Poštnina plačana t gotortuL Leto LXVjX, št. 49 Ljubljana, četrtek 1. marca 1934 Din L- LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TN UPRAVNISTVO UUBUANA, Knafljevm ulica it. 5 Telefon st. 8122, 8128, 8134» 8130 In 8136 Podrulnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. PRILIKE V DRAVSKI BANOVINI PRED NARODNO SKUPŠČINO V proračunski debati so narodni poslanci obširno govorili o prilikah in položaju v dravski banovini in zahtevali primerne korekture — Poslanec dr. Rape o potrebah obmejnih srezov Beograd, 1. marca. r. Proračunska razprava, ki traja danes že četrt! dan, postaja z vsakim dnem bolj napeta. Spričo objektivne kritike poslancev vladne večine, ki z redko stvarnostjo In ostrostjo iznašajo vse nedostatke državne uprave, so stopila demagoška zavijanja opozicije docela v ozadje. More se reči, da še nobena proračunska razprava doslej ni bila tako na višku. Skupščina hna sedaj dnevno po tri seje, k! trajajo globoko v noč. Kakor smo že na kratko poročali, je povzročfl veliko senzacijo govor bivšega mmtetra za promet g. Andre Staniča, ki je na včerajšnji seji z njemu dano objektivnostjo načel m razčlenil vprašanje tako zvanih Batignolovih pogodb, o katerih se je v zadnjem času po kuloarjih Narodne skupščine mnogo razpravljalo. S tem govorom ie JNS znova pokazala, da je trdno odločena, razčistiti ozadje m vzroke raznih govoric o nepravilnosti pri posameznih državnih podjetjih in ustanovah ter postaviti vsako stvar na svoje mesto. Gosp. N*koia Uzunovla je na včerajšnji seji glede na izvajanja poslanca Staniča ponovno izjavil, da bo vlada vse take zadeve brezobzirno razčistila, obenem pa naglasil, da je treba slišati poprej tudi drugo plat zvona. Z zanimanjem pričakuje sedaj vsa politična javnost odgovor prometnega ministra, po katerem šele bo mogoče ustvariti si jasno sodbo o tej zadevi, ki je upravičeno razburila vso skupščino jn vso javnost. V zvezi s tem je treba poudariti, da je vlada g. Uzunovića že dokazala, da ne misli ostati samo pri besedah in obljubah. Včeraj se je sestala k svoji prvi seji posebna komisija, ki jo tvorijo člani senata. Narodne skupščine ter najodliČnejši juristi naših univerz in sodišč, ki ima nalogo sestaviti načrt zakona proti korupciji. Komisija bo s\oie delo kolikor mogoče pospešila, tako da bo ta zakonski načrt čimprej predložen Narodnemu predstavništvu in s tem ustvarjena podlaga za energičen in brezobziren boj proti vsem, Id zlorabljajo svoj položaj aH drugače škodujejo interesom naroda in države. Beograd, l. marca. r. Na včerajšnji seji Narodne skupščine so povzeli besedo tudi poslanci iz dravske banovine in sicer gg. Albin Koman, Anton Cerer, dr. Stane Rape, Kari Gajšek in Rasto Pustoslemšek. V svojih govorih so podrobno očrtali prilike v svojih srezih in v dravski banovini sploh, zavrnili demagogijo onih. ki skušajo sedanje gospodarske in socialne prilike zlorabljati v svoje temne namene ter podvrgli stvarni kritiki vse nedostatke uprave, iznašajoč obenem konkretne predloge, kako bi se mogla ta ali ona stvar iz- boljšati v korist ljudstva. Njihovi govori so zbudili v skupščini splošno pozor-nos ter so želi vsi govorniki zasluženo priznanje. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo obširneje samo govor narodnega poslanca g. dr. Staneta Rapeta. poslanca obmejnega laškega sreza. Njegova izvajanja veljajo v glavnem za vse druge obmejne sreze naše banovine, v marsikaterem pogledu pa dajejo jasno sliko splošnega položaja v dravski banovini. Poslanec dr. Rape je med drugim izvajal: Potrebe in težave obmejnega sreza Naj mi bo dovoljeno," da se udeležim razprave o državnem proračunu za leto 1934 35 tudi jaz in da tu pred vami iznesem misli, ki jih Izraža v tem trenutku naš narod in o katerih mislim, da jih morajo slišati vsi, tako oni iz vladne večine, kakor tudi tovariši iz opozicije. Naša država je izrazito poljedelsko \z-vozniška država. Zato je tudi napredek gospodarstva v največji meri odvisen od čimveč je ga izvoza. Poleg vprašanja dobrih komunikacij je odvisno tudi od raznih okoliščin, da morejo naši pridelki uspešno konkurirati na inozemskih tržiščih. Od izvoza je odvisna naša trgovinska bilanca, ki neposredno vpliva na naš nacionalni denar. Naravno je, da je uspeh našega izvoza odvisen v prvi vrsti od trgovinskih pogodb z drugimi državami. Zato smatram za potrebno, da v zvezi s tem kot poslanec obmejnega sreza, ki živi edino od prodaje lesa in od lesne industrije, na tem mestu ugotovim, da se s strani naših delegatov, ki so sklepali trgovinsko pogodbo z Italijo, ni v dovoljni meri vpo-števalo dejstvo, da je treba naši državi v prvi vrsti zagotoviti izvoz lesa v obdelanem in neobdelanem stanju. Po letih konjunkture so v lesni industriji nastopila leta propadanja in s tem osiromašenje našega ljudstva, predvsem gozdnih posestnikov in malega človeka, ki je bil zaposlen v gozdu z obdelovanjem ali prevozom lesa. Dravska banovina je v tem pogledu popolnoma upropaščena. Ne samo, da v pogodbah ni zasiguran privilegiran izvoz našega lesa, nego preti celo nevarnost, da se bo na uvoz lesa iz Jugoslavije uvedla še posebna carina, tako da bo naš les docela izključen od vsake konkurence. Ko naš človek vidi, kako se pri trgovinskih pogodbah pozabljajo njegovi življenjski interesi in kako naše prijateljske države kupujejo les v vseTT drugih nedavno neprijateljskih državah, ne pa v Jugoslaviji, je gotovo prav težko, če ne popolnoma nem^eočo. raztolma-čiti. zakaj je prišlo tako daleč, da moraš kupcu še celo plačati zato. da vzame tvoj les. človek, ki ima vse svoje ~~emoženje v gozdu, mora gledati kako mu prodajajo krave in vole v brezcenje, da bi se pokrili državni davki. V takih prilikah je res po- trebno junaštvo onemu, ki hoče braniti državne upravitelje. Kljub vsemu temu pa se naš človek vedno dobro zaveda, da je treba državi dati to kar ji gre. Nikakor pa ni mogoče razumeti logike finančne oblasti, ki imetje prodaja pod vsako ceno, tako da često niso kriti niti stroški eksekucije in se tako direktno upropašča državna imovina. Iz vrst teh bednikov samih prihajajo predlogi, ki naj jasnejše dokumentirajo požrtvovalnost našega človeka. Naj mi bo dovoljeno, da navedem samo en primer, predlog, ki gotovo najostreje obsoja opozicijo, ki hoče biti na stroške neugodnih prilik popularna, predlog, ki mora biti tudi nam in vladi resen memento, da storimo vse, kar je mogoče, da očuvamo kmeta popolne propasti. Ta predlog gre za tem, da s v primerih, kjer je prodaja neizbežna, onemogoči, da prihajajo na dražbo sumljivi tipi, ki hočejo na račun našega ljudstva obo-gateti ter kupujejo, kakor se je to pripetilo v mojem srezu, par volov, ki so med brati vredni 8- do 10 tisoč Din, za piškavih 1200 dinarjev, ter jih uro pozneje prodajo za najmanj 7- do 8 tisoč Din. To je naravnost tatvina na ljudstvu, ki se mora za vsako ceno preprečiti, sicer lahko pride do dogodkov, ki bi imeli neljube posledice za ✓so državo. Na dražbah naj se prodaja samo kvalificiranim trgovcem, kjer pa to ni mogoče, tam naj nastopi kot kupec država po določena cenah, ker mora itak kupovati meso za vojsko in ga pri slabši kvaliteti dražje plačeva«. Ce bi se tako postopalo, bi se skrili ne samo dolžni davki in stroški, marveč bi ostal kmetu višek izkupička in dražbe bi se ne čutile kot najhujši udarec, a naša vojska bi imela cenejšo in boljšo P»-ehrano. Zato prosim g. finančnega ministra, da o vsem tem premisli in da ne vsiljuje ljudstvu z nemogočim postopanjem preprčanje, da mu dela država krivico. Ce hočemo rapolniti državne blagajne, rte smemo nalagati samo nova bremena, še manj pa upropaščati narodno premoženje, marveč moramo štediti pri izdatkih in čuvati tudi imetje državljanov V imenu našega dobrega in zavednega ljudstva prosim posp finančnega ministra, naj se v vodstvu dr- žavnih financ otrese ozkoerčnega birokratizma in vpošteva psiho naroda. Stalno slišimo govoriti o potrebi povišanja našega izvoza. Kadar pa nam je z največjim naporom uspelo omogočiti prodajo svojih pridelkov v inozemstvu, pa birokracija poruši vse, kar smo z muko zgradili. Da navedem samo en primer: Z velikimi žrtvami nam je vmojem srezu uspelo, da naučimo ljudstvo racionalnega gospodarstva pri živinoreji. Osnovana je bila zadruga, kateri morajo člani vsak dan oddati gotovo količino mleka, da ga zadruga ali predela ali pa proda. Na ta način zbere zadruga dnevno več tisoč litrov mleka in posrečilo se nam je, da to mleko po zelo ugodni ceni prodamo v Trst proti dnevnemu plačilu pri prevzemu na našem ozemlju. Da bi se mleko ne pokvarilo, je potreben prevoz zavtomobilom. Vložena je bila prošnja, da se tržaškemu kupcu dovoli priti s svojim avtomobilom preko naše meje, da na svoje stroške odpelje mleko v Trst. Četudi je oci- Dr. Stane Rape nar. poslanec logaškega ftre» vidno, da ima od tega največjo korist država sama, kajti izkupiček za mleko znaša letno več milijonov, se delajo najrazličnejše težkoče in onemogoča prevoz z avtobusom, Češ, da bi bila s tem oškodovana železniška uprava. Kljub temu, da bi se po železnici prevažalo to mleko niti ne celih 10 km in bi se mleko vrhu tega še pokvarilo, nisem mogel doseči, da bi izdalo zaprošeno dovoljenje. Za morda ne celih 10.000 Din, kolikor bi znašala voznina po železnici, se dopušča, da propada milijonski dohodek, ki je za državno blagajno popolnoma izgubljen. Tako postopanje je ljudstvu nemogoče raztolmačiti in niti sam sebe ne morem prepričati, da je to dobro in pametno. Na drugi strani imamo pogodbo, ki daje dvo-lastnikom pravico kupovati na eni in drugI strani meje življenjske potrebščine v določeni količini. Ker je blago naših trgovcev boljše in gotovo tudi zaradi tega, ker so onstran meje naši bratje, je naravno prišlo do tega, da so se večinoma na naši strani kupovala razna živila in prenašala preko meje. Finančne oblasti sosednje države so to mirno dopuščale, naše lastne oblasti pa te ljudi preganjajo, čeprav dobro vedo, da puščajo pri nas lepe denarje. Ne morem razumeti, kako more državna oblast dopuščati tako postopanje in preganja ljudi, ki bi jim morala vlivati ljubezen. Vprašanje naše obmejne straže je eno najvažnejših vprašanj ne samo zaradi tega, da zatira tihotapstvo, marveč v prvi vrsti zaradi tega, ker bi moral narod to stran in onstran meje čutiti, da je ta straža v njegovo korist Treba je tudi misliti rva razvoj tujskega prometa in s tega stališča presojati ves problem. Zato morajo biti državni uslužbenci baš na meji najboljši med najboljšimi, predvsem pa nacionalno zanesljivi Navajam ta dejstva z edino že!jo, da prikazem prilike kakršne so. da bi jih mogli popraviti, obenem pa, da vidite s kakimi težkočanri se mora boriti naš človek v narodu, če mu je do tega. da konstruktivno dela. ne pa da izkorišča nezadovoljstvo in beži pred odgovornostjo. Narodni poslanec dr. Rape je nato obširno razpravljal o političnih prilikah v dravski banovini ter očrtal pomen občinskih volitev. Prepričan sem. da bo sedanja vlada pod predsedstvom šefa naše stranke g Nikole Uzunoviča izpolnila te upravičene želje našega ljudstva in zato solidarno prevzemam odgovornost za predloženi prora-"un.« Govor poslanca dr. Rapeta je zbudil v vseh parlamentarnih in političnih krogih •flzumljivo pozornost in ie žel govornik za >voja izvajanja vsestransko priznanje- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Današnja seja Beograd, 1. marca. r. Sinocsna seja Narodne skupščine j« trajala globoko v noč. Danes dopoldne se je razprava nadaljevala ter Je govorila cela vrsta govornikov. Med drugimi je govoril v imenu opozicije Nikola P reka, ki je obširno razpravljal o gospodarskih in političnih prilikah in omenil tudi tragično smrt dveh nekdanjih hrvatskih voditeljev, dr. Prodavca in Mirka Neudorferja. Na njegova izvajanja Je odgovoril ministrski predsednik g. Nikola Uzunorič. ki je naglasfl. da obžaluje smrt teh dveh odličnih politikov, o katerih je predgovornik trdil, da sta bila na najboljši poti, da opustita svoje dotedanje stališče in se pridružita veliki jugoslovanski fronti. Njuni politični prijatelji bi se najbolje oddolžili njunemu spominu, ako bi krenili po i?»ti poti in stopili v fronto graditeljev velike in srečne Jugoslavije. Vato je povzel besedo še poročevalec finančnega odbora, ki je dal obširen odgovor na izva-lart***, posameznih srvvorTiiko«- Se$S *e traja Okoli obnove mofiiarMfe v Avstriji Francija je za neodvisnost Avstrije, toda odio eno proti obnovi habsburške monarhije Pariz, i. maroa. Pariz je danes pod vtisom senzacijonalnih poročil z Dunaja in Lfnza, ki so se zdela oficijoznemu »Tempsu« toliko verjetna, da jih je vzel za podlago svojega današnjega uvodnika. List gleda na problem obnove avstrijske monarhije takole: Možno je, da bi monarhija v Avstriji dokončno odpravila vsako agitacijo narodnih socialistov, kar je tudi argument, ki močno vznemirja Nemčijo. Brez dvoma v obstoječih pogodbah ni nobene določbe, ki bi prepovedovala morebitno zopetno ustoličenje Habsburžanov. Izdana pa so biLa zagotovila in garancije političnega značaja, ki naj bi preprečile poostritev krize v Srednji Evropi z zopetno oživitvijo habsburškega vprašanja. O obnovi monarhije na Dunaju bi se dalo razmišljati Mmn s pristankom vseli prizadetih držav. Pri tem pa je dobro znano, da Češkoslovaška dosledno odklanja te načrte zaradi tega, ker se Praga boji, da bi mora'« ustoličenju Habsbur-zanov v Avstriji brezpogojno slediti revizija teritorijalnih določb mirovnih pogodb. Ob prihodu angleškega delegata Fden« bo imel zunanji minister Barthou priliko resno proučiti ta položaj. V ostalem bo zunanji minister najbrže še v teku tega tedna podal pred zbornično komisijo za zunanje zadeve izjavo glede stališča Francije nasproti italijanski >-a\ strijsko-madžaTskim načrtom. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je Barthou zavzel odklonilno stališče glede anšlusa, kakor tudi glede obnove monarhije v Avstriji in na Madžarskem. Kljub temu pa hoče Barthou braniti gospodarsko in politično neodvisnost Avstrije r. vsemi sredstvi, ki s« dajo najti tki mednaTodn' podlagi. Avstrija dobi nov denar Dunaj 1. marca. Ministreki evsft ie sklenil iaveeti ie več Časa napovedano reformo glede kovanja novcev. Po novem bodo oov-ee za 50 gro&ev in šiliu ;. ki eo bili e*edai iz eribra, kovali iz bakreme«ga nikla. «*lare srebrne novce pa vzeli iz prometa. Iz ^itv bra bodo v bodoče kovali samo novce po 2 šilinga in nove novce po 5 šUinzov, nameMu katerih bodo S3dai krožeče novčanice oo 5 Šilingov polagoma vzeli iz prometa. Dimitrov o požigu rajhstaga Moskva, 1. marca. Iz nemških zaporov izpuščeni Bolear Dimitrov ie po prihodu v Moskvo podal novinarjem obširne izjave o strahotah živltenia v koncentracijskih taboriščih po Nemčiji in o živlienki politični!) jetnikov na splošno. Na v-raSanje slede krivde Van der Lubbeja ie Dimitrov izjavil, da je po nfseoveni prepričanju možno, da fe Van der Lubbe zašeal r^n vrači jo v Državnem zboru, drugod pa za netile požar najbrž drjee oeebe. za katere naibrž ni vedel niti van der Lubbe. nja so trajala dva dni, naposled je bil pa dosežen v vseh točkah popoln sporazum. A v strijci so uvideli, da bi se mnogim zavarovancem godila krivica, če ne bi pristali na zahteve tukajšnjega PZ, prav taku pa je PZ zvzel isto stališče glede avstrijskih zavarovancev. Včeraj so se delegati PZ vrnili na Dunaj. V zaščito naših zavarovancev Ljubljana, 1. marca. Pred vojno so bili zasebni nameščenci Slovenije zavarovani pri zavodu, čigar central je bila na Dunaju. Takoj po prevratu, ko je bil ustanovljen Pokojninski zavod za Slovenijo, je prenehajo poslovanje dunajske centrale za naše kraje. Da pa ie bi bili oškodovani interesi številnih zavarovancev, je bila med PZ in bivšo dunajsko centralo sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju, ki pa je stopila v veljavo šele s I. januarjem 1. 1°34. Besedilo te pogodbe, ki ureja tudi pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, pridobljenih v obeh državah, je bilo objavljeno 22. aprila 1°33 v Službenem listu banske uprave dravske banovine. Pogodba se je nanašala na zavarovanje delavcev, vStevii kmetijske, in nameščencev z« bolezen, prav tako rudi za nezgode, glede zavarovanja za onemoglost, glede pokojninskega zavarovanja pri bra-tovskih skbdnicah in glede pokojninskega zavarovanja nameščencev. Ta pogodba bi se morala praktično že izvajati, vendar pa so nastale nekateri težkoče tehničnega značaja. Po avstrijskem zakonu namreč ugasne pravica do pokojnine onemu, ki se je izselil že po 6 letih izven bivanja v Avstriji. Na ta način bi izgubilo maogo Slovencev, ki so se izselili po vojni, zlasti v L 1921. in 1922. v Slovenijo in so bili do takrat zavrovani pri dunajskem Pokojninskem zavodu, svoje pokojnine. Ker jim je tukajšnji Pokojninski zavod priznal pokojnino oziroma zavarovanje šele od dne, ko so se prijavili, bi bili s tem interesi teh zavarovancev seveda občutno oškodovani. Naposled je prišlo vendarle do sporazuma in v ponedeljek popoldne se je z dunajskim brzoviekom pripeljala v Ljubljano delegacija avstrijskega glavnega Pokojninskega zavoda na Dunaju, ki so jo tvorili vladni svetnik g Loidl. avstrijski generalni tajnik dr. Buchgraber m njegov namestnik dr. Czernv Komisija je stopila v stik s predstavniki našega PZ, ki so ga zastopali direktor dr Sagadtn. poddirektor dr Vrancic, tajnik dr Kosti, zavarovalni tehnik g San-tič in njegov namestnik g. Strojln. Pofeja- Razpis poletnega afoonmana Ljubljana, 1. marca. Uprava Narodnega giedaJLSea v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v času od 10. marca do 28. junija. Poletni abonma velja za 8 dramskih in 8 opernih predstav. Uvrsti se v že obstoječi celoletni abonma reda C. Primase apreje-ma od danes dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. Repertoar bo oblegal dela: V drami: Tavčar - Maria Vera: Vtso&ka kronika, Nuoič: Beograd nekdaj in sedaj. Dostojevski - Debevec: Braje Karamazovi. Kostov: Goljemanov. Sherrtff: Konec poti. Galsworthy: Družba Lichtenberg: Kariera kanclista Vinz'ga. Ortner: Čevljar H1t. V operi: Janaček: Kata Kabanova. Bo-rodin: Knez Igor. Verdi: Tra\iata. Bizet: Carmen. Nedbal: Poljska kri. Abraham: Ples v Savovu. Stolz: Dvoje are. Poletni abonma se bo plačeval v štirih zaporednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu, 2. obrok 1. aprila. S. obrok 1. maja in 4. obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in I. redu št. 1—5 a 213 Din. za ložo v I. redu št. 6—9 a 256 Din. za parterni sedež T vrste 64 Din, n. do m. vrste 58 Din, IV—VI. vrste 52 Din. VII.—IX vrste 48 Din, X.—XI. vrste 40 Din; za balkonski sedež I. vrste 39 Din, n. vrste 32 Din, ni. vrste 27 Din; za galerijski sedež 1. vrste 24 Din, n.—1X1. vrste 20 Din. rv.—V. vrste 16 Din. Uprava Narodnega, gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmana, ki omogoča pač vsakomur stalni obisk gledaliških predstav. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu. Uprava Narodnega gledališča v LJubljani. Francoski proračun Pariz, 2S. febr. g. Zbornica je s 465 cla sovi proti 11S sprejela v drugem čitanju proračun. Dohodki znašajo 48.328 milijonov Frankov, izdatki pa 48318 in pol milijona frankov, tako da je 9J5 milijona fran kov prebitka. Vajbrže ga bo zbornica v teku večera sprejela 5e v tretjem čitanju. Borzna oo^očiSa. LJTTOLJAVSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 2308.74 _ 2320 10 Berlin 1&57.36 - 1368.16. Bruselj 800.79 «— 804.73. Čarih H08.35 - 1113.86 London 173.75 _ 175 35. Nevvvork 3411 £5—8430 31 Pariz 225*8-227.—, Praca 142.29-143.1 £ Trst 269.57 _ 298.97 (oremiia 28.5 odat). Avstrifcki iflinfi v privatnem klirinsu EL90. INOZEMSKE BORZE. Čarih. 1. marca. Pariz 20.38, London 15.71, Xewyork 310.26. Bruselj 72.25, Milan 26.80, Madrid 42.06. Amsterdam 208.30. Her lin 122.65. Dimni 56.20 Praga 12.846. Var-ferva 56.925. Bjkarelta 8.05. »SLOVENSKI NARODi, rvkomonekib deželab, čijih kar-to^rafefei inštituti so rade*vo+je 64avr}i na ra7nx>las:o svoie izdelk*. Ker so d»Ia za to rasaUt-vo »eio obširna ter zahtevajo **trokovnia*ke, posebno ker je treba delo na tem pol i j poljubno prikazati, e^e fč konstituiral odbor znanstvenikov in rtfrokovniakov. Čijih imena nam že jamčijo, da bo razstava na višku. Odboru prsd&eduie u. prof. dr. Bohin?c. nieeov namestnik je g. prof- dr. Svetel, nadalje sodelujejo za mu-m\ u- dr. Mal. za licealno knjižnico 2. dr. Rue. za geografski institut c. dr. Ilešič, za mineraloški inštitut pater dr. Zurga. za geološki inštitut g. d*-. Rakovec. za inštit.it za meteorologijo in geodinamiko e. dr. Rcia, g. ravnatelj velesefma dr. Dular in tainik razstavnega odbora g. Oskar Delkin. Posebno zanimiv bo zgodovinski oddelek, ki nam bo podal nazorno sliko razvoia na=?2 kartografije in kartografije sploh in to iz natetareiSih Časov. V oddelku razstavi tudi katasterski mapni arhiv svoja dela od oočetka kaiastraln^ razdelitve zemljišč pri nas. Mestna občina prisoeva s svoio zbirko naidstarsiših mestnih načrtov, iz katerih bo razviden ves razvoj našega mesta. Poseben oddelek je določen tudi za voino-geografski inštitut v Beogradu. Fotogrametrična sniman ia in sicer ter?strifna kakor avijonska ter izdelava kart na oodlagi avijonskih slik bodo nazorno prikazana z materijalom, ki za ie dala na razpolago tvrdka Zeias. Jena in Societč photogrametriau^. Pariš. Ureditev tega oddelka ie poverjena g. geometrij Mencingerju. Pomorska kartografija bo za-Atonana po kartah na?ega oceanografskega inštituta in izdelkih Deutsche Se^vrarte v Hamburgu. Alpinstoa kartografija bo predstavljena v naiven meri s kartami Švicarskih privatnih inštitutov. Da bo slika še bolj nazorna, bodo sestavile na^e tisknrn? zbirko vseh pripomočkov kakor litografske kamn?. bakrene, cinkove in aluminijaste plošče ter sploh v?s tis-k^Tt*ki materiial. ki ie potreben za razne načine tiskanja kart Ena tiskarna bo imela celo tiskarski stroi v obratu, ki bo za časa ray«tave tipkal malo karto. Poleff kart bodo razns pokraiine prikazan1-? v reliefih, tako da bo mogoče občin-ptfr.-ni primerjati karto z reliefom teretna. Nadalje bodo v geološkem oddelku polog ,rM>io5kih kart razne geološke formacije v modelih, glavni objekt tega oddelka bo relief Triglavskega pogorja z ledeniki, ki *o ga poVrivali v lidni dobi. Za to potrebne podatke je dal na ra-zjpolseo Z"?o-grnfski inštitut univerze. Gotovo v okras cele ra-zstave in zanimanje vzbujajoči objekt cele razstave bo pa z^m^'ska obla s premerom 2 metrov, s plastično izdelanimi celinami. Končno bo zastopana poleg znanstvene kartrKrrafi;e Se propagandna. V tem oddelku bomo videli prospekte in brošur*. r>pr ml fen e z zemljevidi, ki službo propa--:>- }' n^kecra prometa in taristike. Čajno maslo Ljubljana, 1. marca. V naprednih državah poznajo navadno tri vrste masla, in sicer čajno, kmečko ali selsko in sirutklno maslo. V naši državi nimamo posebnih zakonitih predpisov za označbo ene ali druge vrste masla. Dobro urejene mlekarne se pa tega vendar drže in tako prodajajo čajno in sirutkino ali maslo za akuho. Dober, včasih pa celo prav slab perga-mentni papir mora prenesti vse grehe, ki &e skrivajo pod kafc&no etiketo »čajno maslo*. Strokovno dolžnost čutim opozoriti nase konzumente, da ni vsaka maža čajno maslo! Fizikati vseh naših mest bi morali še posebno paziti, kaj se prodaja pod prelepim imenom »čajno maslo«, ker se uživa take vrste maslo navadno v surovem stanju. V zadnjem času prihaja na trg več vrat masla, toda vse pod enako pohvalno reklamo. Neke vrste maslo pa ima še prav posebne, neokusne zavitke, ki na spominjajo na tako zvano »Spaikovo milo*. Tržna nadzorstva bi vendar morala prisiliti prodajalce tega masla, da naznačijo na etiketi tudi naslov mlekarne, da si bodo kupci na jasnem, odkod maslo prihaja. Čajno maslo se izdeluje samo iz pasterizirane smetane. V dobro pasterizirani smetani je uničena večina bakterij, bilo to škodljivih ali koristnih. Posebno se umrt-vijo s pasterizacijo bakterije tuberkuloze, če so bile slučajno v smetani zapopađene. Na ta način pripravljena smetana se po hlajenju in zopetnem ogrevanju cepi z mlečno kulturo, kjer se razmnože in prevladajo samo koristne glivice, ki smetano skisajo. Po prestani proceduri kisanja na določeno stopnjo in hlajenja, se smetana šele izpini v čajno maslo. Je sedaj Še mnogo činiteljev, ki lahko tudi dobro pridobljeno maelo pokvarijo, tako n. pr. voda, s katero maslo izplakujemo, ozračje in posoda, v kateri se maslo oblikuje, papir, shramba in sploh vse nalaljnje upravljanje, do prenosa v roke konzumenta. Ako so izdelovalci masla na vse to dobro pazili, je šele maslo komaj vredno naslova očajno maslo . Dobro pridobljeno čajno maslo vsebuje komaj li% vode, medtem ko je uri navadnem maslu ta odstotek mnogo višji. Tudi je v navadnem maslu drusih nepotrebnih snovi več, posebno takih, ki so podlaga razmnoževanju škodljivih bakterij in plesni, ki hitro pokvarijo maslo. Na vse to sem mislil opozoriti naku-povalce masla, da ne bi nabavljali mačka v žaklju. kakor pravimo "Maslo naj se torej plačuje po nieerovi vsebinski vrednosti In ne po vabljivem naslovu! Vranjo Pavlica. I Karel Meglic | Ljubljana, 1. marca. Iz Trtica nam prihaja žalostna vest, da Je dna 36. februarja nezlomljivega duha umrl g. Karel Meglic in bil v torek pokopan t Tržiču. Pokojni Karel Me*U* j« bil v Ijooljao-*«i javnosti snana osebooet. Živahno »o se je udejstvoval r trgovskih stanovskih organizacijah ln je bil več let delaven in agi len občinski odbornik ljubljanski in pa član uprave Mestne hranilnic« ljubljanske. Let« 1675. rojen v Tržiča je študiral v Ljubljani in je njegova mati stanovala v znani nizi na Sv. Petra nasipu nasproti Sentpetrskega mostu. Imela je na stanovanju dijake in so bili ti stanovanjski prostori tedanji inteligenci dobro znani. Ivan Cankar ki Dragotln Kette sta tudi taja stanovala. Karel Meglic je bil živahen ln stremeč mladenič kn se je mnogo zanimal za dramatično umetnost. 3am je sodeloval pri dijaškem odru v U d mat u Po maturi je bil Živahen člaji akademi nega društva ^Sava«. Razmere so ga silile, da si je moral iskati kruha v pi i-vatnih službah v Ljubljani, v Kranju. M a riboru. Predco je ibolel, je bil ravnatelj posojilnice v Kranju. Pred vojno se je udejstvoval v iltni Trgovini m vodil železniško reklamacijsko pišamo. V strokovnih listih se je pridno oglašal in je spisal praktično navodilo o železniškem prometu, ki je izšlo v založbi Trgovskega društva »Merkur^ za Slovenijo t Ljubljani. V tem društvu, ki Je matica slovenske trgovske organizacije in je izvedla nacijo-nalni preporod v naši trgovini, je bil delaven odbornik v letih 1905 do 1910. Posebno se je udejstvoval leta 1907., ko se je vršil v LJubljani pod predsedstvom dr. Danila Majarona vseslovanski trgovski shod, »klican od slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Na tem irmpozantnem shodu, ki ga Je pozdravil tedanji avstrijski trgovinski minister, »nameniti dr. Foft, Je odlično nastopil pokojni Karrd Meglic in imel velik govor o potrebi ra koristi slovenske trgovske organizacije. Karel Meglic je imel trdo mladost in je šel skozi življenje često v nevšečnih razmerah, toda bil je ponosna natura do zadnjega, ko ga Je zrušil mrtvoud. Pokojni Je bil raven mož, značajen, ponosen in pozitiven tudi kadar je bil v nadlogi. Njegovi vrstniki in njegovi tovariši so ga vsi radi Imeli, ker je bil odkritosrčen, iskren hi zvest prijatelj in dober tovariš. Bodi mu lahka domača gruda ln bodi mu ohranjen časten spomin! M. S—č. Naše gledališče DRA3IA Začetek ob 30. CetrteK, 1. marca: Turške kumare, izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Petek, 2. marca: Zaprto (generalka). Sobota, 3. marca: Visoška kronika. Proslava 25-letnico umetniškega delovanja gros-pe Marije Vere. Premiera. Izven. Nedelja, 4. marca: Ob 15. uri Kulturna prireditev v črni mlaki. Izven, Izredno zalizane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri Charleveva teta. Izven, izredno znižane cene od 6 do 20 Din. * Velezaslužna g\>**pa >laria Vera proslavi 25-letnico g^ojega umetniškega udejstvovanja v soboto, dne 3. decembra ob 20. uri v ljubljanski drami. Ob tej priliki se bo uprizorila prvič na odru dramatizacija Tavčarjevega romana Visoška kronika. Za prem i ero, kakor tudi za jubilej gospe Marije Vere vlada veliko zanimanje. Sobotna jubilejna predstava je izven a borim ana. — Gledališka blagajna prosi vse ono p. n. občinstvo, ki je rezerviralo sedeže za Vifloško kroniko, da dvig--ne vstopnice najkasneje do petka 2. t. m. popoldne ob 17. uri pri dnevni blagajni. V soboto se bodo sedeži prod aH in se ne bo nikomur nič rezerviralo OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 1. marca: Sevil}ski brtvec. Red Četrtek. Petek. 2. marca: Zaprto. Sobota, S. marca: Carmen. Goz%u$t tenorist dr. Acrrian. Red C. E>r. Adrian, gost naše opere. V soboto 3. t. m. nastopi v operi Carmen v vlogi Don Joseja odlični tenorist naš rojak dr. Maks Adrian. Njegrrve umetniške vrline so nam dobro znane, saj je že parkrat nastopil kot g-ost v naši operi, priznane in visoko upoštevane pa so tudi povsod v tujini, kjer je deloval In gostoval dr. Adrian z največjimi uspehi. Prešnfa banski upravi LJubljana. 1. marca. Savez brivskih ln IaBničarsklh pomoč-nikov(ic) Jugoslavije, podružnica LJubljana, je poslal 21. Julija in 30. avgusta 1032 banu dravske banovine dve resoluciji glede nedeljskega počitka za brlvsko-frizer-ske delavnice v Ljubljani. Ker resoluciji do danes nista rodili nobenega pozitivnega uspeha, si dovoljujemo pripomniti ale-deče: Organioacija brivskih ki frizerskih delavcev in delavk v LJubljani se iz nujno potrebnega ki pravnega stalieča zavzema za to, da se nedeljski obrat v naši stroki opusti, in sicer lato, ker je za mesto Ljubljano nedeljsko obratovanje popolnoma nepotrebno ter ii aocijalnega stališča zelo škodljivo. Ker so nekateri brivski mojstri v predmestju Ljubljane začeli odpirati svoje delavnice ob nedeljah, je bil to povod, da je neljuba bolezen-konkurenca zajemala delavnico za delavnico ln dospela do osrčja mesta. Zato bi se morali merodajni faktorji malo natani*neje zanimati za to vprašanje, kajti tako se problem ne bo dal rešiti! Prva posledica nedeljskega obratovanja je ta, da se nezaposlenost v na-ših vrstah povečava iz dneva v dan. Razlogi so razumljivi, sobota kot glavni dan frizerskih dohodkov, se je razdelila v dvoje, t. j. v soboto ki nedeljo. Dohodki poslodavčev so isti, o višku o inkasu nI niti ETovora. Videč, da se je delo razdvonlr. odpuščajo poslodavci 40% delavstva, ker jim je isto sedaj odveč in tako tudi korak nazaj v bedo in brezposelnost! Sedaj pa še to: delodajalci iz središča mesta se pripravljajo (četudi proti svoji volji), da bodo na temelju gornje neprevidnosti odpirali svoje delavnice; če se to zgodi, bo zopet po gornjem sistemu 26 naših delavcev brez službe in na cesti. Nad Ov resnih mojstrov podpira ni stališče sa nedeljski počitek, toda nelojalna konkurenca jih sili, da Imajo delavnice odprte. Zato prosimo bansko upravo, naj s U di glede na naš tesale socijalni položaj nail aosedaii savski banovini ter izda naredbo, po kateri bi bilo nedeljsko obratovanje prepovedano. TJpamo, da bo ustreženo želji večine, ker je nedeljsko obratovanje s splošnega »tališča popolnoma nepotrebno in je ie celo s aocijalnega stališča zelo skodliivo. Save« brtvzfcln m iasnlčarekih pomočnikov Jugoslavijo. KOLEDAR. l*tuie*: Četrtek, 1. m a rca ka^uWPaflZ< biti, pravoslavni 16. februaria. DANAŠNJE PRIREDITVE« Kt?M> Matiee: Jfre poznam — a TV. Kino Ideal: Beneška noi. Kino Dvor: Na žetn itov«ri|daitm ■ 'ie ftipka: RaJMMzz. aoapod ji'. -. •'«« in ob 20.30. Kina >i-..»: Pravi#sa »Jezzzo ki 1 ob 16. v toSSUii, l>riišcvo jugo-doTe-n^kih obctntteor po-dr.i^nicu Lkibliana-me*3to ustanovni občni zbor ob 1980 v r:stavrariH hotela Struke^, X. redni obeni »bor Avtemobil&kefli. kis ha o*» Vv y lezzzBl T>rostnr>h, KotwrHss«i tel? 1-1. >Uriea r aoveti fk*etU db tf. v BeM dvorani Uuiona. Preda vanje o >Faastovem poc»bt$e«fcs< o*i r Hhubedovi pevski dvorani. DEŽURNE LEKARNE. ]>*ner>: Bahovee, Konjar osni trg 12, Hočevar. Ljubljana VII, Celovška , Šiška, Šuštar D. 7 (1). 2irov-ski 6 in pol (1). Samobor 6 in pol, Kumelj 5. Sedej, Šuštar S. 4 tn pol, Petrič 3. Posavec 2 in po!. Kapus pol (1). V zadnjem kolu so odločilnega pomena partije Požar—Šuštar D., Gerzinlč—Tončič in Majcenovič—Kapus. Požaru, Tonči-ču in Majcenoviču zadostuje že remis, da pridejo v glavni turnir. tev 4Q »SLOVENSKI NAROD« dne 1. marca 1934 DANES VELEOPERETA Magda Schneider Willy Forst NE POZNAM - Pretprodaja vstopnic od od li.— Predstave ob 4., 7. Vi in 9. M Nov zvočni žurnal Elitni kino Matica Telefon 21-24 A LJUBIM TE Režija: Geza Bolvarv Glasba: Franz Grotha Film veselega razpoloženja, pokaže nam ženske take kot so v resnici DNEVNE VESTI — Generalni direktor »Putnika* odpuščen. Po sklepu upravnega in izvršnega odbora Društva za tujski promet »Putnik« v Beogradu je generalni direktor »Putnika« Slavko Siriščevič odpuščen. Službo so mu odpovedali zato, ker se ni strinjal 2 upravo glede personalne in devizne po-•tike. — Prvi jugoslovensk j antituberkulozn i kongres. Jugoslovenska antituberkulozna Uga in jugoslovensko društvo ftizeologov priredita od 10. do 13. maja prvi jugoslo-venski antituberkulozn i kongres, združen s proslavo 251etnice otvoritve prvega sanatorija za tuberkulozne na Brestovcu pri Zagrebu. Kongres se prične 10. maja na brestovcu, nadaljeval se bo pa 11. in 12. maja v Ljubljani. 13. maja bo zborovalo v okviru kongresa v Topolšici Jugoslo vensko društvo ftizeologov. Kongres bo razdeljen v dva dela, v socijalno-propagandi--:ični in medicinsko-znanstveni. Oba kongresa bosta zasedala istočasno v dvoranah OUZD ln Delavske zbornice v Ljubljani v* petek 1. maja bo ob 9. v Ljubljani glavna skupščina Narodne antituberkulnznr -ige, ob 10. pa nadaljevanje kongresa in *ventueLna glavna s kupec in a jugosloven-ske protftuberkulozne lige. Popoldne od 15. dalje bodo v Delavski zbornici predavanja, in sicer o jugoslovenski zakonodaji v borbi proti tuberkulozi, o sredstvih in potili borbe proti tuberkulozi in o socijal-nem zavarovanju v borbi proti tuberkulozi. Istočasno bo v dvorani OUZ-D znanstveno predavanje o sodobnem lečenju tuberkuloze. — Šolnine na beograjski univerzi. Urai-\erzitetni svet beograjske univerze je oklenil, da se plačevanje šolnine odgodi do konca semestra in da bodo slušatelji pri vpisovanju plačevali samo vpisnino z ostalimi taksami, šolnine pa ne. — Pilotska žola >Aerokluba>. Aeroklub »JNaša knlav Ljubljana bo letos otvoril pilotsko šolo in 6icer za učence, ki imajo ^ri služenja v kadru pravico do dijaškega roka it. j. g ereroti nizki Šolnini. Interesenti in intore-<=>eTLtuije naj se javijo do 10. marca t. 1. in 7aht£»vajo razpis & pogoji in prijavni formu-iar v tajništvo A^rolcluba. OradišČe 7-1. Ljubljana. V — PoSelmi \ bik v Maribor bo vozil v nedeljo 11. t. m. Tokrat bo v Mariboru korujree invalidov iz Jugoslavije; ob enem je to priliko porabila Zveza bojevnikov, da bo priredila v Mariboru javen shod. Po-5ebni vlak bo vozil iz Ljubljane ob 6. zju-'raj in se vrnil ob 22. Voznina bo tja in nazaj 50 Din. Prijave sprejema do sobote, 3. t. m.? pisarna Putnika v Gajevi ulici. — Sprememba radio-programa. Petek 2. marca ob 20.00.- Orgelski koncert, izvaja Blaž Aoinič. Sobota 3. marca ob 18.00: Ob 901etnici Jurčičevega rojstva (Ludvik Mrael). — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 2 hlapca, 3 vrtnarje, 1 čevljarja, 1 izdelovalca okvirjev, 1 orodnega ključavničarja. 2 usnjarja in 1 kovaškega vajenca. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 17, v Beogradu 16, v Sarajevu in Splitu 14. v Mariboru 10.2. v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.8, temperatura je znašala 3.4. — Vrednost ženskih las. Kmet Trajan Latkov iz Alibunara je oženjen, pa se je vendar zaljubil v Rusinjo Antonijo Kozlo-vo. Njegova vroča ljubezen pa ni trajala dolgo, kmalu se je z ženo pobotal ln ji povedal, da je vsega kriva mlada Rusinja. Rusinja. Je imela zelo lepe lase in varana žena je sklenila osvetiti se ji. Z mo-žem sta Jo napadla, zvezala in ji odstrig-ia lase. Rusinja je zahtevala za lase 40.000 Din; dobila Je pa samo 6000 Din in 2100 Din stvarne odškodnine. — Nesreče. Ivan PeČnik. 191etni posestnik'"- sin iz Bruhanje vasi, srez Kočovji, fe našel polno petrono. v katero je toliko 3asa drezal, da mu fe ekeolodirala. Drobci r»a trome so ca ranili na davi, po pnsih in po rokah —- Pri telovadbi &e i? včeraj lažje oonasre?il železostrieareki vajenec Bojan Sega, stanujoč na Poljanski ceeti 21. Poškodoval fij je obe nogi. — Pri t?lovsdbi al je voeraf zlomil rokv> $l#vfro 9mrekar, Bfcm Sokola IV. Iz LfttMfane —li Vozni promet ob novi krožni protji or^coj trpi zaradi slabe c?ste. Tu in tam tudi Mrle tirnice nad cestišče, ker se mehak nosip ob njih kmalj obrabi. Vožnja ob tramvajski progi ie zaradi teca nevarna, ker kolo ob višje lazeči tirnici rado epodre-nf. Te dni so nekoliko posuli proco z loin-lienim kameniem. S tem ni mnogo pomagano in bodo morali ceste kmalu tlakovati. Zimo smo v glavnem že prestali in zda i ie ž? čas. da mislimo na tlakovanje cest. \aisa ie nova tramv&VAa krožna nroga še takšna pridobitev za Ljubljano, vendar z nieno urada io ni upravičeno, da moraio ostati prej lepe. tlakovane ceste v tako slabem stanju. Stroškov bo s tlakovan i ?m seveda precej, a iib je treba šMi h gradnji tramvajske prose ter so morali računati z njimi že r>rc?i. Zato mislimo, da np more veljati izgovor, da ces* ne morejo tlakovati lako; zaradi previsokih stroškov. —Ij Za nove grajsko potj ^ včeraj izmerili teren ter označili traso. Četudi zemlfi-^?e ne bo odk.iplieno na s?vemi strani, kjer so senozeti. bodo lahko gradili poti ob drusih straneh. nr?j ali sle? bodo pa mo-ali -^r^vidett lastniki senožeti, da ns morejo z gleivo skozi zid. Na severni Ln zahodni strani so že lani zgradili v gozdu, kjer je najbolj strm teran, zaeilnp poti. da bodo lahko delali na njih ter da bo teran bolj dostopen. Delavci to zdai še zaposleni v Grajskem drevoredj in grade stransko pot k malim saiicam. —lj Opozarjamo na jutrišnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajala Berliozova dramatična lagenda za soli, zbor in orkester. Delo fe bilo prvič izvajano v Parizj le(a 1S46.. za tem se ie izvajalo v Petrogradu. Moskvi. Rici in 1 •vrlinu, dalje v Londonj, V6el?j pod vodstvom skladateljevim. Leta 1852 je izvajal to delo znameniti Llszt v VVeimaru. Po francosko-nemški vojni pa si j* delo osvojilo ves svet in se danes izvaja po najrazličnejših krajih. Po svojem obsegu je delo izredno obsasno. izvajanje traja 2 uri HO min. Pred-prodajs vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. Cena posameznim sedežem od tO— 40 Din. Posebno poudarjamo, da se koncert n? bo ponavljal v Ljubljani in tudi prenosa po radiu ne bo. Zato vsi v koncertno dvorano v petek, dne 2. t. m. ob 20. uri. —lj Častna diploma RasKetla Sokola v Ljubljani ki jo bo odbor Ruskega Sokola izročil svojemu prvemu čas'n min članu, zaslužnemu sokolskim j borcu, bratu »taro-eti ljubljanskega Sokola' Bogumilu K a i-zelju v soboto dne 3. marca t. L. j« izložena na ogled občinstva v izložbi »Zvezne knjigarna« v Šelenburgovi ulici (nasoroti glavić pošte). Simbolično diplomo ie izdelal znani pisatelj in slikar g. prof. Lj ibo mir Jurkovič. Bomln1 smeha prinaša Siegfried Arno v veseli komediji NA ŽENITOVANJ-SKEM POTOVANJU ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zveče i Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din —lj Obrini>t%o v Ljubljani. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Ljubljana - mesto, ima svoj ustanovni občni zbor danes 1. marca 1934 ob pol 8. uri zv?Čer v restavracijskih prostorih hotela >dtmkelj<, Dalmatinova ulica. Dostop imajo ^amo obrtniki mojstri in mojstrice. Pridite polnoštevilno. ker eo na dnevnem redu važna obrtniška vprašanja. —lj Ustauovnj občni zbor D JO v Sp. ši-^ki bo v nedeljo 4. t. m. ob pol 9. dopoldne v stari Šoli. Sp. Šiška (nasproti policije), s sledečim dnevnim redom: 1 Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Pozdrav predsednika osr. odbora. 3. poročilo pripravljalnega o lbora. 4. Čitanje in odobre-nie praivil. 5. Volitev predsednika, podpredsednika in ostalega odbora. 6. DoUv'! v članarine. 7. Raznoterosti: Davčno vprašanje, šušmarstvo. obupni položaj obrtništva itd. Vabljeni vsi mojstri in mojstrice. — Ij Vstopnice za nedeljski večerni koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon na Viču so naprodaj v tamošnjem Sokol-skem domu, kjer se bo koncert vršil ter v trgovini g:. Jelocnika. Besedilo skladb na razpolago. Vičani! Napolnite dvorano popolnoma, poslušali boste priljubljene pesmi primorskih skladateljev: Hajdriha. Kocjančica, Lebana in Volariča. Nastopijo moški, ženski in mešani zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom svojega pevovodje Zorka P r e 1 o v c a. pri klavirju sodeluje | dirigent »Sloge« g. Heri Svetel. —lj Davčno prodavanje za obrtništvo v Spodnji ln Zgomu Šiški priredita obrtniški društvi v Ljubljani in Zg. šiški v p&teb 2. marca t. 1. ob 20. zvečer v gostilni >Pri stari šoli«. Vabimo obrtništvo, da s? predavanja v lastnem interesu udeleži. —li V drnštvu »Sofac matica v Ljubljani predava v soboto dne 3. marca 1#34 v salonu >Pri levi« ob pol 21. uri ga. Sidoiiia Je-ras-Gi;not o francoskem kmetu*. Ga. predavateljica ie francoskega rodu ter ie že nasfopiln ko! predavateljica o tej temi v radiu. Popisala vam bo vse 5ege, navade. obiČ-aje in ž; v! i en je francoskega krnita. — •Prav jo, da se seznanimo tudi mi z živi ie-nrem krneti. f-an-čičevo hišo na Celovški cesti štev. S1. Ta dan pošta za stranke 03 bo ijoelovala, pač pa. bo izn ršila iutra*njo dostavo. —lj Podaljšek Taneiifcve cefite. ki veže v prece} strmem klancu Pnale s Karlo"brtniško društvo v LiubPani za predstoječi obrtniški oraznik 19. marca t. 1. Prošnje je vložiti do 10. marca na predsednika g. Josipa R^-beka, ključavničarskega moistra v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje 9. —li Urica v deveti deželi je danes ob 17. 'jri v Beli dvorani Uniona. Nov spor->i. Atena. —Ij Pevsko društvo Ljubi j. Zvon. Dre- vi vaja mešanega zbora. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! Odbor. —lj Kino. V kratkem bomo videli v Ljubljani znameniti film »SOS lChanu>w, ki v njeni nastopala znani karakterni igralec VVallace BeiTy in najmlajši filmski igralec Jackie Cooper. Film T3 poln napetih prizorov in kraenih motivov. Prva predstava bo iutri ob 14.15. — Ljubljanski Sokol priredi v dneh 24. in 25. marca t. 1. slanTiostno telovadno akademijo z vsemi dosedanjimi telovadnimi skladbami našega telovadnega pašnika br. dr. Murnika. Na to akademijo že danes opozarjamo bratska društva, da imajo gornja dva dneva pri event. svojih Ureditvah v obziru. Zdravo! — Sokol Vič. Prosvetni odbor priredi v soboto zvečer ob 20. prosvftni večer s predavanjem prof. dr. Breznika >Newyork« s krasnimi skioptičnimi slikami. Po predavanju prijataljski sestanek. Vstop prost. V nedeljo 4. t. m. ob 16. lutkovna predstava Jjrček — dvorni norcekc. zv?cer pa ob 20. koncert >Lir>blianekega Zvona«. Vabimo vse prijatelje viškeca Sokola k tem prireditvam. Zrdravo! —lj predavanju v Francoskem instituta dre vi ne bo. Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Kranja — Koncert Glasbene sole. Ponovno opozarjamo, da priredi drevi tukajšnja Glasbena šola v gimnazijski telovadnici koncert z izbranim in bogatim sporedom. Nadarjeni gojenci, njih učitelja in skladbe Paula. Mozarta in Seitza nam jamčijo, da bomo zopet enkrat mogli dovižeti užitka poln večer, katerega naj nihče ne zamudi. Pričetek točno ob pol 21. uri. — Pregled motornih vozil. Pretekli ponedeljek dopoldne se je vršil na prostoru pred hotelom >Nova poŠta s pregled motornih vozil za leto 1934. Komisijo so tvorili gg. banski svetnik dr. Mencinger, upravnik policije g. Kerševan in ing. Stol-fa iz Ljubljane. Kot zapisnikar pa je fun-2"iral g. Podkrižnik. Udeležba zaradi prezgodnjega pregleda in davčne preobremenitve ni bila znatna. Iz kranjskega ln tr-žiškega okraja je bilo pregledanih 39 osebnih in 29 tovornih avtomobilov ter 15 motornih koles. — »Turške kumare« ali »Harem gospoda Vrbkai je naslov komedije trode-janke, ki jo bomo gledali jutri zvečer v Nar. domu. Komedijo sta napisala Maks Ferner in Maks Neal, poslovenil pa jo je g. Cesar, član ljubljanske drame. Menda nam tudi sedaj ne bo škodovalo malo smeha. Pravijo, da so >Turoke kumare< v Ljubljani in na drugih odrih dosegle velik uspeh pri občinstvu, ki se je izborno zabavalo. Iz Celja c V Me>tnem gledališču uprizorijo celjski dijaki drevi ob osmih Linhartovo komedijo ^Matiček se ženi* v režiji g. prof Staneta M Viharja, ki bo crovoril tudi uvodno besedo. Prijatelji diiaštva, obiščite to predstavo» —c O kraljestvu Durmitorja bo predaval drevi ob osmih e. Leo Pipan iz Ljubljane v risabiici deske meščansk? šole. Fre-davanje bodo spremljale ekioptieno slike. Vefeer priredi Savi u joka podružnica 9PD v Celja. —c Važno predavanje za trgovce in obrtnike. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse svoje članstvo, dn bo predava! konzulent Zbornic* za TOI cr. 2aoseetniku in lastnik*j žaec -r- Josipu Kren-fcarju na Paki pri Vitanju. Kakor smo nedavno poročali, si je Sušceva 10. februarja 'loma pri nedeu s poda zlomila hrbtenico. Po 17 dnevih trpljenja i*3 podlecrla težki r.oškodbi. —c Dve noeonetni ;ekmi za p*>škodbeni fond LXP bosta v nedeljo 4. t m. oopoldne :ia Glaziii. *>b 1*. se bo oričela tekma med SK Atletiki in SK Olimoom. ob 16. pa ro"d SK Celjem in SK Jusos'a v i jo —c Naidba. V torek -.b 14 bila nn:-dera v Gosooski \il?ei povesma železna ve-ri£ra. Lastnik io dobi v poHei :Ski stražnici Iz Laškega — Burka Maksel. ki jo je vprizoril v nedeljo sokolski dramatski odsek, je bila vseskozi na višku in zadovoljila tako občinstvo, kakor tudi igralce, ki so bili v polni meri kos vlogam. Par igralcev smo videli takorekoč prvič na našem odru, pa so že pri tem nastopu odlično dokazali, da jim Thalijino svetišče ni nepoznan svet. Za 1-8. in 19. marca prispravlja odsek Nova^anovo dramo »Celjski grofje«, na kar že danes opozarjamo občinstvo. — Pobalinstvo. Kljub temu. da so pustni dnevi že za nami, sta si dovolila kmečka fanta č. in O. iz vasi Tremerje neumno šalo ter položila tik pred tamošnjim železniškim mostom kolo od kmečkega voza na železniški tir. Da ni čuvaj pravočasno opazil, odnosno odstranil kolesa, bi se bila lahko zgodila težka nesreča, č. in O. se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. — ćegava so drevesa? Posestnika A. m B. sta živela v najlepši harmoniji kot soseda. Pa je prišel lani nad vas vesoljoii potop in rušil plazovje na vseh koncih in krajih. Podrezal je tudi kmeta A. ter mu odtrgal lep kos vrta in dvoje sadnih dreves ter ju prestavil z vejami in koreninami k sosedu B., kjer mirno rastejo naprej. Posestnik A. zahteva drevesa nazaj, ki ju mu pa B. pri najboljši volji ne more dati, ker s koreninami izruvati se ne dajo, poEekati pa ju je tudi škoda, ker sta v najlepši rasti. Spor sta soseda sedaj baje do jeseni odložila, t. j. ko bo saclje dozorelo, potem pa da gresta ma-e:ari h kadiju, ki naj razao<1i. cigravo je sadje. — Na Matljevem sajmu je bila poseb-za živino živahna kupčija. Prignanih je bilo okrog 250 glav živine in precej tudi prodane. Trije vagoni so bili naloženi za Italijo, žal, da je cena živine za današnje gospodarske razmere našeea kmeta vae orenizka. Plačevalo se je 3.50 do 4 Din za kg. Senator pri obrtnih vajencih V ponedeljek je predaval v Vajenskem domu senator dr. Ro&č o vzorih in vzornfkih. Ljubljana, 1. marca Kakšno važnost polagajo vsi naši krogi na dobro vzgojo obrtniške mladine, nam najbolj dokazujejo sijajna predavanja v Vajenskem domu, kjer obrtnim vajenkam in vajencem govore naš; najbolj znani predavatelji in tudi najodličnejše osebnosti našega javnega življenja. Znan prijate!: obrtne m'ad:ne ;e že od nekdaj senator g. dr. Valentin Rožič, ki :e Obrtniškemu društvu z vsemi silami pomaga! pri ustanovitvi Vajenskega doma. zato pa rud; n! čuda, da so vajenke in vajenci v ponedeljek zvečer tako veselo in hvaležno pozdravili g. senatorja, ko jim je prišel predavat o »Vzorih in vzomikihc. Senatorjeva ljubezniva in možata beseda je segla mladini tako globoko v srce, da se ni izgubil niti najmanjši nauk aii izpod-buda. Ko je razložil besedo »vzor«, je govornik opozoril, da ima obrtna mladina najbližji vzor ta, da naprav; čim prej pomočniški izpit. Zato naj bo njen vzor tudi izobrazba in največji napredek ter najlepši izdelek. Svojih še višjih vzorov Pa mladina ne bo dosegla samo s hrepenenjem po znanju, temveč z vsegamogočno voljo, s strokovno izobrazbo in z izobrazbo duše. Ko je predavatelj opisa! štiri temperamente je po-vdarjal, da ie najvažnejša vzgoja trdne, vsemogočne volje, poleg nje pa vzgoja razuma, srca in ljubezni. Ta harmonija ustvarja najboljši in najtrdnejši značaj, zato $e Pa moramo učiti samozataje in samoodpo-vedi ter krepiti tudi telo. ker je le v krepkem telesu močna duša. ki n^ni omogoča doseči jasne cilje. V drugem delu svojega predavanja je senator naštel dolgo vrsto vzornikov in vzorov od najstarejših dob zgodovine In iz vseh narodov, zlasti je pa opisal može našega rodu, ki so se takorekoč iz nič povzpeli z vztrajno voljo do najvišjih časti in slave. V prvi vrsti je opisa! Jurija barona Vego, ki je iz male kmeeke koče od pluga rriše! do krone. S prav značilnimi črtami je na g. senator orisa! uspehe raznih znanih naših obrtnikov in induStrijcev, kakor Samasso in Tonniesa, ki je h?! tesar, Avgusta Zabkarja, ki je pri sosedu goni! kov.šk n-eri :n končno bi1 'astn:k zname- nitega podjetja, ki se je izpremeofao v k-danje Strojne tovarne in livarne. Ivto M*-tjan je bil preprost mizar, končno je pa zaklada! s svojimi izdelki dvore, a ustanovitelj naše znamenite mlinarske dinutije Peter Majdič je bil hlapec, ki .« rrevif podrt očetov mlin, njegovi sinovi so bJM pa lastniki največjih mlinov v Jaršah, Kranju. Celju ui Zagrebu. Omeni! je predavatelj »«-veda tudi mecena Gorupa. ki so njegove ladje plovile Po vseli morjih, in njegovega prijatelja Kaiistra, seveda pa tudi nale P* beke, k: so s svojo žilavostjo Iz najikrom-nejših obrtnikov napredovali do uglednfr obrtniških organizatorjev ter svoje duševne dobičke z najradodarnejšo roko dele tudi drugim. Tak je tudi naš Zadravec ta*i v plodni Prlekiji, a v Ljubljani :n Sloveniji imamo tudi več odličnih trgovecv, k. dokazujejo, da ni nič nemogočega, če « trdno voljo dvignemo svoje talente. Na tujem imamo pa take može, ki so .z malih obrtnikov zrasli v največje može in prave v'adarje. Prezident Masaryk je sin koii.aža -n je bil kovač, Pllsudskl je sicer študiral, a v pregnanstvu v Sibiriji je delal vse ter je bi! končno urednik, ki je sam stavil svoj list. Mussolini se je preživlja! kot zidar, Hitler je bi! Pa krojač, nato pa zidar, k: se je izpopolni! najrrej do sobnega slikarja itd. Oba voditelja italijanskega 'n nemškega naroda seveda nimata mature, ki se z njo mars;kdo 'ako silno ponaša. Bled in dele Koroške nam ie reš'1 nekdanji banatski pastirček Mihajlo Pupiti, in svetovno slavo uživata tud: nekdanja pastirja Tesla in Meštrovlč ter nekdanj; m -z.ir^k pomočnik Jože Plečnik. Srbi o e osvobodi! in položi, teme.; nase države kmet Karadk>rdje, ded kralja Aleksandra. Vzgajajte voljo ln značaj, zakaj le s č-stim ■ lahko v žjvljenju! Po živahnem aplavzu se i« g. senator "a zahvalil rredseJn;k Rebek s prošnjo, še nadalje ostane tako naklonjen obrtni mladini in Vajenskemu domu. kar jc ^e-^-tor g. dr. Valentin Rožič objuh; z največ jim veseljem in s pristavkom, da bo obrtni m!adin? predavat spet. kada'- -malto<, neke vrste betotn, mešan i-z materijala, ki je ležal ob šan-oah — pesku ni bil podoben — in cementa. Težko je bilo presoditi, kakšno je bilo razmerje med »peskom« in cementom, kar pa naj presodijo zdaj strokovnjaki po malti, ki Jo lahko izpraskajo s prsti vt zidjiih sklepov. Z dobro, cementno malto so pa zamazali sklepe po površini zidu. vendar ta malta sama ne more držati skupaj zidovja in je tudi kmalu razpokala, ker je bila plast pretanka. Meščani mislijo, da je mestni gradbeni urad tečno predpisal, kako mora biti zgrajen zid, v kakšni malti ter materijalu, če bi urad tudi strogo nadziral gradnjo, bi se zdaj šance nedvomno ne rušile. Sance so obnavljali na javne stroške to zdaj jih bodo morali prav tako popravljati, odnosno zidovje znova zgraditi, zato so takšne stvari javne in mešani Žele čistih računov. Komisija je ugotovila, da je popravilo nujno ln zdaj delajo načrte za nov zid (ali zidovje?^. Brez načrtov baje ne gre. »In ne gre tudi brez kredita. Kdaj bodo torej začeli delati, je težko reči. Po novem načrtu bo baje imel zid več naklona (nikakor pa naklon ne sme biti zmanjšan, kot smo čitali včeraj!), ker smatrajo, da je bil dosedanji zid preveč navpičen ter da je zemlja zaradi tega preveč pritiskala nanj. Seveda ne škoduje, če ima oporni zid čim več naklona, naglasiti je pa treba, da se sedanji ne podira Ie ali celo predvsem zaradi tega. ker ima premalo naklona, ampak, ker je slabo zgrajen. Ko je Že v razpravi, da bo treba šance temeljito popraviti, je treba ponovno naglasiti, da bi bilo najbolj« zbetonlrstl del zidu. orni zid. Najbolje bi bilo /bt- uporni zid. Solidne bmouuau oivjrui sid bi bil odpornejši wv trdnejši in >;*noe hi bilo res temeljito popravljeno S sam i m večkratnim krpanjem bodo tudi veliki stroški. Menda ni treba omenjati še posebej, da jo tuli drusje slabo z^rajono /i-tiovje in n«' !e na južjiovzhodni strani, kjer se je podrl %čeraj velik del zhiu. Tudi rut vzhodni strani nad oboki je zidovje rar-','okino in nekoliko nal uhnjeno ter je te>*-ko reči, kako dolgo bo trdno stalo . Glavna, največja stran, se ho pa kmalu poru šila. česar pač ne -irvtiravamo. saj je tet-ko reči, če so stoji /'iaj. ko to nifc«Mnn S VMO ME DANEs BENEŠKA NOČ ZVOČNI KINO 11>>. \ i Predstave ob 4., 7. in t*. uri zvcu.: Cene 4.—, 6.— in 8.— Din tzaa Iz Ptuja — »Sloveti**! Narod« .-^ijt uh> a,i zu>pet nekaterim na oglec, /.lasti dela\-skim slojem, za matere je uaš list naje« nejše štivo in razve drilu. Dolavbtvo lahko samo prepriča, da mu posveča r\n -list veliko pozornost Slovenski \aro-. ima tudi staLno rubriko *lz Ptuja . v kn tori prinaša vse novice iz mesta in uk^ii« i Delavci, širite naš list iu pridobite novih naročnikov, čim već bo naročnikov, tem več bo objavljenih vesti iz ptujske:..i okraja. Naročnikom, tel stanujejo v mestu, se list dostavlja še istega d*je sv< Čer, ko izide v Ljubljani. — Redna javna občinska seja v Ptuju bo danes ob 18. uri v mestni posvetova niči. Na dnevnem redu je med drugim ti; đi odprodaja nekaterih nepremičnin, na jetje posojila Din 500.000 ln poročilo ku ratorlja dijaškega doma. — Tatvine perutnine. Posestniku Oval ku Francu v Zabovcih je nedavno izginil i iz kokos.nja.ka v hlevu S lepih k..tc-»v Orožniki so tatu že na sledu. — Napad. Posestnikov sin Kidrič An« ton Iz Sp. Pleter se je 15. februarja okoli 22. uro vračal domov z obisaa pri posestniku Persuhu. Med potjo je srečal na o« sti poeestnikovega sina Vin lisa Matevža iz Zg. Pleter, kl je skočil proti njemu ter ga brez vzroka udaril s kolom po desni strani vratu ter ga lahko telesno potto-đoval. Vindić dejanje prhtnava in ae izgovarja, češ, da mn je Kidrič »rej grozil, da ga bo ubil. Ovaden j« MSn. —> Živinski sejem v Ptuju /arlnji /. vinski sejem je bil razmeroma se dobro obiskan. Sklenjenih je bilo tudi več km1 čij. Prignanih je bilo 200 krav. *0 teli«-. 14 bikov, 6« volov in 172 konj. Na ivln.)-ski sejem pa je bilo pripeljanih 72 prašičev in 273 svinj. Krave so prodajali po 2 do 3.50, teliee, biki ln voli po 3 do 4 Din za Kg žive tete, konji pa po 600 aV. 3200 Din za komad. Prašiče so prodajali po 100 do 150 Din za komad, prolenki po 6 do 7, polmastne svinje pa po 6.76 do 7.75 za kg žive teže. Vsega je bilo proda nil 177 glav goveje živine in 101 praftif — Ljudska univerza. V gremljalnih prostorih bo 3. t. m. predavanje o »Trgovrni in obrtu v starem veku*. Predaval bo ff prof Alič. Vstop prost. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zaaopl.ienosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobit osti poviro-či naravna »Franz Josefova« arrenčlcs izdatno tzpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. »6LOTEN8KI NAROD«, dm 1. maroa 1994 Um 4Q Ponton ćm Terraii 7 Zdravnikova tajna Roman Berta »e je obrnila. Pred njo ie stal docela neznan dečko, kar je bilo tem bolj čudno, ker je poznala vse prebivalce domačega kraja po imenu. — Kaj bi rad, prijatelj? — »a je vprašala. — Govor rti moram z vami. gospodična. — Z memo)? — Da. Ali niste gospodična Berta? ___ ^eveda sem. Teda; je vzela Srn ca. kajti ona je bila. izpod čepice štirikrat preganjen ltetek. Berta se je zdrznila in nezaupljivo pogledala dekleta, ki ga je smatrala za — Gospod Hektor si je lzpahnil včeraj na lovu nogo. — ie nadaljevala Srnca; — zato ni mogel priti. — Tiho, govori potihem, — je zaše-perala Berta vsa prestrašena. Srnca se je nasmehnila. — O! Poglejte me dobro, gospodična. Kadar bo treba za gospoda Hektarja preliti za: v parku so bito lovci. Kmalu so zaiarele med smrekami prižgane baklje in Berta je lahko videla, za kaj gre. Na vozu, očividnc izposojenem, je ležal lovski plen — velik, krasen jelem. Okrog njega so skakali Štirje lovci v sivih in črnih uniformah. Spredaj je jahal na krasnem koo.u mlad, zelo lep jazdec, a za vozom je teklo krdelo psov, ki sta pazila na nje dva gonjača. Berti de la Fresnaie se je zmračilo čelo, kajti v mladem možu je spoznala lorda Helmutha, ki je njegovo velepose-stvo mejilo na posestvo gospode de fa Fresnaie. Lord Helmuth je bil eden najbogatejših plemičev in strasten lovec, kakor njegov oče. Dokler je še živel stari lord, so bili stiki med sosedoma zelo hladni, po očetovi smrti si je pa sir Williams Helmuth prizadeval zbližati se z gospodo de la Fresnaie. Grof de la Fresnaie je bil v začetku napram temu poskusu hladen. Toda lord Helmuth se je polagoma navadil pose-titi vsak mesec enkrat soseda in kmalu si je znal pridobiti grof ovo naklonjenost. V Berti je pa vzbudil samo antipatijo, ki si je ni znal pojasniti. Tistega večera se nd bilo mogoče motiti. Lord Helmuth je bil podrl krasnega jelena in prišel je bil ponudit ga grofu v dar. Berta se je skrila v grmovje in ko so bili lovci že mimo, je odšla v grad skozi zadnja vrata, a njen oče je prihajal ta čas iz uljudnosti lordu naproti. Berta je imela staro dojiljo, ki ji je nadomestovala po grofi čini smrti mater. To je bila ista žena. ki ie sedela pri njeni postelji tistega dne. ko je hitel sluga v Saint-Florentin po doktorja Roussella. Berta ie našla starko v njeni sobi; postavila je puško v kot, rekoč: — 2e zopet ta Helmuth! To je neznosno ! Dojilja je zmajala z glavo. — Pogum, drago dete! — je dejala. — Pogum menda zato. da bom mogla prenašati lorda Helmutha. — Ne, — je odgovorila starka, — temveč da boste znali kljubovati očetovemu gnevu. — Kaj? Kaj hočete reči s tem? — Kad ničesar ne veste? — Kaj pa naj bi vedela? — Lord Helmuth je zaljubljen v vas. Berta je skomignila z rameni. — Zasnubil je vas ... Berta je prebledela. — Kaj se ti meša! — je vzkliknila. — Ne. — je odgovorila dojilja mirno, — to je čista resnica, davi ie pismeno prosil gospoda grofa, če bi smel priti na obisk in gospod grof ga je povabil na večerjo. Berta je še bolj prebledela. Solze so ji pritekle iz oči. Potem je pa zašepetala: — Ubogi oče! IX. Kmalu po tem pogovoru je stopila Berta de la Fresnaie v salon Kdor bi bil zdaj videl njeno elegantno postavo v krasni, lepo prilegajoči se obleki,vbi bil težko spoznal v nji lovko, ki je hodila po gozdu s puško čez ramo in v kratkem krilu. Večja množina makulaturnega papir* naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove n prava Sk»veo«*ke«-a Varoda Š ."i Burno življenje Aleksandra Staviskega Od 30 mšUjanor frankov so naiH po njegovem za 20.000 frankov delnic i* ve* m nič manj nego IGO,000.000 ' frankov. Ta denar naj bi se zbral s postopno pro-| dajo 200.000 obligacij po 500 frankov. Vidimo torej, da je bilo to nekakšno Uudsko podjetje, kjer je lahko naložil j svoje prihranke rudi vsak kondukter. ■ Tem bolj, ker mu je na videz sijajna I družba obetala 7odstotne obresti, poleg tega mu je pa jamčila v prospektih, da bo družba Confinance (Zaupanje) — kajti Staviskv je strogo pazil na sugestijo imen — vsak čas kupila te obligacije nazaj. Kako je prišla do tega družba Confinance, bomo tudi slišali pozneje. Zaenkrat pa poglejmo, kako široko-potezen in rafiniran napad je bil pripravil Staviskv t« na denar varčevalcev. V čast Francije bodi povedano, da so policijski opazovalci komisar Pachot, brigadir Gripois in komisar Cheron od prvega trenutka opozarjali finančno ministrstvo na sumljive posle v družbah, ki je stal za njimi očividno Staviskv. Finančni minister Paul Rertauvd je res odredil preiskavo, toda vs| protokoli so ležal] dve leti v ministrstvu, preden je bila dvignjena obtožba proti Compagnie Fonciere deloma zaradi sleparije, deloma zaradi kršitve zakona o izdajanju obveznic. Vendar je pa pnsel zakulisni pritisk na vodilne funkcijonar-je, ki so pod uradno grožnjo nadaljnje vpisovanje ustavili, Staviskemu pa vzeli zopet neomejeno pooblastilo za vodstvo družbe. Kot njen ustanovitelj je pa ostal v družbi in tja si je dajal adresi-rati svojo korespondenco. To tiho posredovanje finančme uprave je rešilo francoskim varčevalcem težke tisočake. Saj je bila zapeljivost posojila tako velika in Sergej Alexander ga je propagiral z gospodom de Caze-nave tako spremo, da je bilo v nekaj tednih, preden so posegle vmes oblasti, prodanih za 30,000.000 frankov obligacij. Ves ta denar .e inkasiral Staviskv. Naravno, da je izginil in da je rudi ta ogromni znesek med škodami, ki jih je utrpela francoska javnost od nekaj let trajajočega paševanja Staviskega. Najlepše pa je, kako je z eno samo elegantno potezo izrezal iz teh 30 milijonov celo polovico. Ko je namreč videl, kako se kupici denar v Compagnie Fonciere, je Staviskv. torej Compagnie Fonciere, sklenila, da se ima ta družba zahvaliti za temelj svojega procvita družbi SLMA, ki je vendar razmnož;la kapital. Tako materinsko skrb je pa treba s hčerkino hvaležnostjo poplačati. SI M A — to je Staviskv — je naenkrat razglasila, da bo zdaj ona zvišala kapital za celih 15.000.000 frankov, a Compagnie Fonciere — to je Staviskv — je sklenila vložiti v njo ta kapital. In v pičlem letu se je ob asitenci mnogih častivrednih upravnih svetnikov zgodilo, da je postal žeparski eskamoter Staviskv za ničvredne papirje svoje crkajoče družbe neomejen gospodar njihove družbe, od koder je sunil z eno samo kretnjo 15 milijonov ter jih spravil v gotovini v blagajne svoje S IMA. Kam je pa vseh teh 30,000.000 šlo, to nam pove šele ganljivi zaključek dra-guljarske zgodbe Saše Aleksandra. V prihodnjem poglavju se pa moramo vrniti nazaj pod firmo Etablissements Alex. V Parizu bi nam to ne povzročilo posebnega truda, saj je bilo to podjetje samo eno nadstropje višje Sodna komisija, ki je prišla po smrti Staviskega iskat njegovo premoženje, je pregledala vse njegove mogočne s sto mil: j on i poslujoče ustanove v nekaj urah. V SIMA ie našla 14 frankov, v Compagnie Fonciere pa mnogo več, namreč 14 frankov in 40 centimov. Poleg tega je našla razbito in polomljeno pisarniško opremo, nekaj razbitih pisalnih strojev in železno blagajno brez ključa. Ko jo je dal sodnik Demay s kisikom odpreti, je našel v nji 470 delnic španske cementarne v Bilbauu po 40 frankov in še nekaj delnic, skupa, okroglo za 20.000 frankov. To je bilo vse. kar je zapustil Staviskv osebno od ornih 30,000.000 frankov. Compagnie Fonciere je bila, kakor smo že rekli, ustanovljena v aprilu 1929, in sicer z delniSko glavnico 2,500.000 frankov. Lokale je imela v isti hiši, kakor Etablissements Alei, draguljarsko pod/etje Staviskega, in kakor SLMA, starejša družba Staviskega, ki je bila tudi za kupčije vseh vrst Komaj je bila Compagnie Fonciere ustanovljena, je skhcal Staviski sejo upravnega sveta, ki je na njegov predlog še sklenil, da stopita obe družbi Compagnie Fonciere m SIMA v ozke medsebojne stike. Glavni cilj je bil pa drugi: na temeLu dokazane skupnosti interesov je Stavi sky faposloval, da Jc Compagnie Fonciere zvišala svoj kapital na 10 mili Jonov frankov. To povišanje je bilo utemeljeno s tem, da je prenesel Stavisky v podjetje kot nov prispevek, svoje delnice iz družbe SIMA. Njihova vrednost je bila v tistih časih skrajno dvomljiva, toda Staviskv je imel kot rečeno več funkcionarjev popolnoma v rokah in vodilni uradnik Compagnie Fonciere je delal točno po njegovih navcdii'h. Čudna združba je bila torej priklica-na v življenje in na prvem občnem zboru Compagnie Fonciere je bilo sklenjeno, naj bo generalni predstavnik in ravnatelj vseh podjetij sam Sergej Alexan-der. To je treba razumeti: do takrat je stal Staviskv ob strani. Ustanovil je družbo, ji postavil na čelo sijajen upravni svet, da oblasti niso mogle imeti nobenih pomislekov in tudi kapital ni bil tako velik, da bi vzbudil pozornost. Ko se je posrečilo, je dal brez beliča novega prispevka ln vendar formalno brezhibno zvišati kapital na 10,000.000, kar je znesek, ki že nekaj pomeni. In v tistem hipu si je dal izročiti vsa pooblastila, tako da je odločal o kupčijah družbe popolnoma sam, na zunaj so se pa vendar videli samo razni prefekti, častniki in dostojanstveniki, ki je bil z njimi obdal podjetje. Toda kakšen je bil namen te družbe? V kaj je služila Staviskemu. bomo kmalu videli. Pred oblastmi se je glasil program v prvi vrsti kot »podpiranje stavbne delavnosti z ugodnimi posojili«. Njeni družabniki so pa imeli pred očmi sijajne in včasih povsem fantastične programe. Tako na pr. je prišel general Bardi de Fourtou s predlogom, naj bi družba pokupila zemljišča pred utrdbami mesta Perpignana in izposlovala potem pravico podreti srednjeveške stolpe ln izravnati stare Jarke. S prodajo zemljišč, nepričakovano spojenih z mestom, naj bi družba zaslužila milijone. Staviskv je brez nadaljnjega pritrdil temu predlogu in pustil je staro šemo begati po uradih, da bi mu dovolili podreti to. kar daje najlepše lice Perpignanu. Sergej Alexander je pa imel ta čas v glavi druge misli. Compagnie Fonciere naj bi po njegovih načrtih ribarila v kalnem v prvi vrsti v inozemstvu. Mislil je na Belgijo, Luxembur§ko in Španijo in že je deloval na ustanovitvi sestrskih družb, ki bi mobilizirale kapital teh držav, da bi se mu z vodilnimi pravicam: pridružil kapital matične družbe, zastopan, kakor vemo, po pretežni večini po papirjih Staviskega brez vsake vrednosti. Na drugem mestu bomo slišali, kako so šle te postranske inozemske špekulacije od rok. Poleg njih je pa vzel Staviskv na piko tudi ogromne francoske finančne rezerve. V septembru 1929. je razpisala nje-Compagnie Fonciere javno poso- gova jiVo Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igracmb vozičkov, stolic, holenderjev. malin dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLO V S KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! ODPRAVA RADIO MOTENJ' Bloke za blokiranje motorjev, ventilatorjev rtd. ima stalno na zalogi RADIOV AL — LJUBLJANA DALMATINOVA ILICA ŠT. 18. — TELEFON 33-63 MLAJŠO FRIZERKO sprejmem takoj. — Ponudbe pod >Dobra moč 1082< na upravo »Slovenskega Naroda«. LOČENKA idca dobro situlranega in plemenitega gospoda, kateri bi ji nekoliko gmotno pripomogel do že napeljanega cilja. — Dopise prosi na upravo »Slov. Naroda« pod ^Povrnitev 1084«. DAME. POZOR! Trajna ondulacija od Din 60.-naprej. — Frizerski salon Jo-iko Bevčič, šmartinska cesta it. 22. 1083 Modna konfekcifa Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra centa 14. fl/T OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM NARODU«. VSAKA BESEDA V MALEM OGLASNIKU STANE SAMO 50 PARA EN OGLASNI DAVEK DTN 2.—. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo, ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. — Pučka Stediona, Zagreb. — Naš zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica it. 12, na katerega se je oor-nttL 13/T HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov i~m-li^mo zopet do preklica v račun. — A. & B. Skabeme. Ljubljana. 1052 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca L 1. domina in stane učna ura samo Din 2.-. — Chri štorov očni zavod, Ljubljana. Domobranska cesta 15. 920 Trije očetje enega otroka Lastnik elektrotehničnega zavoda v Budimpešti Vojteh G. je bil leta 1930. obsojen na plačevanje alimentov za svojega nezakonskega otroka, čigar mati je bila zelo pošteno 251etno dekle, ki se z njo ni mogel oženiti samo zato, ker mu je bita nujno potrebna večja ženina dota, dekle pa ni imelo niti beliča. Lani je prispel mož v Segedin, kjer se je seznanil z nekim trgovcem in mu potožil, kako težko občuti posledice svoje ljubavne pustolovščine v Budimpešti, k.er da se je dal zapeljati dekletu, ki ga je potem osrečilo z nezakonskim otrokom, da mora zanj plačevati visoke ali-mente. Med pogovorom je pa prišlo na dan, da sta oba očeta enega in istega nezakonskega otroka in da oba vestno plačujeta alimente zanj že tri leta. Posled*ca ie bila. da sta oba dekleta tožila zaradi sleparije. Dekle je pa prišlo pred sodnika že kot žena, kajti tretji, ki je v kritičnem času tudi imel z n.o ljubavno razmerje, slučajno ni rabil denarja in se je z materjo »tudi svojega« nezakonskega otroka poročil. Pred sodiščem se je obtoženka zagovarjala, da je imela ljubavno razmer.e z vsemi, ker ni vedela, kateri izmed njih je pravi oče njenega otroka. Alimente je pa v dobri veri zahtevala od vseh. Obravnava je bila preložena, ker mora sodišče zasli-šati še obtoženkinega moža. Gotovo pa je, da bo obsojena zaradi sleparije in tudi alimentov ne bo več dob;vala. Dunajski dogodki v Silmu Čeprav je avstrijska vlada iz razum-biviii razlogov prepovedala filmat: znane dunajske dogodke, ki so se bili razvili do krvave državljanske vojne, ni mogla preprečiti, da bi ne bili filmski operaterji posneli mnogo krvavih prizorov z dunajskih ulic. Film, ki kaže vse glavne dogodke državljanske vojne na Dunaju, je prišel v Monakovo, od koder je potoval z letalom v London, Zarad, tega fihna je bil na Dima.u aretiran Li-rvaoec Dored, bivši fotograf ruskega carskega dvora, mož burne preteki- V sovjetski Rusiji je bil Dored nekoč že obsojen na smrtno kazen, ker se e vrnil tja, da bi fiknal pogrebne sve oosti ob Leninovi smrti. Angleški in ameriSki diplomati so se pa zavzeli zan; in tako je srečno ušel smrtni kazn:. Ude-ležil »e je rudi z-nane Wi!khi50ve ekspedicije s podmornico >Nau: lus . ker je tudi firmah Iz Novega mesta — Čebelarji se z letoenjo prestonitvijo čebel precej dobro pohvalijo r sle bo dobro prezimile in imaj" poneko« se veliko zalogo medu. Čebelarstvo se d-nja leta pri nas Siri m tako vidimo, na katerokoli stran stopimo, ir mestni živ p - ine čebel njake. Opaziti pa je tudi \ neti čebelarju predvsem upokojen* svojo pipo tobaka v hladu pred Beb< i n uživajo zasluzeni pokoj. V podgorju j< - premalo zanimanja za Cehelarj-Tv kodeT pa so čebelnjaki, so večinoma • primiti vnem slogi i — Centralna zadruga avtorje* ja vee organizacije, društva in gledališke odre, da ob svojih prireditvah javijo takoj poverjeniku naslov prireditve oziroma pro-gramne točke, ki spadajo pod avl irske pravo. To velja sedaj predvsem za Metliko, Črnomelj in kr*»ki srez. kjer se premalo upoštevajo pravila avtorjev. Pri na verjendk g. Vek osi a v Lilija. naduČit v p — Ker je v ni/nvah premalo snega, je nastopilo tudi južno vreme, se naal vne« ti smučarji selijo na Gorjano-. kjer je se do 1 m saiega. V nedeljo pa jih je popeljai kar cel avtobus g Kosa 'i" Zijca, od koder so nadaljevali na smučkah pot prot Trdinovem vrhu. Menda pa \-> *o .-'■«■ vreme kmalu vrelo tudi gorjanski sneg. saj se že kažejo prve znanilke pomlad . Meščane pa navdaja pomladno razp nje ob pogledu na krasne razstavljene vijolice kmetijske sole v iz>£benem KlemenČlčeve trgovine. — Deseti brat na Sokoiskem »kItu. Po dolgih letih ^ se zopet zbrali vsaj v de postavi stari igralci, ki so v časih ž., nega odrskega življenja in uč-razveseljevali našo publiko. Uprizoriti nameravajo Desetega brata v Delakovi predelavi, za katerega vlada živahno zanimanje. Priznati je tudi treba, da je res Se skrajtai čas. da se na* gfedaltftkj oder rane. Iz Trbovelj — Poškodbe elektro*odov. Nedavno • padlo drevo, ki 2a je poslal neki posestnik v bližini elekrrianeca daljnovoda vido-ke napetosti iz Fal?, na iice in Hh rastrga-lo. Glede na ta primer opn^ar;a županstvo občine Trbovlje vse posrVJtjiik^-nieiaV r id-niških električnih naprav, da pri podi: dreves v območiu tokovodov r^'^n pazio ter v poedinih takih primerih kratkim potom obvestijo obratno vodstvo rudniškega el ektro-ob rata • — Mrtvo dete najdeuo. EJul ie bilo najdeno v iarku pr okrog 7 mesecev et&ro dete mosk ga spola O najdbi je bilo takoj obveM-er.o oroCiiiStvo, ki zasleoliiie Morilko, kateri \i -baje že m sledu. Zdravniška pr-iskava trupelca ie i^oLovila, ila ie det? umrlo nasilne smrti, — Koncert >TrboTrljške^a BlavSkac, Pr-vič po lanski cehoslovaški turn?ji bo slavček zopet nastopil v Trbovljah. Na redu koncerta, ki bo v nedeljo 4. marca ob 16. uri v tuk. Sokolskem domu. je polJe lo pesmi izredno veselega zna' tja tudi v »lika specijalna skladba skladatelja Iva tica >N*aricank aa oceni1?, katero ie do-žil ob priliki velike rudnisk? ne^reve laaoko leto v Hrastniku ter jo posvetil »Trbovelj-fkemi slaveknc Za kompozicijo ij -ze! skladatelj narodno istrsko besedilo in ga tudi uredil po njihovem običaju, ko sirot'1 za pogrebom objokujejo svojega očeta. Sk!^ datel; Matetič se ie pogrf-ba ponesreceiiih rudarjev sam ndelefii, zato je razumel mo bol nesrečnih drjžin t?r jo vnesel v novo skladbo. — Nastopil bo 4 £ Las en mladinrki zbor s sopran in alt solo. To d Mo se bo tokrat prrič izvajalo, zato bo nedvomno naj 1 rudarsko prebivalstvo posebej zanimalo. — Občni zbor največjega trbovelj^ktui društva, t. j. Drmštva za varstvo otrok in mladinsko skrb, v katerem so včlanjeni l*i nameščenci in rudarji, bo v nedeljo 4. marca ob 15. uri v otroškem vrtcu na Vodah. — Cene na živilskem trgu: Na tukajšnjem živilskem trg»u je bilo včeraj precej živahno, k?r je plačilni dan in se kmetic-" ter drugi prodaialci nadejajo dobrega posla. Videti je bilo precej zelenjave, ki pa (e : zt\o draga. Tudi jabolk ie bilo n?kaj. ki s^ jih prodajali po 4 — 5 Din. seveda so i> boli slaba, ker se nagibi ie sezona jabolk b kraju. Jajca se nevzdržno cenijo. Kmetice so jih prodajal? danes z> po 19 za 10 D pričakovati pa ie še nižje cen- v prihodnji'1 dneh. — Na mestnem trgu pa se vedn' boli podražuje rrinjriri maet kl stane IT ^ 18 Din kg. Dvig cen masti jte^n? podražit' tudi posamezne vrste mesa ki ie že Kal seda i dovoli drago. Dvejaja* Joalp Zupandttč £a »Narodno — Zrn oprave m tnaeratni dei usta: Oton onnatoi — Val t Ljubljani