja knjig«. Potem sledi koncert pevskega zbora društva »Zvezde« pod vodstvom svojega pevovodje gosp. V. Krušiča. Pri tem koncertu sodeluje tamburaški zbor si. hrvatskega društva »Prosvjeta«. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj 30. januvarja. Vsak dan prinese kako novo presenečenje. Ravnokar, namreč ob treh popoldne, je proračunski odsek sklenil odložiti razDravo o srednjih šolah in po ljudskih šolah začeti razpravo o. visokih šolah. Povod temu je, da so se pogajanja med Nemci in Poljaki razbila. Poljaki so izjavili, da na noben način ne bodo glasovali proti celjski postavki, že z ozirom na to, da so se v koaliciji zanjo zavzeli Tudi nemško zahtevanje, naj glasujejo P( ljaki za nemško privatno gimnazijo v Fri-deku, v katerem slučaju bi Nemci glasovali za poljsko gimnazijo v Tešinu, so Poljaki odklonili, češ, da ne gre spravljati ti dve zadevi v zvezo. Celjska postavka pride vsled današnjega sklepa šele prihodnji teden, najbrž v sredo, na razpravo. Odločitev je odvisna od postopanja dra. Fuchsa in barona Morseva Slednjega so prav za prav Slovenci spravili v državni zbor in se torej sodi, da mora glasovati s Slovenci. Italijani niso jedini. Baron Malfatti bi bil za to, da glasujejo za celjsko postavko. Ako pridejo vsi poslanci na sejo proračunskega odseka, je za celjsko postavko 21 glasov, ne vštevši Lupula in Morseva, ki bosta skoro gotovo glasovala s Slovani. Kako bo glasoval zastopnik soc. demokratov Pernerstor-fer, se ne more še reči. Dunaj 30 januvarja. V današnji seji proračunskega odseka je prišlo do burnega prizora med dr. Fuchsom in Pernerstorferjem Fuchs je dejal, da se nahajajo v ljudskošolskih knjižnicah pohujšljivi spisi, na kar ga je Perners-torfer napadel, da je vohun in ovaduh. Letele so ostre besede Predsednik je Pernerstoiferja poklical k redu Dunaj 30. januarja V zadevi mo-ravskega vseučilišča poda minister Hartl morda še danes vladno izjavo, ki bo prejkone taka, da bodo Čehi lahko iz nje sklepali, da dobe univerzo v Brnu, Nemci pa, da Cehi te univerze ne dobe. .... 98 — Ogrska zlata renta 4°/0....... ll^O Ogrska kronska renta 4"/0 ..... 96 75 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1664'— Kreditne delnice......... 668 — London vista.......... 239 35 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 12V. 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 03 Italijanski bankovci........ 93-30 C kr. cekini........... 11'31 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega sina, gospoda Antona Modica gimnazijca III. razreda kakor tudi za spremstvo dražega rajn-cega izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo. Posebej pa ae še zahvaljujemo visoko spoštovanemu g ravnatelju in gg. profesorjem c. kr. II. drž. gimnazije, kakor tudi gg dijakom 3. in 4. raareda te gimnazije za mnogobrojno spremstvo ter aa podaritev krasnega venca. Iskreno zahvalo vsem! V Ljubljani, 30 januvarja 1902. (26B) Žalujoči ostali. Kupila bi £54-2; MiisMioSir mlekarna Mauser v Opatiji. Pošiljatve za poskušnjo se želijo. 4& Sdmund Sngelmann t^r. okrajni jivinojdrauni^ G&ela Sngelmann rojena Pere Oš^r poročena. (267) Otočac, dni 27. prosinca 1902. 3(ham £ JKurnik v Cjubljani prodajata Cvekov brinovec i z zlato znamko. 99 (269—1) fotografija* \realiviin stekla, lurnimi, v II*-torla itd., pri likvidaciji neke tržaške tvrdke kupljeno, prodajo se en gros ali en detail zel« po eenl. Preprodajalcem velik rabat. PovpraBa se po vzorcih: (262^2 hotel ,.Prl 91 alieu", soba st: tO. JBF" Le do sobote. Sodarje dobro priporočene in spretne, za izdelovanje tovornih sodov (Packfasser) iz mehkega lesu, išče za stalno službo Dol - Videmska tovarna za barve J. M. Finka zet cm—d »ol Ii|nbl|anl. Slavčeva maskarada v začaranem gozdu na Svečnico i v »Narodnem domu". Vabilo plesni veselici katera se bode vrSila v soboto, dne 1. februvarja t. I. v gostilni „pri Kovaču" Kolodvorske ulice »t. 27. Vstopnina prosta. Začetek ob 7. u K obilni ndeležbi vljudno vabi Anton Kovač (266) gostilničar. uri. V najem se da prodajalnica z mlinom in vodno žago, obširnimi matracini, kletjo in stanovanjem pri A. Ličanu v Ilirski Bistrici. Letni promet znaša okoli 200.000 K, trgovina obstoji 32 let, je zelo razvita in dobro vpeljana. Mlin služi izključno za lastno prodajo; odda se pa tudi brez mlina in žage; pogoji ugodni. Oglasiti se je pri gospej Ivani Ličan v Ilirski Bistrici. (208 -3) Gis. kr. avstrijsko držami založnico. Izvod iz voznega reda vsbavea od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljane inž. kol. Proga 6ea Trhli. Ob 1'2. ari 24 m po noći osobai vlak v Trbia, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifiing v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 a> zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontasel, Beljak, Celovec, Franzensfests, Ljnbao, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cua Amstetten na Donaj. — Ob 11. tiri 51 m dopoldne osobai vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zeli ob jezerc, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čes Klem-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Ueb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dnsaj via Amstetten. — Ob 16. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Ncvo mesto ln v Eoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls TrMia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak s D.-uaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri VA m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih »arov, Plzna, Prage, direktni vozovi L in II. razreita , Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Gene ve, C uri ha, Bregenca, Inomosta Zelli ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selit hala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vi ak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ls Sooevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popolndne in ob b. uri 35 m zvečer. — Odhod iz LJubljano drž. koi. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob ž. uri 5 m popolndne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri ^5 m le ob nedeljah iu praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktooru. - Prihod v Ljubljano drž. kol. ii Kamnika. Me&aci vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 in dopoludne ob 6. uri 10 m zvečer in oh 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Stenograf zmožen slovenske in nemške stenografije, sprejme se s 15. svečanom. Plačilo po dogovoru. (260—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. J^T Išče se prva natakarica s kavcijo. (272-D Alojzija Hazlinger j,pni roži" v Ljubljani. Umetno popravljanje in izdelovanje perzijskih in turških preprog je kratkočasje za premožne in koristonosna obrt za manj premožne. — V tem pa poučuje: P. Toumayan hotel »pri MaličuiCf soba št. 20. ■V Preprogarji (gospodje in gospe) imajo pouk ceneje. (263 — 2) V poslopju meščanske "bolnice. Vstop s sadnrsa trg;«. Pogarurjev tre;. Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Samo do sobote, I. februvarja, ostane razstavljeno: Zanimivo potovanje skozi Draždane z njegovo slikovito okolico. Naj nihče ne zamudi ogledati si to velesanimiv* plastično serijo. — Na tisoče abonsntov potuj« slehern teden v rasne panoramne kraje; človek tu ne gleda papirnatih slik, temveč naravo v polni istini. Utvorjrno vsak. dan, tudi ob nedelj«'. In prueuiUUi, od S. ure zjutraj do 9. ur« zvrtsr. (268) Vstopnina za odrasle 40 h, aa otroke, dijako in vojake do narednika tO b. Obrtno Tn&XTxe^Tx±l€y. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da nožarsko in bicikljiško obrt ranjcega soproga Josipa Kolarja pod tem naslovom ter pod vodstvom spretnega delovodje nadaljujem. Prosim slavno občinstvo, da tudi meni enako zaupanje blagohotno izkazuje. Objednem obveščam vsakogar na svojo bogato zalogo bicikljev ter bici-kljiških potrebščin in nožarskih izdelkov. Sprejemam tudi vsakršna popravila, dalje pobakrenje in poniklanje z električno Bilo ter izvršujem ista najceneje in s točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Kolar-jeva vdov« Alojzija Kolar. (215—2) SS U80Jamo si kar najbolje priporočati lastnega pridelka, ob enem prosimo, da naju počastite v slučaja potrebe s precej obsežnim naročilom Ponujamo: LUansko rdeče, dobro za kri, k 18 in »O kr., belo a YO in kr., sllber a 15 in IS kr., črno dalmatinsko a 14 in 15 kr., belo h IS kr., Istrsko rdeče a 1« in 14 kr., teran a 15 in IS kr., Istrsko bslo a 1-4 in IS kr. za liter loco Pulj v posojenih sodčkih, ki se naj kar najhitreje franko vrneJ°' S spoštovanjem (147—3) Ivan in Nikolaj Oriič veletrgovina z vinom v Pulj u (Pola). - Barki t „Dobra Marija« in „Gospa s Trsata". == Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 592319 3