Poštnina plačana v gotovini
CENA 16 din
^ URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V 1JUBUAN1, dne 26. novembra 1953
Številka 41
VSEBINA:
131.	Odlok o spremembi sestave Sveta za prosveto in kulturo Ljudske- republike Slovenije.
132.	Uredba o ustanovitvi Instituta za telesno vzgojo v Ljubljani.
133.	Uredba o ureditvi Javne cestne službe v LRS.
134.	Uredba o varstvu javnih cest.
135.	Odredba o dopolnitvi odredbe o nagradah za pokonče-vanje volkov.
136.	Odredba o ustanovitvi Mojstrske šole za oblačilno stroko in čevljarstvo v Mariboru.
137.	Objava o umaknitvi kandidature, s katero je bil Kerin F. Franc kandidiran za volitve ljudskih poslancev Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS.
Odloki ljudskih odborov:
485.	Odlok o višini dnevnic in o pavšalnem povračilu stroškov za uradna, potovanja v okraju Radovljica.
486.	Odlok o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja na območju okraja Ljubljana okolica.
131.
Na podlagi 6. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije izdal
ODLOK
o spremembi sestave Sveta za prosveto in kulturo LRS
I.	Združenje prosvetnih delavcev Slovenije je odpoklicalo delegiranega člana Sveta za prosveto in kulturo Gabrovška Ludvika in namesto njega delegiralo v Svet za prosveto in kulturo kot svojega zastopnika Ravbarja Mirka, direktorja klasične' gimnazije v Ljubljani.
II.	Ta odlok velja takoj.
Š.. U-7/2-53
Ljubljana, dne 20. novembru 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
132.
Na podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine
lrs .
o ustanovitvi Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani
1.	člen
Ustanovi se Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani s stopnjo višje strokovne šole (v nadaljnjem besedilu:->inštitut«), .
Inštitut je pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom Sveta za prosveto in kulturo LRS.
2.	člen
Naloge inštituta so:
a)	izobrazba visokokvalificiranih vzgojiteljev za telesno vzgojo,
b)	znanstveno proučevanje vseh vprašanj telesne vzgoje,
c)	skrb za popularizacijo telesne vzgoje in pomoč telesnovzgojnim organizacijam pri njihovem napredku.
3.	člen
Inštitut ima lahko oddelke. Oddelek obsega eno ali več sorodstvenih znanstvenih enot, ki imajo lahko kabinete, laboratorije, biblioteke, seminarje, tečaje itd.
Inštitut za športno medicino se vključi kot oddelek v Inštitut za telesno vzgojo.
4.	člen
Inštitut vodi direktor. Za svoje delo je odgovoren Svetu za prosveto in kulturo LRS.
Direktorju pomaga svet inštituta; sestavljajo ga profesorji in drugo učno osebje.	{
5.	člen
Direktorja inštituta in drugo učno, administrativno in tehnično osebje imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS.
v 6. člen
Pouk na inštitutu traja tri leta.
7.	člen
Na inštitut se lahko vpišejo kandidati z gimnazijsko maturo ali diplomskim izpitom srednje strokovne šole po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in zdravniškem pregledu.
8.	člen
Slušatelji so redni in izredni.
9.	člen	,
Izobrazba absolventov inštituta z diplomskim izpitom ustreza višji šolski izobrazbi.
10.	člen
Učni načrt in program predpiše Svet za prosveto in kulturo LRS.
11.	člen
Inštitut ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v sestavu predračuna Sveta za prosveto in kulturo LRS.
Direktor inštituta je odredbodajalec za izvajanje predračuna.
12.	člen
Natančnejše določbe o organizaciji in delu inštituta izda Svet za prosveto in kulturo LRS.
13.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 67/1-53
Ljubljana, dne 20. novembra 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
153.
Na podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet
”io*j
o ureditvi javne cestne službe v Ljudski republiki Sloveniji
1.	člen
Ustanovi se Uprava za ceste LRS kot samostojen republiški organ za javno cestno službo iz republiške pristojnosti.
2.	člen
Zadeve javne cestne službe iz okrajne pristojnosti opravljajo okrajni (mestni) ljudski odbori po cestnih upravah kot samostojnih organih.
Okrajne (mestne) cestne uprave so pod strokovnim nadzorstvom Uprave za ceste LRS.
Ureditev in delo Uprave za ceste LRS
3.	člen
Uprava za ceste LRS ima vrhovno nadzorstvo nad opravljanjem vse javne cestne službe v Ljudski republiki Sloveniji.
Uprava za ceste opravlja zlasti tele naloge:
1.	usmerja celotno cestno službo in sestavlja program graditve cestne mreže v Ljudski republiki Sloveniji,
2.	proučuje cestno mrežo, vlogo in pomen posameznih cestnih smeri, kolikor se tiče stanja cest in intenzivnosti prometa,
3.	zbira in obdeluje podatke o prometni obremenitvi cest, o izvoru prometa, o stanju cest in cestnih objektov,
4.	daje predloge oziroma mnenja glede določitve cest l. in II. reda, glede spremembe že kategoriziranih cest I. in II. reda in glede uvrstitve že kategoriziranih cest III. reda v višjo kategorijo cest,
5.	sestavlja predlog za graditev novih in obnovitev že obstoječih cest L in II. reda;
6.	opravlja naloge investitorja v zvezi s pripravljalnimi deli in z graditvijo in obnovitvijo cest L in
II.	reda ter naloge projektanta in režiserja pri gradbenih delih, ki se opravljajo v režiji Uprave za ceste LRS,
Ljudske skupščine Ljudske reptiblike Slovenije TT R E n R O	it '1 a
7.	sodeluje pri kolavdacijskih in prevzemnih komisijah,
8.	pripravlja osnutke republiških predpisov s področja javne cestne službe, izdaja tehnične predpise in navodila za opravljanje javne cestne službe,
9.	sodeluje s pristojnim zveznim organom pri pripravljanju zveznih predpisov s področja javne cestne službe,
10.	strokovno pomaga okrajnim (mestnim) cestnim upravam,
11.	vodi kataster vseh javnih cest in mostov,
12.	skrbi za vzdrževanje cest I. in II. reda ter mostov na njih,
13.	skrbi za opremo cest I. in II. reda s cestnimi znaki, kilometrskimi kamni in podobno,
14.	organizira in skrbi za izvajanje zimske cestne službe na cestah I. in II. reda,
15.	skrbi za izpolnjevanje predpisov o varstvu in uporabi cest in drugih predpisov, ki urejajo javno cestno službo,
16.	daje soglasje in strokovna mnenja zaradi varstva javnih cest I. in II. reda, če bi bile zaradi gradenj prizadete koristi javne cestne službe,
17.	'izdaja dovoljenja o tem, da se sme graditi v cestnem varstvenem pasu, in dovoljenja za posebno uporabo cestnega zemljišča,
18.	gospodari z materialnimi in finančnimi sredstvi Uprave za ceste LRS,
19.	skrbi za strokovno vzgojo cestarjev in cestnih nadzornikov.
4.	člen
Delo Uprave za ceste LRS vodi direktor.
Direktorja imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
5.	člen
Uprava za ceste LRS ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru republiškega proračuna.
Direktor uprave je odredbodajalec za izvrševanje predračuna.
6.	člen
Uprava za ceste LRS ima svojo administracijo in' tehnične sekcije za terensko delo s potrebnim številom upravnih, strokovnih in pisarniških uslužbencev.
Sedež sekcij in njihovo krajevno območje določi in spreminja direktor Uprave za ceste LRS.
7.	člen	/
Uslužbence administracije Uprave za Ceste LRS
in tehničnih sekcij imenuje direktor Uprave za česte LRS.
8.	člen
Proti odločbam Uprave za ceste LRS, izdanim v upravnem postopku, je dopusten upravni spor. Proti odločbam o izdaji ali odklonitvi izjemnih dovoljenj za zgradbe v varstvenem pasu javnih cest in za posebno uporabo cestnega zemljišča upravni spor ni dopusten.
V zadevah, glede katerih upravni spor ni dopusten, je mogoča pritožba na Izvršni svet LRS.
9.	člen
Pri Upravi za ceste je republiški cestni odbor kot posvetovalni organ.
Cestni odbor sestavljajo po en delegirani zastopnik Državnega sekretariata za notranje zadeve. Državnega sekretariata za gospodarstvo, Jugoslovanske ljudske armade, Direkcije jugoslovanskih železnic,
Tehniške visoke šole, Republiške trgovinske zbornice, Republiške turistične organizacije, Republiškega združenja šoferjev, državljani, ki jih imeauje in razrešuje Izvršni svet in direktor Uprave za ceste LRS.
Predsednika cestnega odbora izvolijo člani cestnega odbora izmed sebe.
Člani cestnega odbora za svoje delo ne prejemajo nagrad. Pripada pa jim povrnitev potnih in drugih dejanskih stroškov.
10.	člen
Republiški cestni odbor spremlja delo Uprave za ceste LRS, daje priporočila za zboljšanje njenega dela, proučuje celotno cestno službo, daje nasvete in predloge za izdelavo programov za graditev novih in obnovitev že obstoječih cest.
Republiški cestni odbor ima pravico, opozoriti Izvršni svet, če Uprava za ceste ne sprejme njegovih nasvetov, predlogov in priporočil.
Ureditev in delo okrajnih (mestnih) cestnih uprav
11.	člen
Okrajne (mestne) cestne uprave opravljajo praviloma vse zadeve javnih cest III. in IV. reda na območju okraja oziroma mesta.
Okrajni (mestni) ljudski odbor lahko prepusti zadeve cestne službe glede cest IV. reda občinskim ljudskim odborom oziroma ljudskim odborom mestnih občin. Ti opravljajo cestno službo pod splošnim nadzorstvom okrajne (mestne) cestne uprave.
12.	člen
Okrajna (mestna) cestna uprava ima glede cest
III.	in IV. reda tele naloge:
1.	sestavlja tehnične predloge za gradbene programe;
2.	gradi nove in obnavlja obstoječe ceste v skladu s predpisi, ki urejajo enotnost cestne službe;
3.	zbira in obdeluje podatke o stanju cest in cestnih objektov;
4.	zbira podatke o prometni obremenitvi cest;
5.	daje ljudskemu odboru predlog za določitev cest III. reda in za spremembo že kategoriziranih cest
III.	reda ter predlog za uvrstitev že kategoriziranih cest IV. reda v kategorijo cest III. reda,
6.	daje ljudskemu odboru predloge za graditev in obnovitev cest;
7.	opravlja naloge investitorja v zvezi z graditvijo in obnovo cest in naloge režiserja pri gradbenih delih v reviziji cestne uprave;
8.	sodeluje v kolavdacijskih in prevzemnih komisijah;
9.	vodi kataster cest in mostov;
10.	vzdržuje ceste;
11.	skrbi za opremo cest s prometnimi znaki, kilometrskimi kamni in podobno;
12.	organizira zimsko službo in skrbi za njeno izvajanje;
13.	skrbi za izvajanje predpisov o varstvu in uporabi cest in drugih predpisov, ki urejajo javno cestno službo;
14.	daje dovoljenja o tem, da se sme graditi v cestnem varstvenem pasu, in dovoljenja za posebno uporabo cestnega zemljišča;
15.	gospodari z materialnimi in finančnimi sredstvi cestne uprave.
13.	člen
Delo okrajne (mestne) cestne uprave vodi upravnik cestne uprave.
Upravnika cestne uprave imenuje okrajni (mestni) ljudski odbor. Za upravnika cestne uprave je lahko imenovan samo gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki ima prakso v cestni službi.
14.	člen
Okrajna (mestna) cestna uprava ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru okrajnega (mestnega) proračuna.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna cestne uprave je upravnik cestne uprave.
15.	člen
Okrajna (mestna) cestna uprava ima svojo administracijo s potrebnim številom strokovnih in pisarniških uslužbencev.
Uslužbence administracije cestne uprave in stalne cestarje postavlja predsednik okrajnega (mestnega) ljudskega odbora po predlogu upravnika cestne uprave.
Pomožne delavce najema upravnik cestne uprave.
16.	člen
Proti odločbam okrajnih in mestnih cestnih uprav je dovoljena pritožba na Upravo za ceste LRS.
17.	člen
Pri okrajni (mestni) cestni upravi je okrajni (mestni) cestni odbor kot posvetovalni organ.
Cestni odbor sestavljajo po en delegirani zastopnik sveta za notranje zadeve, sveta za gospodarstvo, Jugoslovanske ljudske armade, okrajne trgovinske zbornice, okrajne turistične organizacije, okrajne organizacije šoferjev, posamezni državljani, ki jih imenuje in razrešuje okrajni (mestni) ljudski odbor, in upravnik okrajne (mestne) cestne uprave.
Predsednika cestnega odbora izvolijo člani cestnega odbora izmed sebe.
Člani cestnega odbora za svoje delo ne prejemajo nagrad. Pripada pa jim povrnitev potnih in drugih dejanskih stroškov.
18.	člen
Okrajni (mestni) cestni odbor spremlja delo okrajne (mestne) cestne uprave, daje priporočila za zboljšanje njenega dela, proučuje cestno službo glede cest III. in IV. reda, daje nasvete in predloge za izdelavo programov za graditev novih in obnovitev že obstoječih cest III. in IV. reda.
Cestni odbor ima pravico, opozoriti ljudski odbor, če cestna uprava ne sprejme njegovih nasvetov, predlogov in priporočil.
Končne določbe
19.	člen
Natančnejše predpise o ureditvi in poslovanju Uprave za ceste LRS izda direktor Uprave za ceste LRS po pritrditvi Odbora Izvršnega sveta za gospodarstvo, natančnejše predpise o ureditvi in poslovanju okrajnih (mestnih) cestnih uprav pa pristojni okrajni (mestni) ljudski odbor.
20.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U-68/53
Ljubljana, dne 20. novembra 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
134.
Na podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
rj. ' o varstvu javnih cest
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Javne ceste so namenjene samo prometu. Izjemoma se smejo uporabljati v druge namene le ob pogojih, ki jih predpisuje ta uredba. Za promet se smejo uporabljati tako, da se ne kvarita tehnična zmogljivost cest in estetsko lice cest in cestne okolice in da se ne ovira promet.
Gradbeni objekti na cestah in ob njih, ki so v upravi cestnih organov, cestna zemljišča, prometni znaki in druge varnostne cestne naprave so sestavni del cest.
2.	člen
Ob večjih popravilih ali gradbah na javnih cestah lahko pristojni cestni upravni organ v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve zapre določen del javne ceste in začasno spelje promet na sosednje ceste.
Zaporo javne ceste in preusmeritev prometa je treba označiti na obeh koncih ceste s predpisanimi mednarodnimi znaki.
Odločbo o zapori javne ceste, o preusmeritvi prometa in o prenehanju zapore je treba objaviti v dnevnem časopisju.
3.	člen
Na javnih cestah je dovoljen promet z vsemi vozili, ki ustrezajo predpisom te uredbe glede na skupno težo in širino vozila (vozilo s tovorom) in glede na širino platišč.
Pristojni cestni upravni organ sme prepovedati promet na posameznih javnih cestah in delih cest z vozili določenih vrst ali z vozili, ki so večja ali težja, kot je sicer dovoljeno za tako> javno cesto, če bi promet s takimi vozili ogrožal cestišče ali cestne objekte.
Promet z vozili na gosenice, ki niso obložene z gumo ali zavarovane z zaščitnimi čevlji, je na vseh javnih cestah prepovedan.
—•	■	4. člen
Skupna širina vozil s tovorom vred sme znašati največ 2.5 m, višina največ 3,5 m, dolžina pa največ 22 m.
5. člen
Najmanjša širina platišč pri vprežnih vozilih mora znašati:
a) pri vozilih na štiri kolesa z nosilnostjo do lOOdkg	46 mm
do 1500 kg	60	mm
do 2000 kg	80	mm
do 3500 kg	110	mm
do 5000 kg	160	mm
Vozila s nosilnostjo nad 5000 kg morajo biti opremljena s pnevmatičnimi polnilnimi gumami, tako da pritisk ne presega 150'kg/cm2 platišča.
Vprežna vozila na štiri kolesa s tovorom vred ne smejo biti težja od 12 ton.
Pristojni cestni upravni organ sme izjemoma za določene dele javnih cest dovoliti uporabo koles z ožjimi platišči.
b) pri vozilih na dve kolesi z nosilnostjo: do 750 kg	60 mm
do 1200 kg	80 mm
Železni obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter prikovani z žeblji z ravno glavo.
6.	člen
Vsa motorna vozila in priklopniki razen goseničarjev morajo imeti kolesa s pnevmatičnimi polnilnimi gumami. Uprava za ceste LRS sme za specialna vozila izjemoma dovoliti uporabo koles s polnimi gumami.
Skupna teža dvoosnih avtomobilov s tovorom vred ne sme biti večja od 19 ton, osni pritisk pa ne večji od 10 ton.
* Skupna teža dvoosnega priklopnika sme znašati največ 14 ton, enoosnega priklopnika pa 4 tone. Skupna teža triosnega avtomobila sme znašati največ 26 ton.
Skupna teža motornih vozil z gosenicami sme znašati največ 20 ton, vendar pritisk na eno ploščo gosenice ne sme znašati več kot 1,5 tone, pritisk plošče na površino vozišča pa ne več kot 150 kg/cm2. Rebra goseničnih plošč morajo biti zaobljena s polmerom 60 cm.
Omejitve prejšnjega odstavka in omejitve 4. člena ne veljajo za vozila JLA.
7.	člen
Javne ceste in zračni prostor nad njimi se smejo uporabljati za druge namene kakor za cestni promet samo s posebnim dovoljenjem pristojnega cestnega upravnega organa. Ce bi bil s tako posebno uporabo oviran promet, je za izdajo posebnega dovoljenja potrebno soglasje organa za notranje zadeve.
Pbsebna uporaba javnih cest se sme izjemoma dovoliti na prošnjo le, če ne ovira prometa, ogroža javne varnosti ali zdravja, ne zasenčuje javne razsvetljave, ne zakriva varnostnih in prometnih znakov, če ne kvari estetskega lica okolice in če ne jemlje svetlobe in zraka stanovanjem in poslovnim prostorom. Cestni upravni organ lahko ob izdaji dovoljenja predpiše posebne ukrepe za zavarovanje prometa in varnost ljudi.
Dovoljenje se izda samo do preklica.
Za posebno uporabo cestnega sveta je treba plačati pristojnemu cestnemu upravnemu organu priznavalnino, ki se predpiše z odločbo o dovolitvi posebne uporabe.
II. VARSTVO IN VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST
8.	člen
Da se zavarujejo regulacijski interesi in preglednost javnih cest, varnost prometa, estetsko lice ceste in njene okolice ter podobno, se določeni pas ob javnih cestah praviloma ne sme zazidati (varstveni pas).
Ob javnih cestah I. in II. reda se ne smejo postavljati ograje bliže kakor 3 m, telegrafski in podobni drogovi in elektrovodi nizke napetosti ne bliže kakor 10 m, stanovanjske in poslovne zgradbe, vodi visoke napetosti in podobno ne bliže kakor 20 m, industrijske in podobne zgradbe pa ne bliže kakor 50 m od cestne meje.
Ob drugih javnih cestah se ne smejo postavljati ograje bliže kakor 3 m, telegrafski in podobni drogovi in elektrovodi nizke napetosti ne bliže kakor 5 m, stanovanjske in poslovne zgradbe, vodi visoke napetosti in podobno ne bliže kakor 10 m, industrijske in podobne zgradbe pa ne bliže kakor 30 m od cestne meje.
Gradbena dovoljenja v varstvenem pasu se smejo izdajati le po poprejšnji pritrditvi cestnega upravnega organa. To pritrditev sme dati cestni upravni organ samo izjemoma.
Zgradbe, ki se grade brez gradbenega dovoljenja in poprejšnje pritrditve cestnega upravnega organa, se porušijo na investitorjeve stroške, zgradbe pa, ki se grade na podlagi gradbenega dovoljenja, a brez poprejšnje pritrditve cestnega upravnega organa, se porušijo na stroške organa, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Predpisi tega člena se ne nanašajo na kraje s potrjenimi regulacijskimi načrti in na sektorje javnih cest, kjer se gradbeni red predpiše s posebnimi predpisi po 26. členu te uredbe.
9.	člen
Živa meja, drevje in drugi nasadi ob javnih cestah ne smejo ovirati preglednosti ceste in kvariti estetskega lica cestne okolice. Veje obcestnega drevja ne smejo segati niže kot 4,5 m nad cestnim voziščem.
Prepovedano je skladati les, opeko in drug material bliže kot 3 m od cestne meje.
Material za popravljanje cest in cestnih objektov se sme zlagati samo na eni strani ceste, na ovinkih pa na zunanji strani.
10.	člen
Pristojni cestni upravni organ lahko z odločbo odredi, da morajo lastniki in upravniki gozdov, skozi katere pelje javna cesta, posekati v razdalji do 4 m od cestne meje drevje in grmovje, če je to potrebno za osušitev in preglednost javne ceste. Lastniki in upravniki zaradi tega ukrepa nimajo pravice do odškodnine. Za odločbo za posekanje gozdnih dreves je potrebno soglasje pristojnega gozdarskega organa.
11.	člen
V razdalji 4 m od meje cestnega zemljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč samo vzporedno z javno cesto, zemljišče v širini 1 m od cestne meje se sploh ne sme orati, lahko pa se ročno obdeluje.
12.	člen
Gnojišča in gnojne jame smejo biti v cestnem varstvenem pasu napravljene samo za poslopji.
Gnojnica, odplake in meteorna voda s streh ali zasebnih zemljišč se ne smejo odvajati na cestno zemljišče.
Cestni organi so dolžni izvrševati cestna dela tako, da se z odtekanjem vode na obcestna zemljišča ne dela prekomerna škoda.
Lastniki ali posestniki zemljišč ob javnih cestah ne smejo samolastno ovirati naravnega odtekanja vode z javne ceste ali iz javnih cestnih jarkov na zasebno zemljišče.
13.	člen
Posebno dovoljenje pristojnega cestnega upravnega organa je potrebno:
1.	za stalno prekomerno obremenitev cestišča;
2.	za prevoz konstrukcij ali drugih težkih ali velikih predmetov;
3.	za dela, ki utegnejo zaradi bližine poškodovati cestišče ali posredno oziroma neposredno ogrožati cestni promet ali kvariti estetsko lice cestne okolice.
Cestni organ lahko ob izdaji takega dovoljenja predpiše posebne ^pogoje.
14.	člen
Dovozni priključki na javne ceste se smejo napraviti samo z dovoljenjem pristojnega cestnega upravnega organa.
Dovozni priključki na ceste z modernim voziščem morajo biti tlakovani v dolžini, ki jo določi cestni organ ob izdaji dovoljenja.
15.	člen
Pristojni cestni upravni organ lahko predpiše za posamezne mostpve najvišjo dovoljeno obremenitev.
16.	člen
Za območje, na katerem je nameravana graditev ali rekonstrukcija pomembnejše ceste, lahko Izvršni svet s posebnim predpisom začasno prepove vsako graditev v določenem pasu.
17.	člen
Javne ceste morajo vzdrževati pristojni organi cestne uprave v takem stanju, da je zagotovljen reden in varen promet na njih.
18.	člen
V naseljih, ki so vsaj na eni strani strnjeno zazidana, morajo posestniki, katerih zemljišča mejijo na javno cesto, skidati sneg s cestnega hodnika ter iz odvodnih jarkov in jaškov ob hodniku ob vsej dolžini svojega posestva. Snežne plazove s streh morajo odstraniti z javnih cest. Ob poledici morajo posuti hodnik z žaganjem, pepelom ali pesktjm.
Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odlagati na cestno zemljišče.
19.	člen
Ce se na javni cesti prekine promet zaradi elementarnih nezgod (snežni zameti, lavine, povodenj), mora občinski ljudski odbor, na katerega območju se to zgodi, ukreniti vse potrebno, da se vzpostavi javni promet, in sicer ne glede na to, za kakšno javno cesto gre.
20.	člen
Pristojni cestni upravni organ sme izvršiti varstvena in vzdrževalna dela na stroške tistega, ki bi jih po tej uredbi moral izvršiti, pa jih ne izvrši v roku, ki mu ga za to določi cestni upravni organ.
III.	PREHODNE DOLOČBE
21.	člen
Lastniki in upravni organi obcestnih zemljišč in poslopij ob javnih cestah I. in II. reda in ob pomembnejših cestah III. reda morajo odstraniti ovire in pomanjkljivosti, ki kakor koli ogrožajo varnost cestnega prometa ali kvarijo estetsko lice cestne okolice, tako, da se obstoječe stanje ob javnih cestah spravi v sklad z določbami te uredbe.
Stanje zemljišč in poslopij ob cestah I. reda mora biti urejeno najpozneje v enem letu, ob cestah II. in III. reda pa najpozneje v poldrugem letu po uveljavitvi te uredbe.
Uprava za ceste LRS določi, ob katerih cestah
III.	reda se morajo ovire in pomanjkljivosti odstraniti po prejšnjih dveh odstavkih.
22.	člen
Uprava za ceste LRS postavi komisijo, ki skrbi za to, da se uredi stanje zemljišč in poslopij ob cestah I. in II. reda po 21. členu te uredbe. Ta komisija pritegne k svojemu delu po enega zastopnika ljudskega odbora tistega okraja in tiste občine, kjer komisija dela.
Vsak okrajni in mestni ljudski odbor, na katerega območju so ceste III. reda, ob katerih je treba urediti stanje po 21. členu te uredbe, postavi komisijo, ki skrbi za to, da se uredi stanje zemljišč in poslopij ob teh cestah. Komisija pritegne k svojemu delu po enega zastopnika ljudskega odbora občine, kjer komisija dela.
23.	člen
Komisije iz 22. člena te uredbe določijo, katere ovire in pomanjkljivosti je treba odstraniti, v kakšnem roku in kako. O tem izda komisija za območje vsake občine skupno odločbo. Na podlagi te odločbe obvesti občinski ljudski odbor vse prizadete lastnike in upravne organe obcestnih zemljišč in poslopij.
Zoper odločbo okrajne oziroma mestne komisije je v 15 dneh po prejemu obvestila o pomanjkljivostih in ovirah, ki jih je treba odstraniti, dovoljena pritožba na Upravo za ceste LRS, zoper odločbo republiške komisije pa pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
Občinski ljudski odbori skrbijo za to, da se na njihovem območju izvršijo odločbe komisij iz prvega odstavka tega člena, in poročajo komisiji, ki je odločbo izdala, o izvršitvi njene odločbe.
24.	člen
Cestarske hiše z vsemi pripadajočimi zgradbami in zemljišči se smejo uporabljati samo za potrebe javne cestne službe. Kolikor se sedaj uporabljajo za druge namene, jih je treba v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe vrniti pristojnemu cestnemu upravnemu organu.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Kolikor prekršitve določb te uredbe niso kaznive po strožjih predpisih, se kaznuje za prekršek:
I.	z denarno kaznijo do 10.000 din ali z zaporom do 30 dni:
1.	kdor uporablja na javnih cestah in mostovih vozila v nasprotju z določbami 5. do 6. in 15. člena;
2.	kdor brez dovoljenja uporablja javno cesto za kakšen drug namen kot za cestni promet, kdor brez dovoljenja uporablja zračni prostor nad javno cesto in tudi kdor se ne drži pogojev, ob katerih je dobil tako dovoljenje;
3.	kdor brez dovoljenja cestnega upravnega organa gradi, postavi ograjo, drogove ali elektrovode v varstvenem pasu (8. člen) ali ne izpolni pogojev, ob katerih je izdano dovoljenje za graditve v varstvenem pasu;
4.	kdor kakorkoli namenoma ali iz malomarnosti poškoduje javno cesto ali cestni objekt (13. člen) ali ravna tako, da se utegne javna cesta poškodovati;
5.	kdor brez dovoljenja napravi dovozni priključek na javno cesto ali se ne drži pogojev, ob katerih mu je bilo dano tako dovoljenje (14. člen);
6.	kdor ne odstrani ovir ali pomanjkljivosti po določbah 21. in 23. člena te uredbe.
II. z denarno kaznijo do 5.000 din:
1.	kdor ima ob javni cesti živo mejo, drevje ali druge nasade, les, kamenje, opeko ali drug material v nasprotju z določbami 9. člena, pa na zahtevo cestnega upravnega organa ne odpravi take pomanjkljivosti;
2.	kdor na zahtevo cestnega upravnega organa ne poseka v gozdu drevja ali grmovja (10. člen);
3.	kdor orje ob javnih cestah v nasprotju z določbami 11. člena;
4.	kdor v nasprotju z določbami 12. člena ob javni cesti napravi gnojišče ali gnojno jamo, odvaja na cestno zemljišče ali v cestni jarek vodo ali ovira odtekanje vode s cestnega zemljišča ali iz cestnega jarka na zasebno zemljišče;
5.	kdor ponesnaži javno cesto in je takoj ne očisti;
6.	kdor stori karkoli, s čimer se na javni cesti ovira ali ogroža promet, ali se ne drži pogojev, ob katerih je dobil dovoljenje po 14. členu;
7.	kdor pelje po cesti, ki je zaprta za javni promet (2. člen);
8.	kdor v nasprotju z 18. členom ne skida snega s cestnega hodnika, jarkov, jaškov oziroma s ceste, ne posuje ob poledici hodnika ali odlaga led ali sneg na cestno zemljišče.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz I. točke prvega odstavka z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev, za prekršek iz II. točke prvega odstavka pa z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje s kaznijo, predpisano po L oziroma II. točki prvega odstavka, tudi ravnatelj oziroma odgovorni uslužbenec pravne osebe.
V.	KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Izvršni svet lahko izda na predlog Uprave za ceste posebne predpise o graditvi, varstvenem pasu in prometnem redu na posameznih sektorjih pomembnih javnih cest.
27.	člen
Odbor Izvršnega sveta za gospodarstvo bo izdal po potrebi natančnejše predpise za izvrševanje te uredbe, o •	'j. 1
28.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U-69/53
Ljubljana, dne 20. novembra 1933.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
•	Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
135.
Na podlagi drugega odstavka 46. člena zakona o lovu (Uradni list LRS, št. 16-91/49) v zvezi s 4. točko
12.	člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-14/53) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
. ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o nagradah za pokončevanje volkov
1.	Besedilo odredbe o nagradah za pokončevanje volkov (Uradni list LRS, št. 26-154/50) se dopolni tako, da se na ustreznih mestih za besedo »volka« oziroma za besedo »volk« dostavi še »ali šakala« oziroma »ali šakal«. Sam naslov odredbe pa se dopolni z dostavkom »in šakalov«.
2.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1/1-1307/2-53
Ljubljana, dne 13. novembra 1953.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina T. r.
136.
Na podlagi drugega odstavka 8. in 30. člena, prve-. ga odstavka 31. člena in 32. člena, v zvezi s 15. členom uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) ter glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo
ODREDBO
o ustanovitvi mojstrske šole za oblačilno stroko in čevljarstvo v Mariboru
1
Zaradi vzgoje novih obrtnih mojstrov se ustanovi mojstrska šola v Mariboru. Šola ima tele oddelke:
a)	oblačilni oddelek za obrti: krojaštvo moških oblek, krojaštvo ženskih oblek, krojaštvo perila;
b)	čevljarski oddelek za obrt čevljarstva.
2
V mojstrsko šolo se lahko vpišejo tisti, ki so najmanj tri leta delali kot kvalificirani delavci ali kot obrtni pomočniki v ustrezni obrti, ki je navedena v prejšnji točki.
5
Šolanje na vseh oddelkih mojstrske šole za oblačilno stroko in čevljarstvo traja 1 leto.
Pouk je teoretičen in praktičen.
Predmetnik in učni načrt potrdi Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije.
4
Tisti, ki uspešno končajo mojstrsko šblo, delajo .zaključni izpit, ki je na vsakem oddelku teoretičen in praktičen.
Zaključni izpit se opravlja po veljavnih predpisih.
5
Spričevalo o zaključnem izpitu daje kvalifikacijo obrtnega mojstra v obrti, v kateri se je absolvent izučil.
Priznanje kvalifikacije po prejšnjem odstavku zapiše mojstrska šola na izdano spričevalo o zaključnem izpitu.
6
Mojstrska šola v Mariboru je pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mestnega ljudskega 'odbora Maribor.
7
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odločba o ustanovitvi mojstrske šole za oblačilno stroko v Mariboru (Uradni list LRS, št. 15-82/51).
8
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1997/6
Ljubljana, dne 20. oktobra 1953.
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS: Dr. Anton Melik 1. r. Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
137.
OBJAVA
Republiške volilne komisije LRS o umaknitvi kandidature, s katero je bil Kerin F. Franc kandidiran za volitve ljudskih poslancev Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS
Na podlagi prvega odstavka 83. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS Republiška'volilna komisija LRS
.	objavlja,
da je okrajna volilna komisija za okraj Krško s svojo odločbo z dne 18. novembra 1953 pod št. 16-257/92 na podlagi 80. člena zakona o pravicah in dolž- ostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS ugotovila, da je kandidatura Kerina F. Franca, kmeta iz Podbočja št. 43, ki je bila potrjena kot kandidatura skupine državljanov za volilno enoto št. 33 za volitve ljudskih poslancev Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, umaknjena, ker je potrjeno kandidaturo umaknilo potrebno število podpisnikov kandidature.
Št. 18/244-53
Ljubljana, dne 19. novembra 1953.
Republiška volilna komisija Ljudske republike Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Dr. Jože Globevnik 1. r. Dr. Franc Hočevar 1, r.
Odloki ljudskih odborov
485.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS", št. 19-89/52) v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-695/52) je okrajni ljudski odbor Radovljica na skupni seji obeh zborov dne 15. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic in o pavšalnem povračilu stroškov
za službena potovanja v okraju Radovljica
1.	člen
Za službena potovanja, ki jih v mejah okraja Radovljica opravljajo delavci in uslužbenci uradov in zavodov, katerih službeno mesto je v okraju in je njihova delavnost omejena na območje okraja, znašajo dnevnice:
a)	če traja potovanje 8 do 12 ur, 75% od polovice dnevnic,
b)	če traja potovanje nad 12 ur, pa 90% od dnevnic iz 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških.
2.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Radovljica ter njegovih uradih in zavodih se poleg del iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških šteje za terensko delo tudi delo okrajnih in področnih gozdarjev, davčnih izterjevalcev, inšpektorjev' (prosvetnih, trgovinskih, gradbenih, sanitarnih in inšpektorjev dela), cestnih nadzornikov in šoferjev.
Za delavce in uslužbence, ki opravljajo dela iz 1. odstavka, se za službena potovanja v mejah okraja določi pavšalno povračilo stroškov (potni pavšal).
Potni pavšal se lahko določi tudi drugim uslužbencem, če njihova opravila terjajo povprečno več kot 15 dni zunanjega dela na mesec.
3.	člen
Potni pavšal se določi do višine 6.700 din mesečno in se plačuje vnaprej. Pavšal določa uslužbencem in delavcem iz 2. člena tega odloka za urejanje službenih razmerij pristojni starešina.
Delavci in uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj in del, ki so jih opravili.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pavšalnem povračilu stroškov za uradna
potovanja z dne 24. julija 1953 (Uradni Hst LRS, št. 28-339/53).
St. 4583/4-53
Radovljica, dne 15. novembra 1953.
x	Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
486.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. oktobra 1953 na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 4. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, štev. 29-233/53) sprejel
ODLOK
o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja na območju okraja Ljubljana okolica
1.	člen
Poleg terenskega dela iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških se štejejo za terensko delo tudi uradna potovanja cestnih nadzornikov, okrajnih eksponiranih veterinarjev, veterinarskih bolničarjev, gozdarjev, logarjev, davčnih izterjevalcev, inšpektorjev vseh vrst služb ter uslužbencev potronažne in šoferske službe.
Za uslužbence, ki opravljajo dela iz 1. odstavka, se za uradna potovanja v mejah okraja določi pavšalno povračilo stroškov (potni, pavšal), če njihova opravila terjajo povprečno več kot 10 dni zunanjega dela na mesec.
Potni pavšal se ob pogojih iz 2. odstavka lahko določi tudi tajniku okrajnega ljudskega odbora, načelnikom tajništev okrajnega ljudskega odbora, njihovim pomočnikom, šefu uprave za dohodke in administrativnemu inšpektorju.
2.	člen
Potni pavšal se določi s posebno odločbo in sme znašati največ 5000 din ter se plačuje mesečno vnaprej.
Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj in zadev, ki so jih opravili.
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 8788/2-53
Ljubljana, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
Izdaja »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik -- tiska dskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani -- Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po ooštl 8 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ha. poštni predal S38 — Telefon uprave 23-579
Čekovni račun: 601-»T«-157