Leto VIII, it. 218 Ljubljana, četrtek 15. septembre 192? Cena 2 Oin mm libaja ob 4. Stane mesečno Om «5*—; sa iao> icmatvo Din 4tr— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Ster. 5/1. Telefon št. «073 in 1804, ponoči ttuli St. »034. Rokopisi se ne tpaiajo. Dnevnik prosveto in politiko UpmBtm, Ljubljana, Praternov* aUes it. 54. — Telefon M. »036. »Mestni oddelek j Ljubljana, Preiei-nova ulica it - Telefon St. ««ca Podrutnid: Maribor/ Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poitaem ček. zavodu s L)ub-(ana »t II.M • Prah« čisto 78.180. Wien, Nr. »05.»* Ljubljana, 14. septembra. Sirom Evrope se v zadnji dobi ponavljajo izjave, izražajoče naziranje, da je bodoči mir Evrope odvisen v prvi vrsti in predvsem od tega, kako se bo v posameznih državah reševalo vprašanje narodnih manjšin. Svetovna vojna je s svojim izidom pripomogla narodni ideji do zmage. Narodne države, bodisi da so se ustanovile na novo, ali izšle izdatno povečane iz bojnega ineteža, so živa priča, kako mogočno se je v Evropi razmahnilo narodno gibanje, ki je postalo poglavitni državotvorni faktor. Svoboden narod v svobodni samostojni državi, to je bil cilj narodne politike na našem kontinentu in dosegel se ie domala povsod. Ostale pa so narodne manjšine. Evropska politična karta bo pač vedno ostala taka, da bodo manjšine neizogiben atribut sleherne države. Zakaj nemogoče je potegniti meje med državami tako, da bi se povsod ujemale z narodnostno mejnico; preveč so se narodi tekom stoletij pomešali na mejnih predelih, tako da bi bilo treba izvršiti prava preseljevanja narodov, ako bi hoteli odpraviti pojm manjšine. Neprijetnosti, ki jih donaša manjšinski problem, skušajo danes v Evropi zmanjšati s tem, da se pusti manjšinam čim širša kulturna avtonomija. Vedno bolj uvidevaio države nujnost liberalnega reševanja manjšinskega problema in zato so se tudi manjšine v takih državah lažie prilagodile obstoječi situaciji. V nasprotju z vsem tem je Italija. Ne Ie da je jugoslovenska manjšina ostala v Italiji zaradi italijanskega imperializma, ne pa morda iz zemljepisnih nujnost i prekomplicirane razmejitve, — Italija se vrh tega danes od vseh držav v Evropi po svoji šovinistični politiki napram manjšinam. Vse, kar sc ie dogodilo našim soroja-kom onstran državnih meja od požisra tržaškega Narodnega doma pa do najnovejših persekucii. izdaja eno in isto brezobzirno voljo, uničiti za vsako ceno narodnost našega življa, vzeti mu kulturne organe in ga tako preparirati za končno italijanizacijo. Leto za letom, mesec za mesecem prihajajo z one strani enake Jobove vesti, brez pre-stanka ista poročila o. najbrezobzirnej-šem preganjanju vsega, kar izdaja ju-goslovensko narodnost. Imena vasi se morajo spremeniti v italijanska, priimki se poitalijančujejo, vse to naj priča že na zunaj, da so okrog Gorice in Tolmina. okrog Postojne in Idrije, pri Reki in Trstu prav taki Italijani, kakor v Kala-brui ali Siciliji. Ali harbarski šovinizem se ni ustavil morda pri vnanjosti. Odpravil je naš jezik iz šol popolnoma in napravil, da spoznava deca našega rodu samo tuj jezik, da ne bo znala čitati in pisati v svoji materinski govorici. Ah vse to ie šlo fašistični gospodi še prepočasi. Sedaj, ko je vzela jugoslovenski manjšini že vse možnosti normalnega duševnega razvoja, je posegla še po zadnjem, kar še ima. po najnedolžnej-šem društvenem življenju. Po vrsti se razpuščajo društvene organizacije, ki so jih imeli naši sorojaki, pa tudi če se niso niti najmanj pečale s političnim udejstvovanjem; dovolj je. da so slovenske ali hrvatske, smrtno obsodbo so si zaslužile že s tem. Vsakdo, kdor se je le malo uživel v strukturo sodobne civilizacije, ve dobro, da so ravno društva oni faktor, ki je ogromno pripomogel k popularizaciji kulturnih pridobitev, duševnih vrednot in v silni meri povzdignil občo civilizacijo. Da je danes evropska civilizacija na tako visoki stopnji, da sodelujejo vse plasti narodov na njej, temu so osnova v ogromni meri baš društvene institucije, ki so postala poglavitni organi sodobne družbe. Italijanski fašizem, ki ponosno trka na kulturno vrednost Italije, gre kakor neuki barbar v dobi preseljevanja narodov preko tega. Uničuje skromna društva po bornih kraških vaseh, raz-pušča pevske zbore in konfiscira imetje, ki so ga društveniki nabran s čebe-A ličjo marljivostjo od ljudi, stremečih k prosveti. Uničuje po vrsti naše liste in hoče očividno doseči, da ne bi več prišla našim rojakom pred oči v rodnem jeziku tiskana beseda. ■ Fašizem tedaj tira napetost med narodi do skrajnosti. Njemu ni do sporazuma, njemu je do uničenja naše nesrečne manjšine. Delo fašistične Italije je v popolnem nasprotju s stremljenjem sodobne evropske kulture, je tedaj reakcionarno in mora propasti prej ali slej. Fašizem sam nas sili v odpor, zakaj bilo bi znamenje nezrelosti, ako bi mirno gledali, kaj se godi danes v našem Primorju. Mi vidimo in slišimo, dasi v momentu ne moremo drugega kot opozoriti kulturni svet na nezaslišani barbarizem fašistične Italije. Gospoda v Rimu se moti, če misli, da to rtič ne tehta: zgodovina je pokazala neštetokrat, da je ni opasnejše stvari nego vztrajati v nasprotju z vsem stremljenjem časa. Fašizem dela to in nemogoče je, da bi se mu to ne maščevalo. Kdo bo Vukičevičev naslednik Živahnejši tempo v razpletu politične situacije po povratku kralja in dr. Marinkoviča. — Med gg. Davidovicem in Vukičevičem je sporazum nemogoč. — Radič in Pribičevič za načrt g. Davidoviča. — Dr, Ninčič bodoči vodja radikalov vladuje prepričanje, da ima največ izgledov na sestavo bodoče vlade šef demokratske zajednice g. Davidovič, ki Beograd, 14. septembra, p. S povrat-kom zunanjega ministra dr. Marinkoviča iz Ženeve je stopilo vprašanje bodoče vlade v odločilen stadij. G. Davidovič in njegovi tovariši so bili doslej zelo rezervirani, ker so-čakali na g. Marinkoviča, da v njegovi navzočnosti sklepajo o nadaljni taktiki. G. Marinkovič dosedaj ni podal o bodočem razvoju državne politike še nobene izjave, zato se pa s tem večjo napetostjo pričakuje, kako stališče bo zavzel. Predvsem je glavno vprašanje, ali se bo pridružil tezi g. Davidoviča ali tezi g. Vukičeviča. G. Davidovič. kakor po-vdarja tudi še današnja «Pravda», trdi, da je Vukičevičeva vlada samo volilna, imenovana samo z nalogo, da izvede volitve. Davidovič je že tekom svojih volilnih govorov podčrtaval. da so demokratski ministri vstopili v vlado samo zato, da bi omogočili čim svobodnejše volitve. Predsednik vlade g. Vukičevič pa je neprestano naglašal, da je njegova vlada delovna in bo ostala tudi po 11. septembru. Kljub ostremu odporu opozicijonalnšh politikov in g. Davidoviča, g. Vukičevič vztraja pri svojih trditvah in jih tudi noče ublažiti. Dogodki najbližjih dni morajo v tem pogledu situacijo razčistiti, vsi politični krogi pa so mišljenja, da mora zmagati teza g. Davidoviča. ker ona edina odgovarja parlamentarnim načelom. Situacija je v ostalem že tako daleč dozorela, da nihče več ne računa z možnostjo, da bi ostal še nadalje na krmilu vlade g. Vukičevič. Vsa politična javnost govori in piše samo o novi kombinaciji, ki naj nadomesti sedanjo vlado. Značilno je, da še vedno splošno pre- predstavlja v novi Narodni skupščini najmočnejšo parlamentarno skupino. Njegova vlada, ki bi jo tvorili poleg demokratske zajedice samostojni demokratje in radičev-ci in ki bi jo podpirali tudi pašičevci, bi razpolagala v Narodni skupščini s 190 glasovi, torej z veliko večino. Ta kombinacija se pretresa z vso resnostjo in jo tretirajo tudi vsi vodilni politiki. Sprva se je sicer domnevalo, da je taka kombinacija nemogoča, češ da je malo verjetno, da bi bilo mogoče sodelovanje med SDS in HSS, vendar pa vedno bolj prevladuje prepričanje, da je na obeh straneh dano razpoloženje, zlasti še, ker imata obe stranki dovolj vzroka za skupen nastop proti režimu dr. Vukičeviča. Med radikali samimi vlada še vedno velika razdvojenost. G. Vukičevič vabi k sebi vse poslance, o katerih meni, da bodo šli brezpogojno ž njim. Mnenja je, da lahko računa na 94 poslancev, proti-vladni radikali pa zatrjujejo da jih nima niti 80, a da se bodo še od teh gg. Uzu-novič, Trifunovič in Vujičič s svojimi prijatelji najbrž tudi odločili proti Vukičeviču. Kot naslednik g. Velje Vukičeviča se imenuje dr. Ninčič, o katerem se misli, da bi bil edina osebnost, ki bi lahko zopet združil vse radikale in ki se obenem založi za nadaljevanje koalicije z demokrati. Po jutrišnjem povratku kralja v Beograd ter po avdijenci gg. Vukičeviča in dr. Marinkoviča je pričakovati, da se bo kmalu pokazalo, v kaki smeri se bo razvijala politična situacija. Dan konferenc in sestankov Politično življenje v Beogradu je oživelo. — Posvetovanja demokratov in obeh radikalnih skupin. — Demokratski ministri soglašajo z g. Davidovicem. — Sestanek med gg. Davidovicem in Pribičevičem Beograd, 14. septembra p. Danes opoldne se je z orijentekspresom vrnil iz Ženeve v Beograd zunanji minister dr. Marinkovič, za jutri zjutraj pa je napovedan prihod kralja in njegove rodbine. Zato se začenjajo sedaj tudi politični dogodki mnogo živahneje in hitreje razvijati in razčiščenja sedanje zamršene situacije je pričakovati že za prihodnje dni. Da stojimo tik pred odločitvijo, se kaže tudi s tem, da so se že danes zbrali v Beogradu skoro vsi vodilni politiki. Davidovičevci in pašičevci so danes ves dan razpravljali v svojih klubih. Tudi vukičevičevci so imeli v ministrskem predsedstvu dolge konference. Ob 11. je pozval g. Vukičevič v ministrsko predsedstvo ves radikalne ministre in imel z njimi nad dve uri trajajočo konferenco. Po seji so bili vsi udeleženci zelo rezervirani in so odklonili novinarjem vsako izjavo. Ni pa dvoma, da so razpravljali o proti njim naperjeni akciji g. Davidoviča. ki postaja tem bolj nevarna, ker se vedno bolj kaže, da se ž njo solidarizirajo tudi demokratski ministri. Iz vrst g. Vukičeviča zagotavljajo, da radikali ne bodo forsirali rekonstrukcije vlade in da kljub ojačenju demokratske stranke pri volitvah ne bi mogli pristati na to, da bi odstopih demokratom še kako nadaljno ministrstvo. V političnih krogih se trdi, da hoče g. Vukičevič s takim postopanjem forsirati razcep demokratske stranke, računajoč s tem, da se bodo demokratski ministri uprli zahtevi Ljuba Davidoviča, naj odstopijo in tako pospešijo krizo vlade. Tekom popoldneva je posetil dr. Marinkovič g. Vukičeviča in imel z njim dolgo konferenco. Nato se je sestal z g. Davidovieem ter ga informiral o svojih razgovorih s predsednikom vlade. Takoj nato se je g. Davidovič sestal z g. Pribičevičem. V političnih krogih so fi sestanki vzbudili veliko pozornost in najrazličnejše komentarje. Splošno se računa, da bo šele jutrišnji dan prinesel več jasnosti. Za jutri dopoldne je sklicana konferenca demokratskih ministrov. Za popoldne ob 5. je napovedana seja min. sveta, na kateri se bo vršila razprava izključno Ie o političnem položaju. V nekaterih političnih krogih se celo domneva, da bo že na tej seji vlade padla končna od-Iočitev o nadaljnem razvoju notranjepolitičnega položaja. Radičevo odprto pismo Vukičeviču Zagreb. 14 septembra, n. Stjepan Radie je naslovil danes na gosp. Vukičeviča kot notranjega ministra odprto pismo, v katerem naglaša, da je po aboliciji znanega proti njemu naperjenega procesa 1. 1925. bilo izročeno pozabi j enju vse, kar se je prej godilo. Kljub temu pa_ drži gosp. Vukičevič kot notranji ministri vso takrat pri njem zaplenjeno korespondenco, kakor njegov prednik Boža Maksimovič. Med to korespondenco je tudi ček na 100 dolarjev in več dolarskih čekov na manjše zneske. Stjepan Radič poriva notranjega ministra, naj mu, še predno bo zapustil svoje mesto, vrne to korespondenco, ker se gotovo zaveda, kako se označuje človeka, ki neupravičeno drži tujo svoji no v svojih rokah. Delovni blok v zagrebškem občinskem svetu Zagreb. 14. septembra. n. Danes popoldne od 5. do 8. zvečer se je vršila konferenca predstavnikov vseh skupin v novo iz-voljenem občinskem svetu, izvzemši radi-čevce in komuniste. O seji je bil izdan komunike, v katerem se naglaša. da so zastopniki Hrvatskega bloka. SDS in davido-vičevcev kooferirali o bodočih poslih komunalne uprave. Z druge strani pa se zatrjuje, da se je na tej konferenci v glavnem -az-pravljalo o vprašanju delovne večine v zagrebškem občinskem svetu ter da so SDS in Davidovičevi demokratje pristali na to, da podpirajo Hrvatski blok v vseh vprašanjih, glede katerih bo predhodno med njimi dosežen sporazum. 2000 letna kultura! Gorica, 14. septembra, o. Prefekt je razpustil Bralno društvo na Št. Viski gori. Društvo je obstojalo že 41 let Razpuščeno je bilo tudi Bralno in pevsko drštvo »Jasna Poljana* na Policah pri Cerknem. Gorica, 14. septembra, o. «Goriška Straža» poroča v svoji današnji številki, ki je bila zaplenjena, da so oblasti razpustile tekom zadnjega tedna še 11 katoliških prosvetnih društev na Goriškem Dr. Marinkovič o odnošajih z Madžarsko Budimpešta, 14. septembra, d. cA z Est» objavlja razgovor svojega poročevalca z ju» goslovenskim zunanjim ministrom dr. Ma« ri-nkovičem o odnošajih med Jugoslavijo in Madžarsko. Dr. Marinkovič naglaša v svoji izjavi, da deluje za zboljšanje odnošajev med obema državama. Dne 20. t. m. se prično v Beogradu nova pogajanja. Akcija lorda Rothermerea ni napravila v Jugosl«« viji nobenega vtisa (!?). Glede madžarske narodne manjšin« je dr. Marinkovič nagla« sil, da mu je ljubše 500 zadovoljnih Ma« džarov, kakor pa 100 tisoč posrbljerrih in 400 tisoč nezadovoljnih Madžarov. Princ Karol ne bo vložil priziva zaradi očetove oporoke Bukarešta, 14. septembra, s. Bivši presto« lonaslednik Karol je poslal kraljici vdovi Mariji pismo, v katerem brezpogojno pri« znava oporoko pokojnega kralja Ferdinan« da. Karol izjavlja, da je z razdelitvijo za« puščine zadovoljen. Italija za spravo z nami glede albanskega vprašanja? Chamberlain.kot posredovalec? — Italijani demantirajo spor z našo državo! Ženeva, 14. septembra, d. V krogih Dru« štva narodov se živahno komentirajo raz« govori, ki so se vršili minule dni med Cham« berlainom in italijanskim državnim podtaj« r.ilcom za zunanje zadeve Grandijem na eni in med jugoslovenskim zunanjim ministrom na drugi strani. Zatrjuje se, da so ti razgo« vori v zvezi z jugoslovensko«italijanskim sporom. V angleških krogih zatrjujejo, da se Chamberlain sicer noče udejstvovati v tem sporu kot direktni posredovalec, da pa se z vsemi silami prizadeva, da bi čimprej prišlo med obema sosednima državama do prijateljskega sporazuma. Pariz, 14. septembra, s. Posebni poročeva* lec lista »-Pariš Mid'i» v Ženevi izve, da se je včeraj vršil razgovor med Grandijem in Chamberlainom. na katerem se je predvsem razpravljalo o rešitvi albanskega problema. Baje se je med Jugoslavijo in Italijo dose. gel načelen sporazum, ki se bo pokazal že v oktobru v obliki dogovora med obema državama. Ženeva, 14. septembra s. Vest o razgovo« ru med italijanskim državnim podtajnikom Grandijem in angleškim zun. ministrom Chamberlainom v svrho razčiščenja itali« jsfisko»jugoslovenskih odnošajev sc z italu jbnske strani demontira. Po italijanskem na« ziranju ni med Italijo in Jugoslavijo nobe« nega konflikta in ne pride v poštev nik a ko posredovanje med obema državama. Madžarska proti priključitvi Avstrije Nemčiji ker se boji nemške Rim, 14. septembra, s. V razgovoru j urednikom lista «cLavoro d' Italia» izjavlja madžarski poslanec Bogy o priključitvenem vprašanju, da je večina madžarskega naro« da in madžarske vlade proti združitvi Nem« čije in Avstrije. V svoji sedanji obliki ne povzroča Avstrija Madžarski nobenih skrbi, Nemčija pa je, čeprav je močna, precej od« invazije do Carigrada dal jena. Združitev obeh narodov bi ustva« rila veliko državo z 80 milijoni prebivalcev z ne preveč miroljubnimi nameni. Niti mi, niti Bolgarija, niti drugi narodi, se^ nc bi mogli upreti invaziji Avstrijcev in Nemcev. Združena republikanska naroda bi dosegla svoj cilj Carigrad, ki je še vedno nemški imperijalistični sen. Razorožitev je nemogoča brez sodelovanja vseh držav Poljska in francoska kritika o delovanju razorožitvene komisije Društva narodov. — Za odpravo modernega suženjstva Ženeva, 4. septembra, (d-lo.) Na včerajšnji seji razorožitvene komisije je govoril tudi poljski delegat Sokal, ki je uvodoma ugotovil, da tvori razorožitve-110 vprašanje ne toliko tehničen, kakor pa političen problem. Razorožitveni komisiji je očital, da se je bavila preveč s tehnično stranjo tega vprašanja in je zato izgubila stik z javnim mnenjem. Danes teži nad vsem svetu bojazen pred novo vojno in je zato stavila Poljska svoj skromen predlog. V nadaljnem govoru je ostro polemiziral italijanskemu delegatu Scialoji, ki je trdil, da znači poljski predlog oslabitev ženevskega pakta. Nato je povzel besedo francoski delegat Paul Boncour, ki je povdarjal, d_a naglaša Društvo narodov že od 1. 1925. stalno željo po sklicanju razorožitvene konference, da pa pripravljalna komisija kljub napornemu delu še ni prišla do tega, da bi sestavila vsaj program bodoče razorožitvene konference. Neuspeh pomorske razorožitvene konference je le nov dokaz, da je mogoča razorožitev le s sodelovanjem vseli držav in da je ne morejo skleniti velesile sainc. Priznava težave, s katerimi še mora boriti komisija in izraža mnenje, da je popolnoma na mestu, da skuša komisija že v naprej premostiti vse ovire, in tako prihraniti bodoči konferenci brezplodno debatiranje. Delo Društva narodov na polju razorožitve bo uspelo le tedaj, če se bo vršilo -v demokratičnem duhu in na demokratični podlagi. Ce Anglija noče in zaradi svojih interesov ne more pristati ria predloge ostalih evropskih držav, potem bo treba rti preko tega in ustanoviti neko vrsto evropskih regijo-nahiih paktov. • Včeraj je razpravljala.šesta komisija Društva narodov o konvenciji glede sužnjev ter je odobrila tozadevno poročilo. Več govornikov je čestitalo angleškim delegatom na njihovem izčrpnem poročilu o tem perečem vprašanju. Glasom angleškega poročila .ie bilo osvobojenih v pokrajinah britskega imperija v zadniih 15 letih 200.000 sužnjev. Boj za izpraznjena mesta v Ženevi Letošnje kandidature. Marinkovičev sestanek z grškim nanjim ministrom zu- svojim odhodom iz Ženeve je imel jugoslovenski zunanji minister daljšo konferenco z grškim zunanjim ministrom Mihalakopulosom. ki ie izrazil željo, naj bi se čimprej obnovila pogajanja za sk'e-nitev novih solunskih konvencij, no-vdarjajoč, da gre le za modalitete. Tozadevno je bil, kakor se zatrjuje, dosežen popoln sporazum. Ženeva, 14. septembra (be.) Chamberlain je odgodil svoj odhod iz Ženeve do sobote. Ženeva, 14. septembra (be-d.) Danes se je sestal Svet Društva narodov, da sklepa o zasedbi izpraznjenih sedežev, ki so pripadli doslej Belgiji, Salvadoru in Češkoslovaški. S strani belgijske delegacije je bil stavljen predlog, naj bi se priznala pravica do zopetne izvolitve prejšnjih članov. Na izpraznjena mesta kandidirajo Kanada. Kuba, Finska. Portugalska in Grčija. Na sestanku zastopnikov Male antante se je razpravljalo predvsem o volitvah v Svet Društva narodov. Pred Protisovjetska kampanja v Franciji Desničarski politiki nadaljujejo kampanjo proti Rakovskemu. — Sovjeti so ponujali Franciji sklenitev prijateljske pogodbe. — Kaj pravijo v Moskvi Paril, 14. septembra, ds. V aferi sovjetskega poslanika Rakov skega, ki ie dalje časa razburja francosko javnost, je nastopil značilen preokret. Predsednik komisije za dolgove senator De Monzie je izjavil, da je dobil Rakovski od svoje vlade nalog, naj ponudi Franciji sklenitev prijateljske pogodbe, v kateri bi se Rusija obvezala, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve francoske države. V diplomatskih krogih je vzbudila ta ponudba tem večjo poaornost, ker je to prvi primer, da se predlaga posebna pogodba, s katero ee pogodbena država obvezuje, da 9e ne bo vmešavala v notranje zadev druge zaveznice. To se je smatralo doslej kot samoobsebi razumljivo. Pomembna pa je ta ponudba tudi zato, ker tvori v bistvu priznanje sovjetske vlade. Desničarski listi nadaljujejo kampanjo proti Rakovskemu. Listi ne zahtevajo samo odpoklic poslanika, temveč tudi prekinjen}« diplomatskih odnošajev. piše v uvodniku, da mora priti do preloma. cEcho de Paris» je pričel v mišljenju, da je prva bitka ie dobljena, celo z napadi na one osebe, ki bi prišle v poštev kot naslednik Ra-kovskega. Med drugim izjavlja list, da sedanji poslanik v Rimu Kamenev ne more priti v poštev, ker je podpisal znani manifest. Karahan se je onemogočil s svojo propagando na Kitajskem, Litvinov pa je ponarejal denar. Kakor se govori, je Briand odločno proti prekinitvi odnošajev z Rusijo. o tem predlogu. Vsem organizacijam, zaupnikom in volilcem v mariborsko-celjskem volilnem okrožju! VSEM ORGANIZACIJAM. ZAUPM-KOM IN VOLILCEM V MARIBORSKO Bitka je za nami. Na uspeh v našem volilnem okrožju, kjer smo si priborili en mandat več, gledamo s ponosom. Do tretjega mandata nam manjka le malo število glasov, tako malo, da bi zanj zadostovali na vsakem volišču povprečno samo po dve kroglici. Iskrena hvala Vata vsem za delo, ki šte sa vršili v težkih razmerah, ko je pritiskal klerikalizem s pomočjo vladnega aparata, prižnice in spovednice, z osebnimi grožnami in drugimi sredstvi! Kierkoli smo obdržali pozicije in kjer smo napredovali, bodi Vam to v zadoščenje, pa obenem bodrilo, da je treba takoi iti na novo delo za nadaljne uspehe. Kjerkoli še nimamo organizacij, treba jih ustanoviti in naložiti članom novih odborov težavno, vendar pa tudi prijetno nalogo širjenja naše ideje in pomnoževanja naših vrst. Kjerkoli pa. smo pri teh volitvah na glasovih zaostali, naj bo organizacijam in zaupnikom resen opomin, da se istotako nemudoma na novo lotijo dela v tej smeri, da bomo pri prvih prihodnjih volitvah zopet mogli zaznamovati napredek. Izrekamo iskreno zahvalo tudi vsem onim, ki so kot srezki kandidati in njihovi namestniki krepko pomagali s požrtvovalnim delom na shodih, sestankih in s podrobno agitacijo ter pripomogli naši listi do lepega in častnega uspeha! Vsem volilcem, ki so kljub nasilju in grožnjam v težkem ognju od vseh strani krepko vzdržali, bodi izrečeno priznanje in zahvala! Vsi na delo za nove uspehe! Oblastni odbor Samostojne demokratske stranke v Mariboru. »Pripovedka o blejskem paktu" Gosp, Vukičevič noče o sporazumu z g. Korošcem ne govoriti, ne »lisati. — Hrvatsko klerikalno glasilo že samo pripravlja javnost na to, da klerikalci ne bodo prišli v vlado od SLS tesnejše zveze z radikalno stranko (fuzija SLS in NRS!), na kar pa bi g. Korošec ne mogel pristati. 2e danes pa }e jasno, da bo še pred sestankom Narodne Blejski pakt je bil v volilni borbi glavni »šlager« SLS. Danes je položen ad acta in nihče ne računa več resno z niim. Celo zagrebška »Narodna Politika«, glasilo hrvatskih klerikalcev', torej posestrima našega »Slovenca«, je že obupala nad njim in tega tudi ne prikriva več. Takole jadikuje: »Zdi se da bo blejski sporazum glavni kamen spodtike o priliki pogajanj za sestavo vladne koalicije. G. Davidovič bo pod vplivom pristašev iz Slovenije brez dvoma stori! vse, da dr. Korošec ne pride v vladno kombinacijo. Baš to vprašanje pa bi lahko tvorilo vzrok druge krize vlade, ker po tolikih izjavah g. Vukičeviča ni mogoče verjeti, da bo desavuiral SLS in na tej točki popustil davidovičevcem. Toda, kdor pozna beograjsko politiko in beograjske politike, mora računati z vsem, ker tudi najhujše Iznenadenje v Beogradu ni Iz-nenadenje. Ni pa tudi izključeno, da bo g. Vukičevič izkoristil to priliko in zahteval skupščine odločena usoda blejskega pakta in njegovega vpliva ,na nadaljno državno politiko.« Tako so resignirali hrvatski klerikalci. Še huje pa se hoče svojega zavezništva z g. Korošcem odkrižati g. Vukičevič sam. Ko so ga danes po konferenci radikalnih ministrov obsipali novinarji z vprašanji in ni hotel na nobeno jasno odgovoriti, ga je neki novinar vprašal, kaj je prav za prav z blejskim paktom in z obvezo g. Vukičeviča, da bo vzel skupino g. Korošca takoi po volitvah v vlado. G. Vukičevič jc natn vprašanje zamahnil z roko in smehljaje odvrnil: »Pustite take pripovedke! (Manite ovakve priče!) Lepo vreme je in ljudje govore marsikaj. Vi pa vzemite raje avto ln se popeljite na sprehod.« Stepan Radič za blok demokracije Vodja HSS pozdravlja zbližanje demokratskih skupin in izraža svojo pripravljenost, da podpre demokratski blok proti Vukiče- vičevim radikalom Radič imenuje zanimivega, je Ušel-tik pred volitvam' in končuje takole: »Proti temu načrtu (namreč koaliciji Vukičeviča z Ma- -S©- „SLS je storila več kot svojo dolžnost" K mnogim kTščanskkn čednostim, ki jih je vršil »Slovenec« pred volitvami, je zdaj po volitvah pridaiužil še eno: nevoščljivost. Mogočni porast SDS na številu glasov, predvsem pa njena xmaga v Ljubljani »Slovenca« seveda strašno grize. Da bi dal svoji boli vsaj malo utehe, je koraožno fal-ziffciril volilne rezultate in tako izračunal, da i« SDS prav za prav nazadovala, četudi ie dobita dva mandata več, SLS pa, ki }e ijgubUa Ljubilano in ostale mandate le z največjo težavo rešila, da je prav za prav napredovati^ absolutno in 'relativno. Da. absolutno io relativno, prosimo! Kdo more «e dvomi« o tem? Ml »Slovencu« to tolažbo prav iz srca privoščimo, toliko bedi, ker nas nekako veža sanj flut hvaležnosti. Za uspešno agitacij namreč, ki io o« vrši v prid naše stvari in ki jo je v posebno visoki meri vršil pr) zadnjih volitvah. Tu moramo izreči »Slovencu« še prav posebno priznanje. In se ne moremo dovolj načuditi, ko vidimo, da se mora zdaj isti »Slovenec« celo braniti proti raznim očMkom, češ, da ni v tei volilni kampanji dovolj krepko poprijel. Tu »e dela »Slovencu« naravnost vnebovpij o-ča krivica. •Kar je res, je res: »Sitovenec« je pri teh volitvah prekosil samega sebe. Take uprav razbesnele in vse meje presegajoče gonje na nasprotnike, predvsem pa na SDS, kot }o je to pot razvijal, ne pomnijo anali klerikalnega časopisja po vojni. »Slovenec« Je odločno storil svojo dolžnost. A če je kulturne slovenske ljudi, zlasti pa Ljubljančane začela obhajati groza pred to pisavo in pred klerikalno moralo, ki se Je razvijala po »Slovenčevih« predalih, m je ta grozna klerikalna morala celo marsikaterega sim-patizerja iz SLS napotila, da je vrgel svojo kroglico v skrinjico Naprednega bloka — kaj more »Slovenec« za to. On je storil svojo dolžnost. Ravno tako, kakor jo Je storil g. Korošec, ki še nikoli ni toliko govoril in agitifal kakor za te volitve, a Je ravno s temi svojimi govori, ki so bili veliki samo v zabavljanju ra SOS. sebi največ škodoval in tudi po svoje pripomogel dr. Kramerju do zmage. In ravno tako Je, fcakof Še pri vsakih volitvah, storila zopet venca«, da jih adresiira samo na vlado go« spoda Mussoiinija, ki se bo za nje prokleto m®k> zmenile. Bilo bi vsekakor boJj umest« no, ako bi «Slovenec» naslovil svoj protest tudi na ono institucijo v Italiji, ki je prav za prav vrhovni čuvar pravic in interesov katoliške cerkve, to je na Vatikan in na pa« peško diplomacijo. Ni dvoma, da ogroža fašistični barbari« zem poleg narodnih tudi verske interese na« ših rojakov pod Italijo. Zakaj Vatikan ne stori ničesar proti tej nevarnosti za vero? Zakaj tolerira fašistične zločine in jim daje s tem še potuho? Do danes še nismo slišali, da bi se vatikanska diplomacija zavzela vsaj za one pravice naših rojakov, ki se v cer» krenem življenju «ne odrekajo niti zamor« cem-». Kako ostro je dr. Mahnič zavračal «ppganski» slovenski nacionalizem, ki ni bil niti od daleč naperjen proti kakemu druge« mu narodu, ampak je stremel edinole za ohranitvijo lastnega, slovenskega narod«. A Vatikan do danes še ni nastopi} proti po« besnetetnu fašizmu. Id je »krščansko vest zamenjal s poganskim nacijonalizmom.« Nasprotno. Vatikanski diplomati ob vsaki priliki poveličujejo fašizem in kujejo v nebo njegovega voditelja Mussoiinija. katerega da spremlja posebna milost božja S tem prevzemajo tudi odgovornost za njegova dela v »Slovenčevih protestih je tudi precejšen del neiskrenosti, ker skuša zakriti sokrivdo Vatikana. Kadar bo »Slovenec« pokazal na oba krivca in naslovil svoje upravičene proteste i na Mussoiinija in na Sv. Očeta bo govoril iz srca vsei naši javnosti. Naprednim volilcem logaškega in litijskega okraja Pri nedeljskih volitvah v Narodno skupščino ste oddali za kandidate Združene slovenske gospodarske liste 2244 glasov, vsled česar sem kot kandidat v Vaših dveh okrajih dosegel najvišje število vseh srezkih kandidatov. Ne-ustrašenosti in zavednosti je pripisovati ta velik uspeh, kljub vsemu pritisku nasprotnikov. Vsled razceplenosti naprednih glasov pa naš uspeh še ni popoln. Ako hočemo doseči nadaljne uspehe, moramo žc sedaj začeti s podrobnim. pozitivnim organizatoričnim delom. Kljub temu. da do moje izvolitve ni prišlo, se hočem posvetiti litijskemu in logaškemu okraju z vso pozornostjo ter bom skušal tvoriti vez med volilci in našimi izvoljenimi poslanci. Naprednim, neustrašenim delavcem in volilcem se zahvaljujem za izkazano zaupanje z iskreno željo, da z združenimi močmi delo poglobimo in pripomo-remo k čimprejšnji še lepši napredni zmagi. Z delom do zmage! Rudolf Juvan. Fašistična svoboda Suvona, 14. septembra, o. Danes se je za« ključi! proces proti voditelju italijanskih socijalistov in bivšemu poslancu Filipu Tu« rattiju in njegovim somišljenikom, ki so mu pomagali, da je pobegnil v Francijo. Turatti in 5 drujjfh obtožencev je bilo obsojenih vsak na 10 mesecev ječe. Eden je dobil 14 mesecev, 4 obtoženci pa so bili oproščeni. Spomenik Matteottiju v Bruslju Hruselji H- septembra, d. V Beli dvorani Ljudskega dom*; V kateri zaseda Stvctjali* stična intemacijonala, Je bil odkrit sporne* nit, ki ga je postavila fhternacijetttte Umor« jenemu socialističnemu poslancu Matteot« tiju. Ob tej priliki je imel Henderson na« govor, v katerem je slavil svobodoljubne žrtve fašističnega nasilja. Zaključni govor pa je imel sivolasi prvoboritelj italijanskega socijalizrna bivši senator Turatti, ki je v svojem govoru ostro napadel Mussoiinija. Zaradi tega govora je nastala med Italijo in Belgijo velika napetost. Bruselj, 14. septembra, (be.) Izvrševilni odbor mednarodnega socialističnega kon« gresa je sklenil, da bo preprečil komunistič« ne poskuse za ustvaritev enotne delavske fronte. Kongres je nadalje sprejel resoluci« jo proti smrtni kazni. Komunistični napad na fašistične izletnike v Trst Rim, 14. septembra, o. «cTevere» je danes v posebni izdaji objavil vest iz Ravenne, da je bil tam včeraj izvršen napad na sku« piino fašističnih miličnikov, ki so se od« pravljali na izlet v Trst. Neznanec se je približal skupini in sprožil več strelov. Tež« ko ranjen se je zgrudil na tla poveljnik SO. fašistične legije konzul Hektor Mutv. Ena krogla ga je zadela v desno roko, dru« ga pa v trebuh. Lahko ranjen je bil fašist Morigi, ki je potegnil samokres ter ustrelil napadalca. PoHcija je takoj uvedla preiskan vo in dognala, da je napadale«, kt je bil Ustreljen, neki 401ctni komunist Mtesiroli. Pn njem so našli dve svetinji s podobam« Matteottija in Andra Ooste. Krvava sovjetska justka Mosk\>6, 14. septembra, d. Izmed 26 obto« žencev, ki so se morali te dni zajfovarjati zaradi vohunstva m terorizma, je bilo 9 obsojenih n* smrt, 13 pa na zaporno kazen 6 mesecev do 8 let. 'Štirje obtoženci so biti oproščeni. Ljenin&ad. 14. septembra, (pa.) Mtlo mu« nut po obsodbi je bilo na dvorišču vojnega sodišča ustreljenih šest vohunov. Velik komunistični proces v Koreji Tokio, 14. septembra, (be.) V Seulu »e je pričel proces proti 95 komunistom, ki »o obtoženi, da so konspirirali proti Japonski in socijakiemu redu. Vlada je ukrenila ob« širne varnostne odredbe. Justična palača je obkoljena s 1000 policisti, dohodi so zaprti z žično ograjo. Bolgarski kralj v Angliji London, 14 septembri, (be.) Semkaj je pripel incognito kralj. Boris. Potuje pod imenom grof Rilski. Železniška nesreča v Italiji Bologna, 14. septembra, o. Brzovlak. ki vozi iz. Rima v Milan, je to noč skočil iz tira v bližini Bolognc. 4 potniki sn bili ra« nični. Železniški promet jc hil prekinjen ce« lih 7 ur. Slovenski komunistični fašizem V Trstu, 11. septembra. Pred par dnevi se jc začel po Trstu med našimi ljudmi, zlasti med mladino, razdeljevati proglas, ki ga vam spodai podajam v celoti. Stvar ni nova, ker se je kuhala že dalje časa pod vodstvom onega Dragotina Go-drne, čigar podpis stoji na prvem mestu pod proglasom, ali smatrala se ie za izro-dek kolikortoliko bolnih, po komunističnih utopističnih teorijah zmedenih njegovih možganov in se ji ni pripisovala nikakršna važnost. Ta Drago Godina, pred daljšimi leti slovenski narodnjak, urednik »Edinosti«, pozneje socijalist, potem v Rusiji komunist, Po povratku v domovino komunističen di-sident, je zbral okoli sebe nekaj kolikortoliko komunistično navdahnjene omladine in ji prepovedoval o svoji teoriji popolne izpremembe denarnega sistema. Izdal je celo precej obsežno knjigo o tei stvari. »Idealizem«, izdal par številk posebnega tednika in neki plemičnj spis, naslovljen na nekega znanega tržaškega Slovenca, ki pa je vse drugo, samo ne »narodni gospodar« toda vse to ie šlo mimo naše javnosti brez najmanjšega vtiska in učinka. Ali sedaj je nastopil s Svojimi učenci in učenkami drugo pot. ki postavlja stvar na popotnoma drugo podlago, tako, da jo je treba brezobzirno pokazati tudi jugoslovenski javnosti v pravi luči. Kakor kaže spodai v celoti navedeni proglas, se Drago Godina s svojimi sledbe-niki ne omejuje več na »nove meje« Italije, temveč seza tudi po »vseh tistih slovenskih deželah, ki so po svetovni vojni ostale onstran nervih mej«, torej po jugoslovenskem državnem ozemlju, ki nai bi sfe priključilo Italiji, češ, ker to zahteva gospodarski interes Trsta. Italije. Taka da nai bi bila »nova politika italskih Slovencev«! Gre torej za ideje in načrte, ki so v polnem skladu s fašističnimi ctevajaHtimi nameni, z italijansko ekspanzije, proti vzhodu in zato tudi ni čadno^ da tržaška prefektura lic le »i zaplenili lega proglasa, temveč se sme proglas popolnoma svobodno razdeljevati vsepovsod !tt še temboli. ker se razdeljuje. kakor se je zaupno doznalo, s pol-liini odobreuiem političnega tajništva tržaške provincijalne fašistične federacije. Doznalo sč ie, da je proglas prevedel na italijanski jezik bivši sežanski, sedaj tržaški notar dr. Rumer. da je bil proglas v italijanskemu prevodu predložen provlnciialne-mu fašističnemu tajniku inž. Coholu in da Sa je le-ta v polni meri odobril! Ne gre torej za utvor bolj ali mani zmedenih možganov nekega posameznika in njegovih bolj ali mani številnih sledbenikov, temveč za novo fašistično asimilacijsko sredstvo, s katerim nai bi se ubijala narodna zavest v našem narodu na Primorskem in ki je še tem nesramnejše, ker naj bi delali ž njim naši ljudje ktr cisto jasno razodeva italijanske osvaialne naklepe na škodo naše narodne države. Proglas se glasi: «Proglas Slovencem v Italiji Voditelji vseh slovenskih strank v naši državi so io temeljito zavozili. Koliko smo Slovenci v Italiji že pretrpeli in koliko moramo še vedno trpeti edino le radi neod-pustljivo lahkomišljenih političnih napak naših dosedaniih voditeliev! Podrobnosti ne bomo tu navajali, sai so nam vsem predobro znane. Koliko gorja bi nam bilo lahko prihranjenega, ako bi teši voditelji skrbeli nekoliko mani za svoje lastno in nekoliko več za liudsko blagostanje! _ . Tako ni mogoče več nadaljevati, časa je prepolna. Naši dosedanji voditelji lahko se nadalje prevračajo svoje politične kozolce, al,- ne več na račun našega liudstva. Odgovornost in posledice za svoio politiko nai nosijo od danes naprej sam'. Zbogom gospoda, ne bomo Vam več sledili: sami si poiščemo pot k boljši in svetlejši bodočnosti. . Mi smo državljani Italije in le v okviru te države moremo iskati svoie blagostanje. Država ie dandanašnji najobširnejša in vrhovna družabna oblika. Vsi državljani iste države (t. j. člani istega društva) imajo skupen interes na tem. da njih država gospodarsko in kulturno prekaša druge države. Cim večie je blagostanje posameznega državljana, tem bolj ljubi on svoio državo (domovino), t. i. tem večii ie nje gov patriotizem. , . . Skupnost jezika ne igra — vsai dandanašnji gotovo ne - tiste uloge, kakor se navadno pogrešilo misli: upBv Jezika na patriotizem ie boli navidezen, nego resnl-. čen. boli abstraktnega, nego konkretnega -značaja. Resnično, konkretno le le blagostanje državljana. »Ubi bene. ibi patria.« (Kier ie blagostanje, tam ie domovina). Resničnost tega starega rimskega izreka potrjuje danes praktično najbolj severna Amerika. Radi blagostania živijo tam in sc tia izseljuieio, oziroma želiio izseliti, ljudje najrazličnejših narodov in držav. Res ie. da ostaja v njih še leta in leta neka !ju bežen do stare domovine. Ali to njih rodo-ljubje ni več dejanski patriotizem, temveč je le odsev nckdaniega patrfjotiztna. je le sentimentalno domotožie. spomin na prvo ljubezen: praktično so taki izseljenci postali ameriški patrioti, čeprav se tega jasno niti ne zavedajo: in kako so ponosni na svoje ameriško državljanstvo! Saj imamo tudi pri nas take slučaje. Saj živijo tudi meU nami Slovenci, k-i so rojeni onstran novih mej, a se ne maraio vračati tja, ker se jim tukai dobro ali vsaj razmeroma dobro godi: in čim večie in sploš-nejše bo blagostanje nas Slovencev v Italiji, tem bolj se bomo čutili privezane na svojo novo domovino. Današnji narod (nacija) ne pomeni torei več skupnosti ljudi istega jezika, temVeč e skupnost ljudi stalno živečih v eni in isti državi. Nekdanjega narodnega iredentizma ni več nikjer na svetu, svetovna vojna ga js razbila: kdor postavlja v svoie politične račune iredentizem, dela račune brez krčmar-ja, t. j. brez ljudskih mas, ki postajajo vsak dan bolj praktične. In s tem izginja vedno bolj tudi sentimentalnost. Moč nacionalizma je torej odvisna od veličine splošnega blagostanja državljanov ene in iste države, (podčrtano v izvirniku). To ie realen temeli. na katerem hočemo mi, italski Slovenci zgraditi našo novo politiko. Naš ideal je splošno in čim večje blagostanje cele naše države, ker ie v njem za-popadeno tudi naše blagostanje. Naša želja ie, da se, predvsem u gospodarskih in potem tudi Iz jezikovnih razlogov, (da bomo vsi pod eno streho) pridružijo k nam tudi vse tiste slovenske dežele, k; so Pn svetovni vojni ostale onstran novih mej. To .ie v gospodarskem interesu Trsta in vsega tržaškega zaledja, ker. kakor rabi Trst za svoio trgovino svoie zaledje, tako rabijo tudi Trst obkrožuioče dežele svoio prirodno luko. Trstu so potrebne tudi direktne zveze z Dunajem, Prago in Buda-pešto, a te zveze gredo preko slovenskega ozemlja, ki se nahaja sedaj onstran novih mej. — To združitev ml želimo, ali ta žel.ia nas danes ne more nasititi, misliti pa moramo tudi na sedanjost i ne le na bodočnost. Največja skrb današnjega dne je pornanj kanje denarja, čigar naravna posledica je pemnjkanje dela in zaslužka. To zlo bomo odstranili na ta način, da ustanovimo menjalno zadrugo, ki se mora v najkrai-šem času razširiti po vsej deželi. Menjalna zadruga bo sprejemala v svoje zaloge vse kmetske pridelke in vse izdelke industrije in domače obrti: iz nje bo vsak član dobival vse, kar rabi za svoie življenje in svoje delo. Zadruga bo vsakomur omogočila delo in mnogo boljši zaslužek, nego ga ima sedai, bo odpravila brezposelnost in silno dvignila splošno blagostanje. Kupovanje in prodajanje v zadrugi se bo vršilo s pomočjo posebnih potrdil, iz katerih se bo pozneje razvil nov drž. blagovni denar, kj bo zamenjal sedanji denarni sistem, kateri ne odgovarja več zahtevam silno pomnožene svetovne produkcije in trgovine. Menjalna zadruga bo koristila vsem, največ pa kmetom in brezposelnim. Kmetom zato, ker jira bo plačevala višje. t. i. pošte-nejše cenc za njih pridelke, brezposelnim pa s tem, da jim bo omogočila delo in zaslužek. To jc v kratkem naš program, ki zajamči Slovencem v Italiji blagostanje in mirno življenje, ker odpravi dozdaj vladajoče nespo-razumljenje med nami in našimi italijansko govorečimi sodržavljani, kateri nas vsled blazne politike naših dosedanjih voiiireijev po krivici smatra-to za protidržavni eleme*t. S tetin da bomo sami e vsemi svojimi močmi delali za povzdigo sospodarskesra blagostanja Iti da bomo podpirali vsako vladno pri-zadevaiije za rešitev gospodarske krize v vsej državi, bomo najbolje dokazali, da se ne le formalno, temveč tudi dejansko smatramo za polnopravne državljane v naši novi domovini.« Trst, dne 6. septembra 1927. Drago Godina, Julij Pavletič, Karel Voufc, Albert Pianeckl. Milka Pertot. Mary Furlan, Marino Pavletič, Drago Furlan. Leopolda Kovačič, (Fran Kosovel se zaradi vojaške službe ni mogel podpisati.)« V označbo tistih, ki so podpisali ta proglas, ie teba omeniti, da ie Drago Godina publicist brez stalnega nameščenja, da sta Julij Pavletič in Karel Vouk učitelja na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, preišnii šoli družbe sv. Cirila in Metoda, Albert Pianecki. Drago Furlan in Marino Pavletič (brat učitelja) bolie kvaliiicirani delavci, Milka Pertot priležnica Dragotina Godine, Marv Furlan (sestra Draga Furla-na)„ članica in uradnica tržaške »Prosvete« in zaročenka nekega jugoslovenskega častnika, a Leopolda Kovačič in Fran Kosovel sta neznana. Izvzemši prve tri In Pertoto-vo so to mladi ljudje, ki pa imajo med omla-dino, ki le v današnjih razmerah zelo sprejemljiva za take kolikortoliko prevratne mi sli, gotovo precejšnjo število somišljenikov. t dejansko pomočjo fašizma bi znal ta po-kret postati v resnici nevaren naši narodni stvari! Katastrofalen vihar tudi v Mehiki Mexico Citv, 14. septembra, (lo.) lz No« galesa poročalo, da je na zapadni mehikan« ski obali divjal strahovit vihar. Morje je nedaleč poplavilo obrežje in povzročilo ve« liko škodo. Velik del mesta Selma Cruz je pod vodo. V valovih je našlo smrt mnego ljudi. V mestu Mazanillo se je morje v ne« katerih krajih dvignilo za 25 čevljev. Sewyork, 14. septembra, s. Visoka plima na 10 milj zapadne obale Mehike je povzro« čil« veliko katastrofo. Po prvih poročilih je več 100 oseb mrtvih. Škoda je v elikan« ska. Osem mest je bilo popolnoma poruše« nih. Ves paroplovni promet ob mehikanski meji je ustavljen. Kje je general Zagorski? Varšava, 14. septembra, (be.) V poučenih krogih zatrjujejo, da se mudi general Za« gorski, ki je pred več tedni brez sledu iz« gina, v Gdansku, od koder je te dni odpo« slal svoj prispevek poljskemu avijatičnemu društvu. Najnovejše vesti zatrjujejo, da j« dospel Zagorski že v Pariz m da se je po« služil le posredovalca, ki je v njegovem imenu odposlal prispevek iz Gdanska. Kongres za socijalni napredek Dunaj, 14. septembra, (be.) Tukaj je bilo otvorjeno danes zasedanje mednarodne zve« ze za socijalni napredek. Naši Krali in Kongres zdravnikov v Rogaški Slatini Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obvešča svoje člane o naslednjem: Kongres »Jugoslovenskog lekarskog društva« se bo vršil letos, kakor znano, v Rogaški Slatini in to od 24. do 28. septembra. Člani, ki se hočejo udeležiti kongresa, naj Javijo najkasneje do 20 .t m. ravnateljstvu zdravilišča, če pridejo sami, ali pa s fa-milijo in naj v tem primeru navedejo točno število rodbinskih članov. Za priglašene udeležnike so stanovanja brezplačna. Kdor prispe 23. v Rogaško Slatino, dobi nakazilo za stanovanje na kolodvoru, pozneje se dobijo nakazila v stanovanjskem uradu zdravilišča, člani ude-ležniki dobijo legitimacijo za polovično vožnjo na železnici pri tajniku društva g. dr. O. Hausu, Poljanska cesta št 16., od 10. do 12. ali od 15. do 17. Karta velja tudi za nazaj, zato jo je treba čuvati. Važne točke dnevnega reda izvedo člani v »Glasilu Zdravniške zbornice za Slovenijo«. Odbor. Otvoritev novega šolskega poslopja v Šoštanju Šoštanj, 14. septembra V nedeljo, 18. t. m. se bo vršila v Šoštanju redka slavnost blagoslovitve in otvoritve novega šolskega poslopja. Za razširitev osnovne šole se je vršil dolgoleten boj že pred vojno. Pa vodni, ko smo dobili Šoštanjčani toli potrebno meščansko šolo, pa Je ta boj stopil v odločilni štadij. Ker so vse 3 okoliške, k nam všolane občine odklanjale kategorično vsak, tudi najmanjši prispevek za ureditev našega šolstva, Je — upoštevaje važnost dobro urejenih šol — prevzela vsa bremena za novo poslopje odnosno prizidek na svoje rame mestna občina Šoštanj sama. Vsa čast in hvala ji! S tem plerneenitim činom je pokazal sedanji občinski odbor 5o-štanjski pod vodstvom g. župana trgovca Franca Vrečka, kakb visoko zna ceniti Šolstvo in da mu ie napredek mladine nadvse pri srcu. Vsi zadevni sklepi so bili storjeni solidarno soglasno od vseh treh, v občinskem odboru zastopanih strank Slovencev. socijalistov in Nemcev. Sicer težko — toda rade volje so pristali na prevzetje za Šoštanj ogromnih stroškov, ker se dobro zavedajo, da je v naši mladini, v njeni izobrazbi in vzgoji naša bodočnost! S prizidkom 6 razredov, 2 kabinetov in drugih prizidkov sta dobili osnovna in meščanska šola lastni poslopji, kjer je dovoli lepih in primernih prostorov za oba zavoda. Meščanska šola se je letos lahko razširila v 4razredno, osnovna šola pa ima 12 razredov, ekskurendo in otroški vrtec. Vsa slavnost v nedeljo se bo vršila pri šoli po naslednjem sporedu: služba božja na prostem pri šoli (med mašo poje šolska mladina), blagoslovltjenje, nato otvoritev z raznimi govori in deSdamaciiami. Pričakujemo. da bo rodila vzgoja in izobrazba v novih lepih prostorih dobre sadove, ki bodo obilno poplačali požrtvovalno deto in stroške! Jesen za Akom Kranjska gora, sredi septembra. Ongav Matevž iz Rut — koze so mu pred šestdesetimi leti razjedle obraz, da se dedcu ni treba briti niti na stara leta — se menda še ni zasmejal nikoli v življenju. Zasmejal se je prvič šele onega dne, ko sva stala kraj samotnih, molčečih mlinov v Martuljkovem jarku in sem mu povedal, da grem kljub gosti megli gor za Ak in še više in menda čez samo Poldne. Ongav Matevž se je zarežal, da mu je padla cedra iz ust, zasmejal se je, okrenil se je, odprl je zatvornico, da se je penasta voda divje vrgla na leseno kolo — mlin je zaklo-potal in Matevž je smuknil v mlin, a se je še dvakrat prav čudno zakrohotaj. Mar mi ni bilo njegovega smeha in sem krenil na peščeno strmino, ki se spenja nad Martuljkovim prodom. Vijugasta steza zavije med pečine, dvigne se nad nje in krene naravnost na romantične Martuljkove senožeti, znane pod imenom Jaseni. Megla je gosta in mirna in vlažen mraz diha mrzlo iz nje. A človek je prepričan, da s4o metrov nad to meglo že sije solnce z vso jesensko krasoto, ki je tako čudovita sredi zapuščenega gorskega sveta. Steza je vlažna, mokra drevesa počivajo krog senožeti in se ne zganejo niti za trenutek. Samo s sivih, zobčastih lišajev curlja nevzdržno in sredi samote zazveni tu pa tam v gluho tišino pritajen glas, kakor da je v skalovju pod Ružaoo zavekal jastreb, ki je v gosti megli izgrešil svoje gnezdo. Prvič v Ljubljeni! Huzarska ljubezen Volefilm iz profiosti Avstrije. — Idi* lično vojaško življenje. — Razkoije in sijaj. — KotoaaJna režija. — V glavnih vlogah: Edith Meller, Jakob Tiedke, Georg Alexander. Predstave danes točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Preko Martuljka, divjajočega med spranimi skalami, vodi pot po lesenem mostiču in krene na drugi strani naravnost v strmino. Ves čas šumi na desni strani silni slap, ki se vali po orjaški steni dol z Aka; megla je tod tako težka, da bi jo lahko rezal z nožem. Šumenje in hrumenje podivjanega Martuljka postaja zamolklejše in se gubi nekje med mrtvo meglo. Steza zavije v skalovje, ozka je in tesna in zaradi vlage opolzka in sila nevarna. Pošteno je zanemarjena in brez vsake udobnosti; skokoma se človek preriva nad nevidnim, z meglo zastrtim prepadom. Seveda, tudi tega ne-všečnega kraja je kmalu konec in že zablodiš med mokro rušje, ki je gosto prepreženo s slinastimi, ogabnimi paj-čevinami. V treh trenutkih je človek premočen in skoro že nevoljen nase in na gluho meglo, ki se niti zgeniti noče, a kaj šele, da bi se dvignila in bi človek mogel zagledati divjo okolico, ki je v njo zašel, pa je ne more spoznati. Rušje prestane hipoma in stezo preseka gorski potok, ki melanholično prepeva sredi ozkega proda in teče tod že po ravnem. Nekje v višini se oglašajo čudni, zategnjeni glasovi, sila podobni človeškemu petju, ki prihaja iz neznanih daljav, a ni ubrano, a še manj dosledno ln umerjeno. Tesno ob potoku se vije stezica, megla je tod nemirna, kakor da se hoče vsak hip zasukati. Iz nje veje strupen mraz in tu pa tam že dahne veter sunkoma iz nje. Glasovi v višini postajajo razločnejši in so že siloviti — hipoma završi in zašumi presunljivo nekje pod nebom, ogromni megleni kosmi se za-sučejo in prično plesati z divjo naglico. Veter piska in zatuli tu pa tam kakor hripav, gladen volk; megla beži in bela svetloba se usipa od vseh koncev in krajev po prijazni zagorski divjini. Še trije trenutki — z zastrtega neba se posmeje jesensko solnce, tik nad jarkom, za zelenim rušjem se zasveti beli, čisti sneg, ki so ga pred tremi dnevi nasuli tjakaj planinski oblaki. Nad snegom pa zastrme hipoma izza megla silne stene Martuljkovih gora; megla se spenja jadrno ob njih in se gubi kot misel med jasno modrino neba, smejo-čega se nad silnimi, zasneženimi vrhunci In še preden človek utegne pomisliti, že je solnce povsod, že se iskre topli žarki med razmetanim skalovjem in po širnih snežiščih, ležečih mirno in zadovoljno pod orjaškimi stenami Poldna in Široke peči. Steza pa vodi naprej ob vodi, ki pa kmalu presahne med peščevjem in skalovjem, ki so ga navalili na planotico strmi obronki nemirn° gore. A tik pod začrnelimi pragovi Poldna izgine tudi steza; človek, ti pa kreni zdaj, kamor te je volja in koder te vodi lastno prepričanje. Turist je nevoljen, če mu hipoma zmanjka zaželjene steze, a ne uda se, ker drugače bi ne bil turist, pa si izbere svojo pot in je prepričan, da bo tudi na tej poti dosegel svoj cilj. Zadnje snežišče je tik nad mano. Ostro se črta sloki vrh Poldna v nebesni modrini, veter žvižga med nemim skalovjem in rezek mraz reže skozi obleko do kosti. Solnce se nagiblje k vrhovom koroških gora, ki strme obupno iz valujoče megle. Popoldanske ure teko, a iz dolin megla noče pobegniti Nasprotno — ko se veter malce poleže, se prične dvigati. Beli povesmi že krožijo ob srebrno belih pobočjih Široke peči; zdi se, da so pričela snežišča dihati, zakaj na njih se porajajo drobne, koničaste meglice, ki se sunkoma zaganjajo v zrak in se goste nad črnimi prepadi. Morje raste iz doline in se že zaganja ob mrtvo rušje tam za Akom — planinska megla prihaja, turistov največji, smrtni strah se plazi v mrzle gore. Z blazno brzino beži človek po policah in pragovih navzdol, odkoder je bil prišel. Komaj stopi za Akom na znano stezo, že ga zajame mokra, težka megla, ki valovi nekaj trenutkov silovito okrog njega. Niže doli se pomiri in človek gre skozi njo, kot da bi hodil skozi ogromen grob, ki ga ni nikjer konca in kraja. Oddahne si šele doli kraj samotnih Martuljkovih mlinov in poprosi on-gavega Matevža za malo žganjice. Nc, Matevž je slabe volje in velik nered je v njegovem mlinu. Med delom se je bil malo preveč nabral jeruša in je radi tega sam sebi na poti. A tebi čutara ni na poti, pritiskaš jo na usta, ker si ves pre-mražen in zadovoljno poslušaš, kako lepo poje planinski mlin v jesensko meglo— klip-klop... Jos. Vandot. Prizanašajte živalim! Neusmiljeno napadanje ptic ob Ljubljanici. Brezsrčno trpinčenje živali na ulici. Ljubljana, 14. septembra Dolgonoge, čopaste čaplje so previdne. Le za trenoteik se spustijo na visoko drevo in kritično od daleč pogledajo tuleče mestno kopališče, da izginejo zopet v globini Barja. Kovinasto zeleni vodomci, ki se bli-ščtjo na solncu kakor dijamam, se nikoli ne ustavijo in švigajo mimo z neverjetno brzino. Najbolj oživljajo zaspano tiho Ljubljanico mali ponšrki, naše najdrobnejše race. Pogumno režego vodo in zapuščajo za seboj kakor po ravnilu potegnjeno sled, ko napol 'letijo, napol plavajo čez reko. Nekateri izmed njih so tako domači, da pridejo vsak dan po drobtine. Ponirefk je tako droben, da presneto malo izda v kuhinji. Kljub temu jih zasledujejo lovci. Zadnjič so streljali trije gospodje kakor za stavo po ubogi raci. Vesel sem bil, da je niso zadeli. Ali je res potrebno to streljanje v bližini mesta, kjer je vse polno kopalcev? ★ Na ulicah, morda ne toliko v centrih mesta. kakor na periferiji mesta, pasantje dnevno opažajo slučaje brezobzirnega trpinčenja živali, ki jih imajo na vesti razni surovi vozniki ali gonjači živine. Danes popoldne se je ljudem nudil tak prizor na Tržaški cesti, kjer ie mesarski pomočnik Ivan M. tolkel po kravi s težkim kamnom. Udriha] je po živinčetu kakor za stavo, da bi ga spravil hitreje naprej Njegova surovost je naravno dala mimoidočim povod za ostre proteste. Priklicali so tudi stražnika, ki je posurovelega fanta odvedel s seboj na stražnico. Tamkaj so tudi stehtali kamen, s katerim je udrihal po kravi ter ugotovili, da tehta cela 2 kg. Radi svoje surovosti se bo moral surovež zagovarjati pred sodiščem. x Smrt v Zvezdi Ljubljana, 14 septembra Nesrečni ljubeznivi park sredi Ljubljane, poleti vedno zelena in senčnata Zvezda ie po najnovejših načrtih baje obsojena na smrt. Koliko Je že bilo ljudi ki so pod temi košatimi kostanji presanjali noči! Zdaj, ko je Zvezda sama obsojena na smrt, nai si bo že v bližnji ali poznejši bodočnosti, so pričeli tudi ljudje umirati v niei Tam m klopici v srednjem drevoredu, v smeri proti Slovenski Matici, kjer se da najmirmeje posedeti, je v minuli noči izdihnil eden izmed nesrečne druščine brezposelnih. bivši sobni slikar. 411etni Jože Lipo všek. Stražnik je že ponoči okrog 1. opazil sedeti na klopi v Zvezdi neznanca. A pustil ga je v miru, misleč, da je pač eden izmed onih bednih, ki nimajo kam položiti trudne glave. Mož je torej obsedel na klopici vso noč Šele po 6., ko je prvega zamenjal drugi stražnik, je stopil ti do ki opice. Neznanec z obvezanim obrazom je imel glavo naslonjeno na naslonjalo. Videti ga je bilo. kakor bi r.ladko spal. Stražnik je spečega neznanca stresel za ramo in telo je omahnilo po klopi. Šele sedaj je stražnik z gotovostjo uvidel, da ima pred seboj mrtveca Obvestil je policijsko direkcijo, nakar je bilo truplo po ugotovitvi identitete in komisijskem ogledu prepeljano v mrtvašnico k St. Krištofu Lipovšek je umrl, kakor pravi zdravniška ugotovitev radi otrpnenja srca. Bolehal Je dalje časa tudi na drugih boleznih, izmed katerih je bila zanj posebno mučna lupus, ki mu je popolnoma razjede! obraz. Novomeški dogodki Pred preprečenjem justičnega umora? — Več vlomilskih družin na delu. Novo mesto, 14. septembra Pred jesensko poroto, ki se prične prihodnji teden pride tudi večkratni morilec Mihič iz Bele Krajine. O njem ie poro- Večkratni morilec Josip Mihič, ki pride 19. t. m. pred novomeško poroto. čalo »Jutro« že na dolgo in široko, ker je veliko presenečenje so izvedenci v Zagre-pravniških in zdravniških krogih Mihič le bil namreč od ljubljanskih izvedencev spoznan za norca Novomeško državno pravd- Po povodnji oškodovana Zadrečka dolina Minula povodenj je poleg gornje Savinjske doline posebno hudo opustošila tudi Za-drečko dolino, to je dolino Drete od Nove Štifte mimo Gornjega grada. Nazarja pri Štifte mimo Gornjega grada, Bočne. Šmart-na in Pustega polja do Nazarja pri Mozirju. V noči od nedelje na pondeljek se je utrgal oblak v bližini Nove Štifte in velikanske vodne mase so se zagnale v dolino, ki je bila polna lesa, pripravljenega za splave. Voda je vidno naraščala-in je do jutra dosegla neverjetno Višino, ki je ne pomnijo najstarejši ljudje. Pri Gornjemgradu je voda utrgala tri jezove in odnesla ves les, ki ni bil spravljen daleč stran. Ogromno množino lesa (celi skladi dfesik) je voda z velikansko silo plavila dalje in podirala jezove in mostove. Na Kropi pri Bočni je voda z lesom popolnoma zabarikadirala most. Več ljudi Je stalo' na mostu, odrivali so les. Naenkrat se je most porušil in zgrmel z ljudmi vred v valove. Le dejstvu, da so bili vsi dobri plavači, se je zahvaliti, da ni voda ugrabila žrtve. Vsi šolarji onstran Drete iz vasi Otok, Slatina, Čepije in Podhom, ki so prišli zjutraj v šolo v Bočno, so bili odrezani od doma in so morali ostati v šoli do poznega večera, ko se je voda toliko odtekla, da so lahko prišli daleč naokrog, preko hribov, z druge strani domov in so poleg tega morali še vodo bresti. Vsa dolina je bila odrezana od sveta, ker so bili mostovi porušeni. Tudi pošta nI n;o-gla nikamor. Škoda se ceni na milijone. Poplava v Zadrečkj dolini. Dreta je poDlavila vso vas Kropo. Sicer visok most komaj požira vodo. Narasla Dreta je zalila vso dolino. Žmavčeva žaga je bila do polovice pod vodo v s ' " ' g i : s* ' - **£i :< :''. ■ • '.i-" i si ii Danes premijera! Popolnoma novo! Salto mortale smrtni skok iz kupole orjaškega cirs kusa, veliko dTesuro slonov, konjev, levov, tigrov, kamel in kač, zvezano s prekrasno ljubavno dramo, vidite danes v popolnoma novem velefilmu «Vražji cirkus» V glavni vlogi znana lepotica NOR= MA SHEARER. — Danes ob 4., poi 6, pol 8. in 9. uri. — Telefon 2730. KINO »LJUBLJANSKI DVOR® ništvo pa se ni zadovoljilo z mnenjem ljubljanskih izvedencev ter je zahtevalo mnenje medicinske fakultete v Zagrebu. Na veliko presenečenje so izvednci v Zagrebu izjavili, da le Mihič popolnoma normalen in odgovoren za svoja krvava dejanja. Ker je Mihič brez svojcev, čisto sam, mu je sodišče dodelilo ex olfo zagovornika odvetnika dr. Zupančiča. Za proces se živo zanimajo vsi novomeški odvetniki in tako se je zgodilo, da je tik pred porotno obravnavo prišlo do senzacionalnega pre-okreta. Sodišču se je namreč sua sponte prijavil kot Mihičev zagovornik znani odvetnik dr. Vašič, ki je na podlagi sodnih aktov in raznih drugih proučavanj prišel do zaključka, da je Mihič abnormalen, norec, ter da ni odgovoren za svoja dejanja. Baje je mnenje zagrebških izvedencev sporno. Pri obravnavi se obetajo senzacijonal-ni momenti. Dr. Vašič je trdno prepričan, da bi se z obsodbo morilca Mihiča dogodila velika justična pomota. Mihič pride pred porotnike v ponedeljek. * Drzni vlomi v novomeški okolici še vedno nočejo prenehati. Vrlo naše orožništvo je sicer aretiralo več vlomilcev, toda vedno ponavljajoči se vlomi dokazujejo, da Je še več vlomilskih družin na prostem. Izmed vlomov, ki so bili izvršeni v zadnjem času, omenjamo vlom v Pikeljnovc trgovino v Bršlinu. Vlomilci so poskušali vlomiti tudi pri Ostermanovih istotam, a so bili prepodeni. Vlomljeno Je bilo še v Jako-ševo trgovino v Zagradcu pri Žužemberku, kjer so odpeljali mnogo raznega špecerijskega blaga. Pri vlomu v trgovino Lobeta istotam pa zopet niso imeli sreče, ker so jih domači prepodili. Upati je, da bodo tudi tem vlomilcem orožniki kmalu za petami Ljubimkanje (Liebelei) po znani istoimenski tragediji ARTURJA SCHNITZLERJA. v glavni vlogi EVELIN EVELIN EVELIN EVELIN EVELIN M HOLT HOLT HOLT HOLT HOLT EUELIfl HOLT nova nemška tragedija, ki Vam bo ostala v večnem spominu! Ni očesa, katero se ne bo orosilo nad tragedijo Kristine in dijaka Fri« ca! — Premijera za Jugoslavijo pred durmi. Kino «Ljubljanski dvor» Polje pod Staro Loko v pondeljek 12. t. m. opoldne, ko ga je poplavila Selška Sora. Njena struga na sliki ni vidna, ker je dalje na levi strani. Razkrinkavanje kurdistan-skega princa v beograjski glavnjači Aretacija sumljivega kurdistanskega princa Mohameda Emir paše Al Rašida, ki je letošnje poletje tako lepo prebil na Bledu, je zainteresirala vse policijske direkcije v Evropi. Beograjska policija je doslej iz raznih evropskih mest prejela številna izvestja o misterijozni osebnosti kurdistan-skega princa. Berlinska policija je celo potom radija sporočila, da je bil mož 1. 1923 v Berlinu daktiloskopiran in da je bil kmalu nato iz Londona izgnan za večne ča.se, ker se je tam izdajal za princa Zordešla In zagrešil neko sleparijo. Zagonetnega princa pozna tudi carigrajska policija, ker j« mož pred tremi leti v Carigradu najel \ nekem lioletu kar celo nadstropje in izvršil več goljufij. Izgnan je bil iz vse Turčije Kmalu nato se je pojavil v znamenitem kopališču Biaritzu, kjer ie na obali postavi: več šotorov ter v originalni indijski nošnii s številnimi odlikovanji sprejemal radoved ne posetnike. Vobče se je zagonetni princ klatil Sirom cele Evrope in uganjal pustolovščine najširšega stila. Razumljivo je torej, da je aretacija v Beogradu zainteresirala vse policijske direkcije, ki doslej navzlic vsem prizadevanjem niso mogle razkrinkati njegove indentitete. V beograjskem zaporu se čudni princ seveda ne počuti dobro. Tovariši, večinoma sleparski kvartopirci. mu nagajajo, koliko* le morefjo. Jasno, da zapor ne nudi kom' forta, kakršnega si želi gospod princ. Zatrjuje, da ima denar naložen v Gospodarski banki v Sloveniji, toda banka je že sporočila. da denarja ni. •Torej pač še ni dospel iz Newyork?!< važno zatrjuje princ. Na vprašanja, zniksl noče ničesar izdati o sebi in svojem življenju, povdarja: »Princ carske krvi se ne bavi s takimi nedostopnostmi kakršnih me obdolžujete!« Medtem, ko zagonetni princ neomajno vzdržuje svojo d->stojanstvo v glavnjači. Pa beograjska policija pričakuje najodločil-nejša poročila »d policijskih direkcij v Parizu in posebno še v Newyorku. kjer nate živi prinčeva žena. Že po dosedanjih ugotovitvah pa ni dvoma, da ima beograjska policija v rokah oustolovca največjega kalibra Domače vesti * PreToi pokojnega, poročnika Dragoljnba Paieviea r domovino. VJeraj ob 8.40 fe z brzovlakom preko Jesenic dospel v Ljubija« no mrtva^d vagon s krsto nesrečnega fe« talca, poročnika Dragoljaba Pajeviča. Kakor podpolkovnika Petroviču je avstrijsko vo. jaštvo tudi porOČn&u PajeViču na večji po stajah izkazalo zadnjo čast in je krsta do* špek v Ljubljano obložena s številnimi ven. ci in cvetjem. Ob 9. je vlsk nadaljeval pot proti Beogradu, kamor je dospel zvečer. Da» nes bodo v rojstnem kraju Jagodini pok« žili prerano umrlega častnika k večnemu po« čkku. * Povratek kraljeve družine v Beograd. Najdražji gostje kraljevskega Bleda — kralj Aleksander, kraljica Marija in prestolonaslednik Peter — so včeraj zapustili našo Gorenjsko in se vrnili v Beograd. Kompletni dvorni vlak, ki je vozil s seboj tudi vso mobilno opravo gradiča Suvobo-ra, je snoči ob 19.05 dospel v Ljubljano ter po petminutnem postanku nadaljeval pot proti državni prestoliei. * Iz rudarske službe. Napredovali so ing. Andrija Torkar, profesor na rudarski šoli v Celju v 4. skupino I. kategorije, Ivan Ceš-miga, administrativni revident pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani v 3. skupino II. kategorije, ter Josip Jurčič, pisarniški oficijal pri istem glavarstvu, v 1. skupino III. kategorije. * Jubilej zaslužnega učitelja. Iz Laškega nam pišejo: Danes 15. septembra poteče 40 let odkar je nastopil g. Ivan Četina svo je učiteljsko službovanje v našem kraju. Ze kot mlad učitelj si je pridobil v polni meri simpatije ljudstva, še boli pa mladine Na tedaj vročih nemškutarskih tleh ni nikdar skriva! aili zatajil svoje narodnosti; dokumentiral je vsikdar svojo slovensko zavednost. Kljub temu so ga tudi Nemca, pravilno nemškutarji spoštovali. Leta 1897 jt prevzel vodstvo tedanje slovenske šole, katero je vodil — po prevratu združeno z bivšo nemško šolo — do svoje upokojitve, Službval je nad 38 let v Laškem; take dobe ni dosegel noben njegovih tukajšnjih prednikov. Kot vodja ie bil svojemu pride-tier.etnu učiteljstvu pravi oče. UdejstVoval se je pri vseh narodnih hi gospodarskih društvih in je tudi sedaj predsednik CM podružnice, član Sokola itd. Zlasti si ie pridobil zasluge kot večletni načelnik kme tijske podružnice, posebno pa kot sadjere-jec. Lahko poje z Vodnikom: »Ne hčere, ne sina za mano ne bo; dovoli je spomina — drevesa cveto«... Njegovo upokojitev obžalujejo otroci, še bolj pa starši, posebno okoličani, ki jih ie vzfajal in jim ponašal, kakorkoli ie le mogel. Želimo mu, da bi užival zasluženi pokoj še mnoga leta tako čvrst in čil oa duha In telesu, kakor je sedai, in da bi ga ne zapustil njegov humor do konca njegovega življenja. * Sarina kosa. Umrla je ga. Meta Zemljak, soproga mestnega kurjača v Ljublja-m. Pogreb pokojnice se bo vrši! v petek popoldne iz hiše žalosti na Vrdovdanskj c. Nftj v miru poOva! * Razstava o razvoju slovenskega gleda Biča. Pokrajinska razstava, ki se bo vršila od 17. do 36. t. m. bo imela letos tudi poseben razstavni oddelek »Gledališče, Ljudstvo, Družba«. Razstavljeni bodo predmeti k? so živi dokumenti razvoja gledališča Uprava velesejma upa, da bo s to nadvse zanimivo razstavo nudBa publiki pregled in pa razvoj slovenskega gledališča od zgodnjih pričetkov pa do danes. Tekom razstavnih dni se bodo vršile na razstavi predstave marijonetnih gledališč, vodstva po razstavi in morebitna predavanja. * Jubilejno teto esperanta. Leto 1937 je za esperantsko gibanje posebno pomembno kajti esperanto slav! 40 letnico svojega obstoja. V letu 1887. je izšla v Varšavi prva slovnica mednarodnega jezika, ki jo 56 izdal dr. Zamerhoi pod psevdonimom »Esperanto«. Koliko je od takrat do danes ta jezik napredoval in kako Je že razširjen o tem se lahko vsakdo pouči na jesenski razstavi Ljubljanskega velesejma, kjer je Klub esperantistov v Ljubljani pripravi! okusno esperantsko razstavo. * Praznik slovenske narodne noše bo v nedeljo 18. t. m. Ljubljana še ni videla toliko tako krasnih narodnih noš kakor jih bo to pot. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko in druge. S sejmsko legitimacijo .ie vožnja poovična. * Oficirski katalog VII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani je zelo obsežen in je vzbudil pri izdaji splošno pozornost. Interesentom je na razpolago v velesejmski pisarni za ceno 20 Dih. Na željo se pošlje katalog tudi po pošti. 4 Veličasten pogreb smrtno ponesrečenih avijatlkov. V torek popoldne se Je vršil v Sarajevu veličasten pogreb smrtno ponesrečenih avijatikov podporočnika Marift-koviča in narednika Dačiča. Mrtvaškega sprevoda se »e udeležilo veliko število meščanstva, častniki sarajevske garnizije z armijskšm generalom Smiljaničem in ge-neraliteto na čelu, zatem predstavniki sarajevskega »Aero-kluba«. Prosvete in drugih sarajevskih institucij. Ves čas pogreba so krožili v zraku trije aviioni, kl so izkazali pokojnikoma zadnjo čast. Smrtni ostanke obeh avijatikov so še istega dre prepeljali v rodna mesta Beograd in Kra-rujevac. * Učiteljstvu. Vršiiec dolžnosti prosvetnega inšpektorja v Liubliani nas naproša «a objavo naslednjega obvestila: Ker so se pojavile pritožbe, da nekateri učitelji za vračajo knjige »A. Črnivec, Račumca za osnovne šole I,—V. del. Izdala in založila Drž. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, češ, da niso odobrene, ugotavljam, da so omenjene knjige A. Črnivec, Računica za osnovne šole I.—V. del bile odobrene po odloku min. prosvete O. N. br. 19306, z dne 28. marca 1927. * »Grdobija«. Včerajšnji »Slovenec« se pod tem naslovom zgraža, da smo poročali o aretaciji hi aferi bivšega borznega sen« zala Cvenkija, in zahteva od nas, da bi tudi mi, kakor je to storil on, celo zadevo zamolčali ln zatušali. Javnost iz tega lahko postiame, kje je Sarajevo • • i Skopi je Dubrovnik • > Split ..... Praha , . • > ; 7. 14. 2L Barom. Temper. § ea I" Smer veti . ir brzini » metrih Oblačno 0-10 -67 7 80 95 mirno 7638 18-3 51 SW 5 3 763 8 142 78 SW 3 3 7bvl 8-0 99 W 2 767-9 13-0 82 mirno 0 7^5-5 130 83 SE 2 0 76 -0 16-0 65 SE 1 1 7b40 120 64 S 4 0 /65-3 170 67 NE 6 0 7 3-2 10-0 — SW 4 8 .....- Padavine Vrsta » nm 4o 1. on mejrfa megla dež 2.0 dež 4.0 Sokol Veliko tombolo priredi Sokolsko društvo v Škofji Loki v nedeljo 18. t. m. ob pol 3. popoldne. Sodelovala bo tudi godba tukajšnjega gasilnega društva, ki priredi dopoldne in popoldne promenadni koncert na Glavnem trgu, kjer bo tudi tombola, v slučaju slabega vremena pa v Sokolskem domu. Dobitki so v resnici bogati: I. tombola je krasna oprava iz jesenovega lesa za spalno sobo, ostale tombole pa dobe šivalni stroj, moško kolo, kompletno umivalno mizo in krasen divan, a tudi činkvini so vredni po 600—1000 Din. Gotovo bodo v nedeljo tudi Ljubljančani prišli iskat sreče v prijazno Škofjo Loko. Sokolsko društvo v Novem mestu si šteje v prijetno dolžnost, da vsem, ki so na kakršenkoli način bodisi s sodelovanjem bodisi z darili pripomogli, da je njegova 401et-nfca v vsakem oziru tako lepo usrpela, izreka prisrčno in bratsko zahvalo. Sokolski praznik v Brežicah. V četrtek, dne 8. t. m. je praznoval breški Sokol na svečan način svojo običajno vsakoletno prireditev. Prebivalstvo mesta Brežice je topot zopet pokazalo, kako visoko ceni Sokol-stvo. Nešteti darovi za Sokolski sklad so nam bili dokaz, da naše vrste naraščajo, da se naša falanga jači. Ne samo mnogo, marveč naravnost požrtvovalno se je pripravljal brežiški Sokol na svojo prireditev, da jo čim lepše, svečaneje in dostojne je proslavi, in da čim lepše sprejme goste v svojo sredo. Toda žali bog, prihajajoča nevihta in poznejši dež nam je naš lepo pričakovani letni nastop razdrl. Umakniti smo se morali v prostore Narodnega doma. Mnogo občinstva je odvrnil dež, tako da eo se takoj vrnili domov. Ali kljub temu je bila dvorana Narodnega doma natrpana gostov, ki eo posetili našo svečanost. Prireditev je kljub vremenskim neugodnostim lepo uspela. Želeti bi bilo samo, da bi postal broški Sokol glede društvenih prostorov in telovadnice nodvisen, kakor smo pri letošnji prireditvi najbolj občutili. Radi tega bo treba misliti na Sokolski dom. Zdravo! Sokolska župa Reka s sedežem na Suša-ku razvije drugo leto svojo župno člansko in naraščajsko zastavo, kar bo združeno z večjimi sokolekimi slovesnostmi ob našem Jadranu. ..FURMOTO" najpopolnejše čistilno in polirno sredstvo za usnje, pohištvo, avtomobile in steklenino. Šport Najvišja temperatura danes • Ljubljani 19.7 C, najnižja 7 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vreme se bo poslabšalo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahni severni vetrovi; nebo spremenljivo; temperatura od 15 do 23 stopinj; morje mirno. Razpis dirke za «Kolesarsko gor sko pr\-enstvo Slo= venije» 1927=28, dne 25. septembra 1927. na progi Vrhnika (km 20) — Logatec (km 26) državne ceste. — Start ob 15. pri km 20, proga je dolga 6 km. — I. Skupina «prvo* razrednih« dirkačev. Darila: Prvi dobi na* slov: Gorski prvak Slovenije za leto 1927*28 častno darilo vrhniških dam in kolajno, dru gi, tretji, četrti in peti kolajne. — II. Skupi* na «rjtmiorjev». Darila; Pet kolajn. — Pri« j»vnina za vsako skupino 5 Din. Splošna določila. 1. Dirka se po pravilniku Koturaškega Saveza kraljevine SHS — Pravico startati imajo vsi člani klubov Slovenije, kateri so včlanjeni v Kot. Savezu SHS. — 2. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati policijskega reda. Ko« lo mora imeti rabljivo zavoro m zvonec. — 3. Prijave sprejemajo tehnični referenti pod odborov. Zaključek prijav brezpogojno v četrtek dne 22. t. m. ob 19. uri. — 4. Vsi dirkači se morajo javiti eno uro pred star« tom vodstvu dirke, katero posluje v gostil* ni «Mantua» na Vrhniki. Dirkačem Z re« klamnimi in pomanjkljivimi dresi je start zabranjen. — 5. V slučaju večjega števila dirkačev, se bodo izvršili predteki na km 3. 6. Eventualni protesti se morajo javiti naj* manj 30 min. po izvršeni dirki z vložkom 20 Din, ki se, ako je protest zavrnjen vrne. 7. Odredbam vodstva dirke se je strogo po« koriti. Vodstvo dirke si pridržuje pravico eventuelnih sprememb. Dirka sc vrši ob vsa kem vremenu. — Koturaški savez SHS — pododbor Ljubljana. Gostovanj* Haška. Kakor smo že vče* raj na kratko poročali, bo v nedeljo skoro gotovo nastopil v Ljubljani zagrebški Hašk. Z ozirom na objavo v zagrebških listih, da bo Hašk gostoval v Subotici, se je vodstvo ASK Primorje telefonično obrnilo na Hašk radi informacije ter prejelo odgovor, da bodo Zagrebčani skoro gotovo nastopili v Ljubljani, o čemer bodo še tekom dana* šnjega dne brzojavno oftivestili ASK Pri* morje. Fabris v Pragi. Eden izmed naših naj* boljših nogometnih sodnikov, Zagrebčan Fabris sodi važno mednarodno tekmo Če* škoslovaška : Avstrija v Pragi. Istočasno pastopi reprezentanca Dunaja proti repre* zentanci Prage na Dunaju: predtekmo ab* solviraio juniorji Brna in Dunaja Finale za savezni pokal se vrši v nc* deljo 18. t. m. med reprezentancama Beo* grad« in Subotice v Beogradu. Medmestna tekma GrsdeciZagreb se vrši v nedeljo 18. ti m. v Zagrebu. Pedsa« vezni kapefan jo sestavil moštvo Zagreb« sledeče: MHielčič*D«®ovič, Ma»tler«H4irec, Premeri Križ. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška 78/79 kg 297.5 — 300; sremska 78/79 kg 292.5 — 395. Rž: baška in sremska, 65/66 kg 280 — 290. Ječmen: baški in sremski. 65/66 ke 260 — 265. T u r -šoieat baška 200 —■ 205. Moka! baška «0g» 427.3 — 440; baška «2» 407.5 — 415: baška c5» 360 — 390; baika «6» 327.5 do 337.5: baška «.?» 270 - 280; balka <-8> 210 do 220. Dunajski svinjski sejem (13. f. m.) Dogon 18.106 komadov, od tega 3702 komada iz Jugoslavije. Pri večjem povpraševanju so ostale cene pitanim svinjam nespremenjene, cene mesnim svinjam pa so se podražile za 5—10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.30 — 2.35. angleške križane 2.05 — 2.40, kmetske 2.10 — 2.35. mesne 2 — 2.65 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.) Zaradi nazadovanja cen na ameriških tržiščih in na budimpeštanskem ter-minskem tržišču je tendeaca na dunajslci borzi dalje zelo mirna. Kupci 6o skrajno re-servirani, dočim eo se ponudbe povečale. V turfčici je tendenca v skladu s splošno svetovno tendenco mlačna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38 — 40.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 — 45: rž: marchfeldska 86.5 — 39. madžarska 38 do 38.25; turščica: 27.75 — 28.25; ovea: domači 29.5 — 80, češkoslovaški 2» — 29.5. Iz življenja in sveta Umor italijanskega podkonzula v Parizu Italijanski emigrant prosi za podporo in strelja na konzularnega uradnika, ki mu noče izdati potnega lista. — Podkonzul, zaupnik fašističnega režima, ki je bil že dvakrat v življenski opasnosti, — Morilec: Sergio di Modugno iz Serignole V pondeljek malo pred poldnevom je bU italijanski konzulat v Parizu — kakor smo že potročali med brzojavkami _ prizorišče krvave drame, kaitere ozadje je še vedelo nekoliko zagonetno. Okrog 11. ure dopoldne se je javil v uradnih prostorih konzulata neznan moški, star približno 25 let. Neznanca je sprejelo konzularno osobje, dva uradnika in strojepiska. Moški je izjavil, da želi govoriti s konzulom v zasebni zadevi. Ke pa je bil konzul zadržan, je storil to mesto njega podkonzul, grof Nardini. Njemu je neznanec izjavil, da se želi vrniti v Italijo. Prosil je za potni list. Groi Nardini je izjavil, da nima za izdajo potnega Usta dovolila italijanskih oblasti m je zavrnil prosilca. Ko je neznanec le še dalje pritiskal, je poslal groi Nardini konzularnega uradnika v arhiv po listine, ki naj bi izpričale, da je prosilcu povratek v-domovino zabranjen. Za časa uradnikove odsotnosti pa se je v podkonzulovi sprejemnici odigrala drama; prosilec je po kratkem besednem dvoboju z Nar-dinijem potegnil avtomatično pištolo in je dvakrat ustrelil na podkonzula. Prva krogla je zadela grofa v srce, druga v levo roko. Alarm na konzulatu. Italijanski konzulat v Parizu stoji v bližini «Invalidov», kamor se je preselil šele nedavno iz ulice de Varenne, kjer je bil prej pod isto streho kot italijansko poslaništvo. Urad vodi generalni konzul baron Pullino, kateremu sta dodeljena kot namestnika dva višja uradnika: podkonzul Ceracchi in grof Nardini. Le-ta je bil star 56 let. Generalni konzul ima svodo sobo v višjem nadstropju, podkonzula pa uradujeta zaradi osebnega stika s strankami nižje v pritličju, kjer so ostali uradni prostori. Morilec je prišel na konzulat v obleki, ki ga je izdajala za delavca ter takoj zahteval grofa Nardinija. Uradnik Sa-laurd ga je vprašal po vzroku njegove zahteve. Rekel mu je, da prosi potni list za vrnitev v Italijo ali pa za dovoljenje, da se izseli njegova žena iz Italije k njemu. Ker pa je izseljevanje iz Italije pod fašističnim režimom za-branjeno, je uradnik predstavil prosilca podkonzulu, ki je takoj zavzel stališče proti interesom prosilca. Atentat. Med časom, ko je izginil Salaurd v konzularni arhiv, da poišče v njem list osebne evidence, v katerem je bila vložena prepoved za Izdajanje potnih listov emigrantom in članom njihovih družin, sta se neznanec in grof Nardini sporekla. Nenadoma je počil strel. Uradniki so planili pokonci. Kaj se je zgodilo? Detonacija je privabila v sobo vse osobje, ki je videlo, da grof Nardini krvavi iz prsi in da hrope, kakor da je v zadnjih izdihljajih. Neznanec je hote! pobegniti, uradniki pa so poklicali na pomoč francoskega stražnika, ki je otepa iočega se zločinca vklenil ter ga pozneje v spremstvu tovarišev odvedel na policijski komisarijat. Grofa Nardinija je vzel v naročje generalni konzul Pullino, ki je bil medtem obveščen o dogodku; naložil ga je v avtomobil ter ga velel prepeljati v bolnišnico Necker. Tam ga je takoj preiskal zdravnik doktor Paul, ki pa je mogel ugotoviti samo. da je smrt že nastopila in da je vsaka človeška pomoč zaman. Težavna aretacija. Vse se je izvršilo tako nanagloma, da bi bil morilec kmalu ušel zasledovalcem. Konzularno osobje si ni znalo pomagati drugače nego z vpitjem; kričali so vsevprek in v splošni zmedi je prišlo nekemu Francozu na misel, da je treba iti po policijo. Morilec je že odprl okno, da bi pobegnil, ko se je v sobi pojavil redar, ki je preprečil njegovo namero. Prijel ga je za roko, toda delinkvent se mu je iztrgal; le en skok še in bil bi zunaj na ulici. Pobeg so preprečili urad- niki, ki so morilca obkolili ter ga pomagali zvezatL Zločinec je brcal z nogami, suval z rokami in grizel na vse strani. Revolver, iz katerega je izstrelil smrtonosne krogle, je vrgel od sebe. Pištola je bila tipa «Berretta», krogle pa premera 8.5 mm. V ječi. Najtežavnejši posel se je začel šele sedaj. Morilca so imeli zvezanega v kotu ter so ga posadili na voz, s katerim so ga prepeljali na policijo. Zasliševanje je bilo zelo dolgotrajno. Zločinec ne le da ni hotel povedati kako se piše in odkod je, ampak je dobil celo živčni napad, da so mu morali dati injekcijo morfija. Pri njem se je našla samo legitimacija s številko 694.825. Fotografija na legitimaciji je bila zmečkana in strgana, podpis izbrisan, vsi podatki pa, ki bi utegnili pojasniti njegovo identiteto, so bili zabrisani. Policija dolgo ni mogla ugotoviti, s kom ima opravka. Pozneje, ko se je zavedel, je morilec podatke zapisal na papir; konzularno osobje ga je namreč tako premlatilo, da je dobil živčni šok. tako da je začasno onemel. Prenesli so ga čez noč v ječo «Sante», kjer so ga dvignili na noge šele v torek zjutraj ter ga pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Temu je sporočil, da se piše Sergio di Modugno, doma iz Serignole. in da živi že tri leta v Parizu kot zidar. V njegovem pariškem stanovanju je oblast zasegla izvod protifašističnega glasila «Liberta», ki izhaja v Parizu. Na podlagi tega izsledka bi se dalo sklepati, da ima atentat politično ozadje. Grof Nardini ni bil prideljen pariškemu konzulatu samo kot uradnik, ampak kot poseben zaupnik Mussolinijevega režima. Opravljal je politično nadzorovanje italijanskih emigrantov v Parizu. Postopal je s prosilci neprijazno in odurno. Nedavno je neki tujec oddal proti njemu tri strele v neki trgovini z dragulji. Grof Nardini se je skril in se je rešil. Drugi atentat, ki je bil izvršen zopet s samokresom. se je istotako ponesrečil. Nardini je bil očividno osovražen, ker ni izvrševal konzularnih dolžnosti kot jih predpisuje mednarodno pravo, nego je bil v službi političnega režima ter je po njegovih direktivah ukrepal v svojem področju. Pogreb na državne stroške. Zdravnik dr. Paul je raztelesil pod-konzulovo truplo ter je izjavil, da je nastopila smrt vsled izkrvavitve. Mus-solinijeva vlada je odredila, da se pokoplje Nardini na državne stroške. Poincare, predsednik francoske vlade, je izrazil italijanskemu kabinetu v Rimu svoje obžalovanje nad dogodkom, francoski listi pa so dobili migljaj, naj o stvari ne razpravljajo, ker se utegne sicer izcimiti politična in diplomatska afera. Dvoboj med lažjo in resnico Pisali smo že o spominih Nelly Gro-savesoove, ki izhajajo v pondeljkovl izdaji dunajskega popisati z besedami. Voda je dobesedno' izbrisala s površine zapadni del otoka z naselbinami in zemljo. Poplava je prišla tako nenadoma, da se niso mogli rešiti ne ljudje ne živina. Valovi so odnesli s seboj prebivalstvo in prebivališča ter sploh vse, kar so zatekli na zemlji. Človeških žrtev je po dosedanjih nepopolnih cenitvah na tisoče. Izginilo je tudi brez števila ribiških čolnov, ki so hoteli priti ponesrečencem na pomoč. Vse prometne zveze so pretrgane in zelo verjetno je, da v prizadetih krajih sploh ne bo mogoče popraviti ogromne škode. Japonski list «Asahi» poroča, da je samo v naselbini Akičin prišlo ob življenje 153 ljudi. Žrtve v sosednih krajih, ki so še gostejše naseljeni, pa so naravnost velikanske. Na otoku Kamišini je utonilo kakih 1000 oseb. Katastrofa je nastala radi morskega potresa. ki je izzval naraščanje vode. Ameriško letalo «Pride of Detroit», ki je baš v orkanu, ki je spremljal te dogodke, letelo nad razrušenimi kraji, se je le z največjo težavo ubranilo pogina. Tokio, 14. septembra (pa.) O katastrofi na otoku Kiušiu poročajo strahovite podrobnosti. Celo okrožje Kuma-noto je popolnoma razdejano. Ista usoda je zadela okraj Fukuoka. Porušenih je bilo popolnoma 780 hiš, 2000 pa poplavljenih. Dosedaj je 270 mrtvih. Pogreša se na tisoče ljudi. V mestu Kumanoto je električna centrala uničena, ravno tako plinarna. Tramvajski promet je onemogočen. Listi ne izhajajo. Na obali so se dvignile včeraj zjutraj nenadoma cele gore vode. Prebivalci so se komaj rešili na drevesa. Tokio, 14. septembra (be.) Pri zadnjem tajfunu se je dvignilo morje, ki je razrušilo mesta Kojuna, Nakamura in Nakajima. Več tisoč oseb je utonilo in na tisoče hiš je porušenih. Več kot 15.000 oseb je ostalo brez strehe. Morje se je dvignilo zaradi podmorskega vul-kaničnega izbruha. ker so mu mišice močne in prožne, a duh živahen in okreten, kar mu orno« goča, da izvršuje obilen in uspešen dnevni posel. -SS3- Mis Mildred Doran, mlada ameriška letalka, ki je letela iz San Francisca v Honolulu in je našla v Pacifiku smrt. Oče s pastorko, mati z zetom Pred dunajsko poroto se te dni vrši velezanimiva obravnava, ki odpira poglede prav na dno velemestnega življenja. Pred 23 leti se je seznanil kolar Cozik s svojo poznejšo ženo Marijo. Dve leti sta živela skupaj v divjem zakonu, potem sta se vzela. Poroka je bila konec nezakonite forme tega' življenja, pomenila pa je tudi konec obojestranske ljubezni. Cozik se je kmalu naveličal svoje žene. Iskal je utehe in zadoščenja pri drugih ženskah, na katere je Marija kmalu postala ljubosumna. Žena je pripeljala Goziku v zakon tudi svojo nezakonsko hčer, jedro in zdravo dekletce, ki se je bujno razvijalo in ki je s svojo zunanjostjo naravnost dražilo očimovo poželjenje. Žena je opazila, da je vrgel Cozik oko po pastorki. Bala se je posledic m je hčer kmalu omožila z nekim mladeničem. Leta so tekla in življenje je šlo svojo pot. Cozik se je udal pijači in v oblasti alkohola ni imel več sile, da bi se upiral pohotnim instinktom. Pastorka mu je postala priležnica, kar Cozikovi ženi ni ostalo prikrito. Zato je sklenila, da se možu in hčeri osveti. Kaj naj stori? Priklenila je nase zeta in tako je nastal iz dveh zakonskih parov v hiši četve-rokot nemorale, ki je trajal več let in nad katerim se je zgražalo vse sosedstvo. Oče je živel s pastorko, mati pa z zetom. Vsi so vedeli za obe razmerji. Obleko iz cunj bi lahko imenovali nekatere smuške drese' ki sino jih videli lani. Opozarjamo, da je došlo pravo imrregairano švedsko triko blago ki ie skoro nep* emočl ivo. Tvrdka Drago Schwab, Ljubljana bo vsakomur u-redno poceni do>a-ila dres. toda nihče ni imel poguma, da bi nastopil i proti enemu i proti drugemu. Med obema zakonskima paroma pa so se vnemali česti prepiri. Letošnjo pomlad je doseglo napeto razmerje med Cozikom in njegovo ženo svoj višek. Nekega dne, ko se je kolar-jeva žena hotela okopati in je bilo vse pripravljeno, da sprejme v kopalnici svojega mladega ljubčka, je Cozik vdrl v separirani prostor in je nezvesto ženo zadavil. Policija ga je aretirala in zaprla in zdaj se bo zagovarjal pred porotnim sodiščem, kjer mu gotovo ne bo ušla zaslužena kazen. OVOMMT je skrivnost tega zavidnega občutka; ona obsega tiste hranive sestavine, ki obnavljajo moč mišičnega in živčnega sistema, ter doprinašajo k vzdržava« nju popolnega zdravja. Dobiva se po vseh lekarnah, droge« rijah in boljših delikatesnih trgovinah po Din 18.50 za škatlo. — Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list od Dr. A.WANDER (LiZegreb Šaljapinov bajni honorar Iz Londona poročajo o bajeslovni vsoti, ki jo je zahteval in seveda tudi prejel kralj sodobnih koncertnih pevcev, Rus Fjodor Šaljapin. Napovedal je dva koncerta in za vsak nastop mu bo plačala koncertna agencija, ki je napravila ž njim pogodbo, čistih 1250 angleških funtov šterlingov. 1250 angleških funtov šterlingov odgovarja približno 300 tisoč Din našega denarja. Šaljapinove zahteve rastejo z vsakim dnevom. V Ameriki je pel svoje čase za 200 dolarjev. Ko pa je zahteval Caruso, Šaljapinov konkurent tenorskega timbra, še enkrat toliko, je po-skločil tudi Šaljapinov apetit po denarju tako neizmerno, da lahko doseže "danes, kar in kolikor hoče. Slednjič je prišel tako daleč, da je pritiral svoj honorar na 10.000 dolarjev za en sam pevski večer. Šaljapinov koncert traja približno tri ure. Vsako uro torej zasluži umetnik približno stotisoč Din. «Sir John Carling», ki je 7. t. m. odletel s kapetanom Tullvjem (na levi) in poročnikom Medealfom iz HaT» bour«Gracea na Novi Fundilandiji v smeri na London, a se je nad Atlantikom ponesrečil in ni upanja, da sta se letalca mc-g a Anatole France: Lucifer Tati, slikar florentinski in izdelovalec mozaikov, se je zelo bal peklenščkov, posebno ob tistih nočnih urah, ko je dano zlim močem, da prevladujejo v temini. In Tafijev strah ni bil čisto neutemeljen, zakaj hudobci so imeli tedaj dovolj povoda, da so sovražili slikarje, kj so jim iztrgali z eno samo podobo več duš, nego jih je mogel kak vrl fra-ter s tridesetimi pridigami. Res je sicer, menih je svojim vernikom, da bi jim vdahnil zdravilne groze, opisoval po najboljših močeh dan srda, ki bo zmrvil svet v prah, kakor pričata David in Si-bila. Povzdigoval je glas in trobil si je v roke, da bi posnemal angeljsko trobento. Ampak vse to je odnesel prvi ve-trič — med tem ko je podoba, naslikana na steno kapele ali samostana in predstavljajoča Jezusa Kristusa, ki je sedel, da sodi žive m mrtve, brez prestanka govorila pogledom grešnikov m jih po-boljševala s pomočjo oči. Bil je to čas, ko so vešči mojstri v cerkvi Santa Cro-ce v Florenci in na Campo iSanto v Pizi .'likali skrivnosti pravičnosti božje. Ta dela so bila zasnovana po poročilu, ki ga je nekoč Dante Alighieri, v bogoslovju in cerkvenem pravu velik uče- njak, v stihih napisal o svojem potovanju v pekel, v vica in v paradiž, kamor je prišel živ po izrednih zaslugah svoje oboževane gospe. Tako je bilo v teh slikarijah vse poučno in resnično in lahko je reči, a čitanje najbolj obširne kronike ne nudi tolikih koristi, kakor če ogleuješ take podobe. In florentinski slikarji so skrbno slikali v senci oranžnih gajev na travi, ki je bila vsa posejana z bleščečimi cveticami, dame in ka-valirje, na katere je prežala Smrt s koso, med tem ko so se ob zvokih lutenj in vijol lepo pomenkovali o ljubezni. Nič ni bilo prikladnejšega, da spreobrne poltene grešnike, ki srkajo pozabljenje Boga z ženskih ustnic. Za poboljšanje skopuhov je slikar čisto naravno pred-očil hudobce, ki vlivajo raztopljeno zlato v usta škofa ali opatice, ki je slabo plačala pri slikarju naročeno delo. Zato so bili zlodeji tedaj sovražniki slikarjev in zlasti florentinskih slikarjev, ki so se dvignili s svojim bistrim duhom nad vse ostale. Očitali so jim posebno to, da iih vpodabljajo v ostudnih likih, s ptičjim ali ribjimi glavami, s telesom kače in s perotmi netopirja. Njihovo mržnjo naj-pojasni Spinellova zgodba. Spinello Spinelli iz Arezza je izhajal iz plemenite rodbine flo^ntinskih izgnancev. Plemenitost njegovega duha je bila enaka plemenitosti njegovega rodu. Zakaj bil je najspretnejši slikar svoje dobe. V Florenci je izvršil velika dela. Pizanci so ga pozvali, naj jim po Giottu okrasi stene svetega samostana, kjer počivajo mrtvi pod rožami v zemlji, prineseni iz Jeruzalema. Ko je torej dovolj dolgo deloval po velikih mestih in zaslužil dosti denarja, si >e zaželel videti drago mestece Arezzo. svojo mater, Aretinci niso pozabili, da je Spinello v svojih mladih letih, ko je bil član bratovščine Usmiljene Matere Božje. ob času kuge leta 1383. posečal bolnike in pokopaval mrliče. Bili so mu hvaležni, da je s svojimi deli razširil siavo Arezza po vsej Toskani Zato so ga sprejeli z velikim častmi. Še poln moči v svoji starosti se je v rodnem mestu lotil velikih nalog. Žena mu je govorila: — Bogat si. Počivaj in pusti mlad m ljudem, da se namestu tebe ubijajo s slikarstvom. Ko se življenje nagiba h koncu, je modro počivati. Spodobi se, da človek sklene življenje v blagem in pobožnem pokoju. Boga izkušaš, če neprestano snuješ stvari — prav kakor da gradiš babilonski stolp. Spinello. ako ne pustiš pri miru svojih presnih ometov in barv. boš zaradi njih izgubil dušni mir. Tako je govorila vrla žena. Toda ni je poslušal. Mislil je samo na to, kako bi povečal svoje imetje in svoj sloves. Namestu da bi si privoščil počitka, se je bil pogodil s cerkvenimi ključarji "cerkve Sant Agnuolo za ceno »zgodbe svetega Mihaela«, ki naj bi pokrivala ves cerkveni kor in vsebovala neskončno število oseb. S čudovito gorečnostjo se je zagnal v to podjetje. Prebiral je mesta v Svetem pismu, ki nai bi ga navdihnila, ter globokoumno proučeval vsako vrstico in vsako besedo. Ni se zadovoljil s tem, da je ves dan risal v svoji delavnici, delal je tudi v postelji in za mizo. In ko se je zvečer sprehajal ob znožju griča, na katerem stoji mesto aretinsko, ponosno na svoje obzidje in mestne stolpe, je že razmišljal. In lahko se reče, da .ie bila vsa nadangeljeva zgodba že do kraja naslikana v njegovih možganih, ko je pričel z rdečo kredo črtati podobe na stenski omet. Brzo je potegnil obrise; nato je pričel slikati nad velikim oltarjem prizor, ki nai bi učinkoval z večjim sijajem od ostalih. Zakaj spodobilo se je, da tam proslavi zapovednika nebeških trum zaradi zmage, ki jo je priboril pred početkom vekov. Spinello je torej vprizoril v oblakih svetega Mihaela v borbi z zmajem, ki je imel sedem glav in deset dvojic rogov in dovolil si je, da je v spodnji po- lovici slike naslikal kneza hudobcev v podobi strašne pošasti. Slike so se porajale pod njegovo roko kar same po sebi. In uspel je preko pričakovanja: Lu-ciferjeva glava je bila tako ostudna, da ni bilo moči izbegniti mogočnosti njene podobe. Ta obraz ie slikarja zasledoval na ulico in ga je spremljal prav do doma. Ko je prišla noč k Spinelli legel v posteljo poleg žene in zaspal. V spanju ie videl angela lepega kakor svetega Mihaela, toda bil je črn. Ta angel mu je dejal: — Spinello, iaz sem Lucifer. Kje si me vendar videl, da me slikaš s tako ogabnim licem? Stari slikar mu je trepetaje odgovoril, da ga na svoje oči ni nikdar videl, ker ni še! živ v peke! kakor Dante Alighieri; toda s tem. da ga je vpodobi! takega, je hotel izraziti v čutnih oblikah grdobo greha. Lucifer je skomignil z rameni in de.ia! b; bil, da se je hrib San Geminiano mahoma privzdignil: — Spinello, je rekel, ali mi hočeš storiti uslugo in malo pomodrovati z menoj? Dokaj dober logik sem; On. ki ga ti moliš, ve. Ker rif dobil odgovora, je Lucifer nadaljeval s temi besedami: Kulturni pregled Repertoar ljubljanske opere in drame med velesejmom Sobot*, 17.: «Trubadur». Nedelja, 18.: »Poljaka kri». Opereti. Pondeljek, 19.: Zaprto. Torek, 30.: »Rajski vrt». Dramska pt*mi« jera. Sreda. 21.: »Grofica Marka®. OpereiJa. Četrtek, 22.: »Mnogo hrupa rt nič». Komedija. Petek, 23.: «Traviata». Sobot«. 34.: »Rajski vrt». Nedelja, 25.: »Orlov*. Opereta. Začetek predstav točno ob osmih zvečer. Fredprodaja vstopnic od petka dalje pri •pust. Cene zvedo potom svojih uradnih pristojništev. Ker se razpisuje za letošnjo sezono po= polnoma nov način gledališkega abonmaja, izjavlja uprava, da pri letošnjem razpisu ne bo nikomur rezervirala lanskih mest. Pri* glasi za premierski abonma, kakor tudi za redne abonmaje A, B, C itd., po potrebi se sprejemajo v veži dramskega gledališča, in sicer od ponedeljka 19. septembra do sobo* te 24. septembra 1927 vsak dan od 9.—IZ ure dopoldne in od 3.—5. popoldne. Uprava izjavlja, da razven abonmajev ne dovoljuje nikomur nobenih popustov od dnevnih cen. ki so običajne za dramske in operne predstave, ter bo vse tozadevne prošnje raznih organizacij m društev odlda* njala. Z ozirom na to, vabi p. n. občinstvo, da me v obilnem številu posluži ugodnosti, ki jih jim dovol:uje gledališki abonma. K sklopu pripominjamo še to", da je premierski abonma z ozirom na število razpo» ložljivih parternih sedežev in lož omejen do gotovega števila. Repertoarni načrt mariborskega gledališča Drama: Slovenska dela: Kraigher, *Školjka»; Cankar, sLepa Vida?, ali «Hlai< ci»; dalje kaka dobra domača noviteta in ena slovenska ljudska igra. Srbohrvatsko literaturo zastopata Predič («Polkovnik Je-lič») in Vojnovič (cSmrt raajke Jugovičevv). Ruska dela: Gogolj, Revizor: Dostojevski j, Idiot; Averčenko, Igra 9 smrtjo; Ostrovskij, Nevihta in dramatizirana Tolstega Kreutzei-jeva sonata. Češka literatura: Čapek, R. U. R. ali velezabavDa dramatizacija: Dobrega vojaka Švejka. Francoze zastopa Sardou s komedijo Madame sans Gene ter Caillavet z Lepo pustolovščino; Nemce \Vedekind z Godbo; Anzengruber s Slabo vestjo in Karl-weis z ljudsko igro V raševini. Na repertoar pride seveda tudi en Shakespeare, men da Othello, dalje Sha\v s Pygmalionom in WiWe z Idealnim soprogom. lOOletnica Ibse-novega rojstva se proslavi z Divjo raco; od Italijanov pa se predstavi Pirandello z igro Šest oseb išče avtorja. Opera: Smetana pride letos na vrsto i melodij ozn« ljubko opero Poljub. Dalje je lia repertoarju prva ruska opera Cajkovske-ga Evgenij Ottjegin. Verdi bo zastopan po Plesu v maskah ali pa celo po Aidi, katera se bo morda dajala z gosti. Nanovo se na-študira Carmen, dalje Traviata ter v korist Paraovega spomenika Urh, grof celjski, s katerim Se proslavi tudi sedemdesetletnica Parmovega rojstva. Ponove se opere: Ma-non, Madame Butterfly in Rigoletto. Opereta študira Kalmanovo Bajade-ro. Kasneje se uprizore: Leharjeva Eva, Stolzova ljubezenska zgodba Takrat v starih časih (Lang, lang ist's her . . .), Straus-sova Beneška noč, Jonesova Geisha in še kak najmodernejši šlager. Ponove se: Grofica Marica, Orlov, Logarjeva Krista in Čar-daška kneginja. Kakor lani, bo tudi letos gledališče posvečalo skrb ljudskim in otroškim igram. Uprizore se v Mariboru iz prejšnjih časov dobro znane igre V znamenju križa, Lumpacij vagabund in Jurčič-Govekarfevi Rokovnjači ter otroška igra Snegul&ča. Uprava se bo skušala čim bolj držati objavljenega repertoarnega načrta, v kolikor se ne bodo pojavljale zapreke višje sile. Gledališka razstava Pripravljalna dek posameznih oddelkov so koBčana in zbran je materijal, ki bi lahko napolnil par velikih paviljonov. Društva in posamezniki so s hvalevrednim zanimanjem podali tako obilico stvari, da bo mogoče pokazati res dovolj pregledno historijo nas šega gledališča. Literarni oddelek, ki ga vo» dita gg. C. Debevec in Alfonz Gspaa, vse« bujo do malega rokopise vseh slovenskih, dramatikov. FotOgtafični materijal posameznikov tvo« ri sklenjen krog vseh dramskih igralcev. Istotako oddelek opere, ki ga Vodi ravnatelj g. Polič v družbi s .kapelnikom g. Neftai tom bo pokazal pregledno razvoj opere bos disi glede pevcev in partitur čSka obee postavi svoje marijOnetno gledališče in društvo Aten a lutke, rekvizite in literaturo marijonetnega gledaiSca. Pos sebaa zabitniVttst za podcfeflne oiftt pb ski oder z Iske vasi-, tei fck SaVrl gS%>. upravnik Graščič . rt« razpolago. Razstave še tfd^i tiid! z mladiifsko cft-atesko literaturo 0«a«zaciji ZKD in PibSvBtTia. zvezi razstavijb sadove njih dolgoletnega deidva* nja, na kar opozarjamo činitfeije dileUnts skih društev z dežeie. Osnutki; ki bodo vpb* slani pev&dom natečaja, za katerega rok po> teče v četrtek 14. t. m., pridejo istotako oa razstavo. V Ljubljani. Cena partitHri 1 Din. Ucifikovi- Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1927-1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci. ki so s pokojnim Antonom Kolencem, veletržcem v Celi«, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena no-betia vsota, teitiveč kuratori.i določa po vsakokratnih1 razmerah in po stanju dohodkov iz glavmične imovine višino posameznih na-klonitev in osebe štipendistov. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tildi na šolah izven Celja. Prošnje naj se vlože izključilo pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Ant. Kolenca ' v roke predsednik^ dr Erflesta Kalana. odvetnika v CeRu do seot. 1927. Prošnjam je pritftzltl zadnje spričevalo: pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to. da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.) Tudi ie treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študtra na dotični šoli aH dotičaiem zavodu tn koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije? nadalje je treba priložiti popis nieg-ovih osebnih raziner ter jih posvedfKiti z uradno listino (ubožnlrrt spričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. Za kuratorij ustajnov trgovca Aiit. Kolenca v Ceiju: Dr. Emest Kalan, s. r., predsednik. Zasebni glasbeni pouk Poti t staršem! Vsem, ki bi svoje otroke radi glasbeno izobrazili, prizadeva v začetku šolskega leta največ skrbi vprašanje: komu bi zaupali glasbeno izobrazbi svojih otrok. Društvo učiteljev glasbe Za Šlovemjo, čigar cilj je med drugim tudi povspeševanje in izboljšanje glasbenega pouka, smatra za 6vojo dolž uost, da potici tozadevno starše, da jim po tvojih močeh pomaga iti da jih vatajfe ptftd škodljivimi vplivi, katerim jfe Izpostavljen glasbeni pouk. Glasbena vžgoja našega naraščaja bodi predvsem poverjena državnemu konservato-riju in šoli Glasben« Statice Oba zavoda sfe v polni meri zavedata svoje naloge ter delujeta že mnogo let uspešno tned našim narodom. Dolga vrsta priznanih umetnikov, ki so izšli iz teh zavodov, pač najbolje dokazuje, koliko je mogoče doseči s strokovnim in Sto-ttStoim poukonj, ako je v rokftb Stroktfvrtj.i-kov hj kvalifirirairih učitelj. Žal prisili^ ^bčkral Sterlg; ki jUr^akon Vzrbka ft^ .flftrt^ft a tb V gfesBfetni fete, da Emelka« v Monakovem Izdelan je bil v Indiji; na starodavnih, Indijancem svetih mestih in obravnava v krasni legendarni ftbliki smisel poslanstva človeka. Ne slave in pohlep po bogastvu, temveč odrekanje vsem posvetnim dobrinam je cilj človeškega življenja, ki je le nekaka priprava za poznejše življenje onkraj groba, priprava za Nirvano. Dejanje filma nam nudi globok vpogled v življenske razmere Indije ter lepe pokrajine. v kateri se celo dejanje godi. Tu vt* ditiio razkošno bogato tropi«"o floro, živalstvo od navadne kače dO divjih zvfcrl in do mogočnih indijskih si On o v. Nudijo se nam prizori, v katerih vidimo ogromno bogastvo Indije, stavbene običaje; pa tudi revščina in beda nam odseva iz tega prekrasnega umotvora. Boga-ti maharadže so otvorili ogromne svoje zakladnice in dali na raapolago ves llšp in blesk, vse svoie razkošje, srebro, zlato ter žlahtno kanie-rtje. da se je čim bolj naravno zamogel pričarati čar Orijenta. Vse je pristno, kar se je sniinalo za ta film. Tudi osobje, ki nastopa v filmu, sestoji zgolj iz Indijcev domačinov od zadnjega statista do kraljevega sina — glavnega junaka v filriiu. Mnogo je bilo truda in skoro nepremagljive so bile ovire, ki so se zoperstavile družbi pri snimanju A vendar je bilo vse premagano s krepko voli o in železno energijo. Zato pa je bil tudi uspeh opromen. Nihče, ki si bo ogledal ta film, ne bo ostal brez velikega dojma. Vj mu bo ostat neizbrisno v spominu. Vsakdo, ki ljubi lepe kulturne filme iu naj d« zanimanje na zagonetnih čarih Orijeflta. nai si ogleda ta spored. ZKD bo predvajala ta film v soboto, dne 17. t. fn. ob 14.30, v nedeljo, dne 18. t. m. pa ob 9.30 in ob 11. dopoldne v prostorih kina Matice Vidovičev prosvetni-eticni pokret (Dopis.) Skoro ueopaženo se je pojavil v Sloveniji prosvetno - etični pokret Miljenka Vidovire v Sarajevu. Cilj tega pokreta je, povzdigniti psihično aktivnost vsakega poedinca do najvišje hi Oči in plod tega vzgojnega dela b'o nosa, idealna in zdrava generacija. Se prešd leti je marsikateri siromašni, ukaželjHi človek iskal virtfv te poti do MM-' in JiBŠffe « w6*it«K? - eft&fe Je: č Hfe^-bj« MMfeži£a .Vitfcfrlča pa le v **gfednjein * fcttesrti njfegSvo Iffias^lfife; našo državo in celo v iaOBemskem tisku, osobito v pedagoških krogih, tako rl. pr. v Češkoslovaški Franciji, Švici in v Ameriki Je odjeknil Vi dovtev pokret. Kot najvišje prisnanje pa jfc smatrati materialno to pismeno priznanje Od Strani upravuega odbora Kraljevega ibnda za Bosoo iu Heitegoviuo. Tudi v Ljubljani se je oenoval Vidovičev khtts smotrom ta navodilom svojega vedje HllHAft Vhtev«a, kj oskrbuje sVbjtm članom razna vzzoina ta morai- m te etHtefl ji»MPanje ljudstva m izdaja v ta ttktiteA \tenif8 b druge publikacije. Osftd^M je le UtfttKo leto večerne tečaje, ki se bodo tudi letos otvorili in v katerih se predavajo najrazličnejši učni predmeti z največjo požrtvovalnostjo tukajšnjih gg. srednješolskih profesorjev. Želeti bi Wlo, da se delovanje pokreta čim bolj rasmahne in dobi klub zlasti v in telektualnih in pedagoških krogih čim večjo moralno podporo, kajti le kultura srca in duha bo premagala materijalfio kulturo. ORMOŽ. Dne 10. t. ra. smo zaključili moški in damski ptiktojevalnl tečaj, katerega ie priredil na prošnjo obrtne zadTUze oblačilnih strok za sodni okra) Ormož Urad za pospeševanje obrti v Ljubliani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Alojzija Kttaflja Pouk se je vršil sedem tednov in sicer za krojače 4 ure iti za šivilje 3 ure dnevno. Udeležba ie bila za Ormož izredno velika Udeležencev ie bilo skupno 42 večinoma mojstri in mojstrice v starosti od 20 do 55 let. Udeleženci so bili iz Ormoža in okolice celo tudi iz Medjimuria do štiri ure oddaljeni. Te številke kažedo dovolj jasno, kako cenimo izobrazbo v krojaški ln šiviljski stroki. Tečaj (e v imenu Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani zaključil strokovai učitelj 2. Alojzij Knafelj. Načelnik zadruge se je v imenu zadruge in v imenu vseh udeležencev zahvalit Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani za prireditev, učitelju g. Alojziju Knaflju pa za njegovo naklonjenost in za njegov trud Udeležence je pozval naj ne zanemarjajo tega. kar so Si pridobili v teh tečajih ter da na) se poslu-žijo vsake prilike za izpopolnitev svojega strokovnega znanja. K besedi se je oglasil še načelnik obrtne zadruge krojačev v Ptuju g A Tortianič. ki ie naglašal, da hI moral tudi pri naš vsakdo absolvirati krojni tečaj, preden bi hotel postati mojster. Končno se ie g. Knafelj zahvalil vsem udeležencem za njihovo vztrajnost raznim krajevnim činiteljem pa za niibovo naklonjenost ki ie omogočila otvoritev tečaja, nakar je razdeli! obiskovalna spričevala. V kratkem, če bo dovoli zanimanja, bomo » otvorili obrtno knjigovodski tečaj TRNAVA - ŠT.RUPERT PRI GOMIL-SKEM. Volitve so minule in zopet poteka čas enolično kot poprei. Edino gasitoo društvo ie marljivo na delu. da odpravi hi uredi zadnje malenkosti pri Gasilnem do-tnu ki ga namerava obenem z motorno brlžgakio v nedeljo 25. t. m. na slovesen način blagosloviti. Hvale vredno Se, da se društvo ni zbalo nekoliko večjih stroškov ter je naročilo tftiz-nano trboveljsko rudniško godbo. Društvu želimo mnogo uspeha, da bo moglo čimprej pokriti stroške za ponosno stavbo. HRASTNIK. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ie bilo že opetovano naš gost Vselej nas ie razveselilo s prelepo naio pesmijo Tem večje veselje nam bo pripravilo v nedeljo popoldne, ker ne bo izvajalo modernih zborovskih sklad, marveč izključno slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi v moškem in mešanem zboru. Tudi »Zvonova« odlična sopranistinja gdč. Spel-ca Ratnšakova bo zapela tri narodne s spremljevanjem klavirja. Hrastničanje, pokupimo vstopnice že med tednom, v nedeljo -pa napolnimo dvorano do zadnjega wo-storčka! Izjav; a Podpisani Ante Šuatojs, krojač v Trbovljah, izjavljam s tem, da je vse, kar sem govoril dne 26. VII. t. 1. nft Sv. Planini na ptam g. Afijteu Tratniku o pogrebnem z* vt*hj g. Janka ftožgarja v Trbovljah II. posebno govorica o pretiranih meunili. ne* resnično, o čemer sem »e sam prepričal. Ker je gornja govorica dala ptfvod, da je g. Fmžgar trpel na ugledu, s tem svoje ne« promiHjene besede javno obžaljujem in se zahvaljujem g. Finžjairju, da je odstopil cd tožbe. Ttbovlje, dne 6. IX. 1927. 1381 ANTE ŠUNTAJS. Posnemalnik za brltek, zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar ako ne odgovaila — Prospekt pošlie zastonj in poštnine franko. ST. SCHNUft - SLAV. ORAtlOVICA. »FURINOTO« na poi isijajnejše ilirno srei čistilo in sredstvo za pohištvo. Dopisi Zahvala Z 2. septembrom t. L so zapustili zdra\nt lisce zadnji izmed invalidov, ki so bili sprejeti v svrho zdravljenja v Topltct na Dolenjskem. Ob tej priliki si efovoSmo iz* reči \>odstvu invalidskega zdravilišča v Top* licafa, zlasti g. zdravniku dr. K. Konvalinki. čč. šolskim sestram Kolumbi in Krizoslbmi. gg. upravitelju I. Kuhariču in l. Bezjaku za vso skrb, dobro postrežbo in prijaznost it: kazsno vojnim invalidom, najlepšo zahvalo. 12*_Hvaležni invalidi. L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic -(.- OALIN, najboljše oglje za likanje, prodaja Jos. Seroc v Mariboru. Samoprodaja za S. H. S. ................................... Objaua. Uprava Državnih Monopola raspisuie pivu ofertalnu licitaciju za nabavku jednog dizel-motora od oko 130—125 konj. sn. sa odgovarjaiučim električnim generatorom i drugim materijalom za Državnu Markarnicu u Beogradu za proširen.ie njene električne centrale. Licitacija če se održati u subotu 22. oktobra 1927. godine u 11 časova u kancelariji Upravnika Državnih Monopola. Uslovj i planovi mogu se dobiti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave Dr-šavnih Monopola od 8—12 časova svakog Tadnog dana, Svaki nadmetač dužan je da položi kau-ciju u Depozitnu Blagajn« Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova odredje-rtog dana za licitaciju. Za državljane kraljevine SHS. kavcija iznosi 5%, a za stranca 10% od ponudjene sume. Iz kancelarije Industrijskog Odelenja Uprave Držami* Monopola L M. Br. li.245od 22. avgusta 1927. godine. oioioaoioioioioieio X O. Cttrvood: 61 preganjana zena Roman. »Midva poleti ne spiva v šotoru.« je odgovoril. »Samo odeje si vzameva in leživa pod milim nebom.« - »Toda — če bi deževalo?« »Tedaj se spraviva pod balzamovo jelko in ali smreko ali pod kako veliko cedro.« Vrnila sta se k ognju. Temnilo se je. Oddaljeni snežni greben je naglo zbledel v pošastno medlo ploskev sredi sivih nočnih mrakov. Aldous je zlutil, da je Mac Donald splezal prav na vrh tega hrbta. Jana mu je položila roko na ramo. »Povejte mi, John —odkrito in cd srca: ali se zelo kesate, da ste me vzeli s seboj?« »Saj vas nisem vzel s seboj,« se je mirno nasmehnil. »Sami ste šli!« , »In zato ste nejevoljni, ielite?« »Ne.« .. .'.'.'. Brezmejno razkošje je bilo v tem, da se je'sklanjal k njeni glavici ter ji poljubljal prožne ustnice; a skoro še slaje mu je bilo, kadar so mu njene nežne roke gladile obraz in se mu je smejala j ljubezen in radost iz njenih oči in ust. Stal je, gladeč ji lase z obraza, ki se je vdano prižemal k njegovim prsim, in zrl preko njene glave v gostečo se temo smrekove in cedrove hoste. Jana je priložila drv na ogenj; svit plamenov je opasno objel njuni postavi. Z eno roko mu je še vedno božala obraz obraz. »Kdaj se vrne Mac Donald?« ga je vprašala. »Ne preje nego pozno ponoči,« je odgovoril, čudeč se, kaj bi bilo utegnilo sprožiti kaanen na bregu, ki jima je bil najbližji. »Gotovo je lovil do teme in zdaj mora čakati, davzide mesec, preden se vrne.« »John —« «Kaj je, ljubica?« in — obenem je meril z očmi razdaljo do naj-bližnje skupine dreves med njima in med pobočjem gore. »Daj va, zakuriva si velik ogenj in sediva pokraj njega na tovorne plahte.« Njegove oči so bile nepremično uprte v drevesa; strašno ga ie mikalo ugotoviti, kaj bi mogel človek s puško ali tudi le s pištolo opraviti iz te razdalje. Obsijan po ognju se je kar ponujal v cilj — in Mac Donald je bil nekaj milj od njiju! »Mislil sem že na ogenj,« je rekel. »Treba je, da ga pogasiva, Jana. So razlogi, ki nama branijo, da bi mu dala goreti. Eden izmed nih je ta, da bi nam dim preprečil razne namene in bi prepodil vsako zver, ki bi jo utegnili videti jutri zjutraj.« Njene roke so mu še vedno počivale na licih. »Razumem, John,« je odgovorila naglo, s komaj slišnim odmevom jfroze v glasu. »Pozabila sem. Treba.je, da ga pogasiva!« Cez pet minut je ostalo na kurišču samo še nekaj tlečih oglov. Razgrnila sta tovorne plahte, sedla nanje in se naslonila na drevo. Jana se je tesno privila k Aldousu. »V temi je veliko lepše,« je šepnila. Njene lakti so ga ovili in njene ustnice so se v vročem, nežnem poljubu prižele na njegovo roko. »Ali vas ni malce sram zaradi mene, John?« »Sram da bi me bilo? Zakaj neki, Bog nebeški?« »Zato,« ga je prekinila, »ker se poznava šele tako malo časa in sem se vendar že tolikanj zbližala z vami. Vse to je bilo tako pre-čudno naglo in zdaj sem — srečna sem, tako srečna da bolj biti ne morem. Ali se vam ne vidi, da ni prav, ker pripovedujem svojemu soprogu take stvari — ko ga tri dni pred poroko še nisem poznala?« Odgovoril ji je s tem, da jo je stisnil k sebi tako tesno, da mu je nekaj trenutkov brez moči ležala na prsih in lovila sapo. Vse njegovo bitje je bilo razžarjeno od radostne zavesti, da je njegova. Nikoli se ni zdela možu žena slajša, nego se je zdela njemu Jana; ko je čutil utrip njenega srca in trepet njenih grudi na svojih prsih, je bi! ves pripravljen, da se postavi v bran ter izzove na boj sto Ouadov in Culver Rannov, kakršni so se skrivali po teh gorah. Dolgo časa io je držal v objemu: v presledkih, kadar sta utihnila, sta poslušala blaženo udarjanje svojih src in čudesno tišino, ki je padala na njiju iz nemega krila noči. Bila je to prva ura, ki sta jo prebila sama, v popolnem pozabljenju vsega razen sebe; Jani je bila to prva sveta ura zakona, njemu-prvi čas popolne polastitve. V tej uri sta se spojili njiju duši in ko sta • nato vstala in je mesec vzplul nad skalovje gora ter ju je oblil s svojo srebrno svetlobo, je bil Janin obraz tako poln nežne zamaknjenosti, da jo je Aldous v mislili nehote primerjal z angelom. Odvel jo je k šotoru in ji prižgal svečo. Milo kakor dete, kadar prosi," mu je nastavila ustnice, da bi jo poljubil za lahko noč. Ko je spustil zastor preko vhoda, e vzel puško, sedel pod prvo drevo ter si položil orožje na kolena. V globoki, temni senci smrek je jel prisluškovati čakaje, da pride Donald Mac Donald. Ust, pristojbin* padcu li obtAA/n, z ajarcčihmr, Asov n, oglasim, priobčilo,, čtkovru, račun, po/Ud. trn, niltuc* [juhJjsvui.sl. ttSji. XaH oglasi ki sluh'40 v posredovalna tn- socijaL tuutm,, d&j>or AVTOMOBILI za v kvaliteti in ra slabe ceste brezkonkurenčni; VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila v zalogi DELAVNICE za vsa motorna vozila, 6trokovnjaško delo in solidne cene; GARAŽE vedno na razpolago; BENCIN iz sesalke — tudi ponoči — po konkurenčni dnevni ceni. JUGO-AVTO, d. z o. »•, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 86. - Telefon 2236. 178 Motorno kolo »\Vanderer*. 3 HP. 2 cilindra. proda zelo ugodno Florjančič, Karlovska resta It. 22. 28880 Notarska pisarna Konjicah sprejme popo noma izvežban ega solicita-torja. Prednost imajo samci 28909 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agent« sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 28878 Perica poštena oseba, izvežbana v. perilu, se priporoča cenj. strankam na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28867 L Vzgojiteljico iščem k devetletni deklici. — Toleg slovenskega mora biti zmožna tudi francoskega in nemškega jezika, kakor tudi klavirja. Nastop po možnosti takoj ali s 15. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Vzgojiteljica«. 28821 Kuharico samostojno, sprejme takoj Betka H ii 11 e t, Maribor, Trubarjeva ulica 5 a. 28709 Prodajalko rmoino slov. n nemžkega jezika, sprejme modna trgovina L. Putan v Celju. 28767 Čevljar, vajenca sprejme Franc Negro, čev Tiar. Gorje pri Bledu. — Hrana in stanovanje v hiši. 28873 Šiviljo izurjeno pomaganja v krojaški delavnici, takoj sprejmem. Naslov pove ogiasn oddelek »Jntra>. 28799 Dekle ki zna kuhati, takoj Bprej mem k 3 osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28862 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega, »prejme s hrano in stanovanjem Andrej G r a d i š a r, Križejna Gorenjskem. Pisar, uslužbenca prvovrstnega, zmožnega stenografije. slovenščine, nemščine ter srbohrv.. sprejur Ivan Miurušar. Vrhnika 9. 28855 Mehan. pletilnica sprejme več . samostojnih pletilj, tudi v prirejanje vzorcev za »Popp« ploskovni stroj. Ponudbe z zahtevki in družinskimi razmerami na.naslov: Anton Gla-ser. Karlovac, Dubova^ Hrvatsko. Jekovski pomočnik mlad, želi službe. Gre tudi kruh nositi. Anton Kristan, Nova vas 23 — Ziri. 28911 Vdova želi službo hišnice. Naslov: Rozalija Caks, Ljubljana, Stari trg 15. 28874 Trgovski pomočnik verziran v kolonijalni stroki in. delikatesi, z letnimi spričevali, želi službe kot pomočnik, skladiščnik ali potnik. Cenj. ponudbe pod šifro »Vesten 100» na ogl. oddelek »Jutra.. 28881 Knjigovodja samostojen bilaucist, želi primerne službe v večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Organizator 68». 28768 Zanesljivo dekle 17 let staro, pridno in pošteno. gre v službo k dobzi gospodinji — tudi na deželo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Pošten mladenič izurjen v trgovini in pisarni, ki je bu že 4 leta v trgovini v Nemčiji, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izvežban 17». 28871 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah v fituden-tovski ulici št. 9/1. 24705 Balet ritmično gimnastiko in ples »učujeta s 1. oktobrom t. . Lydia Wdsiakova in Vadav Vlček,. prva plesalca Nar gledališča v Ljubljani. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2.-3. ure v dram. gledališču. 25897 Svinec mehak, v ploščab, dobavlja v vsaki količini izpod dnevne cene: „Calin" k.d., Zagreb, Mandaliči-na l. Kufzirn Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wollov» uL 3. Večje stanovanje opremljeno ali pa gostilno želim vzeti v najem. Dopise na oglasni oddelek pod «V. H.» ----- Srebrne krone kupuje in plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica t. 238 Gospodično ki bi poučevala nemščino in matematiko, Lželim takoj. Naslov pove oglas, oddelek .Jutra >. Absolventinja škega konservatorija poučuje klavir. Naslov v.ogl. oddeliku »Jutra*. .28787 Moške obleke ponošene — čevlje, perilo, odeje, preproge itd. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Jurečic, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 25999 'Rretiam Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, z» gorenjskim kolodvorom 86 : Opravo za ipecerij. trgovino kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 15». 26084 Ovčje volne prodam vsakovrstno množino po' Din 35 kg. Istotako 1 vagon krompirja po Din 2 kg. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 25795 Ugodno prodani fotoaparat 12 X 9, zavese in store za eno okno ter pregrinjalo za 1 posteljo (ročno delo). Naelov. pove oglasni oddelek cjutra». 6 25857 Pietilni stroj 8/36, izvTEten, proda Spunt, Slomškova ulica štev. 27, dvorišče. 28727 Prešani ocvirki po 5 Din vedno na razpolaga pritvTdki Evald Popovič Ljubljana. Cesta v Mestni log 'št. 15. 28816 Pohištvo kompletne postelje, stenske omare, stole, mize, 2 diva-na, umivalne mize itd. naprodaj v GledaliSki ulici 7, pritličje, desno. Blagajničarka vešča strojepisja in knjigovodstva, želi službe kje na deželi ali v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro . 2S915 Paviljon na oglu Triaike in Blei-vreisove ceste naprodaj, — Ponudbe na oglas.' oddelek «Jntra» pod »K. T. V.» 28854 Moško kolo po zelo ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28890 Dežni plašč r popolnoma dobrem stanja ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28892 Kolo dobro ohranjeno prodam za 900 Din v Zg. Šiški št. " 200 hI lutomerčana starega. 11—11 >4 % naprodaj v Ljubljani, radi pomanjkanja '-'prostora. - Po, nila daje J. V., hotel Sldn Dlnamo 1—2 k. s., dobro ohranjen, kupim. Natančen opis in ceno je poslati na naslov: Josip Zupane, Rajhenburg. Pisalno mizo lepo in dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod iifro »D. V.» na oglasni oddelek »Jutra*. Gasilske lestve Razpisujemo dobavo 6 komadov raznih gasilskih lestev. Ponudbe je vložiti do 27. septembra t. L Več 6e izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca p. Griže 28861 Čevljarji! Potrebujem večje količine otroških čevljev, visokih t teksu in kovanih, čevljev za po hiši u ševreta ia filca ter raznih juht čevljev Ponudbe na naslov: Štefan Cenčig, Beograd, Cika Lju-bina olica 18. 28912 Potiti U »Posest Realitetna pisarna družba , o a Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijave In posreduj« pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalea brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za oddajale« najboljša prilika oddaj« stanovanj — ker brez vseh stroškov. 19o 1) trnjem Gostilno restavracijo »li hotel v večjem kraju blizu cerkve ali kolodvora, event. • prostorom za kleparsko delavnico, vzamem na račun take ali pozneje. Poležim tud kavcijo. — Ponudbe do IS. septembra na" podružnice »Jutra* v Mariboru pod »Zmožne roke«. 26061 Kavarno in restavracijo pripravno tudi za dalmatinski vinotoč, s primernimi kletmi oddam v najem. Ponndbe na —oglasni - oddelek »Jutra* pod značko «1500». Gostilno dobro idočo v mestu, fcrga ali kakem večjem prometnem kraju kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj prevzamem*. 28852 2 lepa ulična lokala na Sv. Petra cesti — blizu oentra taikoj oddam. Pisme^ ne ponndbe pod. »Lokal Sv.. Peter«. na oglasni .oddelek »Jutra«. Stanovanje. s 3—4 sobami in vsemi pri-tiklinami želim blizu tehnike s 1. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Profesor«. Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin želi stranka brez otrok za takoj ali november. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «1000». Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. oktobrom pošteni stranfci v Sp. Šiški. Stranke z odraslimi otroci imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku <.Tntra*. 28885 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta v novi vili oddam f 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28900 Stanovanje komfortno, 6 sob s koi nico ln pritiklinami oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. Elegantno sobo v vili, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu 10 minut od pošte. Naslov v oglasn«m oddelku »Jutra«. 28840 Sobo s posebnim vhdom želim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 94». Prazno sobo separirano, s telefonom, na Mestnem trgu takoj oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 26088 Gosp. sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddrfku »Jutra«. Sobo oddam em ali drema osebama — tudi dijakom. ilov pore oglasni oddelek cjutra*. Sobo pralno ali opremljeno želim v bližini Tabora. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo lepo, oddam boljšemu urad. dtz ali uradnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28875 Sobo prazno ali opremljeno,, separirano. solnčno, z elektriko, parketom takoj oddam, event. tudi s souporabo kuhinje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Lepo zračno sobo b separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam mirni stranki, oziroma 2 solidnima visokoSolcema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25980 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28877 2—3 prazne sobe oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26083 Sobo elegantno, s posebnim vbodom. elektr. razsvetljavo, event. z uporabo klavirja in k gospodu dovoljen obisk, želim v sredini mesta. — Cenjene dopise na oglasni od-deJek «Jutra* pod Elegantno*. 26092 Na stanovanje sprejmem gospoda v sredini mesta. Naslov v ogla«, oddeliku «Jutra*. 28864 Gospodično sprejmem kot sostaa6valko r bližini Tabora. Naslov r oglasnem dddelku . Lepo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. Dijaška stanovanja Dijaka sprejmem na hrano in sta-novanje poleg obrtne šole v Ljubljani. Pismene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod «3333». 28752 Dijaka -sprejmem v popolno oskrbo, haslov r oglasnem oddelku cjutra*. 28847 Dobro stalno službo dobi tisti, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družba«. 25653 12.000 Din posojila rabim za eno let v zelo dobro vpeljano trgovino in nudim 20 % obresti, kater« je takoj odtegniti od glavnice. Garancija stalna. Dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko «20 %». 28901 Družabnika s 50.000 Din sprejmem v zelo dobro trgovino s stalnim uspehom. Treba pa je hiteti, dokler je sezona. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «Cg>jeh 6talan». ' Gl&efat, Gramoionisti! Vsa popravila vseh vrst gramofonov in drugih različnih godbenib aparatov izvršim 6tr"okovnjaJko solidno, ceno in pod jamstvom v svoji špecijalni delavnici za. fino mehaniko A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva nI. 5 Iz dežele prinešena popravila izvTšim, če je 1« mogoče še isti dan. Peresa, zobna koleea in različni posamezni deli vedno v za-logi. 196 Črn pianino vzamem proti mesečni odškodnini v najem v suho in snažno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pianino 51«. 28751 2 čelo inštrumenta dobro ohranjena, po nizki ceni proda Josip Klofutar star., Tržič. 28853 Kratek klavir dobro ohranjen, prodam za 8500 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 28902-a Klavir dobro ohranjen, dam radi preselitve v najem proti majhni mesečni odškodnini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 28896-a V oglasnem oddelku « Jutra* je dvigniti sledeča pisma: Auto 51, Agilen K, Atelje, Brinetka, Blondinka, Časnik 85, Duševni prijatelj, Di-van, Družba, Dober klavir, Delavnica, Dobra prihod-njost. Dijakinja, Dobra kuharica, Drvena 6tnika, Dober 60, Dobra moč 10. Gotovo plačilo, Elektrika vodovod, Glasbenik, G. H., Grajska cvetlica 333. Gotov zaslužek, Gorenjska 16, Jesenska roža, L J., Inan-kumerc, Kratek, Krpanje, Koroška Slovenka, Knjigo-vodkinja 88, Kemična tovarna, Križem Jugoslavije, Kavcije zmožna. Kremen, Kulantno, Lastnik osebne pravice, Ljubljana 24888, L. R., Lepa bodočnost 19, Lepotica, Ljubljančan, L. A. 30. L. P. 100. M. T. 1889, Mara, Modistinja, M. K. 93, Meri, Mirni 06ebi, Mlad družabnik 1000, Marljiv 227, Nada, Noša, Nujno glasovir. Neprevelika družina. O. T., Osječaj, Oktober 1927, Oprava. Plaha misel, Poštena 24535, Podjetna 15, Posojilo, Podjetna. Potrebno 500, Podjetje 62, Pšenica, Plehlni stroji, Pisalna miza. Poštena 198, Popolna varnost. Pridna 23, Proti-usluga. Podjetna 30, Prak-tikantlnjn 627. Provizija 80. ' Prazno" s'obo. Praksa 26046, Primorka, R. S., Poštena in pridna, Rašica, Resnost C. M.. Solidna 87. Samostojna hišica. Stalno mesto 74, 15. september 1927, Složnost 53, Sirota, Strogo nadzorstvo. Srečen dom, Snažnost 6, Sodelovanje, Sooial. ■■ September 78, Sobica 20, Soliden P297. Siguren zaslužek 79, Sreča 1285,' Pameva. Sraka. Šivilja 222, Takoj 3. Takoj 867. Tiha sreča 21. Takoj ali pozneje. Triglav, Takoj 29, Trgovina 34, Takoj 41. Takoj 1000,- Trgovec 9, Uradnik, Ubogi, Vijolica-Primor-ka. Večletna praksa, Vljp-lina. Vojna vdova. Vesela bodočnost. Zanesljiva 33, Zlata jama, Zaželjen dnrn 1927, Z. A., Zmožnost Zagreb. 1362. 5000. 6™. 7134, 2SU?. 400—500, 14 dni. 30a, 162, 6685, 1927, 500 Dir 400, 151. Svetovnoznane LUTZOVE PEČI 'z Bludenz-a in emajltablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA.ŠIŠKA, Jemejeva cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo. 204 Pohištvo elegantno, fino. cenevredno oo lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trs št 1. M. Kerdič, Zagreb ;: ovlašteni borzni senzal Zagreb, blagovne borze agenturna in | ;; komisionalna služba • i ;; se priporoča za posredovanje ori kupovanju in prodaji vseh vrst t :: zemeljskih, gospodarskih, mlinskvi gospe j soprogi za čine brezarimerne naklon.enosti, dobrohotnosti in pozornosti tekom dolgotrajne težke balezn1 in ob priliki smrti dra-uega nam pokojnika Iskrena h^ala tudi za poklonjeno cvetje m ginljive poslovilne bese Je ob odp tem grobu. Prisrčna hvala darovala m krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so spremili rajnkega na njegovi zadnji poti. Novikloiter, dne 13. septembra 1927. Žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest da je naša dobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Meta Zemljak soproga mestnega kuriata dne 14. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, pre-videna s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v peiek, dne 16 septembra t. 1. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, d..e 14. septembra 1927. Žalujoči ostali. v jUidttte^&igteJSte*. fa^J»Kotwwcij zJottf* Adolf Ribnik«. Zs Nuodno tfafcacDO dd. kot tiak*mam Fran JeterjeJ^ Za iosentnt del to odgovoren Alojz« Novak, V« x Liobl^d,