Tudi šola je delovna organizacija
Zadnje čase lahko domala vsak dan beremo ali slišimo o lem, da je treba zmanjšati skupno porabo. kje jc česa preveč. kako bomo zmanj-ševali sredstva za šolstvo. zdravstvo, otroško varstvo... S taldmi pri-spevki pa sevcda v Ijudeh še bolj potrjujemo miselnost, ki je že lako ati tako piivsod prisotna: šolc, vrtd, zdravstveni domovi, bolnišnice. do-movi za ostarele, knjižnice... le trošijo denar. ki jim ga dajejo od svojih osebnih dohodkov. Saj že samo ime »skupna poraba« govori, da samo porabljajo sredstva!
Seveda ima vsaka medalja dve plati. Ko pridemo v ambulanto in čakam« v vrsti, govorinio o tem, da bi lahko zdravstvo boljc orga-nizirali. Ko nam ne sprcjmejo otroka v vrtcc, sc pritožujemo. zakaj ni več vrtcev. In tako dalje... Malokdo pa v istem tre-nutku poveže skupno porabo in srcdstva zan jo s svojo osebno po-trebo v nckem trenutku. Zato naj prikažcmo to povczanost — ne samo v rcsolucijah in deklaraci-jah. tomveč v vsakdanjem življe-nju.
V easopisih. na TV in radiu lahko bcremo. glcdamo in poslu-šamo novice z zasedan ] posamcz-nih skupščin in drugih samou-pravnih teles. Mnogokrat gre za poslovanje gospodarskih organi-zadj. planiranje v gospodarstvu. poravnavanje obveznosti med gospodarskimi organizaci jami ipd. ZeUi malo pa zvcmo o poslo-vanju. planiranju in finančnih problcmih organizacij s področja družbenih dcjavnosti.
Pa bi sc morali zavedati. da tudi šola. vrtcc. zdravstveni dom... morajo upravljati z družbenimi srcdstvi, planirati svoie poslova-nje. pripravljati periodičnc in zaključne računc. iskati kreditc. sc otcpati z nelikvidnostjo. Res jc, da so ti problcmi v družbcnih dejavnostih nekolik« manjši, kcr ie vsaj neka ravcn zagotavljanja sredstev dogovorjena v samou-pravnih intcresnih skupnostih, vendar moramo vcdeti, da se lahko z istim obscgom dcnarja dcla tako ali drugače. Pnmer: vsc šolc so finanrirar.e po enakcm načelu —¦ na oddelck. Pa vcndar so med njimi v poslovanjifogro-mne razlikc: cne imajo 2 pomoč-nika ravnatelja. druge nobcnega, cnc imajo tri finančne delavce. druge samo cnega. enc imajo višjc osebnc dohodkc, druge nižjc, ene odvajajo sredstva v po-slcivni sklad. drugc ne.
Ali pa vzgojno-varstvcne or-ganizacijc: nckaj manj kot polo-vico vseh sredstev za svoje delo dobi jo s plačili staršcv. Ti pa niso vedno rcdni plačniki. Ena sama VVO ima na spisku kar nekaj staršev. ki ji ddlgujejo več kot deset tisnčakov. In kaj narodi vrtec? Tcžkn ie otroka prcprosto izključiti iz vrtca. Kje bo pa potem? Morda doma sam, zakle-njen ali celo privczan!?
To sta lc dva primera, ki doka-zujeta, da sc morajo tudi nego-spodarske nrganizacije rcsno uk-var jati s finančnimi zadevami. Ob tcm pa nc smemo pozabiti na bi-stvcno razliko med gospodar-skimi in negospodarskimi organi-zacijami: vsaka vsaj malo večja delovna organizacija ima polcg dveh ali trch tozdov še delovno skupnost skupnih služb. ki za or-ganizacijo opravlja vsa dola: ko-mereiala. finančna. planska. pravna, administrativna in po-dobno. V cnovitih gospodarskih delovnih organizaci jah to nprav-
Ijajo močne strokovne službe. sektorji. V negospodarskih orga-nizacijah pa to delo navadno opravljajo ravnatelj, računovo-dja, tajnica in mogt)če še finančni delavec. In teh nckaj ljudi mora voditi poslovno politiko cele or-ganizacije. Odgovoren je seveda ravnatelj. ki pa ima običajno (po zakonu) izobrazbo, ustrezno de-ja-nosti, v katori dela (učitelj. vzgojiteljica, zdravnik. profe-sor...). Ti Ijudje pa se morajo znajti v pravnih, finančnih. pla-nerskih, kadrovskih in drugih problemih. Potcm res ni čudno, čc včasih naredijo kako napako.
Za ilustracijo. kako poslujejo ncgospodarske organizacije v naši občini. navajamo nekaj štc-vilk iz polletnih periodičnih obra-čunov: 28 negospodarskih orga-nizacij je ustvarilo 112.378 tisiič din celotnega prihodka, kar jc za 30.9 % več kot v prvem polletju 1982. Od teh sredstev so organi-zacije pridobilc s svobndno me-njavo (posredno in neposredno) 8 1.4 % sredstev, pd občanov 14.1 % in iz drugih virov 4,5 %. Porabljena sredstva (amortiza-cija in materialni stroški) so se jim zaradi visokc rasti cen pove-čala kar za 45,8 % pa se je zato dnhodck lahko povečal le za 23.3 %.
Cisti dohodck sc jc povečal za 25.8%. razporcdile pa sn ga 86.7 % za osebne dohodke, 8.7 % za skupno porabo. 2.7 % za po-slovni sklad m \ .9 % z.a rczcrvra sklad.
Z izgubo je poslovala delovna skupnost zvcze športnih društev Slovan (3.852,.551,40 din). Ra-zlogi za to so bili v visokih mate-rialnih stroških — vlaganjih. ki dajo rezultate šele v trctjem tri-mcscčju (bazcn. gostinska dejav-nost). visokih vzdrževalnih delih in ncporavnanih obvcznostih.
V negospodarskih organizaci-jah jc bilo v prvem polletju po-prečno zaposlenih 2482 delav-cov. ki so prejcmali poprečne ncto osebne dnhodke v višini 16.017. V gospodarstvu so v istem času delavci prejemali po-prcčneOD vvišini 16.353 din.Če ti dve številki primerjamo z bi-stvcno viš jo kvalifikaci jsko struk-turo v negospodarstvu kot v go spcidarstvu. vidimo. da so delavci v ncgospodarskih organizaci jah v slabšcm položaju.
Ob tem pa je še 10 nrganizacij prckoračilo dovoljeno rast oseb-nih dohodkov po dogovoru o ure-sničcvanju družbcne usmcritve razporejanja dohodka in neka-tcre nd leh bodo morale prckora-čitve poravnati do konca leta.
To jc lc nekaj podatkov. ki ka-žcjo na to. da sc morajo ekonom-sko smotrno obnašati tudi nego-spodarskc organizacijc. Njih po-ložaj b(imo v bodočc skušali s tcga vidika tudi v Naši skupnq»ti še večkrat prikazati.
J. K.