89. številka. Ljubljana, v soboto 19. aprila 1902. XXXV. leto. [shaja vsak dan zvačer, izimli nedeljo ln praznike, ter vetja po pottl prejemati aa avalro-ograke de3ele|aa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za fletrt leta 8 K 60 h, sa jeden mesec S K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, sa jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujs dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Je se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št 34. .Narodna tiskarna1* telefon št. 85. Ljubljanskim Prihodnji teden stopiti Vam bo zopet na volišče, da dopolnite po zahtevi zakona občinski zastop našega stolnega mesta. — In kakor vsako leto osorej, tako Vas tudi letos obsipajo z donečimi frazami naši nasprotniki, svareč Vas pred gospodarstvom narodnonapredne stranke v prvi mestni hiši slovenski. — Zlorablja se v to svrho pred vsem težavni položaj, s katerim se je v zadnjih letih imelo ter se ima še danes boriti mestno gospodarstvo in prebivalstvo vzpričo pretrdim posledicam potresne katastrofe. No, narodnonapredna stranka si nikakor ne prisoja nezmotljivosti, a to tolažilno vest ima, da se je pošteno trudila olajšati ljubljanskemu prebivalstvu te posledice in da je njen pošteni trud tudi že rodil nemalo sadu. Najsijajnejši dokaz za to je dejstvo, da je ona stranka, ki se je skusila lani z natolcevanjem vsiliti za odrešenika ljubljanskemu prebivalstvu, končno rajše vtaknila ponižno v žep sramotilno kazensko obsodbo, mesto da bi bila le za eno samo očitanje nastopila dokaz resnice, ko jej je občinski zastop v to dal priliko! Oficijalni molk druge in pa šibkost tretje stranke, ki je stopila letos zoper nas tudi na polje praznih fraz, dopolnjuje dokaz, da bi v zadnjih težkih letih nobena teh strank za-se in tudi vse tri skupaj ne bile kos tisti nalogi, katero je narodnonapredna stranka častno in pa tudi uspešno reševala, da bi nobena koalicija ne bila iz nesrečne potresne Ljubljane napravila tega, kar je napravila narodnonapredna stranka — cvetoče in napredujoče moderno mesto. A tudi očitanje, da naša stranka ni pravična vsem stanovom in da ne razumeva časa, je krivično! Mi priznavamo iz polnega srca jednakopravnost in jednakoveljavnost vseh stanov, vseh slojev prebivalstva in zategadelj pozdravili bodemo radostno splošno volilno pravico tedaj, ko bo tudi naš narod dosegel ono duševno emancipacijo, ki je neizogibni predpogoj svobodnemu izražavanju prave ljudske volje. In sedaj stopa narodnonapredna stranka z mirno vestjo pred Vas, gospodje volilci, proseč Vas, da združite na dan volitve svoje glasove na sledeče naše kandidate, ki so obljubili vsi, da bodo po svojih močeh delovali v blagor slovenske in napredne Ljubljane! Ti gospodje so: Za III. volilni razred ki voli dne 21. aprila: Jakob Dimnik mestni učitelj. Ivan Kenda železniški skladiški mojster. Josip Prosenc voditelj glavnega zastopa „Feniksa" in posestnik. Josip Vidmar dežnikar in posestnik. Josip Turk mlajši trgovec in posestnik. Za II. volilni razred ki voli dne 23. aprila: Anton Gorše kantiner in posestnik. Dr. Lovro Požar ravnatelj višje dekliške šole. Anton Svetek c. kr. računski nadsvetnik. Za I. volilni razred ki voli dne 25. aprila: Dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški primarij in posestnik. Fran Grošelj Ivan Seunig usnjar in posestnik. Dr. Kari Triller odvetnik. trgovec in posestnik. V Ljubljani, dne 15. aprila 1902. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: 2)r. 3(arol 8letwets vitez Trsteniški predsednik. Naše ljudsko šolstvo. Ljudsko šolstvo pravzaprav ne spada v kompetenco državnega zbora, kajti država sije pač pridržala vso oblast nad šolo in učiteljstvom, bremena pa je popolnoma zvalila na dežele in na občine. V proračunu naučnega ministrstva se nahaja samo postavka 5,760.040 K za ljudsko šolstvo; od te svote pa odpade 4,648.548 K na učiteljišča in samo ostanek se porabi za državne ljudske šole. Vzlic temu pa so bile kar štiri seje poslanske zbornice posvečene ljudskemu šolstvu in razprave so bile viharne, ker so se prav pri ti priliki kresala razna načelna nasprotja tako, da so iskre kar švigale. Umevno je samo ob sebi, da se v državi, v kateri je narodnostni problem še vedno nerešen, zavzema narodnostno vprašanje tudi pri razpravi o ljudskem šolstvu važno mesto. Zlasti Slovenci smo tudi na tem polju še vedno prikrajšani. Na Koroškem se dela z največjo silovitostjo, da se prepreči ustanovitev slovenskih ljudskih šol; na Štajerskem se na umeten način ustvarjajo samonemške šole; v Istri je še na tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih otrok sploh brez pouka; v Trstu vzdržuje država pač nemško šolo, Slovenci pa si niti po 251etnem boju niso mogli izvojevati slovenske šole. To so krivice, ki kriče do neba in zahtevajo tembolj korenite premembe, ker je ljudska šola prvi paladij vsake narodnosti, sosebno pa slovenske narodnosti, kajti o tem menda ni dvomov, da je bodočnost slovenskega naroda odvisna od tega, koliko stotisočev ljudij bo v tej prihodnosti slovenski govorilo. V očigled tej važnosti ljudskega šolstva je obžalovati, da je pri dotični razpravi naše pritožbe zastopal tako malo ugleden in tako brezvpliven poslanec, kakor je dr. Žitnik. Radi sicer priznamo, da se je dr. Žitnik z vnemo zavzel za našo stvar, ali s tem nam ni nič pomagano, ker se za njegova izvajanja živa duša ne zmeni. Njegov govor je tako malo zalegel, kakor da se naše narod nostne pritožbe sploh niso omenile. Še veliko hujše nasprotje, kakor glede narodnostnega vprašanja, se je v državnem zboru pojavilo glede notranje uredbe vsega ljudskega šolstva. Tu so izginili narodnostni momenti, ki sicer ločijo stranke, in državna zbornica je bila vsaj po simpatijah razdeljena v dva tabora: v klerikalni in proti-klerikalni. Pri ti debati se je pokazalo, kako silovito se trudi vesoljno klerikalstvo, da bi dobilo vse šolstvo v roke, in kako potrebno je, da stoje na straži vsi, ki hočejo preprečiti reakcijo na polju kulture. Klerikalstvo Stoji slej kakor prej na stališču, ki ga je jezuvitsko glasilo »Civilta Catholica« označila 1. 1892, da je namreč naloga klerikalizma in specialno jezu v i to v, uničiti vso moderno kulturo in filozofijo ter jo nadomestiti s sholastično »civilizacijo.« Ta namen se je mogel laglje doseči v dobi, ko je bila masa ljudstva brez najmanjše omike in zato se je klerikalizem tudi z vsemi močmi sploh ustavljal vsemu šolstvu. V tem oziru je preznačilno, da je knezoškofijski konzistorij briksenski svoj čas v posebni vlogi na naučno ministrstvo slovesno protestiral proti vsaki ustanovitvi ljudskih šol, češ, »Tirol bedarf nur eines sehr geringen Masses von Bildung«. Vse silovito prizadevanje klerikalcev, preprečiti uredbo ljudskega šolstva v smislu sedaj veljavnega ljudskega šolstva, ni nič pomagalo. Ljudska šola je bila ustanovljena in je rodila bogatega sadu. Seveda so uspehi v raznih deželah različni, drugačni na Češkem, drugačni v Galiciji ali v Dalmaciji, ali vobče je postala ljudska šola pravi blagoslov za vse dežele in je vredna velikih žrtev, ki jih provzroča prebivalstvu. Klerikalci uvidevajo, da šole, vsaj sedaj, še ne morejo uničiti, zato pa skušajo dobiti šolo v svoje roke ali vsaj z vodnim ščuvanjem kolikor mogoče paralizo-vati njen vpliv. Kako se godi šoli in uči-teljstvu, kjer dobe klerikalci vso oblast v roke, to se vidi na Nižjeavstrijskem. Kar počenjajo tam klerikalci, presega vse meje in svedoči, da je klerikalec neizprosen, zaklet sovražnik šole in učiteljstva, in sicer zategadelj, ker šola in učitelj razširjata moderno kulturo. Tudi v nas so klerikalci zakleti sovražniki šolstva in učiteljstva. Učitelj, ki vestno izvršuje svoje dolžnosti in se zaveda svoje naloge, mora biti, vsak, brez izjeme, pripravljen, da ga bodo klerikalci preganjali, kolikor jim bo mogoče, ker vidijo v vsakem vestnem in zavednem učitelju naravnega nasprotnika svojih prizadevanj. S preganjanjem učiteljstva in ščuvanjem zoper šolo hočejo klerikalci omejiti vpliv šolstva na ljudstvo, hočejo zavirati razširjenje omike. V tem oziru se postopa sistematično in dosledno. Duhovščina ščuje proti uči-teljstvu, da bi si ne moglo pridobiti zaupanja, in da bi kmet ostal pri svoji, iz nevednosti izvirajoči antipatiji proti šolstvu. Kar učitelj s težkim trudom vsadi v srca otrok, to skuša duhovnik izruvati, vrh tega pa vporablja ves svoj vpliv, da se šola no razvije, in da trpi šolski pouk. V tem oziru je najznačilnejše dejstvo, da tam, koder imajo duhovniki še kaj vpliva na šolstvo, je obligatorični šolski obisk popolnoma il u zoren. Država je zauka-zala obligatorični šolski obisk, ker je kmet v svoji pripodedovani indolenci toli brezvesten, da bi najraje pustil otroke vzrasti kakor živino, toda naša duhovščina je temu prišla v okom. Kjer je duhovnik na čelu krajni šolski oblasti, se brezvestni stariši, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, nikdar ne kaznujejo, ker jih duhovnik nikdar ne naznani, in tako pride, d a je v naši deželi na tisoče otrok, o katerih se lahko reče, da sploh šole ne obiskujejo, ker daje duhovnik starišem potuho. Sistematično delovanje duhovščine zoper šolo je glavni vzrok, da šolstvo v nas ne roditi-stih vspehov, kakor na češkem ali v Šleziji. Šola bo mogla šele tedaj izpolniti svojo nalogo, kadar jo bodo vsi faktorji podpirali, in zlasti kadar bo ljudstvo sprevidelo njeno korist. Od tega smo pa pri nas še daleč, kajti zlasti v zadnjih letih se vidi, da je klerikalizem pri našem kmetu meje človeške neumnosti prav znatno razširil. GIR Puško v koruzo! Za politika ne velja kot za sodnika: minima non curat praetor ; temveč, kdor se poda na trnjevi pot javnega delovanja, mora se brigati za vse, tudi za malenkosti. To ve tudi kranjski tehant. Zato pa ne vtika svojih prstov le takrat vmes, ko se gre za volitve v državni in deželni zbor, ko se gre za občinske volitve, za volitve v cestni odbor, ampak tudi takrat, ko se gre za volitve v okrajno bolniško blagajno. In šele tu se nam je pokazal v pravi obliki, tu je nastopil prav kakor tisti junak, ki v temni noči počaka s kolom na rami svojega nasprotnika za plotom. Kako bombastično se je bralo v znani interpelaciji, s katero so se dne 7. marca 1902 blamirali v državnem zboru dr. Šu-steršič in tovariši o bolniški blagajni v Kranju : »Načelnik te blagajne je liberalni poslanec za kranjsko mesto, Ciril Pire, blagajnik pa neki Kokalj. Zadnji je zaradi malverzacij na škodo kranjski godbi, kateri je bil blagajnik, v preiskavi —.« Če morda Koblar in Pogačnik ne razločujeta med preiskavo in poizvedbami — in le o teh bi se bilo smelo govoriti — moral je vedeti dr. Šusteršič, da je tu več trdil, nego je res. To je bil torej tisti plot, izza katerega je kranjski tehant naskočil okrajno bolniško blagajno, in kako klavern je bil uspeh! Kakor se mu je godilo pri vseh sedanjih volitvah, godilo se mu je tudi sedaj in še slabeje. Kakor še dosedaj pri vsaki praski, priščipnilo si je nekaj njegovih pod-repnikov svoje prste in morda pridejo sčasoma ti reveži celo do spoznanja, zakaj da pravzaprav nosijo svojo kožo v stroj. Preiskave proti gospodu Kokalju sploh bilo ni, in poizvedbe, ki se morajo vršiti na vsako, še tako iz trte izvito ovadbo, ustavile so se, ne da bi se bila preiskava za-ukazala. Vsa Koblarjeva armada poskrila se je pa pred bitko kakor murčki po krtinah. V »Slovencu« smo brali, da imajo »naši« med delodajalci in delojemalci veliko večino, da se pa volitve niso udeležili, ker smatrajo volitev za neveljavno, in sicer zaradi tega, ker se je razpisala, predno je bila rešena zadnja pritožba malkontentov. Izgovor je — ne zamerite — preneumen, da bi se bavili ž njim. Ali recimo, da so imeli naši »krščanski socijalci« res kak vzrok »prepričanim biti«, da je razpis volitve neveljaven, ali more biti to zadnje povod, volitve ne udeležiti se? če imajo, kakor sami trdijo, res večino med delodajalci in delojemalci, potem bi bili z udeležbo pri volitvah itak dosegli svoj namen — naj je razpis tudi neveljaven — in svojo tanko vest bi bili potem brez težave sanirali. Namen vsega boja je bil vendar izviti okrajno bolniško blagajno preklicanim liberalcem iz rok, odstraniti iz nje sedanjega načelnika, blagajnika in morda še koga drugega in na to mesto postaviti pristne krščanske socijalce. In če gospodje smatrajo svoje stremljenje za pravilno in so bili prepričani, da imajo večino na svoji strani, je naravnost greh, da so se poskrili med volitvami. Sicer smo pa mnenja, da LISTEK. Sobotno pismo. April je znan mesec, ki ima v sebi med vsemi drugimi največ »vlačne sile«, samo to se ne ve, koliko jih vsako leto — »potegne«. Za april so Buri oni teden potegnili Angleže, pa — tudi njih kanone; pri zadnji bitki v aprilu pa so Angleži v hudem boju vzeli Burom 13 kanonov, pa k sreči le v — kinematografu v Tivoli. Kar se letošnje pomladi tiče, se ji mora priznati, da se drži programa: Najprvo so se začeli popki odpirati, zdaj že perje poganja in trava zeleni — da jo slišijo naši krščanski socialisti tudi rasti, ne bom še posebej povdarjal — no, in s spomladjo prišle so pa tudi naše dame, ki so jim »Les modes du Pariš« evangelij, pometat po cestah s svojimi »repi« prah. Nam moškim bo treba pri promenadah ali nositi seboj kak »šlauh« in držati se blizu kakega hidranta mestnega vodovoda ali pa pristopiti še to pomlad v »Verein zur Umbringung der Schleppe«, ker so nazadnje moška naša pljuča tudi nekaj vredna, da se jih respektira, ker, če tiči vzrok kje drugje. Kakor dosedaj pri vsakih volitvah, tako se je kranjski tehant tudi sedaj prepričal, da se v Kranju juha ne je tako vroča, kakor se kuha pri Sinku,*) prepričal se je, da je tudi sedaj bilo grozdje prekislo. Nasproti vodstvu okrajne bolniške blagajne bil pa je pravi prerok Bileam. Ne le, da je blamiral samega sebe in slovanski centrum v državni zbornici, ne le, da je preskrbel svojim podajačem precej sitnosti in troškov, pripomogel je, da sta bolniška blagajna in njen blagajnik dobila od poklicane strani javno priznanje, da je okrajna bolniška blagajna v Kranju med najbolje opravljanimi v celi deželi. Pri tem položaju se prav nič ne čudimo, da je Koblar vrgel končno puško v koruzo in da pravi, »da hoče počakati, kaj bo iz te kolobocije«. Je tudi najpametnejše, kar more storiti. Izjalovljen klerikalen naklep na Radeče. Iz Radeč, 18. aprila. Občinska uprava v Radečah je bila zadnja tri leta večinoma v črnih rokah, kajti v občinskem zastopu je sedelo med 18 odborniki 15 klerikalcev; zategadelj znašale so pa tudi občinske naklade 56%. Davkoplačevalci smo spoznali, da za nas ni prav, ako nas zastopajo možiceljni, katere ima dr. Žlindra na špagi, zato smo pri občinskih volitvah dne 20. februvarja t. 1. vzlic mnogim kaplanovirn in drugim grožnjam in rekurzom volili može, katere nam je nasvetoval radeški volilni odbor narodne napredne stranke. Volilcev še prej ni bilo nikdar toliko kot pri letošnjih volitvah, kajti klerikalci so vse povabili na »ajmoht«, pa vendar so vsi napredni kandidatje že v 3. razredu prodrli z veliko večino 20—30 glasov; tega so se pa ti strahopetci tako vstrašili, da so isti dan s cest izginili kakor kafra, ter se v 2. in 1. razredu volitve niti vdeležiti niso upali, ker so slutili, da bi dosegli še drugo in tretjo blamažo. Zoper volitev je skoval Šusteršič 2 6 strani dolg priziv na deželno vlado, katerega sta podpisala kaplanče in še neka druga politična metla. V teh lažnjivih in praznih čečkarijah zahtevali so klerikalci, osobito kaplan in neki Kovačič — kateremu pa ne zamerimo, ker zna komaj čitati, razveljavljenje volitev, ter obrekovali in lagali čez župana in druge ugledne volilce. Rekurz je ležal pri deželni vladi skoro dva meseca in se je od strani ob« čine dvakrat prosilo rešitve. V tem času so zahtevali klerikalni odborniki trikrat občinsko sejo z dnevnim redom: »Imenovanje častnih občanov«; kajti hoteli so to čast prodati 17 Žlindrovim somišljenikom, da bi si na ta način zagotovili zmago pri prihodnjih volitvah vsaj v I. volilnem razredu. Pri prvi seji župan tega brezmisel-nega predloga ni dal na glasovanje, ker ni imel v smislu § 8. s. r. nobeden predlaganih kako posebno zaslugo, in je sejo zaključil; klerikalci so tekli v Krško župana tožit in zahtevali drugo sejo, ki bi *) „Koblarjeva lajboštarija". se jih lotijo enkrat bacili, potem je vsaka akcija »od muh« s procesijami za dež vred, ki so pa tudi že ob modo prišle. Spomladi se človek ne veseli zastonj, in zato jo marsikdo komaj čaka; v aprilu je v tem oziru eden izmed znamenitejših dnij — »sv. Jur na konju«, ki je sicer hrvaški patron, pa ima tudi na Kranjskem dosti sorodnikov — Jurjev, če ne dosti tacih, ki so »hoch zu Ross«, pa vsaj tacih, ki so — pod njim, in pa gotovo je to, da bo čez sedem dni po sv. Juriju nastopil cvetni mesec maj, ki vse »privzdigne« ! V tem mesecu se odpre sezona za toplice in pa za tiste, ki gredo vanje, bodisi zapravljat samo denarje, ali iskat zabavne družbe ali pa — in teh je več vrst — tacih, ki si domišljajo, da imajo v nogah putiko in revmatizem, pa jih le zato noge bole, ker morajo nositi lenu-hast trebuh in prenabasan želodec! O tem topliškem »humbugu« bi vedel iz kronike marsikaj povedati. Pa samo en slučaj: V naše dolenjske Toplice je pred kratkim prišel iz metropole mož iskat zdravja svojemu revmatizmu. Ko pride tretji dan v kopel, mu je revmatizem že izginil, kajti prijatelj ga je našel tam v se imela vršiti teden pozneje, na veliki četrtek ob 8. uri zjutraj. Klerikalni odborniki so prišli že ob 7. zjutraj v trg, a so se z iskanjem imen častnih občanov pri generalu »Hopla« zamudili do 8. ure 30 minut, torej pol ure; župan z dvema naprednima odbornikoma napravi ob 8. uri 15 min. v občinski pisarni zapisnik ter gre domu, ker ni bila seja pravočasno sklepčna. Prepozno došli klerikalci so se grozno jezili in haj d zopet peš v Krško na c. kr. okrajno glavarstvo župana tožit in zahtevat seje; res, razpisana je bila tretjič seja. Ali, človek obrača, Bog obrne. Deželna vlada je volitev pravočasno potrdila, akt je došel 16. t. m. dve uri pred tretjo sejo, in tako so tem pogorel-cem, ki so šli obupani z »Laufposom« iz občinske pisarne, splavale vse nade po vodi; častno občanstvo bo pa podeljeval zaslužnim avstrijskim državljanom nov liberalni občinski odbor. Vsi skriti Žlin-drovi shodi katoliških volilcev v klerikalnem »Narodnem domu« v Radečah, vse »šimfanje« zoper naprednega župana, vsi poti, vse skrbi, pisarije in rekurzi kaplana & Comp. z agitacijskim fondom vred torej ni nič koristilo, pač pa kaplanu škodilo, ako je prejel potem, ko je v pritožbah ve-doma obrekoval in lagal, brez sv. pokore — najsvetejši zakrament sv. Rešnjega telesa, kajti na ta način storil bi največji greh — božji rop. — — — Radovedni smo, ako bodo obdržali nam volilcem — ki smo se pritožili zoper podeljenje častnega občanstva na deželno vlado — zelo »priljubljeni« ljubljanski knezoškof, Ivan-ček, Janezek in Lukaček v Radečah vjeto častno občanstvo vzlic temu, da je občina Radeče in vsa občinska uprava sedaj, in ako Bog da, za večno, popolnoma v »kri-voverskih« narodno-naprednih rokah, ali bodo diplome vrnili in se tako pokazali katoličane. Novemu odboru pa naročamo, da si izvoli županom zopet g. Brunschmida, katerega so tudi klerikalci respektirali in pravo svetovalstvo, ter da bo odbor skrbel za občni blagor volilcev. Živel napredni občinski zastop radeški, živeli nevstrašni napredni volilci! Zavedni Radečam'. V LJubljani, 19. aprila. Državni zbor. Italijanski poslanci so dobili apetit. Pred včerajšnjo sejo je zopet predlagal po8l. M a 1 f a 11 i s tovariši, naj se dovolijo državne podpore in sicer za mesto Riva 650.000 K, A r c o 500.000 K, ter Levico in Alapo 400.000 K. — Potem se začne razprava o nujnem predlogu dr. Derschatte glede odškodnine občinam za posle prenesenega delokroga. Predlog je utemeljeval posl. H o f m a n n -W e 1 1 e n h o f. Za njim je govoril m i -nistrski predsednik Korber, ki je dovolj jasno grajal počasnost in oviranje v parlamentarnem delu. Ginljivo je bilo gledati, kako so pri tej točki bili edini Nemci, Čehi, Poljaki, naprednjaki in klerikalci. Govorili so za nujni predlog Fiedler, Weiskirchner, Choc, Scheicher, Tschernigg, vitez vodi sedečega, na kolenih je držal pru-čico in na njej pa je sedela — težka matrona iz mesta! In tako bi še par dogodbic naštel iz topliškega življenja, a jih ne maram. Zadnja blamaža, ki sojo v pušelc zavito dobili klerikalci, rekurz zoper volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ki je bil tako neumno utemeljen, da so se ga kle-i rikalne kapacitete same sramovale podpisati in so morali najeti v to mokarja, starinarja pa kuharja klobasic, — podpis zadnjega je imel pri tej klobasariji še največ zmisla! Če je pa že v Ljubljani tako, kaj bi se čudil človek potem Slovencem zunaj mej! Poglejte: »Edinost« se je onidan zopet solzila, da je slovenski narod v Trstu in Primorju docela brez glave, in bi glavo nujno potreboval, a kako si pomagati?!... To. je čudno: V Trstu iščejo Slovenci »glave«, kakor da imajo gospoda pri in okolu »Edinosti« polne glave — same slame, ali pa čisto prazne. Ali tisto je že res, da so »Edinostni« članki navadno brez glave, ali pa brez nog! Tržačani so dobili novega škofa. Piše se Nagel; ali je to za tržaške Slovence »cvek« v glavo, — ali pa kak »klinček« J a w o r s k i in W i n t e r. Vsi so povdar-jali težavno in odgovorno stališče občinskih uprav. Posl. Scheicher je celo zahteval, naj bi se zemljiščni davek prepustil občinam. Posl. W i n t e r je pripovedoval, koliko morajo prestajati občine vsled pobožnih katoliških beračev, ki prihajajo vsak čas po dovoljenja za pobiranje milodarov. Ako zaprosi revni rokodelec na potu za košček kruha, ga orožniki takoj za pro, če si pa spomnijo razni katoliški berači, poslati svojo malho na pot, pa jim namest-ništvo napiše še celo potni list. — Debata se na to zaključi ter se izvoli za glavnega govornika pro poslanec Perathoner. Nujnost se sprejme enoglasno. — Na dnevni red se spravi »splošna blagajniška uprava« in »denar-stvo.a Posl. M a 1 i k predlaga, da se glasuje o znani 16 milijonski državni podpori mestu Pragi po imenih. Predlog se odkloni. — Generalni poročevalec dr. Ka-t h r e i n uvede razpravo. Posl. P r a d e polemizuje zoper Korberjev govor in proti zgornji postavki za Prago. — Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Dogodki na Balkanu. Iz Sofije (Sredca) poročajo: V zadnjem času so se širile neresnične vesti o delovanju macedonskega odbora in o postopanju bolgarske vlade. Trdi se, da so dobili Macedonci iz državnih orožaren velike množine pušk sistema Carnisset. Tega sistema pa v Bolgariji nimajo. Turki so baje razkropili macedonsko tolpo, ki je imela puške sistema Gras, ki pa tudi ni iz državne bolgarske orožarne, nego se rabi le na Grškem. Bolgarska vlada postopa docela pravilno, preganja hujskače in rovarje ter jih je bilo že mnogo zaprtih, macedonskemu odboru je vlada zagrozila z razpustom ter se je po deželi konfisciralo mnogo orožja. Bolgarski vladi torej ni očitati ničesar. — V Macedoniji so najmnogoštevilnejši in najdelavnejši Bolgari. Ti trdijo, da so skoraj vsi Slovani v deželi njih narodnosti. Srbi pa trdijo, da so Macedoncem po jeziku in krvi bližji. Macedonski jezik pa je podoben bolgarskemu in srbskemu, ker je sestavljen iz obeh. Srbi zahtevajo, naj se Mace-donija razdeli tako, da bo reka Varda tvorila mejo. S tem pa Bolgari niso zadovoljni. A tudi Grki imajo ob morskem nabrežju in na meji Grčije velike dele dežele v posesti. Zato dobi končno vsa Macedonija vendarle skupaj avtonomijo. Ta avtonomna dežela bo štela 3 milijone prebivalcev, Bolgarov, Srbov, Grkov, Mo-hamedanov in Albanov, ki se bodo pobijali še nadalje, ker se sovražijo. Avstro-Ogrski je sedaj za to, da se ji odpre svobodna pot do Soluna, in Rusija jo v tem stremljenju baje podpira. Goluchovvski pa je v tej akciji prepočasen in premalo odločen. Generalni štrajk v Belgiji. Zdi se, da pozna klerikalna vlada dobro belgijske delavce ter da se jih zato ne boji. V ponedeljek napovedani gene- Dalje v prilogi. laške barve. Pa bo menda prvo, ker prej ko ne je z Naglom hotela vlada Slovence — na glavo zadeti. Pa počakajmo, da se »nagel« v Trstu »razcveti«, potem bomo videli, kakšen duh bo dajal. Sicer pa dr. Šusteršičeve roke se vedno po žlindri diše, pa je vendar spet izvoljen za delegata za Kranjsko v delegacije! Če ga spet čast doleti, da ga cesar nagovori in ga spet vpraša, kakšna je ali pa bo letina na Kranjskem, mora delegat odgovoriti: Za klerikalce je na Kranjskem letos že zgodaj spomladi začela slana žgati. Vinogradsko društvo na Viču bo pozeblo. Poleg te želje pa združujem še to, da bi nunske slavnosti o dvestoletnici v nedeljo škof s svojo nerodno pridigo ne motil, da bi gospe matere in sestre nune zanaprej ne nemškutarile tako kot dozdaj in se za te in druge svoje grehe primerno spokorile, kar jim bo gotovo še bolj dobro delo kot dr. Kulavica mitra in kapa, ker bo ta mesec prost postal. Res je na tem svetu marsikako breme težko, in da je tudi proštova kapa včasih težka, včasih pa vendar tudi lažja kot glava. Klerikalci bodo gotovo še za konec aprila potegnjeni pošteno. Pred durmi so Narodu" št 89, dne 19. aprila 1902. Priloga »Slovenskemu ralni štrajk se ni izvršil docela, a že v četrtek se Je več tisoč delavcev zopet povrnilo v delavnice. Po nekaterih krajih je že danes štrajk docela končan. Celo v Bruslju in okolici so delavci obupali ter se zopet lotili dela. Klerikalna vlada revizije ustave sploh ne dopušča ter se je debata menda že včeraj končala. Doslej ni videti torej nikakih uspehov velikan skega štrajka. Vlada ve, da se delavstvo ne more dolgo upirati, ker mu je treba kruha. Zato se razburjenost v nekaterih krajih pač še poveča, tudi se more primeriti posamezno še nekaj krvavih prask in bojev, a končno se štrajk zopet sam od sebe neha. Mogoče je, da se pripeti tudi še kaj nepričakovanega, da se obupano delavstvo dvigne zopet ter potegne za seboj že odnehajoče in mirne tovariše. To se zgodi tem lažje, ker simpatizuje del vojaštva z delavci. Vendar pa je skoraj gotovo, da ostane končno klerikalna stranka zmagovita. Vojna v Južni Afriki. »Daily Graphique« poroča, da ni stavila burska vlada še nikakih določnih predlogov, nego samo splošno izrazila svoje želje. Teh želj pa ni možno smatrati za podlsgo pogajanj, ker so želje premalo skromne. To se je povedalo tudi Burom v Pretoriji. Buri tudi niso prosili, da bi smeli rabiti brzojav za zvezo s Kriigerjem v Utrechtu. Tudi ni res, da so so mirovni pogoji Burov sporočili angleški vladi brzo javno. Čudno pa je, da ima angleško ministrstvo seje kar zapored. Vršilo so se namreč kabinetne seje dne 11., 12., 15. in 16. t. m. Baje so se posvetovali ministri vselej radi novega poročila Kitchenerja ali Milnerja. Pogajanja se niso pretrgala, sicer bi Buri ne ostajali dalje v Pretoriji, »St. James Gazette« trdi, da se v dveh dneh odloči usoda mirovnih pogajanj. Najnovejše vesti, da so pogajanja že defini-nitivno pretrgana, se niso potrjene. General llamilton operira dalje ter je 12. t. m. pri Klerksdorpu ujel 61 Burov, pri Schwei-zerrenecke pa 55 Burov. Vojna se nadaljuje, dasi so glavni vodje Burov v Pretoriji] Tega Buri pač ne bodo prenašali več. General Kruitzinger je bil v Graatreinetu pri vojni sodni obravnavi docela oproščen' Izkazalo se je, da je postopal vedno po steno in pravično ter pisal Scheeperju pismo, v katerem ga je grajal radi požiganja v okraju Camdeboo. Sodniki so podali po obravnavi Kruitzingerju roko, in sam angleški državni pravdnik je pričal ugodno za obtoženca. — Iz Rotterdama Kolonije, Haaga in Londona so došle glede mirovnih pogajanj brzojavke, ki si docela ugovarjajo. Ene trdijo, da se mir vkratkem sklene, druge pa, da je to nemožno ter da je pogajanj konec. Najnovejše politične vesti. V ogrskem državnem zboru je prišlo včeraj do zelo hrupnih prizorov. Klerikalci so namreč razgrajali zoper na-učnega ministra, zakaj stavlja v naučni budget dotacijo za Jokai-ja kot urednika neke znanstvene revije. Neodvisna stranka pa je vsled te demonstracije predlagala, naj se postavi v ta namen očitna posta-janka v proračun pod naslovom častna nagrada za Jokai ja, kar se je tudi spre- zopet dopolnilne volitve v ljubljanski mestni svet. In zopet bodo klerikalci na-pregli svojo volilno metodo »olajšanje« — bisage. Baje bodo razun klerikalcev tudi socialni demokratje in Nemci skakali 21„ 23. in 25. aprila pod visoko visečim ob-, činskim grozdom. Tudi vemo sedaj, zakaj klerikalci ne pridejo do zmage v Ljubljani, zakaj pa so vendar zmagali v Rži-šah pri Zagorju? »Domoljub« je razodel to tajnost: »Ajmoht je še pretrd, ga še ne morejo liberalci in socialni demokratje po-hrustati.« če je tako, potem pa le čestitamo klerikalnim želodcem. Tudi v Ljubljani jim ne bomo ajmohta hrustali, pa najsi vtaknejo vanj ves preostanek potresnega fonda. Podoba sv. Trojice, za katero se ni nihče potegoval z učeno gospodarsko razpravo, je znovič razpisana v »Slovencu«. To pot se baje zahteva jezikoslovno termi-nologična razprava o šaržah: vrag, hudič, škrat, peklenšček, hudobec, belcebub, Bog nasvaruj itd. Dobro bi bilo, da bi se te razprave lotil kak liberalen list, potem bi »Slovenec« vsaj ne očital, da pišemo samo o veri in farovžih ter o farovških mi-sterijah. S. B. jelo. — Dunajski trgovski uslužbenci so si izvolili z večino za načelnika svoje zveze socialnega demokrata Picka. Magistrat je pa Pickovo izvolitev anuliral ter proglasil krščanskega socialista H a c k 1 a za izvoljenega načelnika. Med socialnimi demokrati vlada vsled tega huda razburjenost. — Da se pridobi več črez dobo služečih podčastnikov, o tem so se vršila tekoči teden posvetovanja v vojnem ministrstvu pod predsedstvom fldml. Schonaicha. — Naslednik gardnega kapitana grofa Palffvja postane baje minister Fejer vary. — Krsto umorjenega ministra Sipjagina so nesli na voz: car, veliki knez - prestolonaslednik, veliki knezi in ministri.—Srbski finančni minister M i 1 a n o v i ć je odpotoval v Pariz, da sklene 45 milijon sko državno posojilo — Predlog za revizijo belgijske ustave je bil odklonjen s 81 proti 44 glasom. — Bavarski šolski zakon se jo izpremenil v toliko, da se je sprejel po centrumu predlagani katehetski paragraf, vsled katerega se zamorejo tudi občine primorati, da plačajo kateheta za poučevanje vero nauka. Proti načrtu je bila vlada in cela levica. — ltaljanski rezervisti, ki so bili že v februvarju zaradi grozečih nemirov sklicani pod orožje, so še le sto-prav sedaj zopet odpuščeni. — 3 7 no vih vojnih ladij si nabavi še v tekočem letu Francoska. Dopisi. Iz Bele Krajine. Naša slavna c. kr. davčna komisija III. in IV. razreda je pri razdelitvi davka za leto 1902. in 1903. jako natančno ravnala. To se posebno vidi v občini Vinica. Jure Benetič iz Goleka hišna št. 5, občine Vinice, je obdavčen na 6 K (beri šest kron) upravnega davka na leto. Omenjeni Jure Benetič ima gostilno, od katere plača letnega užitninskega davka 600 K (beri: šeststo kron), dalje ima veletrgovino z vinom in žganjem, kakor tudi zalogo, ter prodaja na debelo vino in žganje. Vino dobiva kar na vagone iz Dalmacije in iz Istre; Benetič je odvzel vsem krčmarjem v naši občini promet, dalje upe-ljal se je že jako dobro v sosednih občinah, to je v občini Adlešice, Vrh in sosedni Hrvatski. Ljudje, kateri imajo delavce ali ženitovanje, kakor tudi drugi, posebno o praznikih, nosijo in vozijo iz omenjenih občin kar na hektolitre. Veliki teden je prodal črez 40 hektolitrov vina in potem Še žganja. Kako da omenjeni Jure Benetič, plačuje od gostilne (kakor se vidi sub št. 825) 6 kron? Davkov od veletrgovine je povsem prost. Ker je davek zelo neprimerno razdeljen, se prosi, naj blagovoli c. kr. finančno ravnateljstvo davek, odmerjeni po c. kr. davčni komisiji III. in IV. razreda, razveljaviti in na novo sejo sklicati. To prosimo gostilničarji iz orne njenih občin. Iz Žalca. Gospod F. U., občespo-stovani posestnik v Dobrišivasi pri Žalcu, je pred malimi leti izgubil svojo spoštovano mater in svojega 71etnega sinčka, katera sta dosedaj počivala v skupnem grobu na žalskem pokopališču. V mino-lem tednu je umrla v žalski župniji neka žena in žalski mežnar je ukazal grobo-kopu, da mora zanjo grob kopati na ravno istem mestu, na katerem ležita rajna sorodnika zgoraj navedenega posestnika. Izkopali so torej oba, razbili krsto in motali dečka, kateri je ležal komaj tri leta v zemlji, vun iz groba. Ljudje, kateri so Blišali o tem dogodku, so prihiteli na pokopališče, in osobito šolski otroci so prišli gledat izkopanega otroka. Potem so vrgli krsto s truplom ranjkega brez vsake pijetete nazaj v grob ter pokopali v istem grobu v minolem tednu umrlo ženo. Žalski mežnar sme na navedenem pokopališču kositi in imeti tamkaj zraslo travo zase, vsled tega stisne grobo, kolikor mogoče skupaj, da mu ostane dovolj prostora za travo in košnjo. Vsled zgoraj navede nega dogodka vlada v žalski župniji velika razburjenost. Vložila se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu kazenska ovadba, in prebivalstvo žalske župnije se nadeja, da bode krivca zadela zaslužena kazen. Za drugo priliko pa si pridržujemo povedati, kdo pobira na žalskem pokopališču križe z grobov in jih rabi za kurjavo. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je včeraj predsedsedoval sledečim obravnavam deželne sodnije: 1. Učenčevo trpljenje. Na obtožni klopi sedi 1. 1876. rojeni, doslej nekaznovani mizarski pomočnik Jožef Čeh iz Kamnika. Tožen je radi delikta, ki kaže prav jasno muČeništvo, kakor ga živi marsikateri učenec vsled surovosti svojih predstojnikov. 30. prosinca se je namreč Čeh razjezil v delavnici nad vajencem Jernejem II a bet o m. V svoji jezi je udaril Čeh učenca tako silovito, da je istemu počila mrena v ušesu. V svojem zagovoru je toženec dovolj predrzen, da pravi, on je »udaril fanta z najboljšim namenom«. Mož je torej nekak pristaš »prilgelpiidagogike«. — Obsojen je bil tokrat jako milo, naravnost nenavadno in nezasluženo milo; namreč na 10 K globe ali 24 ur zapora, na 10 K odškodnine vajencu in plačilo troškov. 2. Odgrizneni prst. 38letni Jože Plevelj iz Kamnika je mesar v Dobu, ima pa to slabo lastnost, da ravna z ljudmi ravno tako, kakor s prašiči in teleti. Meseca oktobra m. 1. se je ti mož spri s svojim gospodarjem Jakobom Malim. Dne 10. oktobra je zadnji z nekaterimi znanci sedel v krčmi, ko pride Plevelj in zahteva »rajtengo«. Na to sta se skregala. Plevelj je prijel steklenico, a Matijeva soproga mu je isto z rok vzela. Vsled tega jo tudi dobila od Plevelja posodico za žvepljenke v glavo. Mali je hotel braniti svojo ženo, a nakrat zapazi, da lovi Plevelj z ustmi po njegovi roki, na tak način kakor pes po klobasi. Predno se je Mali mogel ubraniti, je Plevelj že ujel njegov prst ter ga na tak grozovit način grizel, da se mu je moral prst potem odrezati. Šele ko so ga drugi ljudje prijeli za brke in vlekli od Malega, je po dolgem boju popustil grozno razmesarjeni prst. Zato živinsko dejanje bode Plevelj sedel 1 1 e t o v težki ječi, se postil vsak mesec, plačal 400 K odškodnine Malemu in troske. 3. „Auf . . .!" Toženi so 1. 1876. rojeni Tone Lab, po domače »Belikarjeva. njegov 1. 1869 rojeni brat Luka in 1. 1878 rojeni Janez Teran, po domače »Fran-cizljev«, vsi bajtarski sinovi iz Komende. Poklicano je 7 prič. 29. oktobra m. 1. so toženci ob 10. zvečer pili. Imeli so »org-ljice«, prepevali so in se končno skregali. Toženi trije fantiči so zapustili družbo, zapeli »eno okroglo« in pričeli ukati: »Auf, primojduš!« — Posebno jezni so bili na 28letnega bajtarja Franceta Grošelj a izpod Klanca. Oborožili so se s koli ter počakali Grošelja. Pri njegovi koči so pričeli najprve štore metati in tolči po vratah ter klicati: »Na drobne kosce te bomo zrezali«. Ko je Grošelj domu prišel in hotel ravno vstopiti, so ga napadli s kamenji. Prizadeli so mu več ran. Jeden kamen pa mu je priletel ravno v nos ter mu razbil 'nosno kost. Prvi in zadnji fantin sta dobila vsak 4 mesece, drugi pa 3 mesece težke ječe. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. aprila. — Ljubljanske občinske volitve so bodo vršile prihodnji teden, in sicer se začno v ponedeljek, dne 21. t. m., kateri dan voli III. razred. V tem razredu je 2283 volilcev. Opozarjamo volilce n ar o d n o - n a pre d n e s t r a n k e , najse ne zanašajo drug na druzega, ampak naj gredo vsi volit. Ravno pri tako velikem številu volilcev se lahko zgodi kako neljubo presenečenje. V III. razredu jo letos mnogo novih volilcev in ker so socialni demokratje razvili jako živahno agitacijo, je potrebno, da pridejo volilci zanesljivo na volišče in glasujejo za kandidate narodno napredne stranke. Socialni demokratje so postavili kandidate, glede katerih upajo, da jih bodo volili tudi klerikalci in Nemci. Socialnodemo-kratični kandidatje so: D achs Ivan, usluž benec v Samassovi tovarni in gostilničar; Koman Fran, železniški strojnik; Kralj Henrik, železniški poduradnik; Mlinar Ivan, tiskar, in Pavliček Josip, tiskar. D achs je bil dolgo časa nemškutar, potem je postal klerikalec in je bil duša klerikalne gonje proti gasilnemu društvu, sedaj pa je zopet socialni demokrat. Kakor se vidi, je mož silno trdnega značaja in neomahljivega prepričanja. Pavliček je sicer češke krvi, a po mišljenju strasten Nemec in velik »turnarct, ki nikdar ne prikriva svojega sovraštva proti Slovencem. Ni nam znano, če se je mej socialnimi demokrati, klerikalci in Nemci sklenil kak kompromis, ali pa so socialni demokratje na svojo roko postavili kandidate, ki bi lahko bili kompromisni kandidatje. Na vsak način pa je dolžnost narodno naprednih volilcev, da z mnogoštevilno udeležbo protestujejo proti temu, da hoče socialno-demokratična stranka celo klerikalce in nemške turnarje spraviti v občinski svet. Volilci naj v ponedeljek pokažejo, da v Ljubljani še dolgo niso tla za take eksperimente, daje Ljubljana slovenska in napredna. — Volitev v delegacije bila je posebno pri Goričanih zanimiva. V dan volitve bila sta samo dva laška goriška poslanca na Dunaju, tako, da bi se bil moral dotični delegat izsrečkati, ako sta se volitve udeležila oba slovenska poslanca. Gospod Oskar Gabršček je to takoj izvohal, dasi so v garderobi bila zasedena mesta vseh laških goriških poslancev. Da bi prikrili odsotnost svojih kolegov, so na njihove kline drugi laški poslanci obesili svoje suknje. Gosp. Gabršček pa je kmalu pregledal to zvijačo, in začel je loviti g. dr. Gregorčiča po zbornici, da bi se vde-ležila volitve. Iskal pa je zaman, ker Gregorčiča na Dunaju ni bilo. Tako je prišel Lah v delegacije, a izvoljen je bil z dvema glasoma. Kaj poreče k temu kremenita naša »Gorica«? — „ Edinost" in slovensko cjZadaiišče. Slovensko gledališče v Ljubljani je prišlo, kakor že marsikdaj, v nekako stisko. Kakor v Zagrebu, tako je nastalo tudi v Ljubljani vprašanje: naj so li opera vzdržuje, ali ne? To vprašanje samo na sebi ni politično, in brez vsake potrebe se je pri zadnjem občnem zboru zapeljalo na polje, kjer naj bi n a r o d n o - n a p r e d n i stranki, in v prvi vrsti njenim zastopnikom v deželnem zboru pognalo cvetje pristnega nezaupanja. V zgoraj omenjeno vprašanje se ne spuščamo, le toliko pripomnimo: da je narodna napredna stranka slovensko gledališče do sedaj vzdržavala — mučeniki v odboru »dramatičnega društva« bi vedeli o tem marsikaj povedati! —, da ga hoče tudi v bodoče vzdržavati, in v ta namen zastaviti vse svoje moči. Pripomnimo pa tudi, da bi bila največja napaka, glediščno vprašanje prestaviti na politično polje, in da je bila tudi napaka, če se je na zadnjem občnem zboru gospodu štefetu nudila prilika, da je mogel loviti ocvirke za »Slovencev o« ponev. Te prilike pa ni smela zamuditi prismojena tržaška »Edinost«. Takoj je sprevidela, da se iz malega prepirčka, da zanetiti velik prepir, in sprevidela je tudi, da se pri ti priliki da veliko poleno vreči pred noge napredni stranki. Dala si je torej iz Ljubljane spisati tržaško klobaso, in na široko in dolgo nam razklada svoja vodena »mnenja«, za koje je tu pri nas nikdo vprašal ni. Ko je videla, da se je »Slovenec« polastil te stvari, razobesila je po starih svojih plotovih nekatere, ne posebno premišljene besede, ki so se baje spregovorile na občnem zboru »dramatičnega društva«. Pri koncu pa je njeno »menenje« popolnoma tako, kakor ono pobožnega »Slovenca«, ki je, kadar je le mogel, dušil slovensko gledišče. Mi se temu soglasju ne čudimo, čudili pa bi se, če bi ga ne bilo! Nekaj pa moramo tudi še pribiti: ako je »Edinosti« res kaj na tem, da vspeva slovensko gledišče v Ljubljani, potem ga naj ne jemlje v svojo zaščito! Teh tržaških zopernosti smo siti do grla! Te otročje neslanosti morajo presedati tudi najpo-trpežljivejšemu človeku! In to je, kar smo hoteli povedati! — Odkritosrčne besede. Znani politični akademiki, ki so spisali znamenito historično izjavo proti dru. Tavčarju, so posebno ponosni na neko pismo, koje jim je došlo od gospoda dra. Otokarja Rvbafa v Trstu. To pismo sedaj nosijo mladi gospodje s sabo, kakor nekako svetinjo, in vsakemu ga prečitajo, kdor jih poslušati hoče. V tem listu hvali gospod Rybar različne Ferjančiče in Zupančiče, ki so rodili omenjeno izjavo, potem pa pride k zaključku, da jo vsakega pravega SI o venca dolžnost, delati na to, da se uniči naša narodna in napredna stranka. Nam gospod RybaF s tem ni ničesar novega odkril: tržaška klika deluje že od nekdaj v ta namen; zategadelj smo se proti nji branili in braniti se hočemo tudi v prihodnje, dasi vemo, da je ta revna klika najmanj v stanu, nas uničiti. In tudi gospod Otokar se bode prepričal, da je na drevesu še mnogo črešenj, katerih ne bo dosegel, in naj se napenja še tako in naj še tako razteza svoje domišljavo telesce! — Občni zbor dramatičnega društva. Nadaljevanje prvega občnega zbora dne 14. t. m. se vrši prihodnjo soboto, dne 26. t. m. Odbor je sestavil spomenici na deželni zbor in občinski svet za povišano subvencijo. Ker je skranji čas, da se začne z engagementi, je pričakovati pri obeh korporacijah najnujnejše rešitve prošenj. Odbor »Dramatičnega društva« v slučaju, da se njegovima prošnjama ne vstreže, ne more prevzeti več vodstva in uprave slovenskega gledališča, pač pa ga bode še nadalje podpiral. Ako se naj opera in drama vzdržita, je dramatičnemu društvu poleg dosedanjih podpor potreba še vsaj 10000 K, sicer se mora gledališče sredi sezone nehati. Od vspeha spomenic je torej odvisna nadaljnja usoda našega gledališča. — Uršulinsko učiteljišče. Uradni list naznanja, da je naučno£mini-strstvo uršulinskemu učiteljišču v Ljub ljani podelilo pravico javnosti. Torej vendar! — 25letnica ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. Kakor nam poroča slavnostni odbor, so se razposlala vsa vabila. Če kdo po pomoti ni dobil vabila, ga prosi odbor, naj vendar pride. Vstopnice in program bo dobiti pri vhodu v dvorano. Slavnost bo, kakor smo že opetovano omenili, v nedeljo, dne 20. t. m. dopoldne ob 11. uri v zgornjih dvoranah starega strelišča in se vabijo na udeležbo vsi dobrotniki, prijatelji in podporniki ljudske in dijaške kuhinje. — Kdo je kriv? Piše se nam: Kaplan v šentjakobski fari v Ljubljani, znani Nadrah, je one dni zopet s priž-niče zlival svoj srd nad liberalno časopisje. To pot je liberalnemu časopisju očital, da je ono krivo, da so cerkve prazne, da vedno manj ljudi v cerkev hodi. V obče je pač res, da se ljudje čedalje bolj izogibajo cerkve in spoved-niče, to pa zategadelj, ker nečejo slušati hujskajočih političnih pridig, ker nečejo slušati surovih natolcevanj in ostudnih obrekovanj. To je gotova resnica, da na pr. v naši fari ljudje že kaj neradi hodijo v cerkev, kadar ima kaplan Nadrah pridigo, pač pa hodijo radi v cerkev, kadar pridigujeta od vseh strank spoštovana gg. župnik - kanonik Rozman in kaplan Ferjančič. Naj torej kaplan Nadrah ne podtika liberalnemu časopisju, kar je on sam zagrešil; ljudje ne izostajajo iz cerkve zaradi liberalnih časopisov, nego za to, ker so do grla siti hujskanja s prižnice. — Duhovnik z ,gajžlovnikomc. Te dni je v gostilno na Lavrci prišel kmet, ki si je bil že drugje svojo žejo tako korenito pogasil, da ni mogel prav varno stati. Mož je bil jako zgovoren in mej drugim tudi o nekem jako znanem duhovniku izrekel svoje zasebno mnenje, da je namreč ta duhovnik »pravi ptič.« Slučaj je nanesel, da je bil dotični duhovnik ravno v tem trenotku prišel v to isto gostilno in slišal kmetovo sodbo. Vsak človek bi se v takem slučaju le smejal. Ne pa naš duhovnik ! Ta je kakor divji planil na pijančka, ga zgrabil za suknjo in grozeč mu z debelim koncem »gajžlovnika« nanj vpil: »Precej povej, kakšen tič sem jaz«. Na srečo so priskočili drugi ljudje in preprečili, da ni mej duhovnikom in pijanim kmetičem nastal v javni gostilni pretep. Prepuščajoč čitateljem, da razmišljajo o »dobrem izgledu«, ki ga daje ta božji namestnik preprostemu ljudstvu, dostavljamo le željo, naj bi nam o tem slučaju razodel svoje mnenje ižanski župnik dr. Mau-r i n g. — Tržaški Brivec" je gotovo najslabši list, kar smo jih Slovenci doslej imeli v tem žanru. Ne le, da je vsebina do malega pod vso kritiko, tudi oblika, slovenščina, v tem listu je taka, da se ti jezijo lasje, ko bereš tako slovenščino! Da ima ta list sploh še kaj naročnikov, temu je kriva okolnost, da v ta list pišejo zaljubljenci, večinoma hlapci in dekle, kar se jim ljubi. Urednik »Brivcev« je — učitelj. To pribijemo posebno zato, ker je o ljubljanskih preparandih priobčil tako izboren epigram, da bi niti Prešernu ne bil v sramoto. Evo ga! »Na- rodovi« čitatelji strmite! »Preparandi ljubljanski — živijo lepo, — pijejo, kvar-tajo, — kolnejo grdo!« »Brivcu« pa kličemo: »Quosque tandem abutere patientia nostra?!« Ali ga ni v Slovencih založnika, ki bi nam oskrbel dober humoristični list, katerega res tako potrebujemo? — „Nafte verno ljudstvo". Iz Žužemberka se nam piše: Kakor gobe po dežju, tako rastejo Marijine družbe po deželi. Tudi pri nas imamo mlado Marijino družbo in ista že kaže svoje sadove. Kaj premore tista hinavska, pokrita molitev, to se vidi posebno pri članicah te družbe. Jeden slučaj naj navedemo, ki bode pokazal celo družbo v pravi luči. Vemo sicer nekaj lepih dogodbic, ki bi vzbujale pozornost, ali sedaj molčimo o drugih in naj le najnovejšo dogodbo omenimo. Ob vstajenju pri velikonočni procesiji šla je Marijina družba, seveda z medaljami in trakovi ter z družbenimi zastavami na čelu za Najsvetejšim. In glejte! Ko se je jela Marijina družba dolgočasiti, so se začele ženske lepo pogovarjati in procesija se je začela pretrgavati. Med presledki bilo je videti klerikalne fante pokrite ter z zapaljenimi cigaretami v ustih. Tako se je družbina procesija dalje pomikala. Tista trcijalska dekleta, ki imajo za vsako reč dobro nabrušen iezik, so pa to mirno gledala. Kaj se u;oče, saj so fantje Marijini, morda bodoči možje katere pričujoče ter-cijalke. To je pristni sad katoliškega vzgajanja! Gospod Žaubi, ali bodete morda utajili, da se je to godilo pod Vašim nad zorstvom, da ste vse to sami gledali in videli ta prizor?! No, taki so tisti, glede katerih ste pisali v »Domoljubu«; Naše verno — dobro ljudstvo — izjemo dela le par dopisnikovih prijateljev (»Narodovih«). Žalostno, pa resnično! — Deželna blaznica kranjska na Studencu. Piše se nam: Z ozirom na notico, priobčeno v št. 87. vašega cenj. lista pod zaglavjem »glas iz občinstva«, prosim, da izvolite sprejeti naslednje pojasnilo: Deželna blaznica kranjska, katera ima v najboljšem slučaji prostora odmerjenega za 180 bolnikov, šteje danes skoro 50 glav nad tem številom. Nič manj pa kakor blaznica, prenapolneni so tudi opazovalni oddelek in obe blaznici - hiralnici v Ljubljani. Vsprejeti je torej mogoče novodošle samo tedaj, če se kak prostor izprazni, bodisi, da kak bolnik okreva, ali da umre. Prvih je pa jako malo v na-pogled tega dejstva, da so se že davno vsi količkaj ozdraveli in izboljšani bolniki odpustili, ali pa poslali v domače občine, da se je moglo napraviti najpotrebnejšega prostora za nove sprejeme. Kar je torej danes v blazničnih prostorih, je vse tako, da ni v doglednom časi misliti na odšlo-vitev. Ako pa se izprazni kak prostor, tedaj se spopolni takoj z novim slučajem; kajti na to »ugodno priliko« čakajo nekatere občine že po cele tedne. Odločilna za sprejem novodošlih pa mora biti poleg »nevarnosti« brezdvomno misel, ali je bolnik obolel za akutno na novo n a • stalo in ozdravljivo boleznijo, ali je psihozo že davno prestal in je sekundarno dementen, in kot tak časih tudi razburjen. Blaznica je bolnišnica, kakor vsaka druga; njena prv a na 1 o g a je oskrbeti za ozdravljive bolnike; hiralnica, ki oskrbuje v normalnih odnošajih sicer tudi neozdravljive blaznike, pa je samo privesek blaznice - bolnišnice. V sedanjih razmerah, ko je vse prenapolnjeno, morajo gledati občine in sorodstva sama, kako shajajo s hirajočimi bolniki, na katerih brezdvomno nimaobčnost tistega interesa, kakor pri akutno obolelih in ozdravljivih. Kar se pa tiče »občne nevarnosti«, bodi povedano, da služijo blazniški zavodi še-le na drugem mestu misli: zavarovati bol nike in javnost; prva je in mora biti vsekdar: ozdravljenje. Sicer pa so na novo oboleli vsaj tako »nevarni«, kakor hirajoči razburjeni bolniki; ako se ima torej voliti med dvema jednakima, ne bo po razpravljanem težko odločiti se za ozdravljivega. Inače pa je tista občutljivost za »nevarne« bolnike v občinstvu povsekod pretirana. V vsaki žganjarni tiči več »nevarnosti«, kakor v katerikoli blaznici, in »nesreče«, zazname-novane po časnikih lepo preštete dokazale bodo s številkami, ali je več nesreč in nevarnosti se bati od »blaznih« ali od »normalnih« ljudij. Končno bodi še omenjeno, da ni podpisano vodstvo opustilo že neštetokrat ustmeno in z ulogami opozoriti merodajne kroge na to prenapol-nenje vseh zavodov in prositi jih nujne opomoči; ako se tem zahtevam ni ustreglo, za to ne zadeva vodstva gotovo nobena krivda. Na Studencu, dne 18. aprila 1902. Vodstvo deželnih blazniških zavodov: Dr. vit. BleivveisTršteniški. — Učiteljske premembe. Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Senožečah je povorjeno g. Franu P u n č u h u, učitelju v Vipavi; na njegovo mesto je prišel g. Henrik M ra vi jak. — Suplen-tinja na rudniški šoli v Idriji gospodična Katarina Jeschenag je definitivno nastavljena na tej šoli. — Umrli. V Moravčah je umrl fo tografski pomočnik 11 a d o Rovšek, brat ljubljanskega fotografa. — V Celju je umrl zdravnik dr. A. Gypl. — Iz Šiške se nam poroča: Spodnja Šiška šteje po zadnjem ljud skem štetju čez 4500, Zgornja Šiška čez 2000 prebivalcev, skupaj čez 6500 duš, in je torej za Ljubljano najbolj obljuden kraj na Kranjskem. Od leta 1890. se je zlasti v Spodnji Šiški prebivalstvo več kakor podvojilo. Zgradilo se je po potresu okolo 120 novih hiš in je stavbena delavnost tudi letos precej živahna. Na voglu poleg Knezove hiše, kjer je stala prej nizka le sena bajta, gradi letos g. Seidl lepo dvo nadstropno hišo z gospodarskimi poslopji; ob cesti, ki vodi mimo državnega kolodvora, gradi g. Foderl iz Ljubljane dvonadstropno hišo; projektirano pa je za le tošnjo stavbeno sezono še lepo število drugih novih hiš in hišic. Z ozirom na rapidno množenje prebivalstva začelo se je delovati na to, da se šiška odcepi od frančiškanske župnije, in da se ustanovi za Šiško posebna župnija. Kakor se sliši, obetajo dotične obravnave ugoden uspeh. Istotako so namerava ustanoviti za Spodnjo Šiško posebna ljudska šola in — kakor se sliši — utegnemo dobiti tudi električno železnico. Mi smo mi! — Požar. V Zg. Brniku pri Kranju je nastal v šupi posestnika Antona Ro-potarja ogenj, ki je uničil šupo in skedenj ter kajžo soseda Jakoba Hočevarja. Škode je 3000 K. — Posestniku Matevžu Adamiču v Sajevčah pri Senožečah je zgorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. — Surovi graški ,, akademiki". Svoječasno smo poročali, kako so brez vsakega povoda nekateri akademiki v Gradcu napadli nekega policaja, mu strgali obleko ter polomili roko in rebra. Zdaj se je vršila cele tri dni obravnava proti njim. Iz obtožnice se je izvedelo, da so napravili ta barbarski napad »za kratek čas« ter so že poprej vabili neko natakarico, naj gre ž njimi gle dat, kako bodo »biksali« prvega stražnika, ki ga srečajo. Pred sodniki pa je seveda upadel tem nacionalnim junakom pogum, da so se vsi po vrsti izgovarjali, da so bili popolnoma pijani ter se ne spominjajo prav ničesar. Dokazali so, da so spili oni večer po 20, da, eden celo 23 vrčev piva, potem pa še množico vina, konjaka itd. Sodni dvor jim je tudi verjel popolno pijanost, ter obsodil nekega S t i n g 1 a v 4 mesečni poostreni zapor, tovariši Burtscher, Schroder in P a c h e r - pa so dobili po 2 meseca zapora. — 1200 delavcev odpuščenih. Kakor smo že poročali, začeli so te dni delavci ladjedelniee pri Sv. Marku poleg Trsta štrajkati. Vodstvo ladjedelnice jih je pozvalo, naj pridejo pod starimi pogoji zopet na delo, a ker ta poziv ni imel uspeha, je včeraj odpovedalo službo 1200 delav cem. — Slovansko bogoslužje. Spletsko »Jedinstvo« poroča, da se je mej duhovščino v južni Dalmaciji začelo živahno gibanje za uvedenje slovanskega bogoslužja namesto latinskega. — Tovarna za vžigalice. Ljubljansko tovarno za vžigalice hoče njen lastnik za nekaj časa zapreti, ker se mu je nabrala velika zaloga blaga, proda se pa te vrste vžigalic le še prav malo. Kakor se čuje, se menda že danes odpove delavcem. Čim se zaloga vsaj deloma razproda, se tovarna zopet otvori. — Zaspani Ižanec. Suh, ponižen konjiček je vlekel danes ponoči skozi mesto na tovornem vozu svojega gospodarja domov. Na Turjaškem trgu zgubil je gospodarja, padel mu je bil z voza in spal na tleh tako dobro, kakor popred na vozu. Ko se je prebudil in streznil, je tekel za konjičkom, pa ga ni dobil. Ves preplašen je pritekel neki na policijo in prosil, da bi telefonirali za konjičkom, naj ga počaka, česar pa menda ni bilo treba, ker konjiček se je bil že sam ustavil pri gostilni, pred katero je že večkrat čakal na svojega gospodarja. — Zidarski štrajk bodemo s ponedeljkom najbrže imeli v Ljubljani. Zidarji zahtevajo, da se jim delavni čas skrajša za jedno uro, plača pa da ostane ista, kakor dosedaj. — Gospodična — fijakar. Fija-karski hlapec L. je včeraj zvečer poskrbel, da so se ljudje malo smejali. Sedež na kozlu je prepustil dvema »gospodičnama«, on sam pa se je vsedel v voz in puhal smodko. Gospodični sta pognali konja in voz je drdral po mestu na veliko veselje mladine, ki je upila za vozom »gospodična« — fijakar, koliko velja »fura«. — Povozil je v Gospodskih ulicah danes opoludne fijakar Jožtl Marolt 58 let staro gluho posestnico Marijo Jutherjevo iz Iške vasi št. 74. Ženica je na desni nogi poškodovana. — Nezgoda na ženitovenju. Pod tem zaglavjem smo poročali, da so v nedeljo ženin, nevesta in ženinov sin padli v greznico. Naprošeni smo konstatirati da se to ni zgodilo c. kr. finančne prokurature slugi, g. Jos. Slancu. — Mejnarodna panorama. Ta teden, od 20. do 26. aprila, bo prišlo na vrsto jako zanimivo ogledovanje raznih parnikov, ki vozijo navadno iz Cux-havena, (pravzaprav iz Hamburga, kajti Cuxh&ft-n je samo malo pristanišče, rekli bi v, predmestje Hamburga) v razne kraje po celem svetu, največ seveda v Ameriko. Kako so barke zgrajene, notranje prostore, sobe, razne prizore na krovu parnikov, vse to si lahko ogledamo ta teden v panorami. Na stotine naših rojakov odlazi vsako leto Hamburg in odtod v Ameriko, a jih to veliko stane, — mi si pa moremo v mejnarodni panorami privoščiti enak »špas« za 40 vinarjev. — Mestna blagajna. Zaradi snaženja uradnih prostorov bo mestna blagajna ljubljanska prihodnji ponedeljek za promet s strankami zaprta. — V areni „Narodnege doma" gostovala bo te dni krotiteljica levov in se producirala s sedmimi levi. Poleg tega nastopijo še vsake vrste drugi artisti Družba je bila pred kratkim v Gradcu in je sedaj v Mariboru. Kakor posnemamo iz listov, so prudukcije povsod obujale veliko zanimanja. Družba ostane v Ljubljani od 22. do 27. t. m. — Afera v kazini. Glede demonstracije v kazinskem salonu povodom predvčerajšnje varidte-predstave moramo lojalno kostatirati, da je prišel uradnik tabačne tovarne g. Adenau danes k nam in nam dal častno besedo, da on ni ne sikal ne žvižgal, ko se je hrvatsko pelo. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanska od 6. do 12 aprila 1902. Število novorojencev 16 («=23'7°/08), mrtvorojenci 4, umrlih 17 (=25'2°/oo)i mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za jetiko 5, za vnetjem'sopil-nih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=35 2 %), iz zavodov 9 (=52 9%! Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ušenom 1 oseba. • Najnovejše novice. Schalk-VVolfova afera se še ni rešila. Wolf je na mesto odklonjenega zastopnika poslal dr. Bayerja. — Novo gledališče na Dunaju. Mestni svet je dovolil stavbo gledališča v tretjem okraju. — Pet hiš se je porušilo v Potenzi vsled zemeljske plasti. Trideset družin je brez strehe. — Lakote je umrlo v tatarskem kopališču v Šemahi 5 žensk, kojih trupla so ravnokar našli. — I z najditelja zrakoplova Hermana Gasi j a so zaprli zaradi guljulije in ponarejanja podpisov nekega vojvoda in pruskega vojnega ministra. — Ropar Mu-solino, najpopularnejši italijanski ropar sedi te dni pred porotniki v Lucci. K *MT Oalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 89, dn6 19. aprila 19P2. obravnavi je prišlo 80 časniških poročevalcev. Roparja bo jedva pregovorili, da je prišel k obravnavi v jetniški obleki. — Kuga v A 1 e k s a n d r i j i. Pojavila sta se dva slučaja kuge. Parniki od tam so podvrženi petdnevni kvaranteni. — Ruski pisatelj Glep Ivanović Uspenski je umrl. — Od vislic v 6 mesečni zapor. V Zadru je bil nedavno neki Fr. Matic radi umora svoje žene obsojen v smrt na vislicah. Te dni pa se je vršila revizijska obravnava ter je bil Matic obsojen le v 6 mesečni zapor. * Zločini in nesreče. Grof Henrik Edmund Potočki je bil aretiran na Dunaju radi goljufije. Pred par leti je podedoval dva miljona, a zapravil jih je v kratkem. Potem je začel goljufati in »pum-pal« končno celo natakarice in perice. — Ogrski veleposestnik Akusij pl. Nagy je bil aretovan radi ponarejanja testamentov! — Skoraj vsi uradniki ruske kazenske kolonije Sahalin so toženi radi goljufije, falsificiranja, tatvine itd. Delali so solidarno in napravili tudi zločine proti nravnosti. Na čelu je stal polkovnik Muravicki. — Po Berolinu je divjala minuli teden grozovita nevihta. Toča je vse vrtove pobila; jedna hiša se je podrla in ranila dve osebi. — 521etna vdova Janicke je živela 14 dni brez jedi. Našli so jo kakor mrtvo v postelji. — V Himbergu pri Dunaju je eksplodiral bencin. Težko ranjena sta bila dva delavca. — Služkinja Marija Schon v vasi Stanovici je bila iz službe odpuščena. Iz maščevanja je zažgala hišo svojega gospodarja. Pogorela pa ni samo ta hiša, temuč cela vai. — V Dunajevu Galicija) je pogorelo 22 hiš. — V Irkohami na Japonskem je vladal grozovit vihar ob morskem bregu. Pravijo, da je par tisoč ljudi ponesrečilo. * Prestop bivše srbske kraljice Natalije h katoliški veri je na srbskem dvoru napravil najmučnejši utis. Kralju je to novico sporočil francoski poslanik. Ko je kralj prečital dotično brzojavko, je vskliknil: »To je zadnje dejanje v žalostni zgodovini moje rodbine; moja mati me nikdar več ne vidi; jaz nimam več matere«. Časopisje stoji na stališču, da se je Natalija že davno odtujila Srbiji, kateri je provzročila mnogo zla s svojim spletkarstvom in s svojo neznosno prepir-ljivostvo, in da Srbe torej čisto nič ne briga, kake vere da hoče biti bivša njih kraljica. Pogreb pisateljice Baum-berg. Pogreb dunajske pisateljice Baum-berg, ki se je usmrtila vsled bede in užaljene časti, je bil uprav veličasten. Udeležilo se ga je vse osobje jubilejskega gledališča, mnogo drugih igralcev in pevcev, pisateljev in pisateljic. Dva voza sta bila prenapolnjena lepih vencev in šopkov. Na grobu je krasno govoril podpredsednik nemško-avstrijskega pisateljskega društva. * London. V Londonu je 70 tisoč tatov, ki so policiji znani, med tistimi pa so organizacije, ustanovljene po uzoru delniških društev, ki plačajo svojim članom dividende. Vse se natančno zabelje-žuje v bukve in iz čistega dobička s« podmituje policija ter se plača rodbina »ujetih tatov«. ' Štrajk radi poljuba. Naduči-telj Muncie v Indiani v Ameriki je po-jjubil učenko, gospodično Mence. Radi tega je šolska oblast zahtevala, da mora učitelj odstopiti. Kajti kakor hitro so ostale učenke izvedele o njegovem »junaštvu«, so vprizorile štrajk »v znamenju sočutja«. Učitelj bode tožil šolsko oblast na plačilo odškodnine in trdi, da je učenko le »očetovski« poljubil. On je oženjen in ima šestero otrok. ■z ljubosumnosti. Iz Felds-berga javljajo, da je čuvar poslopij kneza Liechtensteina, JosipLorbeer, ustrelil najprej svojo ženo, potem še samega sebe smrtnonevarno ranil. Govori se, da je storil to iz ljubosumnosti. Drugi pa pravijo, da je pričakoval Loorber, da ga odpuste, ker je bil velik pijanec, in zato se je tudi skoraj ustrelil. — Ostavljena ljubica. Iz du-navskega kanala so potegnili te dni 20-letno šiviljo Josipino Wagner, ki se je usmrtila radi nesrečne ljubezni. Imela je ljubavno razmerje z nekim kočijažem, razmerje ni ostalo brez nasledkov, zato je sililo dekle svojega ljubimca, naj jo poroči. Ker se je kočijaž branil, se je dekle usmrtilo. ■ * Belgija, katero ravnokar premetavajo notranje politične burje, je za polovico manjša kakor češko kraljestvo, iteje 6,745.000 prebivalcev in ima velikansko trgovino in razsežno obrt. Bruselj, glavno mesto, šteje 600.000 prebivalcev. * Ker mu je žena pridigovala. Posestnik Frid. Eacher na Dunaju je nedavno vso noč prekrokal ter se vrnil domov šele zjutraj. Žena ga je sprejela skrajno neprijazno ter mu — v postelji sede — brezkončno pridigovala. Eacher je nekaj časa odgovarjal, končno pa mu je bilo že vse preneumno, zato je vzel revolver ter ž njim ženi požugal, češ: »Če ne boš tiho, te ustrelim!« A revolver se je sprožil, kroglja je zadela zid, a odletela in ranila ženo pridigovalko na roki. Escher se je nato vlegel, in ker je bila žena tiho, takoj zaspal. V soboto pa je bil obsojen na 300 kron globe, ker je bil nepreviden z nevarnim orožjem. Žena je moža pri obravnavi krepko zagovarjala in tudi dekla je pomagala gospej, da bi rešile gospoda večjih posledic nesrečnega »kroka«. * Zakonska drama. V Prije dorju v Bosni je živel ribič šaro Komusar s svojo ženo v neslogi, ker je bila žena nezvesta. Ko je prišel nekega dne Komusar domov pijan, ga je žena, katero je tepel, ranila z nožem. Nato sta se ločila. Žena je šla k svojemu ljubimcu v Samski-most stanovat, mož pa je ostal sam. V ponedeljek sta prišla žena in njen ljubimec v Prijedor ter šla tudi v neko gostilno. Za to je izvedel Komusar ter ju šel iskat. Ko sta prišla na ulico, je zabodel najprej ljubimca, nato pa tekel še za ženo ter jo tudi zabodel. Oba sta obležala na mestu mrtva. ' Ali bo svet zblaznel? Dr. W. B. Fletcher, strokovnjak duševnih boleznij v Indianopolis, trdi, da po 200 letih, t. j. v šestem rodu od sedanje dobe, bodo stanovali na zemlji zgolj blazniki. Drug enak strokovnjak sicer priznava, da se število brezumnikov sicer množi, osobito v velikih mestih, a sedanje zdravljenje blaznikov je tudi popolnejše, nego v prejšnjih časih. Zato naj si baje n« jemljemo toliko k srcu nesrečne osode svojih potomcev! ' Čudak je bil v Sittenu (v dolini Rhone) umrli odvetnik Germanier. Ljubil je barve, zato se je oblačil vedno pisano. Njegova obleka je bila sestavljena iz raznih barv. Hlače, nogavice in rokavice je nosil navadno vijoličaste, površnik je imel zelen, višnjev, črn ali rumen. Na klobuku je imel zelen trak, dežnik ali solnčnik pa je bil oranžno rumen ali rožnate barve. Ko je začel bolehati, se je nosil črno. Potsm je umrl. Otroci so ga imeli radi. * 13 biljarov si je naročil cesar maročanski iz Evrope, Amerike in Avstralije. Cesar naroča same take biljare, na katerih so se odlikovali razni šampi-joni. Potem, upa, bo tudi sam znal, napraviti 150 do 300 poenov, kajti sedaj ne naredi baje nikdar več kot dva. Čudna slika. J. K. Huvsmans pripoveduje v svoji knjigi »De Tout« : V cerkvi St. Etienne v Beauvais sem našel na steni čudno sliko : na križu je visela postava v ženski svileni obleki, na glavi je imela zlato krono, na bradi in pod nosom močne brke, na obrazu črno krinko in otekel trebuh. Huvsmans je vprašal, kakšna je to svetnica, in je izvedel, da je to sv. Wilgeforta. Bila je baje hči sicil-skega kralja ter se je imela omožiti s portugalskim princem. A ona ni marala za zakon, ker je obljubila »večno čistost«, zato je prosila Boga, naj jo napravi grdo. Njena prošnja se je izpolnila, takoj ji je zrasla močna brada in ji otekel trebuh. Ženin se je z gnusom odvrnil od nje, a razjarjeni oče jo je dal pribiti na križ. Na Francoskem časte in na pomoč kličejo to svetnico zlasti one žene, ki imajo hude može, VVilgeiorta izprosi baje pri Bogu, da taki možje kmalu umrjejo. Na Francoskem jo imenujejo tudi Vierge-Forte, na Španskem je znana pod imenom Liberata. Nemci jo nazivajo »Heilige Kumernis«. V Pragi je »sv. Staroste« kip v kapucinskem samostanu na Hradčanih in praška legenda ve povedati, da iz njene noge kaplja dišeče olje, ki celi rane. * »Človekoljubna iznajdba". V Metah napravljajo nemški častniki poskuse z novo puško, ki ustreli baje tri-stokrat v minuti. Taka puška nadomešča torej 40 navadnih strelcev. Iz Nemškega se sploh razširjajo po svetu »najplemeni-tejše« iznajdbe. * Luna mrkne 22. aprila, in sicer popolnoma, pri nas bo pa le delno mrk-nenje videti. Začetek ob 6 uri 17 minut, popolno mrknenje ob 7. uri 25 minut, konec ob 8. uri 52 minut. Ob 10. uri 2 min. izstopi luna iz zemeljske sence. Mrknenje se bo videlo v zahodnih delih tihega oceana, v Avstraliji, Aziji, Evropi, Afriki in v izhodnem delu atlantskega oceana. Luna izide ob 6. uri 50 min., torej še pred začetkom popolnega mrknjenja. * čudna blazinica. Bavarski kralj Ludovik I. se je rodil 25. avgusta 1756 v Elzaciji. Njegov oče je bil princ Maks iz rodbine Zw»ibriicken, boter pa Ludovik XVI. Princ Maks je malo dni po rojstvu svojega sina pregledaval svoj polk grana-dirjev in se je jako začudil, ker vsi njegovi vojaki so bili obriti. Že se je kazal mrak na njegovem čelu, ko izstopita iz vojaške vrste dva podčastnika, ter vzro-čita poveljniku malo blazinico za novorojenega princa, ki je bila napoljnjena — z brkami grenadirjev. Maks se je prav od srca zasmejal temu originalnemu darilu svojih vojakov ter naročil, naj se blazinica takoj položi v zibelko malega princa. * S socialnega polja. V »delavskem domu' v Bernu se je vršil 30. marcija švicarski strokovni kongres. Strokovna zveza ima sedaj 30 zvez s 16.000 člani, dohodkov 126.597 frankov in izdatkov 123.840 frankov. Aktivno premoženje je znašalo koncem 1901 1. 8750 fr. Od izdatkov so znašale samo podpore za stavkujoče črez 81.000 fr. „Arbeitcrstimme", glasilo zveze, ima 4000 naročnikov. Stavk je bilo v obeh letih 55, konfliktov v splošnem pa 117. I Končno se je tudi sprejel ostri protest proti colninskim zahtevam švicarskih agrarcev. — Zgornjesleškim rudarjem se je mezda reducirala od 5—10%. — V Ducheovu sta bila dva rudarja zasuta. — V Ostravi je vstopila V rudokop voda 2*50 m. visoko. Trije rudarji so utonili. * Policist zabodel človeka. V Plznu se je dogodil 14. t. m. grozen slučaj. Delavec Ivan Suda, ki je bil ta dan pri naboru, je prišel vinjen v stanovanje svojih starišev. Ker mu je bilo slabo, je šel zopet na zrak, pred hišo. Tu pa je padel proti oknu in je razbil vse šipe. Tedaj sta prihitela 2 policista, Suda se je skril pred njima v kuhinjo. Mati njegova je prosila policista z vzdignjenima rokama, naj pustita sina v miru, ko vendar ničesar storil ni, opominjala ju je njih otrok ter moledovala, naj se je usmilita. Mejtem se je skril Suda v malo sobo poleg kuhinje ter je zaprl vrata. Policista sta pa razbila steklena vrata in sta šla z golima sabljama v temno sobo nad Sudo. Policist Sulenc je zabodel Sudi sabljo v prsa in skozi hrbet. V petih minutah je Suda umrl. * Za oslovo senco. Na Dunaju je prišel k redarstvu sobni slikar Fran Miiller, ter je naznanil trgovskega pomočnika Karola Kristiana, da mu je zlomil 21/., cm dolg noht, kateremu vsekakor ni dobiti para. Miiller je dejal, da je pričakoval za svoj noht najmanj 1000 K nagrade in je zahteval, da mu Kristian to škodo povrne. Ker ni našel policijski uradnik na Mullerju nikake telesne poškodbe, je svetoval možu z najlepšim nohtom, naj se obrne na sodišče, ki se bo menda res v kratkem bavilo s to grozno afero. Društva. — Strelski klub „Triglav" ima svoj redni sestanek v torek, 22. aprila t. 1. »pri Ribču« v Kurji vasi. Sklicatelj: Matjok, vulgo Florjan. — Kolesarstvo v Kamniku. Piše se nam iz Kamnika, da se ondotno »Slovensko kolesarsko društvo za Kamnik in okolico« zaradi nebrižnosti članov raziđe; misli se potem ustanoviti »Slovensko kolesarsko društvo Grintovec« za mesto Kamnik. — Društvo „Zvezda" na Dunaju naznanja, da bode meseca maja t. 1. še le drugo nedeljo, to je 11. maja društvena zabava s koncertom in sicer v dvorani »Ressource«, Dunaj, I. Reichs-rathsstrasse št. 3 — (za palačo državnega zbora). Mesece junij, julij, avgust bodo društveni popoludanski izleti in sicer: 1. V Maria Enzersdorf, v nedeljo 1. junija; izlet vodi g. Drag. Dolenc; 2. v Ober S t. Veit, v nedeljo 6. julija; izlet vodi g. Rudolf Malic; 3. v I r e -nenthal, v nedeljo 3. avgusta; izlet vodi g. Vinko K r u š i č. Od meseca septembra t. 1. počenši bodo društvene za- bave zopet na Dunaju, v dvorani »Ressource«, I. Reichsrathsstrasse št. 3, in sicer vsako prvo nedeljo vsakega meseca (7. septembra, 5. oktobra, 2. novembra, 7. decembra itd.) K*r jt* društvu »Zvezda« namen: izobrazba, zabava v pristno slovenskem duhu ter podpiranje udov, kar do-sezaj društvo s predavanji, podukom v raznih strokah, petjem, glasbo, gledališkimi predstavami itd., oklenilo se je »Zvezde« toliko vrlih Slovenk m Siovencev na Dunaju in okolici, da je dosedanja dvorana postala pretesna. Odbor je zato oskrbel večjo pa tudi lepšo dvorano. Da bode ta polna, prosi odbor, da društvu ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in da pridobi vsak ud še enega ali več udov za društvo. Na ta način bode »Zvezda« še bolj prospevala pod zmagonoanim naporom: Naprej zastava Slave! Književnost. — ,,Popotnik", pedagoški in znanstven list ima v svoji 4. št. sledečo vsebino: 1. H. Schreiner: Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. 2. Dr. Jos. Tominšek: O pradomovini naših črk. 3. Dr. Fr. Ilešič: O izvirnosti Slomšekovih mladinskih spisov. 4. Fr. Suher: Počitniški tečaji v Jeni. 5. M. Heric: Kako je učitelju delovati, da se otroci tudi zunaj šole lepo in dostojno vedejo. 6. Iv. Sega: Pedagoški utrinki (LI.J. 7. Razgled. Listek. — Pedagoški paberki. Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. aprila. Gospodska zbornica je volila danes delegacije in kvotne deputacije. Ob dveh popoldne se je sešel v parlamentu ministrski svet, ki se je bavil tudi s počasnim nadaljevanjem proračunske debate Danes sta potekla ravno dva meseca, kar se je začela proračunska razprava, a še sedaj je popolnoma negotovo, kdaj bo končana. Vlada sili na to, naj se skrči kontingere zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru. Gorečica, napenjanje, riganje glavobol, močno srčno utripanj s, nespečnost, občasno b juvanje i so večinoma znamenja pokvarjene želodčne in črevesne delavnosti, katerih ne smemo v nemar puščati. Da se ta zla ustavijo ah odstranijo, zato se priporoča pitje rogaške slatine „Tempelquelle", ki se sploh tudi od zdravnikov zoper te bolezni zaukazuje. Rogačka ,Styriaquelle je močnejša, sme se pa le perijodično piti. (925) NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE Ifl. v crevih bolne otroke 23 moka za obroke W 1268 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cbiiim tinitnra za lase katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. t steklenica z navodom 1 H.. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—8) Deželna lekarna Milana Lsustaka v Ljubi.-ni, Resijeva cesta šl. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožef evega j ubil mostu. Zahvala. Društvo kranjske hranilnice je pri svojem letošnjem občnem zboru ljubljanskemu prostovoljnemu društvu votiralo zdatno svoto 1000 K. Po naročilu odborovem se slavni kranjski hranilnici za to velikodušnost in zdatno podporo najtoplejše zahvaljuje (935) načelnik. Ludovik Štricelj. Mateorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. _ Stanje ! H I Čas opa-! baro-3 ! zovanja , metra 'v mm. a e 2 3 Vetrovi Nebo 11 18. 9.zveCer j 737 8 19. 17-zjutraj j 739 5 „ 2. popol. "38 8 125 sr. sever 85 I si. svzhod 18'0 'sr.8vzhod skoro obi J d jasno jj jasno o Sredama včerajšnja temperatura 14"0*, nor-male: 10 2V' Dunajska borza dne" 19. aprila 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10175 Skupni državni dotg v srebru .... 10150 Avstrijska zlata renta....... 12040 Avstrijska kronska renta 40/* .... 99 60 Ogrska zlata renta 4°/0...... IIS'95 Ogrska kronska renta 4°/0..... 97"65 Avstro-ogr8ke bančne delnice .... 1597"— Kreditne delnice......... 677-— London vista.......... 24"'40 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35 20 mark............ 23 45 20 frankov........... 1908 ItaliiansKi bankovci........ 9315 C. kr. cekini........... 1128 t Blflaf Tužnim srcem javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod Radoslav Rovšek večletni fotografski pomočnik pri svojem bratu Davorinu po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v dobi v3 let, danes ob pol 5. uri zjutraj v svoji rojstni hiši v Gaberji pri Moravčah, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo, dne 20. t. m. ob treh popoldne na pokopališče v Moravčah. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Moravčah. Priporočamo dragega rajnkega v blag spomin in molite?. Gaber je pri Moravčah, 18. aprila 1902. Andrej Kovšek, oče. — Katarina Kovšek roj. Vozel, mati. — Andrej, Davorin, Anton, Štefan, iTlakso. Ludovik Ko v Mrk, bratje. — kntika Kovšek, sestra. — Marija Kovšek roj. Pogačnik, VI»-rlja Kovšek roj. Hastek, 1'anl Kovšek roj. Kos, svakinje. — Marija, Darko, Dunlea in Mlrlra Kovšek, nečaki. (947) Teško prebavljenje - v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje : do jedij, zgago itd. dalje katari v sapniku, lizenje, kašel zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se naravnaš aBkaEična kisisns po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (30—3) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena Kathreinerjeva o < Kneippova sladna Kava 17 Sreča! Zakaj se ne vrne slika? ,930 Dr. Friderika Leng-isl-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (828—2) Dr. Friderika Xiengiel-a mm Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. = Izšla je brošura: ===== ■ oj klerikalizmu I * Dobiva se v „Narodni Tiskarni".* o Cena 10 vin., po pošti 13 vin. Mlad trgorsti pomocnur zanesljiv in spreten prodajalec, sprejme se v trgovino s specerijo in železnino Zaloška cesta štev. 15. n Stanovanja. Oddajo se (824 -3) štiii posamezne meblovane sobe za gospode v Gradišči št. 14. Vpraša naj se v prodajalni Rimska cesta št. 8. Nova hiša obstoječa iz 5 stanovanj in dveh kleti ter je pripravna za gostilno, se iz proste roke proda. Poleg hiše je tudi 300 sežnjev zemlje. Več se izve Vodovodna cesta št. 171 (spadajoča v Spod. Šiško). (890 —2; sprejmem s I. majem t. I. za notarijat v Trebnjem. Dr. Andrej Kuhar (914-3)_cj(r. notar v Žužemberku. 200 stolov- kupi (933-1) £uka j(abat v Zagorju, Zaslužek. I Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje, sploh vsi. ki reflektirajo na postranski zaslužek od 5 do 10 kron na dan, naj dopošljejo svoje naslove pod ,,0. R. 12" poste restaute, Brno, Moravsko. Proda se z dobro idočo gostilno, ledenico in hlevom, lepimi stanovanji, več za trgovino primernih prostorov, ali pa tudi manjša nova hiša z vrtom v sredini manjšega mesta na Kranjskem. Naslov pove upravmštvo „Slov. Naroda-. (942—1) V poslopju meščanske bolnice. Vstop m Dadncga trie t*. Posararjev i«-«. Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Danes v soboto zadnja razstava: Velezanimivo potovanje 1> o At g «. ol It. Naj nihče ne zamudi ogledati si to velekrasno serijo. Od nedelje 20. do vštevsi sobote 26. aprila bo razstavljeno: Ogledovanje parnikov, ki s potniki odplujejo iz Coxhavena-Hamborg. Otvorjeno vhuU dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od i». ure zjutraj do ». ure /vffrr. (934) OB yffiSKi MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 4'/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 b. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 63 05 39335934 Damsko kolo1 dobro ohranjeno (angleški sistem) se po ceni proda. Vpraša se pri Kirbisch-u. ssr Mož ~S3 30 let star, oženjen, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, dobro izurjen v pisavi, i*če službe v pisarni ali kaj enacega. Ponudbe na naslov: Antonija Pavšek Begunje, Gorenjsko. (948—1) SI Svoj iiustrovani cenik klobukov za dame in otroke pošljem čast. odjemalcem brezpl-žno. (893-2) kitice naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture za neko najstarejših menjalnic in sicer za spečavanje postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačevanju na obroke. Najvišja provizija, predplača, eventuelno stalna plača. Ponudbe pod šifro „E. O. 8711" naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (866—2) pristno izvirno Izcnsko pivo v steklenicah Iz plzenske meščanske pivovarne V PlznU (843-4) «1«» 1»I pri Staeul-u trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v £jubljani. Ferdo Primožič mizarski mojster Ljubljana, Gradišče, „pri Cenkarju" se priporoCa slavnemu občinstvu (916-2) za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave. Preskrbujem in polagam parkete iz prve kranjske tovarne Frana Kotnika na Vrhniki. OffOVOr med hribolazci! Pipar: Prijatelji, katera pijač'ca zdi se Vam vedno še najboljša? Plpar: Dobro — uganili ste. (863—9) Piparin zbor: Zato pa, prijatelji, pijmo ga Cvekov brinovec iz Kamnika. "Saj Išče se malo rabljen aparat za izdelovanje sodovice novejšega sistema. (909-3) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Specijalitete fine im, novu dobavljene priporoča (415—52) Edmund Kavčič Prešernove ulice, Ljubljana. PoStne pošiljatve 5 kil franko. i2nn žeiizns^ Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Cdfcoa i« IJa'bijau« jnž. kol. Projih cenah. Ceniki brezplačno In post-(32) nine prosto. (16j V restavraciji na južnem kolodvoru v Ljubljani se bode točilo od danes naprej vsak dan (918—2) eininghausovo # bavarsko (mona-kovsko) pivo. # Z velespoštovanjem Jakob JCafner restavrater na juž. kolodvoru v Ljubljani. Zaradi preselitve trgovine in velike zaloge se prodaja od danes naprej *kava t pod lastno ceno ter priporoča to ugodno priliko (902—3> z odličnim spoštovanjem Jvana lonich Ejubljana Jlorijanske ulice štev. 1. Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašie za podklad«; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfir.. sipalnice za sladkor. 4-« komadov skupaj samo 6-80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ■Moikwnl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to briiHno garniture, ki je posebno prikladna kot |ir«'iiraHiio svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vgako boljše KOMpodarMlvo. Dobiva se edino le v (211—13) A. 1.1K$C'.IS*ib:KC.-» Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr.19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Clmtllnl prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). !*#.%■ I eeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu. Or. Kamilo Boh m. okrožni in tovarniški zdravnik. Učenca sprejme. (919-2) 2s/l. ^od.lrra.jše3s. "brivec. Sv. Petra cesta štev. 35. Dvoje citer dobro ohranjenih in izborno izigranih je po ugodni ceni na prodaj pri Alojziju Xi£Liri*ezičič-u Dunajska cesta št. 32. Citre so od najglaaovitejše lirme ter »Luftresonanc« sistema. (945—i) Spretnoga »X<* krojaškega pomočnika ♦>X* za že koto #> ■ sprejme takoj ■ ♦ JFranc Kraigher, krojač Ljubljana, Kongresni trg štev. 5. Istotam je na prodaj tudi dobro ohranjena (943—1) $r ^ krojaška poč ^ # s 6 železi za jako nizko ceno. "CTradno dovoljena (939) posredovalnica stanovanj in služeb ^■3T"«i «3«naa Gospodske ulice št. 6 priporoča ln nameHea le boljše službe iskajoče vsake vrste za Ijjuhljano ln drugod. — Potnlnn tukaj. Kataneneje v pisarni. Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Luxus-kartonaže za 3(očevce in branjevce z južnim sadjem. --*{MJ*"- 5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „ „ „ z najboljšimi vrstami 25 „ razpošilja (941—1) Viljem Fuder Terezin (Theresienstadt) Češko. „Uotranjske posojilnice" v Postojni kateri bode dne 25. aprila 1902. leta, popoludne ob 2. uri v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) ravnatelja, b blagajnika, o) kontrolorja in (949) d) dveh namestnikov. e) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilni vdeležbi vabi častite deležnike najvljudneje ravnateljstvo. Fotograf 1.3 ICl ■ ■ ■ Ilir icni atelije na sv. Petra cesti št. 27 Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše M. Pakič Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. ^ i j 4 A A Josip Reich \ likanja sukna, barvarija in % kemična spiralnica na par r $ Poljanski nasip — Ozke ulice št, A t 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča ^ dela. Postrežba to6na. — Oene nizke. * k. T v ^tw ^Br^r -^r- -gr-^r--^ ^ KM m * ' -i.&aajfc jmu^»taf n. m m. ~ r ^ ». mm m*> J 1 mgm ^ Ljubljana, Židovske olice. štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. zalogo klobukov najnovejše facone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko lO ubijana,: Stari trg št. 11. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejske ulico štev. 16 ] (v Trnove m) 17 f ^| izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne S I tfSr sode ~S^Q f 1 po najnižjih eenab. ^ ^ Enpnjs in prodaja staro vinsko posodo. J Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše". Dobro vpeljana troj arij a -sco na deželi na Koroškem, v čreslovine jako bogatem kraju se radi rodbinskih razmer proda brez ekonomije. Pismena pojasnila (nemški) daje Mat. Schmidek, Donavice pri Ljubnem (Leoben). (889— 3) rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-16) Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Vr. Kejnlit, LJubljana, Pred skofljo it. **. Svojo bogato zalogo vsakovrstnih najnovejših priporočam slavnemu občinstvu — po nizki ceni. — Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. jPeter Eeršt6^ zalcg-a irx tvcrnica vo zov ur Šiški pri Ljubljani. Premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele-zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (češko). Govori, poje in se smeje v vseh Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutaJo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje mamo Fernolsndt čreveljsko črnilo; za svetla obutala namo Fernolenut creme za naravno usnje. Dobiva se povsodl. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. TovarnlšUa zaloga: (103—15) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime V9"St. Fernolendt/W C. kr. ^?£priv. Grammophon je najboljši mrtovni govorilni aparat. Sliši se na 3(X) m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Grammophon-Automat «»« v katerega se vrže 10 vin , je najboljši vir dohodkov za «|«-HliI*»e. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo ne čuje v daljavo, zlat-ti na prostem. Ploiire Irilricu s-uiitlji« v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudolf VVeber, urar JLfnbI|ana, Stari *«-cg M«. „Trmmpli" sledilna ognjišča za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—6) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini. Tovarna štedilnih ognjišč »Triumph4 S. Goldschmidt & sin Meln na f-orenje AVMtrijnlicm. Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gtirtel, na Dnnaji ali (1115—35) An t B Robelz, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. (554) Premiirano z zlato kolajno 3 (a) na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902. Dobiva se povsod. Škatljice po IO, IG in SO vinarjev. Natakarica n.a račun. (931-2) sprejme se takoj na deželi blizo Ljubljane. Kje? pove upravništvo »SI. Naroda«. Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293—20) Anton Deghenghi lesni trgrovoo „pri iigovcu" v £jubljani, Dunajska cesta. Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V maju in septembru še ceneje. ^926-1) ww Krapinske ZZZ Toplice na Hrvatskem. Od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Topilce" oddaljene za eno uro vožnje, 30J do 35' R. ^orke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in članski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri isklji, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna to-pliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za tennis-igre itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibu8ih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Bro-Sure se di.be v vseh knjigarnah. Prospekte in pojas da pošilja kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do konca oktobra. 3Ioja pristna knlinska voda, destilovana po izvirnem receptu iz-najditelja. mojega pradeda, je znana v vseh delih na zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko: ^u/ecat cA&zJpZSlf- Jih. Kolin. Ivan Marija Farina Jiilichs-Piatz št. 4. Patentovani zalagatelj Nj. Apost. Veličanstva Frana Josipa I., cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov. Lekarni Pleeoll. Majr, drogerija Hanr, dalje II. Menda, Alojzij Pemrhe, Fd. TJ »lir. -2788—9) opisnice z lastno fotografijo po svoji metodi izdeluje v 10 minutah v velefini platinasti izpeljavi (929-2) Oskar Jhurm, fotograf Eattermannov drevored. Rdeč leseni paviljon. Otvoritev kegljišča! @5&g® (940-1) V nedeljo, dne 20. aprila t. I. otvori se v gostilni „Uojeuie" na Tržaški cesti St. 13 * lepo urejeno kegljišče * koje se med tednom tudi odda kegljaškim družbam. — Istotam se vidi in sliši muzikalni automat, t. j. koncertni »Gloria Orchestrion« na elektriko, ki igra vse instrumente. Z odličnim spoštovanjem Vinko VojeviČ, gostilničar. w Tepli grelce Toplice n« r^remjsltcm. Dolenjsko, železniška postaja Ntraža-Topllee. Sezona «» «i M. maja do oktobra. Temperatura, od g. dvor. svet. prof. dr. Ludwiga na Dunaju analizovanega vrelca je 37° C, enako vpliva kakor Gastin ali Pfaffers v Švici. Bazen. Oddaljene močvirne in blatne (lužne) kopeli. Novozgrajena zdraviliška hiša z jedilno, biljardno in čitalnično »odo. — Udobne sobe za tujce od 1 K višje. — Prostor za tenis-Igre in kegljišče. — Prekrasni naravni park. — Prospekte dopošilja brezplačno (876—2) zdraviliško ravateljstvo. Razpis. Okrožni odbor Velenje razpisuje službo okrožnega zdravnika s sedežem v Velenju. Dohodki od strani dežele in okrožnih občin znašajo 1267 kron ; v nadalje pri-skrbuje stalni okrožni zdravnik zdravstveno prakso za okrajne uboge, za kar se njemu od okrajnega odbora Šoštanj 400 kron plača. K nastavi je potreba : 1.) Avstrijsko državljanstvo ; 2.) dokaz pravice izvrševati zdravniško prakso ; 3.) nravnostno spričevalo ; in 4] znanost obeh deželnih jezikov. Prošnje s potrebnimi prilogami naj se blagovolijo dopošiljati do 10. maja 1902 naravnost na okrožni odbor Velenje. (835—2) Josip Kovač 1. r. Josip Skasa 1. r. predsednikov namestnik. predsednik. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 yriporoCa svojo velikn zalogo gotovih obisk za gospode in dečke, i8 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ljubljana, Stari trg št. 28 urar.lricovrez zlatnino in Mrebrnlim In z vsemi opliriiliui predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. e«»0. Srebrna cilinder rem. ura od gld *V— • Ceniki zastonj in franko. Mehanik asi ■ I H WHwillIS stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra-vila izvršuje dobro ln ceno. ■aT* Vnanja naročila se točno izvrše*. ~ajaj MODERCE fiafaofeo po životni mn za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi @ © ® ® @ priporoča @ @ ® @ ® v Ljubljani, Glavni trg ® m štev. 17. m ® Skladišča za modno blago, pozamantrija, trakova, čipke, avileno blago, parilo, a a a a m klobuka za dama. tkana In kratka roba na dabalo In drobno, a a a a ■ HENRIK KENDA Ustanovljeno Brata Eberl 1842. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva Cesta Št. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika Izblrka dr. Sohoenfeld-ovib barv ▼ tubah ta akad. si tearje. Zalojtra 6oploev ca pleskarje, slikarje ln eldarje, stedilneg-a mazila ma hrastove pode, karbolinejtt itd. Posebno priporočava si. občinsv/a najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj« šobnih tAl pod imenom ..Rapldol " Priporočava se tudi al. občinstva az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 93 Tržaške linoleum-preproge/dolge šotne & preproge in predloge'k umivalnikom l7 Ant. Krisperju. Sladoled ledovo kavo in ledovo čokolado (846 - 3) priporoča kar najbolje L.Kirbisch-eva slaščičarna. Naročila na zunaj izvršujejo se točno. L LiiseF obliž za tnrisle. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. ===== Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. obliž za turiste pc KI 20. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnlk. (621—7) Zahtevajte Luser-jev K sezoni K sezoni O) O) m «0 N £ 9 O C o> .2, priporočam svojo bogato zalogo putk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na ja^r trocevne puške 311 katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročite in poprave točno, sobdno in najceneje. Z velespoStovanjem (105—16) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Velikanska pesa kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri (368—11) Petru Lassnik-u v Ljubljani Marijin trg ot. I. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna h I Sa zlatnln IVIost (Br(lx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . glđ. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 130 Nikelnaati badilec.......... „ 1*96 Moja tvrdka je odlikovana e c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč Ln tisoč priznalnih pisem. (2758—36) U*j£~ IlMttrovam* katalog ■■«fo«v~ im poštmimt prmttm. primerna liirmska darila ^M|po najnižjih cenah! Največja in bogata zaloga zlatnine in srebrnine najnovejše mode < kakor je slav. občinstvu že obče znano. Velika izbera finih koles, šivalnih strojev ter namizne oprave iz kina- in pravega srebra. Vsa popravila se hitro, točno in z jamstvom izvrše. Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko. Friporoeam se z velespoStovanjem aj^ (iu-29) jran čuden Mestni trg št. 25, nasproti rotovža. Pozoi I Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejse tovarna za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Url*en i niče najnovejše sestave, kakor s patentom proti znarz- liiil. s priredbo, da brizgalnica na olie strani Jemlje in meee votlo: „univerzalko'S prikladno za male občine, ista se n o si ali vozi; parnenrlza;alnlee,« odonose, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevaža r. je gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279-6) gaar- Cen-ilce pcSilja.rxa.o Torezpla.eaa.o 1». poštnin.« prosto. Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten fortland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede* tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno* Priporočila ln spričevala raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (W4-d Z= Dunaj, I,, Itlasimilianstrasse B» = K hanu Godcu! Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno v Slomškovih ulicah v kisi g. Vineenclja t »mernika st. 19, nasproti mestne elektrarne. — Točil bodem izborna dolenjska, Istrska in štajerska naravna vina od Jožefa Lavriča, kakor tudi puntigamsko mareno pivo. Moja obče znana dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili je vedno na razpolago. Pri gostilni se nahaja tudi lep, volik in senčnat vrt. Od sedaj naprej bode vsako nedeljo in praznik plesna veselica. Za mnogobrojni obisk se priporoča (811-3) Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik nagega zavoda in zaradi tega tudi ni opravičen, prevzemati denarja za premije na naš račun. Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili glavno zastopstvo za Kranjsko gospodu Franu Rojniku v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 21 in prosimo,_naj se vsakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem ,CONCORDIA' liberško - brnska vzajemna zavarovalnica. Generalno zastopstvo na Dunaju. na g. Fr. Rojnika. (869—3) Lekarna # „pri orlu" -v lijnbljanl. Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik ■s o s > -o I -S •2 oo ■He- priporoča: •S?« I 2-Ss-S I SJ.9 a § » .S *c2 o S « w bo O ®-j •g «2 2 °>a .Ui T?oo a g "o 0 J- S" lal^iji-||S § Jh u o o Tt c o ,13 ►r' o a eS rt £CQ 'o "O . ® »rs . "C Mlif • M 2 - CD S N © o .•"•«-. -»TJ • v-g-S IJ «5 a J •o O a x3 _ "3 S S MiMiaaa*a4aaaa1fff>fjaffftfTy Stari trg št 21. Glavni trg št 6. Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Prodaja moke In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stari trg štev. 32. Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 3 R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št 5. 17 Pljučne bolezni, kronični kateri in Jetika ozdravljivi. Na medicinskem kongresu je konBtatoval prot pl. Leyden, da je v nemški državi okoli 1,200.000 Jjudij stalno bolnih za jetiko in od teh jih umrje na leto okoli 180.000 za to strasno boleznijo Ker vsak Človek vdihava vase skoraj dan na dan tuberkulozne bacile (provzročitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, če bi telo ne proizvajalo tvarine, ki uniči bacile, preden mu morejo Škodovati. Ta tvarina se nahaja v pljučnih žlezah, ki zo predložene pijačam ter ae neprestano bojujejo z bacili in le, ako te žleze vsled prehlajenja, prahu itd. ali vsled nadaljnjega in močnega uhajanja bacilov ne d lujejo več nastopi bolezen Ker pa so te žleze tudi pri živalih z isto nalogo kakor pri Človeku, priSlo se je zlahka na to, da se s pomoCjo živalskih žlez, nalaSČ zato pripravljenih podpira naravo v'boj proti bolezni. Ta teorija se je izkazala izborno pri stotinah praktičnih zdravniških posknsov. To sredstvo se napravlja iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom „ar. Moli; nnmnoT Vladalrn". Vsaka tablica tehta 0 23 gr. ter sestoji iz 006 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 0 20 gr. mlečnega Bladkorja. Gospod dr. M. v 91. piše: Porabljajoč Vas Glandulen pri jetionih bolnikih v rasnem stanju, sem se prepričal, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sredstva. Gospod dr. A., Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležio pomanjkanje sape, skoraj nie veC mu ni treba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta. Gospod CJ. Heltia. Uspeh Vaših Glandulea-ovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tudi je splošno zdravstveno stanje prav dobro, za kar se imam edin le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela najnaniSega vspeha. . Gospoda prof. «, 9. in V. M., H. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolesni, ko se je poprej že zaman poskuSalo z raznimi drugačnimi sredstvi, z dobrimi uspehi Bolezenski pojavi, kakor vroCnica, kaSelj, poteDJe, izmečki, slabi tek itd. so polagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajSem ali daljSem zdravljenju odpustiti kot ozdravljeni. Gospod M. S. v JfNHenu. Pred 4'/» leti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljSala, temve:| shujšala Vsled teh ostrih lekov obolel sem Se na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki 'so obupali nad menoj. Ko sem porabil nekoliko sto Glandulen ovih tablic, sem že opazil zbolj Sanje dobil sem tek ter se telesno jačil. Po porabi tisočih tablic so bila moja pljuča povse ozdravljena in dobil sem nazaj svoje nekdanje zdravje. Plonrliilnn izdeluje kemična tovarna dr. Hsfhsannovlh aaatatedniaiov v Neerana (Saksonsko) ter je dobiti v raznih lekarnah, kakor tudi v zalogi K. Fratn^rjeve lekarne, c. kr UlanUllIcll dvornega založnika Praga »OS/111. v steklenicah po 100 tablic k 660 K, 60- tablic k 3 K. Obširne broSure o zdravljenju ter poročila zdravnikov in ozdravljenih bolnikov poSilja tovarna na zahtevanje gratis in franko. Varujte se brezvrednega ponarejanja. b (362-2 Proda sa dobro ohranjena obleka za ca. Več se izve: II. nadstropje. Salendrove ulice št. 6 (868 - 4) Kašelj utolažijo preizkušeni in fino okusni (8i4423) Kaiserjevi b prsni bonboni. f\~7 § (\ natarako overovljenih /14X11 "Pričeval Jamči ia ajotov im i tu vsprli pri ku.lju, liripa- vuHtl, katarju in zaaliženju. Mestu teb ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v LJubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni MIlana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevie. Zastopnik za Ljubljano in okolico: Avgust Agnola v Ljubljani. Potovalec izveden v trgovini s špecerijskim in kolo) nijalnim blagom, star 25 let, vešč sloven-ščine, nemščine in laščine, poznat pol Kranjskem, Štajerskem in Primorskem! išče službe proti stalni plači. Ponudbe pod naslovom MPotovalec" upravništvu »Slov. Naroda«. (907- CI3> f Ljndevit Borovnik pUHkar v Borovljah (Ferlaea) na % Karoiiketii se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih 1 pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pu&ke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Ilaatro-(96) vani oenikl laitoaj. (15) The Gresham" Št. 1727. zavarovalna dražba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Dunaj, I., Giselastrasse št. 1 v htal društva. Društvena aktiva dne" 31. decembra 19C0................ kron 184,387.703 — Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1910........... . „ 33,357.497-— Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe (1848)........................ , 405,307.367- Med letom 1900 je druStvo izpostavilo 5556 polic z glavnico........ „ 50,898.-267— Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je »The Gresham" do dne" 31. decembra 1900 založilo vrednostnih papirjev v znesku (936—1) nom. kron 21,039.000*-pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko vila nasproti »Narodnemu domu". „Andropogon" (Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poiskat a) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zabrani Ispadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. # Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. # Glavna zaloga in razpodiljatev v Ljubljani pri gospodu Vabo Petvicić-u. \T zalogi imata tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trn-koezy v 1 Juhljanl in g. A. Kant v I4ranjl. Dobiva se tudi v IVovean nirsfu v lekarni „prl nnarelju". rreprcdajalci jsojpTaat. (506—7) Natečaj. (946 1. V izvršenju zaključka občinskega zastopstva z dne 18. novembra 1901 (proračunska razprava za leto 1902) razpisuje se tem potom natečaj za mesto občinskega Mljemerca (geometra) ki bo imel nalogo, izmeriti in preceniti občinska zemljišča, pridobljena od občinarjcv izza zadnjih izmerjenj v občini Kastavski, ter v pridruženih občinah Berguda, Lisa.. Skalnica in Studena, a eventualno tudi Klana, Letna plača zemljemercu je določena na 2000 K (dvatisoč kron). Prosilci naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu obč. glavarstvu do 15. maja 1902 ter naj z izpričevali dokažejo svojo starost, pristojnost, katere šole in kako prakso so iz vi šili, dosedanje vedenje in službovanje, z dokazom, da so vešči popolnoma hrvatskega jezika in pisma v uradovanju. Glavarstvo občine Kastav, dne 17. aprila 1902. načelnik: Jelušić. -&| Založena 1847. |f& »&| Založena 1847. [jffr Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 16 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. i i •i Predaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam J. S. Benedikt 17 Ljubljana, Stari trg, tik moje :lavne prodajalne na voglu« Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska oesta priporoča svojo največjo zalogo vaeh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvaliteta po nizkih oensh. v žepnih in stenskih arah so vodno v zalogi. Popravila sa Izvršujejo najtočneje. laaaei paw Hgg^ggBggBgH Optični zavod J: P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: „Luč v žepu!" SiK.unih ostankov redno veliko v zalogi. Za pomladno in f poletno sezone se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv Ljubjani x x x vopitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtenijt pastalna prosta. Važno! z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustna vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f otoarraliene aparate in potrebščine, kirurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinajšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 16 Ooiastv. fconces. oddaja strupov. 2Kaa sfe 1 vi m f «~ posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soltter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvr&uits o se točno in solidno. Drogerija A nfnn KailC Ljubljana, Šelen!)urqove ulice št. 3 HMM—a— —— Franja Meršol fflg; priporoča svojo bogato zalogo pričetih, ln izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln ris arije se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Alojzij 11 UraP7ITI0r P^aja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev 1] l\l dUsilllCi Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop d f orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju. Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. ! Fran Bergant Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. nasproti cerkve av. Jakoba priporoča svojo Na debelo. trgovino. Na drobno. Špeclfalitete s Doma žgana kava. e S i Sunke in salame. I Garantirano pristen rum, I konjak, ruski čaj ter I raznovrstna južna vina. ^ i i i ♦ 1 ■ : ■ l ♦ l i t Z dravilišče z mrzlo vodo *JJ5Ss£: DpS,a»lektoplice Kamnik, Kranjsko. Prospekti se na zahtevo dopoiljejo. (867—2) -OVI šivalni stroji PŽST so najboljši. ~S£3Q To sliči sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela s nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim. Pfaffovi šivalni stroji *SVSK ^SBbi Pfaffovi šivalni stroji ^Sr^***1 đ0ttaa> in za obrtne namene. Pfaffovi šivalni stroji "^S™^' S poučuje brezplačno Pfaffovi šivalni stroji ~g^S*-%S2£ jamstvom za 10 let. .\iliee nuj ne zamudi pred nakupom si osjledavtl I* Ta f To * r šivalne stroje. Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg F. TSCHINKEL. Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše. (170—14) M, žavS Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kron. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. Mestna hranilnica ljubljanska na. Mestnem tr*^xx zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolnilne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog- jamči poleg- lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog* popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ~£S£Q (13—16) JU Od vseli zdravniških veščakor priporočan Robin-prepečenec (mlečna beljakova hrana) najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke. I Cena zavitku (V* k) 80 h. j V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejčih znanstvenih vešeakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni. Usak dan se razpošilja na deželo. Kadar se naroči 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis in franko, katero Vam dopošlje: Tovarnas (927-1) M. Cabek sin, Dunaj X., Laxenburgerstr. 28. »toj!! v gostilno K!aixx? Si Resljeva cesta št. 20. Ljubljana. Resljeva cesta št. 20. i$ ifit Tam je vsako nedeljo in praznik zabavna (038—1) £ |9j Začetek ob 4. uri. plesna VGSellOBa Vstopnina prosta, jjj ^ K obilni vdeleibi vljudno vabi znani stari (JŠtajer-Francl". JS?» Jlp» ?|K3^«V» JJK aft3S69SC9SC9SC7wi*wZ fWi JSfl JSK 5W» *¥v 3W* «V» 7Wi 3W* *WZ o«lili : F. Groschl I A. Kane, drog. I Jožef Kordin C. Holzer i C. Karinger Anton Krisper Ivan Jebačin Mihael Kastner! Peter Lassnik Anton Ječminek i Edmund Kavčič Kari Lexander Anton Korbar Kham & M urni k A. Lilleg T. Mencinger A. Šarabon M E. Supan 1 Iv. Perdana nasl. Viktor Schiffer j A. Sušnik, F. Tr. Rudolf Petrič M. Spreitzer dina, J. Tonih Karol Planinšek Anton Stacul Uradniško - kon. , J. C. Roger Fran Stupica sumno druStvo EJled : Oton W61fling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R.: Radovljica: L. Fiirsager,Friderik CrnomlJ: Andrej Lackner, Karol Engelsberger. Homan. Oton Homan. Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Sodražica: Ivan Levstik. Draga: P. S. Turk. Lož: F. Kovač. Skofja Loka: E. Burdvch M. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. i Mirna: Jos. Schuller. J Žigon. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Slška: J. C. Juvančič. Kamnik: Anton Pinlar, Fran Škofu. Travnik: G. Bartol. Šubelj. Novo mesto : Kussel & Končan, Trebnje : Jakob Petrovčič. Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, | Adolf Pauser. i Tržič : Fr. Raitharek Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. i Polhov Gradec: J. Ana Leben. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Kostanjevica: Alojzij GaG. | Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe- Vipava, Vrpolje. Fran Kobal, Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. rin, G. Pikel. Vrhnika: M. Brilej. Radeče: J. Trepečnik, I. občno Zagorje: R. E. jMihelčič, Jan. radeško konsumno društvo, J. Miiller sen. ' Haller. (836—15) Žužemberk: Jakob Dereani. Dr. Rose balzam iz lekarne B. F BI VU\K II-Ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešuj očega in milo od vaj a-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku. varilo! -mm Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zalejrn: lekarna B. Fragnerja v Pragi,0 ^Č!^:** ..pri črnem orlu" Praga, Malš Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja ss vsak dan. = Proti vpoSiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-8) ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -m ■m ■m *1 -m M ■m ■m ■m -m ■m e^r „3( Amerikancu !" je geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Tam bode v zalogi raznovrstno 6 H*-» _ x, U1 - M t i -trozornost oictcgo za nantGf svilnato* ? pa zlasti obuja ^ ttC. ?a So^%a2!2 f velikanska zaloga preprog kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse. kar se je kedaj videlo. fr fr w w C f E- C fr i f W C m- w m m c ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v isdaiftteli in odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavčar. L—fari— in tisk »Narodna tiskarne« 3494 ED 96