PoStnfna plačana v gotovini LETO LVm V Ljubljani, v četrtek 16. oktobra 1930 ŠTEV. 237 Cena 1 Dih Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.344 za inserate; durajevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaia vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Balkanska konferenca Balkanska konferenca, ki se je sestala zadnje dni v Atenah, se je razšla. Zapustila je za seboj samo lepe spomine. Z nepričakovano in torej s tembolj razveseljivo brzino so zastopniki balkanskih držav premostili velika nesoglasja in sprejeli v principu tako dalekosežno sodelovanje na gospodarskem in političnem polju, da je možnost zveze balkanskih narodov, tako bi rekli, odločno krenila iz dežele sanj med aktualna mednarodna politična vprašanja. Nikdo se tega bolj ne veseli, kot pa kraljevina Jugoslavija, ki je od prvih dni svojega obstoja zagovarjala nujnost, da naj balkanski narodi, ki do sedaj v velikem svetu ravno ne uživajo slovesa radi svoje miroljubnosti, sami med seboj in brez tujega vpliva rešijo sporna vprašanja. Če se do danes ni posrečilo poiskati v gospodarskih in kulturnih odnosih med balkanskimi narodi onih edinic, ki bi za pomirjenje Balkana bile neobhodno potrebna baza, potem je temu brez dvoma krivo dejstvo, da do sedaj države na balkanskem polotoku niso imele prilike, govoriti med seboj, ne da bi ena ali druga ne bila stala pod vplivom kakšne nebal-kanske sile. Ce motrimo zgodovino zadnjih sto let, bomo vedno naleteli na isti položaj: Balkan je vedno bil križišče interesov velikih evropskih velesil, ki so na Balkanu hotele izvoje-vati svojo pomoč, ki so s pomočjo Balkana hotele druga drugo oslabiti in ki so na račun Balkana poravnavale medsebojne spore in svoje apetite. V dobi, ko so se balkanski narodi izvijali iz rok turškega cesarstva, je princ Gor-čakov, ruski zunanji minister, opravičil svoje vmešavanje v turške razmere s krilatico, d« je »Turčija podobna artičoki, ki se mora pojesti polagoma pero za peresom«. Ko so mesto otomanskega cesarstva nastopili več ali manj odvisni balkanski narodi, se je zadržanje velesil spremenilo v toliko, da novorojenih držav niso marale pogoltniti, zato pa drugo proti drugi izigravati, vzdrževati na Balkanu stalno napetost ter si s koncesijami na Balkanu plačevati mir v ostali Evropi, balkanskim narodom pa obesiti okrog vratu sramotilno tablico, da so ognjišče vseh evropskih požarov. Ko se je z lauzanskim in neuilliškim mirom zaključila svetovna vojna, je izgledalo, da bodo balkanske države prepuščene same sebi mogle v miru urediti medsebojno sožitje tako, da se bodo mirno razvijale druga ob drugi ter v mladem zanosu ustvarile predpogoje za duševno in gospodarsko blagostanje. Zgodovina zadnjih desetih let teh želj ni uresničila. Danes bo težko dokazati, da tuje velesile ne vodijo vsaka svojo politiko na Balkanu, ki je kvarljiva skupnim interesom in ki je največja ovira za iskrene odnose. Tako smo doživeli, da se je Albanija, bistven del Balkana, udinjala apeninski velesili, da Italija uveljavlja svoje politične nazore tudi v Bolgariji. Ravno tako je znano, da vodi Anglija svojo lastno balkansko politiko, ki je osredotočena okrog Grčije. Nemčija se začenja naslanjati na svojo bivšo zaveznico Turčijo. Edino Francija še stoji lojalno pri mirovnih pogodbah in pri tistih, ki jih branijo. Stara igra se je znova začela. Zato smo mnenja — s tem pa na noben način nočemo zmanjševati pomena balkanske konierence v Atenah — da so vsa prizadevanja za balkansko zvezo, najsi bo še v tako rahli obliki, iluzorična tako dolgo, dokler se velesile med seboj ne bodo končnoveljavno sporazumele, ali pa, in to je druga možnost, dokler se državni predstavniki balkanskih držav ne bodo opogumili, da se otresejo tujih pritiskov, ter se sestanejo na konferenci z iskreno željo, svojo hišo urediti za svojo lastno udobnost brez obzira na inozemske težnje. Predhodno vsem prizadevanjem balkanskih držav, se morajo najprej evropske velesile sestati na evropski konferenci in tam slovesno izreči, da se odrekajo vsakemu vplivu na Balkan, da prepustijo Balkan svoji usodi, da rabimo ta izraz. Kadar bo ta protokol podpisan in kadar bodo obstojale garancije, da bo tudi iskreno izpeljan, potem šele bo mogoče koristno razpravljati o balkanski federaciji kot predhodnici za njeno veliko evropsko sestro. Potek konference v Atenah pa nas sili tudi še k drugi opazki. Ce in kadar bodo balkanske države zopet prišle skupaj z namenom, ki jih je privedel v Atene, potem si bodo druga drugi morale dati dovoljenje, da sme vsaka razbremeniti svoje srce. Molčečnost je včasih dobra, prisiljena molčečnost pa rodi neiskrenost, kadar ne povzroča nevolje. Ce obstojajo sporne točke, ki so resnično pristno narodnega izvora in ne v naroden suknjič odete inozemske aspiracije, potem mora obstojati možnost, da se odkrito obrazložijo. Dobre volje jc dovolj, da se tudi najtežja nasprotstva premostijo. Sedanja balkanska konferenca, ki m bila oficijelna, katere so se posamezne države udeležile le potom opazovalcev, je pokazala, da so možnosti za sodelovanje dane, da je tudi želja po prijateljstvu zelo izrazita in da bodo balkanske države sorazmerno iahko našle sporazum, pogojno seveda, če ga bcxlo hotele popolnega brez maskiranja bolečih točk, m če ga bodo iskale same brez vmešavanja ostale Evrope. Prihod min. Flandina v Belgrad Francoski trgovski minister potuje v važni gospodarski misiji Belgrad, 15. oktobra. AA. Francoski minister trgovine Flandin je v spremstvu ge. in hčerke prispel danes ob 9.30 v Belgrad iz Budimpešte. Ministra so sprejeli na postaji francoski poslanik Dard z osobjem poslaništva, minister za trgovino in industrijo Evgen Demetrovič, šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič, višji uradniki ministrstva za trgovino in industrijo, šef protokola zunanjega ministrstva Novakovič in številna francoska kolonija v Belgradu. Gospa in hčerka Flandin sta dobili šopke belih in rdečih rož. Potem, ko so se predstavili pri sprejemu navzoči g. ministru Flandinu in ga pozdravili, se je odpeljal g. Flandin v hotel >Sr]>ski kralj«, kjer eo bili za njega pripravljeni apartmani. Spremlja ga ravnatelj personalnega oddelka ministrstva za trgovino Charmey. V toku današnjega dneva je g. Flandin posetil predsednika ministrskega sveta Petra Živkoviča, zunanjega ministra - Vojislava Marinkoviča in ministra za trgovino in industrijo Evgena Demetroviča. O priliki poslednjega obiska je Flandin predal De-metroviču red velikega križa legije časti, dr. Tomi-čiču in kabinetnemu šefu Mašiću pa oficirski križ legije časti. Ob 13 je zunanji minister Voja Marin-kovič priredil na čast Flandinu kosilo. Popoldne se je odpeljal g. Flandin na Avalo, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka. Belgrad, 15. okt. m. Kakor smo že včeraj poročali, jo potovanje trgovinskega ministra Flandina v zvezi z novo gospodarsko politiko francoske vlade, ki gre za tem, da se gospodarsko etanje v Evropi stabilizira. Kakor smo poučeni, namerava francoska vlada izdelati nov načrt trgovinskih pogodb med posameznimi državami ter predložiti drugi komisiji Društva narodov. Ta načrt ni v nasprotju s sedaj veljavnim načelom največjih ugodnosti, temveč gie za tem, da se v srednji in vzhodni Evropi ustanovi tako stanje, da bi vzhodnoevropske driave lahko konstituirale oziroma sprejelo vse svoje industrijske nabave iz držav Brednje Evrope, lato pa bi lahko tam plasiralo svoje poljedelske pridelke ter na ta način odklonilo Toliko poljedelsko krizo, ki vlada v teli državah. Istočasno l>o francoski minister sondiral teren za ustanovitev skupnega gospodarskega bloka evropskih držav z ozirom na sovjetsko trgoT-sko ekspanzivnost. Ta načrt jo nadaljevanje sklopov Slovanski zdravniki v Belgradu Spreiem pri Nj. Vel. h r al ju Belgrad, 15. okt. AA. Predsedstvo vscslovan-skegu zdravniškega kongresa je danes obiskalo predsedstvo belgrajske občine. Tam jih jc sprejel predsednik občine dr. Stojadinovič. Na njegov pozdravni govor sta odgovorila v imenu Češkoslovaške dr. Veselv, v imenu Poljakov dr. Stavecki. Be.lgrajska občina je gostom na čast Eriredila ob 13 slavnostno kosilo v hotelu »Pa-ice<. Na pozdravni govor dr. Sfojad i novica, podpredsednika belgrajske občine, je odgovoril v imenu Češkoslovaške dr. Maliik, v imenu Poljakov pa dr.Savecki. Na koncu jc v imenu naših zdravnikov pozdravil goste dr. Mouičilo Iva-nič, predsednik društva jugoslovanskih zdravnikov. Po obedu so se gostje odpeljali v Dedinje, kjer so si ogledali Dolnffinico. Л Dedinju so jim po razgledu bolnišnice servirali čaj. Belgrad, 15. okt. z. V tukajšnjih merodajnih krogih se komentira zelo slaba organizacija pri sprejemu slovanskih zdravnikov. Zgodilo se je celo, da niso nekateri zelo ugledni zdravniki dobili prenočišča. Organizacijo je vodil >Putnik<. Posledice eo zelo neprijetne in se vodi preiskava, da se dožene, kje je krivda. Belgrad, 15. okt. u. Slovanski zdravniki so položili danes venec na grob neznanega vojaka. V današnji »Pravdi« objavljajo svoje vtise iz avdiencc pri Nj. Vel. kralju. Znani učenjak dr. Osterčil je izjavil sledeče: Že na prvi pogled se spozna, rta Je Vaš kralj prirojen in perlekten gentlemen. On si osvoji človeka z vsako svojo gesto in besedo, pridobi si ijloveka, četudi ga je samo enkrat v življenju videl. Imate kralja ne samo po rojstvu, temveč tudi po duši in srcu. V razgovoru kaže vsestransko zanimanje za vsa kulturna vprašanja. Podobno so izjavljali tudi ostali zdravniki. Beneš o položaju v Evropi Praga, 15. okt. as. Zunanji minister dr. Beneš je imel pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta ekspoze, v katerem se je bavil s politično gospodarsko krizo Evrope z ozirom na njen odmev v Češkoslovaški. Evropa v vrenju Sedanja kriza je še posledica svetovne vojne, ki je vtisnila 20. stoletju svoj pečat. Posledice velike borbe v 12 letih še niso mogle biti izbrisane. Da se to doseže, bo morala delati cela generacija. Kriza se bo še povečala. Dr. Beneš vidi za to sini- ! ptome v vseh evrojiskih državah. Rusija se nahaja že 13 let v permanentni revoluciji. Politični razvoj Italije še ni dosegel vrhunra. Tudi Francija jo prišla v dobo notranje reorganizacije. Kakor so zadnje | volitve v Nemčiji pokazale, stoji sedaj Nemčija v novi periodi notranjih težkoč in kriz. Na Poljskem se trudijo le leta, rešiti vprašanje konstifueije. Avstrija jc pod Tlado dr. Sehobra izvedla konstitueio-nolno spremembo. Sedanji razvoj Nemčijo in Avstrije kaže, da lahko pride v Evropi do močnih pre-tresljajev. Srednjeevropske države se tudi borijo s političnimi in socialnimi tržkočami, ki bodo postajalo čim dalje večje in katerim so bodo moralo prilagoditi. Tudi Anglija preživlja dobo impulzivnega razvoja, ko so ravno v sedanjih dneh posvetuje n svojem razmerju do dominionov. Odločilen pomen gospodarstva Doslej je v vseh evropskih državah odločala zunanja politika o smeri notranje. Povsod so imeli zunanjepolitični odnošaji odločilen vpliv na notranjo politiko. Sedaj se je mahoma to spremenilo: notranja politika je v ospred/u. Gospodarski in finančni ministri so zamenjali zunanje ministre. Države Evrope, vse skupaj preživljajo danes dobo politične revolucijo in se trudijo za rešitev problemov, ki so od konca svetovne vojne dan na dan postajali važnejši. Dandanes gre za to: spraviti v red politične in svetovne nazore pove.ne dobe. Svetovna vojna je privedla do tega, da se je v celi vrsti držav vršila politična sprememba, ki je imela zopet za posledico spremembo ustav. Kot primer navaja Nemčijo. Po njegovem mnenju bo notranja politika še precej časa odločala v vprašanjih zunanje politike. To bo imelo za posledico, da se bo povečala možnost zunanjepolitičnih konfliktov, kajti nemiri v kaki državi ncstalnost vlad, neseglasnost med narodom povzroča nervoznost v sosedni dižavi. Evropske države so se mnogo trudile za skupno delo pri rešitvi svetovne gospodarske krize. Panevrona Nato .je prešel dr. Beneš na poročilo o ženevskih pogajanjih. Dr. Beneš konstatira, da je izvedba Briandovega načrta možna le v etapah. Panevrop-ski odbor se bo sestal januarja meseca 1. 1031. V vprašanju razorožitve je govornik mnenja, da se bo brezdvomno vršila konferenca, in sicer koncem leta 1931 in začetkom 1.1932. Ta konferenca bo dogodek svetovnega pomena. Rešitev tega vprašanja se mora na vsak način najti. Evropski narodi ne bodo dopustili. da ne bi imela konferenca vsaj delnega uspeha. Do razorožitve bo prej ali slej moralo priti. Mala antanta Gospodarska pogajanja med Romunijo in ,lu-goslavijo so v razvoju in bodo uspešno končana. Ko se bo to zgodilo, in bo na ta način nastal v vzhodni Evropi nov blok, bo Češkoslovaška začela s tem blokom pogajanja, kar se bo zgodilo dozdevno še koncem tega leta. Na ta način se bo našla rešitev za ozko gospodarsko sodelovanje in medsebojno pomeč držav Male anlante. Češkoslovaška je izdelala natančen gospodarski načrt, na podlagi katerega se bo tudi pogajala. Češkoslovaška Končno je dr. Beneš naglasil, da je velika napaka. gledali na trenutno mednarodno politično situacijo preveč pesimistično. Težkoče bodo, kakor so vedno bile. Bolje je, delati vedno na konsekventni črti, kakor spustiti se v avanture. Češkoslovaška država bo, sloneč na demokratičnem principu, že našla pota, da premaga te težkoče. Da se bo lo zgodilo, je garancija lojalno in korektno razmerje med večinskim' in manjšinskim narodom. Gospodarska kriza v tej ostri obliki se bo, kakor on upa, končala že prihodnjo leto. Nova romunska vlada hoče slediti Za zmanjšanje proračuna — Sledenje pri uradniških plačah in inozemskih misijah Bukarešta, 15. okt. AA. Snoči se je vršila važna seja ministrskega sveta pod predsedništvom novega predsednika vlade Minoresca. Na seji so predvsem razpravljali o vprašanju proračunskih prihrankov. Sklenjeno je bilo, da sc pospeši delo za novi proračun, tako da bo mogel bili predložen parlamentu že takoj po njegovi otvoritvi. Ulavno načelo, ki vodi vlado pri sestavljanju novega proračuna, jc zmanjšanje državnih izdatkov na minimum in zboljšanje delovanja državnih ustanov. Na snočnji seji jc bilo dalje sklenjeno, da bo vlada ukrenila potrebno, da prepreči nakopičevanje javnih služb. Vsak uradnik, ki je zaposlen v dveh ali več službah, si bo moral izbrati samo eno od teh, in lo najdaljo do 1. novembra t. 1. Vsi dodatni honorarji in izredni dodatki bodo ukinjeni. Vse misije v inozemstvo bodn podvržene kontroli zunanjega ministrstva, ki bo odločalo o tem, da li jo misija potrebna. Prihodnja seja bo nadaljevala delo in sklepala o finančni situaciji ter odredila potrebno ukrepe za zmanjšanje izdatkov. 1 varšavske konference. Francoski trgovinski minister jo bil danes v spremstvu poslanika g. Darda na (lvoru, kjer sc jo vpisal v dvorsko knjigo. Opoldne mu je priredil naš zunanji minister dr. Ma-rinkovič svečan banket, zvečer pa mu jo priredil trg. minister Demetrovič svečano večerjo v oficirskem domu. Franroski trg. minister odpotuje jutri zvečer v Bukarešt, odtod pa v Sofijo, Carigrad in Atene. Budimpešta. 15. okt. AA. Francoski minister za trgovino je izjavil zastopnikom listov, da se morajo vse poljedelske države energično upreti sovjetskemu dumpingu, ki ogražn ravnovesje na svetovnem Irgu. Minister je dodal, da so ukrepi, ki jih je v tej stvari storila Madžarska, slični francoskim. Visoko odlikovanje Belgrad, 15. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za trgovino in industrijo odlikovan z redom belega orla I. reda Eugen Pierre Flandin, trgovinski minister francoske repub_ like, z redom belega orla II. razreda pa Alexis Charme.v, državni svetnik francoske republike. j Predsednik vlade lahno obolel i Belgrad, 15. okt. m. Centralni presbiro ob-. javi ju: G. predsednik vlade, general Peter Živ-kovič se j c vrnil snoči iz Niške banje, ker jc prekinil svoje zdravljenje. Radi spremembe vremena se je g. predsednik vlade malo prehladi! in zdravniki so tnu priporočili, da Ie od času do časa zapušča sobo. Seja ministrskega sveta Belgrad, 15. okt. AA. Danes v četrtek bo ob 17 seja ministrskega sveta na Topčideru v stanovanju predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča, ki radi prehladu za nekaj časa no bo zapustil sobe. Na seji bodo gg. ministri referirali o rivojih potovanjih po državi in potrebah ljudstva v krajih, katere so do sedaj prepotovali. Delo VZS Belgrad, 15. okt. AA. Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta je bil končnoveljavno dodelan in sprejet zakon o zdravnikih. Kot referent ministrstva z« socialno politiko in narodno zdravje se jc seje udeležil načelnik dr. Andrija Sla in par. Seje plenujua so odložene nu 17. november. Sekcije sc sestanejo 12. novembra. V sekcijo za pretresanje zakonskih osnutkov o potnorskili akademijah, o srednjih tehniških šolah, o moških in ženskih strokovnih šolah, o obrtnih šolali so izvoljeni gg. dr. Gjuro Šurmin, dr. Albert Kranier, dr. Grisogono, dr. Albert Bil zala in Krpan. V sekcijo za proučevanje zakonskih liačr-! tov o vodnih silah so izbrani gg. dr. Sagadlin, dr. Slavko Šečerov. dr. Balantič, dr. čubrilovič, dr. Grisogono, dr. Lazar Mijuškovič. V sekcijo za zakonske načrte ministrstva za gradnje so izvoljeni: dr. Dušan Subotič, dr. Grisogono. d;r. Sveti s lav Popovič, dr. Sagadin, dr. M. Stojadinovič. Seja upravnega odbora NB Belgrad, 15. okt. u. Glavni upravni odbor Narodne banke jc imel danes sejo, na kateri jc bilo ugotovljeno, da se jc zlata podlaga povečala za tri miljonc predvojnih zlatih dinarjev, dočitn se je število deviz malo zmanjšalo. Enako tudi žiro računi in krediti, zmanjšal sc jc tudi državni dolg za 100 milijonov dinerjev. Guverner Bujloni je obenem obvestil upravni odbor o razgovorih, ki jih jc imel z ravnateljem roparaoijske banke g. Cjuesnavcni. Glavna zadružna zveza Belgrad, 15. okt. u. Na temelju čl. 14 pravi! iu z ozironi na sklep upravnega odbora Glavne zadružne zveze je sklical g. predsednik dr. Anton Korošec redni letni občni zlior za dne 19. oktobra ob 11 v Belgradu v Zadružnem domu v I Frankopanovi ulici. Določen je sledeči dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in imenovanje voditeljev zapisnika in izvolitev overovateljev skupščinskega zapisnika. 2. Poročilo tipravnege odbora za leto 1929. 3. Poročilo nadzornega od-, bona o poslovanju za leto 1929 in zaključki ra. čunov za leto 1929. 4. Odobritev zaključenih ra. čunov za leto 1929, glasovanje o absolutoriju zadnjega odbora, sklepanje o tuporabi odvisnih dohodkov iz leta 1929. 5. Volitev treh članov v upravni odJ>or, izmed katerih sta dva odstopila, eden pa je umrl. 6. Razprava o proračunu za leto 1930 in določitev članarine zn leto 1930. 7. Predlogi in slučajnosti. Danes opozarjamo na: Iz politike Polit, preokret v Madjarski str. 2 Ugrabitev fin. predsednika str. 2 Iz domačega življenja Slovo generala Tripkoviča . str. 3 Velikanski požar v Mariboru I/, gospodarstva Kmetijske razstave str. 2. in 3 str. 7 Madžarska se drami Vladni kandidat pri volitvah poražen — Stranka malih kmetov razvija svoj prapor — Bethlenova zvezda tone Budimpešta, 15. oktobra, ff. Ravnokar so došli uradni podatki o izidu volitev za državnega poslanca v paesaerskem volilnem okraju, ki je veljal zr. nepremagljivo trdnjavo Bethlenove stranke. V volilnem boju sta si stala nasproti vladni kandidat Andahazy Kasnya in kandidat opozicije Tibor Far-Icas. Vlada je mobilizirala vso svojo upravno moč, da podpira svojega kandidata. Vsi okrajni glavarji in župani so dobili nalog izvajati pritisk nn vo-lilee, da bo vladni kandidat zmagal z odločilno večino glasov. Opozicija je pri svoji agitaciji zadela na sistematične težave in je obupala nad uspehom. Naval na volišče je bil nepričakovano velik, toda do včeraj zjutraj ni nikdo vedel, kakšen bo izid. V popoldanskih urah pa so začeli prihajati prvi podatki, ki so bili nabiti po vseh večjih središčih mesta. Kmalu se je pokazalo, da vladni kandidat sploh ne dobiva glasov in to se je nadaljevalo celo popoldne. Ko je njegov nasprotnik že imel 4800 glasov večine, je Кавпуа pobegnil z volišča z izjavo, da potegne nazaj svojo kandidaturo. Tako je bil Far-Icas potem izvoljen soglasno. Kasnyn se še do danes ni javil pri tajništvu vladne stranke, da opraviči svoj beg, ki je v veliko nečast Bethlenu samemu. Pobeglega kandidata iščejo. Budimpešta. 15. oktobra, p. V liberalnih krogih vlada veliko veselje nad zmago Farkasa, kandidata stranke velikih agrarcev, nad kandidatom zeduijene stranke vladne večine, v volilnem okraju Paesa. Predsednik liberalne stranke je sklical takoj parlamentarno sejo stranke, da presodi polo- žaj. Na seji je izjavil, da jo uničujoč poraz, ki ga je vlada doživela v enem svojih najbolj varnih volilnih okrajev, očitno znamenje, da se je začelo na Madjarskem daniti in da se bo ljudstvo kmalu zdramilo in na očiten način dokazalo, da je Bcthlen zadosti dolgo vladal na Madjarskem. Bethlen naj gre. Budimpešta, 15. okt. d. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da je stranka malih kmetov, malih obrtnikov in poljedelskih delavcev, ki je do sedaj vsled vladnega pritiska vegetirala v političnem zatišju, nenadoma stopila nn plan. Vse kaže, da je svoj nastOip skrhno pripravila in da je tudi izbrala .ugoden trenotek za napad. Tako se je izvedelo, da je nenadoma sklicala v Bekesczabi velik ljudski tabor, katerega se je udeležilo na tisoče kmetskega ljudstva. Nad taborom je zopet vihrala njena zastava, zeleno-bela, in nmožioe so jo navdušeno pozdravljale. Na taboru se je sestavil tudi široko-p otežen |x)litično-gospodarski program, ki ga danes objavljajo budimpeštanski listi samo v izvlečkih. Stranka nmlih kmetov zahteva parlament, ki bo v resnici predstavljal narod. Magnaiteka zbornica mora izginiti iz madjarske ustave in ee spremeniti v stanovsko zbornico. Stranka znhteva tajno volivno pravico, ki je Madjarska do sedaj ni vpeljala. Fidei-komisna posestva se morajo ali razlastiti ali pa porazdeliti. Isto velja za veleposestva. Listi rezervirano komentirajo nov političen poija v in čakajo odmevov iz dežele. Do sedaj je došlo že veliko navdušenih pozdravnih telegramov na strankino tajništvo, ki pričajo, da je tabor v Bekes-ozabi imel svoj odmev po državi. Stranka se poživlja, naj nastopi odločno proti sedanji vladi, ki po dolgoletnem delovanju ni uresničila niti ene želje malih kmetov in širokih mae poljedelskih delnvcev. Budimpešta, 15. okt. If. V vladnih krogih vlada velika poparjenost vsled dogodkov na volišču v Paesi kakor tudi vsled jx>ročil o nenadnem pojavu malokmetijske stranke, katero so smatrali za neobstoječo, odkar je sedanja vlada prevzela posle in uničila vse, kar je le od daleč spominjalo na dobo Bela Kune. Vlada bo bržkone hotela oeumni-61 ti novo stranko zvez s komunističnimi strankami, vendar ni verjetno, da bo ta argumeait zalegel, ker Bethlen danes ni v stanju dokazati, da je kaj storil za izboljšanje poljedelskega ljudstva. Praga, 15. okt. p. Listi poročajo, da se je na Madjarskem začel pokret, ki bo nemara opaše« za sedanji režim. »Našiinec« piše: Bethlen je morebiti izborno vodil zunanjo politiko Madjarske, a je pri tem zanemarjal poljedelsko delavstvo in malega jjosestnika, ki živijo v največji mizeriji. Gospodarska kriza je izvila iz njih ta vzklik po zraku in po eolncu. Budimpešta, 15, okt. m. V tukajšnjih političnih krogih se vedno pogosteje razpravlja o spremembi režima na Madjarskem. Smatra se, da je popolnoma gotovo, da bo prišlo v kratkem do de-misije vlade groia Bethlena, ki bo trajala kvečjemu še dva meseca. Potrebne so spremembe celokupnega današnjega režima. Že danes se govori o raznih osebah, ki bi imele prevzeti vlado. Pred-stoječe občinske volitve v Budimpešti bodo gotovo pripomogle k padcu Bethlena in se pričakuje velika zmaga opozicije. Sklepi gospodarske konference Belgrad, 15. okl. AA. Na konferenci vseh gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki je bile 12. septembra t. 1. v Belgradu povodom konference, ki jo je sklicalo ministrstvo za finance v svrho sodelovanja z zbornicami in gospodarskimi organizacijami o vprašanju izvrševanja zakona o skupnih davkih na poslovni promet, je bil izvoljen ožji medzborniški odbor, ki mu je poverjena izvršitev podrobnega načrta o delovnem načinu vseh naših zbornic za izdelavo enotnega j>redloga tarif, po katerih naj se plačuje skupni davek na poslovni promet. Potem, ko je bil ta predlog podan, je ta ožji odbor na včerajšnji seji, ki je bila v Belgradu v dvorani belgrajske obrtniške zbornice, v soglasju s centralo industrijskih korporacij izdelal potrebna navodila za poslovanje v gornjem smislu. Navodila glede tega dela so bila danee poslana vsem zbornicam in na tej podlagi se začne takoj konsultira-lijo interesentov glede novih merodajnih predlogov. V ožjem odboru zbornic bo na vsak način še pred koncem tega meseca rainislrstvo za finance izročilo skupni predlog o omenjenih tarifah v imenu vseh naših gospodarskih zbornic ter centrale industrijskih korporacij. Belgrad. 15. okt. AA. Tretje zasedanje tarifnega odbora bo v Belgradu v prvi polovici meseca novembra. Na dnevnem redu bo med drugimi vprašanji reforma domačih tarif in načela zavezniških tarif. Štipendije za študij rudarstva Belgrad, 15. okt. AA. Minister za gozdove in rudnike je razglasil pogoje za izbero kandidatov za študij rudarstva na rudarskem odseku tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. Pri tem natečaju morejo sodelovati samo diplomirani pravniki, ki so jugoslovanski državljani in ki so izpolnili svoje vojaške obveze ter znajo srbo-hrvatski oziroma slovenski jezik. Štipendije se bodo izbranim dijakom dajale vnaprej v zneskih po 1000 Din mesečno. Oni, ki želijo dobiti štipendije, morajo vložiti prošnje do konca tega meseca pri odseku za rudnike ministrstva za gozdove in rudnike. Prošnji mora priložiti diplomo o dovršenem pravnem študiju. Izbrani študentje bodo podpisali pogodbo z ministrstvom; v njej se obvežejo, da stopijo po končanih študijah v državno službo, in sicer poldrugo leto za vsako leto štipendije. Z vrnitvijo denarja se od te obveze ne morejo odkupiti. Istotako se kandidati obvežejo, da bodo med počitnicami vršili prakso v kakem državnem rudniku. Nova uprava Jugoslovanske ženske zveze Zagreb, 15. okt. p. Danes je zadnji dan kongresa Jugoslovanske ženske zveze. Kongresu je predsedovala ga. Tavčarjeva iz Ljubljane. Izvoljena je bila nova uprava. Za predsednico je izvoljena ga. Leposava Petkovič, ki se je v lepem govoru zahvalila za zaupanje. Iz Ljubljane je v odboru ga. Tavčarjeva kot podpredsednica in ga. Minka Govekarjeva kot članica uprave, nadalje še ga. Cirila Stebi-Pleško. V nadzornem odboru so iz Ljubljane M. Krof ta, Mira Engelmann in Pavla Hočevar. Elektrifikacija moravske banovine Belgrad, 15. okt. z. Po poročilih moravske banovine bodo oddana dela za električne naprave na Nišavi, Ibru in Moravi domačim podjetjem. Za vsa dela je predvidena vsota 38 milijonov dinarjev. Vranic in Maričič obsojena Zagreb, 15. okl. p. Danes je bila izrečena pred sodnim stolom ob 12.15 obsodba proti Vran if 11 in Maričiču. Oba sla proglašena krivim, zaradi tatvine in poneverbe. Vranič je obsojen na 14 let robije ln izgubo častnih pravic za vedno, Maričič pa na 5 let robije in izgubo častnih pravic za tri leta. Poleg tega plača Vranič državnemu erarju 5,129.000 Din. S tem je ta proces končan. Število slušateljev belgr. univerze Belcrad, 15. oktobra. AA. Na belgrajski univerzi je končano vpisovanje novih slušateljev za zimski semester šolskega leta 1930/1981. Skupno se je vpisalo 2424 novih slušateljev (mod njimi 012 žensk), in sicer nn filozofski fakulteti 016 (354), nn pravni 10Л7 (1K«)_ na tehniški 861 (29), na po-ljedelsko-gozdnrski 185 (2), na medicinski 121 (41) in na bogoslovni 84. Loebe — predsednik nemške zbornice Izvoljen z glasovi socialistov in centruma Berlin, 15. okt. AA. Na današnji seji nemške zbornice je dosegla vlada važen začetni uspeh. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen prejšnji predsednik socialistični poslanec Pavel Loebe. Njegovo izvolitev je podpiral katoliški centrum. Desnica od narodnih socialistov do ljudske stranke je predlagala za predsednika dr. Seholza. voditelja ljudske stranke. Pri prvih volitvah ni dobil noben kandidat absolutne večine. Pri drugem glasovanju je bil izvoljen Loebe z 269 glasovi proli 209, ki so bili oddani za dr. Seholza. Komunisti so pri prvih volitvah glasovali za svojega kandidata, so se v drugih volitvah vzdržali glasovanja. Zbornica je pozdravila izid glasovanja z burnim odobravanjem, 1 ki je še narestlo, ko je poraženi dr. Scholz prisrčno j čestital Loebeju, ki je zelo popularen tudi pri drugih strankah. Po predsedniških volitvah je zbornica izvolila podpredsednike. Palačo državnega zbora so stražili močni policijski oddelki, da preprečijo ponovitev zadnjih nemirov. Za prvega podpredsednika je bil nato izvoljen 7, 288 glasovi narodni socialist Scliohr in j>o-slanec centruma Ester z 427 glasovi za drugega podpredsednika. Skrivnostna ugrabitev finskega predsednika Hclsingfors, 15. okt. as. Energični ukrepi za razjasnitev misterijozne ugrabitve prejšnjega, finskega predsednika Stahibeiga so dovedli do uspeha. V bližini mesta Joensuu na vzhodu finske države, 100 km od ruske meje in 450 km od Hel-singforsa so danes popoldne ob pol treh našli avto, ki se je bil ustavil defekta v moiorju. V njem se je nahajal Stahlberg s soprogo. Okrožni glavar je vzel Stahlberga v zaščito. Oba se počutita dobro. Ugrabitelji so nameravali odvesti Stahlberga s soprogo na rurko me o. Stah'berg je izjavil, da so ga zagrabili v predmestju Brenquo štirje neznani možje ter spravili njega in soprogo s silo v avto. V celi vožnji proti Joinruu je sedel pri njih mož z revolverjem v roki. V b'ižini Joen-suua se je avto ustavil radi defekta. Rezervnega avta ni bilo, radi česar so postajali ugrabitelji nemirni in so končno pobegnili. Voditelji lapovskega gibanja izjavljajo, da ugrabitev bivšega predsednika Stahlberga ni v zvezi z njimi in da so oni zvedeli o ugrabitvi šele snoči po radiu. Skoro sigurno gre za provokacijo, s katero pa lapovsko gibanje nima nič opraviti. Po poročilih »Ester Botten« so se pred volitvami v parlament slišale grožnje s strani nekaterih temnih političnih elementov, da bodo sicer volili, ampak da bodo onemogočili seje novega parlamenta. Najbrže je ugrabitev Stahlberga v zvezi s temi glasovi. »Helslngin Sanomat« izve, da je bil šofer avtomobila učitelj neke šole v Helsing-forsu, ki je tudi lastnik aVtomobi a. N egov poma-gač pa je baje neki višji uradnik Nationalne delniške banke, največje privatne banke na Finskem. Zakon o likvidaciji vojnega plena Podrobne določbe Belgrad, 15. okt. A A. Včeraj ije stopil v veljavo 'in dobil obvezno moč zakon o likvidaciji in odstopanju vojnega plena. Pri tej prilik je direkcija državnih dolgov ministrstva financ izdala tole tolmačenje: Z zakonom o likvidaciji vojnega plena, ki je stopil v veljavo in dobil obvezno moč 14. oktobra t. L, so oproščeni plačevanja vrednosti dobljene živine in drugih predmetov: Občine, prejšnji okrožni in ereski odbori, šole, narodna gledališča, cerkve, samostani in druge verske ustanove, bolnišnice, zavezniške misije, uprave kopališč, Sokol, športna društva, poljedelske in konsumne zadruge, društva državnih nameščencev civilnega in vojaškega reda za celokupno vrednost dobljene živine in ostalih predmetov in plena. Prav tako se vsi brez razlike oproste za celokupno vrednost dobljeme živine prevzetega poljedelskega orodja, človeške in živinske hrane, razen tega za sprejetje ostalih predmetov, če celokupni dolgovi etohjeiu na ta način ne prekoračijo vsote 3000 Din. Vsi državni uradi in državne ustanove so takisto oproščene jdačanja vrednosti dobljene živine in vseh drugih predmetov, če rabijo živ.ino in do-tlčne predmete za državne potrebe. V vseh teh primerih, v katerih se ukine zahteva po plačilu od dne uveljavitve tega zakona, mora prestati tudi zahteva sodišč, in izvršilnih oblastev; tako se zidaj že plačane vsote in one, ki so odbite od prisojene nagrade vojne škode smejo vrniti. Od tega zakona niso oproščene plačevanja odškodnine osebe, ki eo odgovorne za prikrivanje, upropaščanje ali tatvino bojnega plena, tudi se s tem ne oproste naredbo-d.Valci, račiMiopolagalci prejšnje direkcije plena v vseh onih primerih, kadar so odgovorni za povrnitev vrednosti kakršnekoli vrste plena, ki so ga upravljali ali so imeli dolžnost, da se brigajo zanj. Vsa izvršilna in sodna oblastva se opozarjajo na to, da ustavijo delo pri vseh predmetih, ki se nanje nanaša ta zakon o oproščenju plačevanja, a za katere so do zda j zahtevali plačevanje. Velik požar pri Mariboru (Glej poročilo na 3. strani!) Maribor, 15. okt. Kakor poročamo na drugem mestu, je danes okoli ppl 19 nastal požar v Kohn-steinovi tovarni usnja na Pobrežju. Plamen je objel na mah vso tovarno in švignil kvišku, lako da se je videlo daleč naokrog. Na kraj požara je prispelo mnogo ljudi iz Pobrežja in mesia, gasit so prihiteli gasilci iz Maribora, Pobrežja, Studencev in Device Marije v Brezju. Do pol 21 se je posrečilo ogenj toliko omejiti, da se je posrečilo rešiti skladišče, tovarniško poslopje samo pa je popolnoma pogorelo; rešili so ludi del strojev, drugi del strojev pa je popolnoma neraben. Zgorele so tudi barve, ki so bile v zalogi in razne druge kemikalije. Mariborska požarna bramba se je okoli pol 21 vrnila domov, na pogorišču pa so ostali pobreški gasilci, ki nadaljujejo z gašenjem in nadzorujejo, da se ne bi ogenj razširil. Os.ali bodo najbrže na pogorišču vso noč. Gašenje je bilo silno otežkočeno, ker ni bilo v bližini na razpolago potrebne množine vode. Škoda so računa na približno 1 milijona dinarjev, vendar so točneje za enkrat še ne more ugotoviti. Vzrok požara še ni pojasnjen, domneva pa se, da je začelo goreti zaradi kratkega stika. Lastnik tovarno g. Kohnslein se je nahajal ob izbruhu požara v svoji trgovini na Aleksandrovi cesti. O nesreči ga je obvestila telefonično mariborska požarna bramba. Ob času poročila še gori. Tendenciozne vesti Belgrad, 15. oktobra. AA. Povodom teudencl-oznili vesti dunajske Reichsposte, ki so jih rejirodu-cirnli tudi budimpeštanski listi, smo pooblaščeni izjaviti, da nobene >jx)jačane delavnosti pri popravilih in graditvi strateških potov napram mejam sosednih države ni bilo in tudi ne obstoji posebna namera, ki bi kazala na to, dn se v naši kraljevini v zadnjem času izvaju iniliiarizacijn obmejnih brajev. širjenju teh vesti je poleg tendencijozmb razlcov dalo povod ludi dejstvo, da eo se tudi letoe kakor vsako jesen in lo v vsej državi, ne samo na m&;ah popravljale neke ceste, za kar dajejo prebivalci delovno silo. Od 6. januarja t. 1. nikjer v obmejnih krajih ni bilo večjih sprememb oseb v občinskih odborih in prav nobene spremembe občinskih pred-sedn ikov. Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno in lopo vreme. Nekoliko topleje Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno z raz ved rdviviijciu, poscibiK) ponoči шпсг-jevno liladilo. Poincare proti revizioni-nističnim poizkusom Pariz, 15. oktobra, as. V >Excelslorju< je izpod peresa Poincareja izšel danes članek, v katerem naglaša, da je misel o reviziji mirovnih pogodb nemogoča podlaga za rešitev medsebojnih vprašanj med Nemčijo in Francijo. V članku pravi, da je Nemčija napram Youngovemu načrtu na istem, kakor sta Francija in Anglija napram Ameriki. Ako bi so Nemčija v zadnjih letih ne bila pobrigala toliko za svojo propagando, bi bila danes že v položaju, izvrševati brez težkoč Youngov načrt. Sedaj morajo države upnice ukreniti vse, da preprečijo vsak poskus nastopa proti Youngovemu načrtu. Grožnja z revizijo mirovnih pogodb mora končno enkrat izginiti. 120.000 kovinarjev stavka Berlin, 15. okt. as. Po sklepa zveze berlinskih delavcev |e danes dopoldne v 276 obratffi stopilo v stavko 120.000 kovinskih delavcev in delavk. Z dovoljenjem strokovne zveze so smeli ostati v tovarnah nad 601etni starci in vojni invalidi. Tudi krščanska kovinarska strokovna rveca se je izjavila solidarno. Ta stavka je po svetovni vojni največja gospodarska borba, ki se je razvila v Nemčiji in njene posledice se ie ne dado prerokovati Tako delodajalci kakor tudi zastopniki delojemalcev smatrajo, da za po voljno rešitev ni dosti izgledov. Vendar pa se bodo futri vršila tozadevna pogajanja. Prisilno preimenovanje Trst, 15. okt. p. Tržaška prefektura je izdala obsežen popis prisiljenega preimenovanja priimkov. Vsi naši Babiči se bodo imenovali Babbi, Ni-količl — Nicoolli itd. Madžarska išče posojila Budimpešta, 15. okt. p. Kakor javljajo tukajšnji listi, vodi država pogajanja z Rotschildovo skupino za najelje posojila, iinako se pogaja z večjimi denarnimi zavodi v Budimpešti za najetje notranjega posojila v znesku 1 miljarde, ki je namenjeno za javna dela. So se le sestali Budimpešta, 15. okt. p. Vesti, da so se Var-palloti, nemški general Von Sekt, notranji minister Starhemberg, Gombos in nekateri prvaki legitimi-stov sestali, se sicer demantirajo, vendar pa se do-znava, da sta bila Starhemberg in general Von Sekt gosta pri Hunjadyju, nista pa se sestala z G6m-bBsom. Te vesti se smatrajo kot potrdilo vesti o sestanku. Nemirna Španija Barcelona, 15. okt. A A. Zaradi incidentov, ki so jih izzvali študenti, je vlada zaprla univerzo. Madrid, 15. okt. as, Brzovlak Madrid — Vigo je skočil v bližini mesta Vigo s tira. Vlakovodja je bil ubit, 20 potnikov pa ranjenih. Sovjetsko brodovje v Hal. vodah Moskva, 15. okt. m. »Izvesti/ja« prinašajo poročilo dopisnika sovjetske agencije »Tas« iz Mes-sine, da je prispelo sem sovjetsko brodovje, ki sestoji iz križanke »Cervotia Ukrajina« in mino-noscev »Taumijan« in »Nezsmo'nik«. Brodovje ostane v Mcssini in je posadki dovoljeno iti na kopno. Senzacioneten umor v Berlina Berlin, 15. okt. ns. Snoči se je sredi meeta izvršil senzacionalen umor. Blagajnika stavkovnega odbora Roberta Nuschka in Ennsta Maske-tja, ki sta ravno nosila denarno blagajno stavkovnega odbora, v kateri je bilo 7 milijonov mark, sta bila napadena od neznanih ljudi z revolverji. Maske je bil urnorjer Polovična vožnja za delegate športnih društev Belgrad. 15. oktobra. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovično vozno ceno na državnih železnicah vsem delegatom športnih društev, ki se udeleže prvega kongresa zveze športnih savezov kraljevine Jugoslavije 18. in 19. t. m. v Zagrebu. Delegati kupijo na odhodni postaji cel listek, ki bo veljal tudi zn povratek s potrdilom zveze športnih savezov kraljevine Jugoslavije, da so bili res nn kongresu. Ta popust velja od 16. do I 21. t. m. za drugi in tretji razded potniških in brzo-1 vlakov. Belgrajske vesti Belgrad, 15. okt. AA. S sklepom ministra za prosveto je napredoval v 8-1 za profesorja Pavle Živo rt ni k, suplent moškega učiteljišča v Mariboru v 9-1. Belgrnd, 15.okt. m. V »Službenih novinah« je razglašena konvencija med našo iai madžai-sko državo o finančnih zadevah civilnopravnega značaja. Belgrad, 15. okt. z. Po zakonu o vinu mora vsak, ki hoče proizvajati specijelna vina za prodajo, to prijaviti poljedelskemu ministrstvu, ki bo delo nadziralo. S tem zakonom ee hočejo zaščititi po-edina imena raznih vin. Zagrebške vesti Zagreb, 15. okt. p. 17. t. in. se vrši v cerkvi sv. Marka v Zagrebu maša zadušnica za Vladimirom Gortanom ob obletnici njegove usnirtitve. Zagreb, 15. okt. p. Danes ob petih popoldne je bila razglašena pred malim senatom sodnega stola obsodba proti Vekoslavu Tijanu, ki je 1. 1922. ubil reškega fašista Ljubičiča. Tijan je bil obsojen na šest mesecev zapora, ker pa je že presedel v preiskovalnem zaporu 7 mesecev, je bil izpuščen na prosto. Tijan je z obsodbo zadovoljen, državni tožilec pa je vložil priziv. Zagreb, 15. okt. p. Z današnjim dnem Je uk'-гцјап zračni promet med Dunajem, Zagrebom in Bel-gradom. Naši zrakoplovi so ukinili zračni promet že koncem preteklega mesca. Radi hladnejšega vremena in megel, kar je za zrakoplovstvo največja težkoča, je ustavljen tudi inozemski zračni promet-/adnji zrakoplovi so odleteli danes v obe smeri, iz • Igrada in iz Dunaja. To je zadnji polet. Subotica, 15. okt. p. V Banatu se je začela po živahni trgatvi trgovina z vinom med doma'imi in inozemskimi trgovci. Inozeinoi kažejo posebno velik interes za banatska vina, Sušak, 15. okt. p. Dne 20. t. m. prispe iz Španije trgovska ladja »Morava« v Sušak, ki pripelje razno špansko blago za našo državo. Med ostalim tudi dva vagona kolofonije za mariborsko lovarno »Zlatorog«, 2 in pol vagona riža kot po-! skupno pošiljko za razne trgovce v Jugoslaviji, razna španska vina, konzerve, suho grozdje itd. Split, 15. okt. p. V prvi tretjini tega meseca je prispelo v Split 1438 tujcev. Dubrovnik, 15. okt. p. Admiral Wickelhauser je sporočil gosp. Bancu, predstavniku »Jugoslovanskega Llcyda« v Dubrovniku, da je Nj. Vel. kralj pristal na to, da se naš prvi rušilec, ki se gradi v Glasgovvu, imenuje »Dubrovnik«. Dubrovčani so sDrcjeli to vesl z velikim zadovoljstvom. Martin Medvešek — 60 letnik Maribor, 14. oktobra. V krogu svojih najbližjih je obhajal te dni eesldesetletnico rojstva dobro znani stari vodja kršč. socialnih delavcev v Mariboru, kovač Martin Medvešek. Kdo ne pozna v Mariboru g. Meti veška? On je ena najmarkantnejših osebnosti našega mesta in okolice. Poznamo ga kot moža jeklenega značaja, delavnega, priljubljenega organi- zatorja, iskrenega govornika ter znanega rodoljuba. liojen je bil Martin dne 19. septembra 1870 v Pokleku pri Rajhenburgu. Kovaške obrti se je izučil v Krškem pri mojstru Pelru Gorupič Kot kovaški pomočnik je deloval pri Glaserju v Rušah ter Tepiju pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Povsod je vplival na tovariše, da so se vpisali v narodna in krščanska društva. V Maribor se je preselil Medvešek januarja 1891 in je vstopil v znano kovaško delavnico Jurija Šterna v Tattenbachovj ulici. Po osmih mesecih je moral Medvešek k vojakom. Služil je tri leta v Dalmaciji. Ko je odslužil vojake, je bil leta 1894 sprejel kot kovač v delavnico južne železnice, kjer je ostal do današnjega dne. Poročil se je naš Martin 29. septembra 1895 z Marijo Bukšekovo iz Kostrivnice. Rodilo se mu je 7 otrok: 4 fantje in 3 dekleta. Naš Medvešek je stal od svoje mladosti do današnjega dne na vodilnih mestih naših delavskih organizacij. A on ni bil samo voditelj pri sejah in zborovanjih, ampak on je imel poseben talent in veselje za podrobno organizatorično delo. Z vnemo je sodeloval v predsedništvu in odboru katoliškega delavskega društva, ko sla mu bila predsednika urednik Franc Korošec in blagopokojni pre-lat dr. Matek. Medvešek je bil sotrudnik dr. Korošca in ga je spremljal na neštetih zborih. V Studencih je bil predsednik in odbornik kat. slov. izobraževalnega društva, predsednik kršč. soc. Verkehrsbund: in je pozneje pomagal ustanoviti Zvezo jugoslovanskih narodnih železničarjev. Ko se je ustanovila Prometna zveza, je ves čas njen agilen član. Medvešek je kot ugleden delavec večkrat dal slovenskim političnim organizacijam svoje ime kot števni kandidat v Mariboru in okolici. Znan je kot borec za pravice delavstva, vodil je mnogo deputacij k ministrom in drugim vodilnim osebam. Naš Martin ima poseben govorniški talent. Njegova beseda med delavci mnogo zaleže, ker ga poznajo tudi nasprotniki kot moža poštenjaka. Medvešek je pa znan tudi kot narodni bo-ritelj za pravice Slovencev. Zato pa ga je tudi kralj Aleksander leta 1929 odlikoval s srebrno in zlato kolajno za državljanske zasluge Medvešek že tudi čez 30 let deluje pri železniški požarni brambi. Temu izrednemu možu, ki je še Čil in čvrst, k njegovim jubilejem kot našemu zvestemu naročniku iskreno čestitamo! Na begu ustreljen tat Usoda tatinskega življenja. V Zagrebu je bil te dni pri zasledovanju od policije ubit mlad človek, Ivan Borič, ki vse življenje ni pcčel drugega kot kradel. Začel je, ko je bil še otrok in počasi so mu tatvine postale poklic. Komaj 27 let star, je bil že najmanj 50krat kaanovan. Vrsto let je presedel v vseh mogočih zavodih: najprej v vzgojevalnicah, potem v po-pravilišču, naposled v kaznilnici v Lepoglavi. Toda Boriču nobena kazen ni pomagala, vztrajno se je držal svojega tatinskega poklica. Ukradel je vse, kar mu je prišlo pod roke. Vsakokrat se je kregal in tolkel s policaji ali z orožniki, kadar so ga hoteli aretirati. Dostikrat je imela ž njim opraviti cela četa stražnikov, preden so ga naposled ukrotili in odgnali v zapor. Iz Zagreba so ga spodili neštetokrat ter mu prepovedali povratek; on se ni zmenil za nobeno stvar, prišel je in kradel naprej. Zadnjič pa so ga zalotili, ko je ravno v čakalnici na glavnem kolodvoru vlekel nekemu potniku denarnico iz žepa. Policija je dobro vedela, s kom ima opraviti, zato je Borič dobil na roki tako zvano lisico. Toda. ko je stražnik gnal zli-kovca proli glavni policiji, je Borič naenkrat skočil otresel z rok železne lisice, nato pa se je spustil v divji beg po ulicah. Stražnik seveda za njim. Borič pa se je kmalu utrudil ter se skril za neki eleber, kjer ga je stražnek spet prijel in ga hotel odvesti na policijo. Borič se je branil; stražnik mu je zagrozil, da bo rabil orožje. »Pa streljaj« je zavpil tatinski Človek ter začel pred stražnikom stresati najstrašnejše bogoskrunske kletvice. Naenkrat pa je Borič naglo segel v levi žep; istočasno je stražnik zavpil: »Roke kvišku!« In stražnik je sprožil samokres. Izstrelek je zadel Boriča ravno sredi čela ler se je fant v hipu ves v krvi zrušil na tla. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, toda tam je kmalu umrl. Tako je končalo življenje mladega fanta, ki ga je usoda ali morda bolje povedano: slaba vzgoja podila iz greha v greh, da se naposled ndi zavedal ni več, da ne dela prav. Zagrebško časopisje poudarja, da jc s tem končano živ jenje najnevarnejšega zločinca v Zagrebu, ki je stalno ogro-£al življenje in imetje meščanov. _ РБОК — _ odstrani tnkoI In liro* slodn Oobtva ko v lekarnah. droRorl a h " ^г^"тР|Доп<0'1 »n "Oosmoohemla. Zairrob. Sml«4kla«ov" •«• 1 " ' _____A hi»JI~^~1ДгУ*и ** ^лљ^ј Slovo Ljubljane od generala S. Tripkoviča Ljubljana, 15. oktobra. Danes ob 11 dopoldne je dosedanji komandant dravske divizije general Sava Trip-kovič izročil posle komandanta dravske divizije svojemu pomočniku briigudnemu generalu Draigomiru Popoviču. Pri tej priliki se je general Tripkovič, ki odpotuje prihodnje dni na svoje novo službeno mesto upravnika vojne akademije v Belgradu, prisrčno poslovil oa na dr. Pirknmierja, rektorja univerze dr. Šerka in predsednika višjega deželnega sodišča dr. Ropi no. Večerja je potekla v najprisrčnejšem razpoloženju in je pokazala, da sto v naši državi armada in narod v resnici eno. Najprej je nazdravil gospodu generalu župan dr. Puc, ki je poudarjal trdne vozi ljubezni med odhajajočim komandantom dravske divizije in Slovenijo, radi česar je slovo tako težko. Zahvaljujoč župana za to zdruvico, je general Sava Tripkovič v besedah, ki so privrele naravnost iz srca, zlusti podčrtal slogo, ki vlada med armado im slovenskim ljudstvom, katerega je on z vso svojo dušo in srcem vzljubil. G. general je nazdravil Sloveniji in Ljubljani. Nato je g. vršilec dolžnosti banu dr. Pink-majer slavil g. generala Savo Tripkoviča kot izvrstnega poznavalca slovenskih razmer, h. Jarc pu je nazdravil našim oficirjem, ki s tako vnemo in vestnostjo vrše svojo težko službo od zore do mraka. Zu njimi je nod-starosta SKJ GangI v vznešendh besedah slavil bratstvo med armado in sokolstvom, g. Orehek je nazdravil g. generalu v imenu Strelske <1 nižine, g. Turk [Ш v imenu jugoslovanskega gasilstva. Vsem tem se je g. divizijonar prisrčno zahvalil. Nato jc v imenu slovenskega novinarstva urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav kot najstarejši od navzočih zastopnikov našega tiska zaliva Iti 1 g. generala za ljubeznivost in usluz-nost, ki jo je g. general vsigdar izkazoval slovenskim novinarjem, in v lepih besedah proslavljal našo armado kot šolo požrtvovalne ljubezni do domovine in kot varhinjo največjih moralnih in fizičnih dobrin narode, čemur so vsi navzoča z največjimi navdušenjem pritrjevali. Na tej napitmici se jc g. general z najtoplejšimi besed aimi zahvalil, poudarjajoč, s kakšno ljubeznijo so slovenski novinarji vsigdar spremljali delo naše armade in jo priljubljali ljudstvu, tako da so v tem oziru slovenski novinarji v resnici prvi v državi. Po končani večerji in prisrčnem razgovoru se jc gospod dlivizijski general poslovil od vsakega povabljenca in vsakemu v slovo stisnil roko. Liubljanu, srcc Slovenije, je zopet poku-zalu, kako ccni in ljubi armado, branik našegu naroda, njegove duhovne kulture in njegovih domov, da moremo varni ored vsakomur v mirnem delu razvijati vse svoje fizične in moralne sile v blagor domovine in vsega človečanstva. Gospodu generala p« spremljajo na novo mesto službe naše najiskrcncjše želje, da bi Bog blagoslovil njegovo delo tudi na novem torišču njegovega domoljubnega delovanja. h Na tozadevno maliciozno opazko v »Slovanskem narodu« moramo pojasniti, da pre-vzvHŠemi g. škof dr. II o ž m a n ni mogel prisostvovati večerji, ker jc na Udnevuemi dopustu izven Ljubljane, g. nadškof dr. Jeglič pa je zadržan po svoji visoki starosti. Ljubljanske „sance" - bodo nove Ljubljana, dne 15. oktobra. Naš ljubljanski Grad in grajska planota kli-četa že dolgo časa mestni stavbni urad na pomoč. Ljubljanska občina je sicer že dolgo časa mislila na to, da bi končno preuredila Grad in njegovo okolico, vendar je doslej manjka-lo vedno za to potrebnih kreditov. Na vsak način pa zasluži Grad kot najlepša razgledna točka v središču mesta večjo pozornost kot jo je užival do sedaj in zato smo prav veseli, da se ije občina poleg izvedbe slavnostne razsvetljave Gradu, ki jo je dokončala že spomladi, lotila na jesen drugega objekta, ki mu je grozila propast. Radi pomanjkanja denarnih sredstev se občina seveda ni mogla lotiti celotne preureditve Gradu, in Grajske planote, vendar je dovolila kredit v znesku 130.000 Din za popravo vsem obiskovalcem Gradu dobro znanih >Sanc«. zamislu arhitekta Špinčiča in ima namen, ohraniti utrdbo tako, kot je bila pred stoletji. Poprava se je začela na jugoshodni strani, ki gleda proti sv. Jožefu. Ta stran je že skoro dovršena. V debelem zidu je visok obod in še trije manjši. Oboki so narejeni zlasti radi tega, da se porabi manj ■ -- "v Jugozahodna stran »šanc«. Na levi vidimo ruševine starega zidu, na desni pa že ogrodje, na katerem popravljajo. Te zgodovinske utrdbe, ki so kljubovale stoletja vsem napadom človeka in narave, so začele silno razpadati. Silno zidovje, poraščeno s travo, grmičjem in celo drevjem, se je začelo vidno rušili. Debele skale so se trgale ena za drugo iz zidu in malo je manjka-lo, in od vseh šanc bi ostale le še razvaline. Proces razpadanja pa je prehitel mestni stavbeni urad, ki je začel z renovacijo šanc. ki je sedaj že v polnem teku. Poprava se vrši po Jugovzhodna stran »šanc« z oboki. Delo je že skoraj dovršeno. gradiva. Zid je zgrajen iz skal in opeke, tako da vzbuja spomin na stari način zidanja, ko so vzi-davalt v zid, kar jim je pač prišlo pod roke. Pogled na pestri zid je prav lep in upajmio, da bo v tem smislu izvršen okrog in okrog. Sedaj zazidavajo jugozahodno stran. Tam se opazi prav dobro, kako so bile »šancec potrebne popravila. Letos nameravajo utrdbe obzidati krog in krog, zravnati planoto nad njimi in izpeljati razgledno pot pod njimi okrog. Zgradili bodo tudi direktne stopnice na jugovzhodni strani izpod »šanc« na planoto. Ko bo [»pravilo dovršeno, bodo te stare utrdbe gotovo mnogo pridobile na mikavnosti, zlasti pa Se kot razgledna točka. Z njimi bo storjen prvi korak k celotni ureditvi ljubljanskega Gradu, ki po svoji krasni legi in lepoti nima para. Upajmo, da bo dobil Grad drugo leto zadostne kredite, tako da bomo imeli v kratkem povsem preurejen Grad in planoto. Najstarejša Kočevarica Planina, 14. oktobra. V soboto 11. t. m. je obhajala svojo 99-let-nico Marija Brinskelle. Rodila se je 11. oktobra leta 1831. v vasi Gačen. Ta stara ženica je sama, brez svojcev in ker je tukajšnja občina bolj majhna in po vrhu še siromašna, se mora revica preživljati s prosjače-njem po vaseh; tako si pomaga kakor vsi drugi reveži. Večkrat je pač lačna kot pa sita. Ljudje so pri nas sicer dobri, usmiljeni, ali vsi so enaki siromaki. Četudi bi radi drugim jx>magali, vendar ne morejo. Zato je želeti, da bi usmiljena srca priskočila revici na pomoč in ji v tej visoki starosti vsaj nekoliko olajšali trpljenje. Naliv in vihar Sl. Jernej na Dol., 13. oktobra. Po večdnevnem deževju smo imeli lepo nedeljo, toda že v ponedeljek zjutraj je začelo liti kakor iz škafa in je deževalo ves dan. Komaj jc voda nekoliko odtekla, je danes že zopet prestopila struge in bati so je večje |>oplave. zlasli ob Krki. že včeraj so ljudje pri Dobravi komaj prišli čez most — par sto metrov daleč je bilo vode do pol metra visoko, ki je tekla čez ceste, tako, da so jo konji komaj prebrodili, — danes grozi pa žo večja katastrofa, ki utegne polju, ki je z ozimino že posejano, močno škodovati. Med nalivom je okrog poldne nastal tudi precej močan vihar, ki je trajal skoro celo uro. Tudi vihar je naredil precej škode. Podrl je nekaj kozolcev, polnih ajde. •k Pri motenju v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje г dnevno čašo naravne >Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi >Frnnz-Joscl«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. >Franf-Jose!«-grenčicn se dobiva v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. MISLITE ŽE SEDAJ na blilnjo zimo in nabavite al že sedaj dobro peč! ZEPHIR PEČ čez 10 greje eno sobo 24 kg. drva ur Na zahtevo brezplačen popis. »Zephir« d. d., Subolica tvornica peči in emajla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik &Fritsch, Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard 25 letni jubilej učiteljice Krka pri Slilni, 13. oktobra. Letos je jireteklo 25 let, odkar službuje nepretrgoma v naši fari gdč. učiteljica Marija Strau-sova. Proslava tega jubileja se je vršila v nedeljo 12. t. m. Poleg mnogoštevilnega občinstva so se proslave udeležili: g. nadzornik za šol. upravo, domače duhovništvo, g. župan z odborniki, ga. mati slav-ljenke, domače učiteljstvo in razni zastopniki. Na sporedu je bil ljubek otroški prizor, ki je s svojim osnovnim tonom — živahnostjo — zares učinkoval. Govoril jc g. nadzornik, ki jc jioudarjal ve like zasluge in vrline slavljenke. Za občino ji je čestital g. župan, ki je podčrtal pomen kraljeve ga manifesta za slogo, ki vlada med nami. Izročil ji je diplomo častnega občanstva. G. upravitelj je obujal spomine prvega srečanja s slavljenko. Pozdravil jo je tudi zastopnik posojilnice. Darila so poklonili vsi zastopniki. Sledila je še otroška igrica, ki je zelo ugajala. Sploh pa se mora pohvaliti složnosl vseli trud g. upravitelja InUharja, naklonjenost g. župnika Vrhovca, pripravljenost obč. odbora z g. županom Jerajem na čelu, sodelovanje učiteljstva in končno še razumevanje občinstva. V imenu dijaške družine pa naj slavljenki, svoji prvi učiteljici s temi vrstami izrečeni iskreno zahvalo in priznanje za trud! Bog ji podeli še mnogo let! L. U. Požar v Mariboru Kr nsteinova usnjaena gori Maribor, 15. oktobra. Požar jc izbruhnil nocoj okoli [Kil 14 v Kon sternovi tovarni usnja v Pobrežju. v Nasipni ulici. O požaru je bila takoj obveščena muri-bor.ska in pobreška požarna hramba. Muriboi-ski gasilci so se odpeljali na mesto jiožura / dvema brizgulnamu. gasiti so |>omagalu tudi okoliška požarna društva. Z velikim naporom so se lotili gasilci delu. Ob času poročila sc gašenje šc nadaljuje. O povzročeni skodli šc nimamo ob zaključku lista točnih podatkov. Ob požarnem alarmu so prihitele na kraj požaru velike množice ljudi. Tovarn« jc zavarovana, vendar šc ni mogoče ugotoviti, v koliko bo zavarovana vsota zadoščala za kritje požarne škode. Jetnikov beg iz bolnišnice Maribor, 15. oktobra. Poročali smo o izvirnem poizkusu samo-umora 26 letnega kaznjenca Jožefa Pa j mana. ki jc v samomorilnem namenu požrl 25 cm dolgo ter 6 do 7 mm debelo žico. Ni šc izšla notica v našem listu in že sc je dogodilo, da jc Pajman na doslej nepojasnjen način v noči na sredo izginil iz bolnišnice. Včeraj zjutraj so našli njegovo posteljo — prazno. Iskali so ga po hodnikih in drugod. Zaman. Pajman je pobegnil... Pri tem sc spominjamo pokojnega znanega nožežrca Vidmu jerja, ki je vse svoje brezštevilne samomorilne |>oizkusc .izvršil z nakano, ker »jc lažje priti iz bolnišnice kakor čez visoke zidove kehe«. Za Pajmanom, ki ima radi tatvine odsedeti 18 mesecev ječe in ki je rnzenlcga obsojen na triletni naknadni pridržek v zaporu, sc vršijo poizvedbe. Številne nesreče Ljubljana, 15. okt. Sinoči okoli 7 je neznana gospodična privedla v splošno bolnišnico 25-1 etno služkinjo A. S. Gospodična, ki ni hotela povedati svojega imena, je našla to dekle nezavestno v šentpeterekem parku. Dekle je iz neznanih vzrokov izpila precej ocetne kisline v samomorilnem namenu. Dekle je bilo zelo slabo in ni bilo mogoče zato od nje [»izvedeti podrobnosti, zakaj si je poskušala vzeli življenje. Bolniški zdravnik dr. Ahčin ji je takoj izpral želodec, vendar še ni gotovo bo li ostala pri življenju. 23-letni delavec Peter S. z Viča sc je v soboto na čuden način ponesrečil. Dež ga je zelo izpral, zato se jc slekci v opekarni »Emoni«, kjer je uslužben. Obleko je dal sušil, sam pa je zlezel v toplo peč. Nenadoma pa jc jioskočil, zakaj vlegel se je na mesto, ki je bilo precej vroče. Strah sc je opekel po vsej levi strani telesa, včeraj pa je prišel sam v bolnišnico. 53-letni posestnik Jnnez Trtnik iz vasi Piščo št. 58, je doma rezal krmo za kanjo in mu je pri tem slnmorcznica odrezala palec na desni roki. 8-letni Roman Tršan, sin krojaškega pomočnika in stanujoč na Poljanski cesti 54, je včeraj tresel divji kostanj pred domaČo hišo. Pri tem je padel in si zlomil roko. 35-letna Helena Keetelk iz vasi Razdrto pri Šmarju je dne 0. oktobra na poti proti domu padla z voza in si zlomila desno nogo. V bolnišnico je pn prišla šele včeraj. 52-letna gostilničarka in poseslnica Kranja Meze na Krakovskem nasipu je v torek zvečer tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Priletno brlt|e * pomodo NIVEA'CREME Prediio se na maže te z milom, se uiorato uamuzuti s to aremo. Toda ne preveč, da se ne zm injša tvoritev pen. Videli bodete, da Iudi vsakdanje britje ui kvarljivo za kožo. Nasprotno pa ne boste imeli več rdeče kože ki tako neprijetno peče, in ne raz-p< kanih mest. Obenem boste uvideli, da postaja Vaš obraz vedno mlajši, lepši, bolj nego an. NIVEA-CREME se ne more nadomestiti ker samo ona vsebuje eucerit in v teui temelji njeno izrazito učinkovanje. Škatlje po: 5 —, 10 — in 22 — Din; tube po 9'— in 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Betcrsilorf & Co., d. s. o. j., Maribor, Meljska cesta 56 9iaj pravite ? Ljudje smo čudna sorta, slovenski ljudje pa Se prav posebna To ugotavljam pri vsaki priliki in nepriliki, odkar vem, da sem. Sedaj moram pa to tudi javno ugotoviti, da vidim, (e tudi drugi ljudje tako presojajo človeški rod, kakor jaz, prav posebno pa ie naš slovenski — roti. Ta slovenska sorta, ki od nje v Ljubljani iivi v njej nekam podobni zrod, strašno rada vidi, da nič ne obvelja, kar si ni kdo strni izmislil. V Ljubljani smo dobili Zoo. To sicer ni tiič posebnega, saj kaj takega imajo že po vseh mestih, celo zelo naprednih. Posebnost je bila samo v tem, da se je sploh kdo našel, ki si je to izmislit, in našli ljudje, ki so rekli, da bi bilo tako pametno in prav. 2e to se mi je zdelo čudno in sumljivo. Jaz sem bil zoa vesel, ker se mi je taka stvar zdela potrebna za veliko mesto. Bal pa sem se, da ta zoo' ne bo dolgo Uvel, ker poznam našo sorto. In res se je ta sorta knu Iu oglasila: zoo mora bili napredno urejen. Ta zoo pa ni bil urejen po predpisih naprednosti. Prosim ras! Ali je to spodobno, da živali vpričo promenad in igrišč in športišč tako smr..., ne, pardon, tako diše? Dišali je dovoljeno le po dulin pariškega parfuma, ki je napreden, drugače je vsak drugi duh najstrožje prepovedan. Drugič pa: Oh, pojdite nol Kakšna institucija pa je to, brez ugleda in direktorja, brez avtoritete in inšpektorja, brez veljave in šefa, brez iniciativnosti in načelnika, brez... in tako dalje! Ta drugi dokaz je bil odločilnejši od prvega. Po pravici! Kaj taki ljudje vedo, kako je treba ustanavljali zoo. Kar živali so nabrali, pa je bil zoo. No, in sedaj ga ni več! Posrečilo se je naši sorti, pristni in nepokvarjeni domači sorti, da ga je razgnala. Sedaj pa pride ua dan, da je zoo res potreben. Kajpada! To je zahteva naprednosti, da imamo zoo! Ustanovimo ga! Dajmo! Najprvo urad! Za ta urad poiščimo elegantnih prostorov. Morda v novem nebotičniku! Ta urad mora biti lep in eleganten, kakor se spodobi za moderne in napredne čase. Ampak urada ni brez uradnikov. Tudi zoo jih bo potreboval: najprej enega direktorja, — kjer je direktor, mora biti tudi generalni direktor, tako se spodobi in je napredno —. Potem pride načelnik. Kjer je načelnik, lam mora bili tudi en šef. Prav! Kjer so ti, mora biti tudi vsaj en inšpektor. Za vsakega teh po en telefon, po ena tipkarica in po en sluga, ki bodo delali. Direktor vendar ne bo hodil gnoj kidat iz zoa! Ko bo vse to v redu, bomo pa nakupili živali. če za nje ur bo prej zmanjkalo kredita Pa nič ne stori, če ga tudi ni, zoo bomo imeli pa vseeno, moderen, lep in imeniten zoo, z direktorji, šefi, inšpektorji in telefoni, kakor se spodobi nam, ki smo na višku napredka! PODRUŽNICA JULIO MEINL D. D. Selenburgova ulica prireja v četrtek dne 16. oktobra poskusno kuhanje čokolade v petek dne 17. oktobra poskusno kuhanje kakaoa v soboto dne 18. oktobra poskusno kuhanje Maltin kakaoa na katiro svoje odjemalce, prijatelje in znance najvljudneje vabi. Posebno opozarjamo na poskusno kuhanje MALTIN KAKAOA katero izvanredno sredstvo se posebno priporoča za otroke in vekonvalescente. Prosimo tedaj naše cen/ odjemalce, da nas v kar največjem številu izvolijo obiskati, da sc prepričajo sami o U j krepki in hranilni Mciulovi špecijaliteti Protituberhulozna liga ni nič ugotavljala Krajevna protituherkulozna liga v Kočevju nam pošilja: N1 res, da je »Protituberkulozna liga ugotovila, da je okrog 60% deklet jetičnih, res pa je, da to nikdar ugotavljala ni in je torej zadnji odstavek citiranega dopisa brez vsake podlage in neresničen. Koledar Četrtek, 16. oktobra: Gal, opat. Osebne cesft = Odlikovana plemenita žena. V Cankovi je dne 10. t. m. g. okr. načelnik Lipovšek iz Murske Sobote izročil časlno odlikovanje reda sv. Save V. vrste gospej Mariji Voglar. Gospa Voglar-jeva je bila vedno vzor gospodinje in velika do-brotniea revežev. K visokemu odlikovanju in priznanju od strani najvišjih oblasti iskreno čestitamo! Dr. Dobrojed se je sam /glasil ter se zahvalil za zadnje opozorilo v časopis.iu. Dejai je da bo večkrat med tednom o čem novem poročal in smo zato odločili neteljo in četrtek. Torej cenjeni čitatelii nagega lista, ako želite zasledovali njegova predavanja odnosno nazore, le poglejte vsako nedeljo in četrtek na to mesto. Dr. Dobrojed Vam je s svojimi bogatimi i'kuš-njami radevoljena razpolago. Mala hroniha •k Zveza slovenskih bojevnikov prosi tovariše po deželi, nai tudi letos okrase s cvetkami vojne spomenike in prižgo lučice na njih ali okoli njin. -k Spomenik vojnim žrtvam v Stari Loki. Stara Loku se pripravlja na slovesno odkritje in blagoslovi jen jc krasnega spomenika, katerega je postavila župnija svojim žrtvam svetovne vojne. Spomenik je mojstrsko delo kamnoseške tvrdke Alojzij Vodnik v Ljubljani. — Vojaka je umetniško modeliral arhitekt ing. Pen rov. — Slovesnost sc bo vršila v nedeljo 26. oktobru. Natančen spored se bo objavil. •fr Razpisana služba tehnika. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje državno službeno mesto tehnika-pri pmvntika II. kategorije pri tehničnem oddelku tukajšnje banske uprave. Prošnje, pravilno kolkovane ter opremljene z dokazili v /.mislil člena 12. zakona o civilnih uradnikih je vložiti pni tukajšnji banski upravi najkasneje do 31. oktobra 1930. Zu razpisano mesto se zahteva matura srednje tehnične šole. ■k Razpisana služba cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje ponovno v območju okr. cestnega odbora za ijubljansko okolico v Št. Vidu nad Ljubljano službeno mesto ba-novinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti Ljubljana—Besnica za progo od srede vasi Zadvor do vrh klanca pri Pečarju od km 6.00 do km 10.50. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, ojireinljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domoviski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo), nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz kori-stoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je predložiti najkasneje do 30. L m. kr. banski upravi v Ljubljani. if Predelan regulačni načrt za Bled je v občinski pisarni na Bledu do 31. oktobra t. 1. razpoložen. V tem času interesenti lahko vložijo pri županstvu Bled utemeljene ugovore. Učiteljsko društvo za kočevski okraj zboruje dne 18. oktobra t. 1. v Kočevju. Z ozirom na važnost dnevnega reda se pričakuje obilna udeležba. if Konjska smrkavost so širi, ugotovili so se dosedaj že trije slučaji in sicer po eden v kamniškem, kranjskem okraju in v ljubljanski okolici. Domneva se, da bo bolezen zahtevala še več žrtev, posebno če bodo ljudje prikrivali obolenja. Ker je ta živalska kuga nevarna tudi človeku, opozarjamo na tozadevne članke o smrkavosti v zadnjih dveh nedeljskih številkah našega lista. it Vlom v trafiko. V noči na 14. oktobra so udrli tatovi v trafiko Tončke Paulinc v Velenju in pokradli boljših cigaret in cigar za okoli 5000 Din in znamk za 200 Din. Žnndarmerija jih pridno zasleduje in je upanje, da jim pride na sled. •kr »V Kartaso!« Na razna vpraftanja, kdaj izide knjiga »V Kortago!« — naznanjamo, da je dotisknnn in dn izide v enem tednu. it Zn praznik »Kristus Kralj« (zadmju ue-delja v oktobru) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenimi zborom: Kimovec dr. Fr.: Srce Kraljevo. Za mešani zbor z orglaini 1.50 Din. Mihelčič AL: Sluvospev Kristusu Kralju zu mešani zbor z orglami 3 Din. Premrl St. Moro: Povsod Boga za enoglasni in mešani zbor л orglaini, 1.50 Din. •fr Kje so pokopani? Vsak dan iščejo ljudje na obeli ljubljanskih pokopališčih grobove znamenitih osebnosti iz naše na rodne in kulturne zgodovine. Nujno potreben je bil torej priročen seznam važnejših grobov z načrti, po katerih jc možno grobove najti brez dolgega iskanja. Ne le tej praktični svrlii odgovarja knjižica profesorju Marka B a j u k a : Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, marveč nudi najpotrebnejše, kritično sestavljene podatke o posam ezni h zaslužnih ljudeh, točne označbe njih delovanja itd. Kolje Vodnik letos izšel, navaja grobove znamt nitih osebnosti prav do zadnjeg« časa. Poleg podatkov ima tudi načrta obeli pokopališč, kakor tudi abecedni imenik vseh omenjenih osebnosti. Zares praktično, tako zu šolsko mladino kakor za vsakega človeka, ki se zanima za groliove velikih naših mož prepotrebno delce je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja ie 8 Din. ir Zaprtje spremljajo razne posledice. Pozorni moramo biti tudi na najmanjše zaprtje. Polaj-šanje in urejeno stolico zasigura znana »Darmol« odvajalna čokolada, ki milo in zanesljivo učinkuje in tudi pri trajni uporabi ne postane navada. Vtr Spominjajte ee »Doma slepih«! Položnica St. 14.672. DR9B060RUPi[0. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobveznol Celje & Prosvetni talior v Celju. Ob priliki blagoslovitve nove palače Ljudske posojilnice, v kateri se nahaja tudi velika dvorana za prireditve, gledališki oder in razni manjši društveni prostori, se vrši takoj po blagoslovitvi v novi dvorani prosvetni tabor, katerega organzira celjsko Katol. prosvetno društvo. Uvodoma bo poudaril pomembnost dneva ter izročil nove prosvetne prostore svojemu namenu načelnik Ljudske posojilnice g. prof. Anton Cestnik. O zadružništvu kot temelju ljudskega blagostanja bo nato predaval načelstvenl ravnatelj ljubljanske Zadružne zveze g. Fr. Gabrovšek (in ne ravnatelj g. dr. Basaj, kakor smo včeraj pomotoma poročali). Končno bo o naši prusveti, nje potih in ciljih govoril urednik g. Fran Tm-^glav. Opozarjamo zlasti prosvetna društva izven Crlja, da se naj s svojim članstvom prosvetnega tabora v velikem številu udeležijo. J& Na glasbeni matineji, ki se bo vršila v ue-deljo, 19. t. m. ob 11 dopoldne v novi dvorani Ljudske posojilnice, bo izvajal salonski orkester pod vodstvom g. Z. Lenardona: 1. M. Rožanc: Slav-nostnu koračnica; 2. V. Parma: Ksenijo. Intermez-zo; 3. F. R. Smetana: Prodana nevesta. Potpouri. — Pevski zbor KPD v Celju pa bo odpel pod vodstvom svojega novega pevovodje g. Gregor i ja Za-fošnika te-le pesmi: 1. Al Mihelčič: Hvalnica, (ki jo je za to priliko skladatelj pripravil po besedilu Silvina Sardenka). 2. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem. 3. St. Premrl: Slovanska pesem. 4 E. Adamič: Kaj ti je Mojca. 5. Vasilij Mtrk: Jurjeva 6. Ivan Ocvirk: Igra kolo. — K glasbeni matineji je vstop vsakomur prost. Za slavnostno predstavo, ki se vrši v nedeljo, 19. t. m. ob pol 4 popoldne v novi dvorani Ljudske posojilnice in ki bo obenem proslava otvoritve novega gledališkega odra v tej dvorani, se dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi tisk. zadrugi v Prešernovi ul. Opozarjamo, da je mnogo vstopnic že prodanih, vsled česar naj se oni, ki bi radi predstavi prisostvovali, požurijo z nakupom vstopnic. Predstavo aranžira Gledališka družina KPD, ki uprizori Ftnžgarjev štiridejanski igrokaz »Naša kri«. & Iz celjske bolnišnice: V bolnišnico so pripeljali Karla PajniČa, krošnjarja iz Velenja. Pri pretepu s fanti je dobil občutne rane z nožem v hrbet. — Dalje je moral iskati pomoči v bolnišnica zidar Miha Ratar. Ta je padel tako nesrečno s kolesa. da si je močno poškodoval levo nogo. — Marija Šibanc iz Dobrne je vlivala petrolej v svetilko. Ravnala pa je tako neoprezno, da se je naenkrat ves petrolej vnel, pri čemer je dobila ona in nijena dveletna hčerka, ki je stala poleg matere, precejšnje opekline nn rokah in na glavi. Franca Smreč-nika. delavca v Lučah, so prošlo nedeljo neki 5prijateljic pred gostilno spri strugi« tako pretepli f koli, da je moral za poškodovano levo roko iskati pomoči v bolnišnici. ■©- Srebrno poroko sta > raznovala predvčerajšnjim g. Bogomir G rad t, ugledni celjski kleparski mojster ter njegova žena. Ob tej priliki je bila v Marijini cerkvi po njih namenu sv maša, med katero je lepo prepeval cerkveni pevski zbor. Čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da oba jubilanta učakata srečna in zadovoljna še mnogo jubilejev. Kranjec Mihael: Ko listje šelesti Ležal je vznak pod topolom, roke je položil pod glavo in zrl v jesensko nebo. Oblaki so plavali visoko, raztrgani kot bela, prozorna ten-čica. In morda je že gledal orumenelo listje na topolu. Listje trepeče kot v smrtnem strahu; tako poredko se kateri utrga in splava po senožeti; plava počasi in trepeče. Nato obleži mirno in se ne gano več. Ležal je in mi pripovedoval mrtvo in brez zanimanja. Zato, ker ni nič posebnega; meni vsekakor pove iz uslužnosti. Dalje ob ognju so sedele ciganke in me spraševale: o svetu; o novostih in posebnostih; in celo o politiki. Kakšno je na primer razmerje med nami in Francijo in Italijo. Če že Nemčija misli na revanšo; ali so žo sklenili zvezo z Madjari, kar je vsekakor potrebno, drugače ne bo nič. Pozanimale eo se za naše inesto (dve mlajši sta pred letom delali nekje v tovarni); če je še na Rožniku lepo; in kako je na Aleksandrovi cesti še vedno polno življenja. Vmes pa je pripovedoval on, počasi in monotono. Jutri se vrne, da se preobleče; potem pa odide na jug igrat v mesto. Zdaj bo itak dolgočasno pri vojakih. Kapetana več ni. On bi že sicer moral biti nazaj, pa ko je zvedel, kaj se je zgodilo, ni mogel; nekam čudno mu je bilo. »In če te zaprejo?« »Seveda me zaprejo,« je dejal brez začudenja. »Misliš, da me ne smejo zapreti, če sem cigan? V sredo pridem v vojašnico in se prijavim. Morda me zaprejo za leden dni. Ko sem prej celo dvakrat pobegnil, so me komaj za nekaj dni vselej zaprli. Pa zdaj ni več kapetana; in zato me ne mika, da bi se vrnil. Pri vojakih je silno dolgčas, če ni ljudi, kakor bi bilo prav. Ko sem se po begu vrnil, so me odvedli pred kapelana. Bil je Slovenec. Lep fant in krasne ličece je imel. Nikogar ni imel več, ne staršev, no bratov. Poročen je bil z mlado Srbkinjo, in so govorili, da se bo razporočila z njim. — Govoril Je strogo, da je preplašil človeka. »Kje si bil, cigan?« »Domov sem šel. gospod kapetan.« »I'o kaj si šel? K dekletu?« »Nisem šel k dekletu, gospod kapetan. Tako sem Sel; polja gledat. Saj pa res, zahotelo se mi je, da bi šel domov.« »In ne veš, da moraš prosili za dopust?«' »Vem.« »In zakaj nisi prosil?« >Ne vem, gospod kapetan.« »Lažeš!« Nisem lagal. Morda me je na cesti prtjelo. Enkrat me je. Hrano sem mu nesel. Ko sem odhajal od njega, sem vrgel posodo v vodo (noč je že skoraj bila) in odšel, i-Lažeš I« je kričal. »Veš dobro, zakaj nisi prosil; nisi hotel. Pokoril se ne bi rad. Samo, da ne delaš kot drugi.« Nekoč mi je ponujal dopust. Za božič. Toda, kaj bom z božičem? Tako v jeseni je lepše; v pomlad in poletje. Pa on lega tako razumel ne bi, kako je, če si zaprt, polja pa so v cvetju; ko žita valovijo, ko listje odpada z jagnjetov. »Kolikokral si že zdaj pobegnil?« »Zdaj tretjikrat.« »In koliko si bil zaprt?« >Vselej po nekaj dni. Drugič samo dva dni.« »Koliko? Samo dva dni? Kdo te je kaznoval?« »Vi, gospod kapetan.« »Jaz? — Ampak zdaj boš sedel, brez usmiljenja, razumeš! Dva meseca Ker se ne pokoravaš. Potem odslužiš še rok in lahko greš.« Tako je vedno govoril. Nato jo hodil po sobi in se ni ozrl. »Moraš sedeti, moraš; čeprav si cigan. Zakon je zakon.« Sedel je in pisal in ko je dokončal, me j je dal odgnati. »Gosli ostanejo pri meni.« »Dolgčas bo, gospod kapetan.« Zate ni druge kazni ko da sediš brez gosli. Da se boš odvadil.« Vedel je, kako me bo kaznoval. Toda jaz sem prav tako vedel, da ne bo mogel biti brez pesmi. Vsak večer sem mu moral igrati. Mogoče dva, tri dni me bo imel zaprtega. Potem bo prišel ponoči: »Pojdi, cigan!« Pošiljal mi bo cigarete vsak drug dan. Še sam mi jih bo prinesel. »Zakon je zakon. Zaprt moraš biti t« Nato je prišel po nekaj dneh zvečer z goslimi jiod pazduho. »Vstani, cigan.« Porinil mi je gosli in šel pred mano. »Na cigareto.« Ni se ozrl, ko mi je dajal. Hodil je odločno in se brez vzroka razjezil na stražo. Nato pa je tudi temu stisnil cigareto. Pn reati je stopal trdo In ni govoril z mano. Kadil je in sablja je rožljala ob tlak. V gostilni mi je najprej naročil jesti in pijače. »Pa moraš spiti, razumeš.« »Razumem, gospod kapetan.« »In potem boš igral.« »Igral bom, kar hočete.« Slonel je ob mizi in pil in gledal v mene ko da gleda, koltko pojem in popijem, dasi ga to ni zanimalo. »Povej, cigan, kaj bi ti naredil, če te kdo vara in goljufa? Na priliko oni, ki ga ti najbolj ljubiš? Tako pomisli; ti si cigan, in ko se neua-doma vrneš, jo najdeš pri drugem. Drugemu se smeji in drugemu poje. In da je ona tvoja žena, kaj bi ti naredil?« Čudno, tega me ni še nikoli spraševal. Navadno sem mu igral in on je pel. Govorila nisva. 0 podobnem celo ne. »Ne vem,« sem dejal. »Morda bi šel po svetu. Gosli bi vzel in se ne bi več vrnil.« »Pa če ne moreš? Recimo, da ne smeš. Če je samo ena pot, samo en izhod?« »Sel bi pač po tisti edini poti. Povsod je bolje, kol pa ostali in ničesar ne napraviti.« Ozrl se je po meni, ko da ne veruje, da govorim odkrilo. Molčal je in grizel ustnice. Nalival je kozarec in pil. In oči so mu postajale molne. Potem sem mu igral dolgo uro. Slonel je ob mizi in strmel vame. »Povej, cigan, če je lepa vaša poljana; če je lepo živeti na njej, daleč od ljudi, da ni nikogar; samo široko polje in nebo nad poljem.« Igral sem ; mu; s pesmijo mu več povem kot z besedo. Beseda je nerodna in lepoto zabriše. O vsem sem mu igral; o teh poljih, o razoranih njivah, o odpadajočem listju topolov. Čudno, kadar lako komu igraš, oni nenadoma vse razume. »In kdaj zdaj spet pobegneš?« Smejem se mu. »Ne vem. Mogoče takoj, ko bom spet prest, ko ne bom več sedel.« »Povej, zakaj si. pobegnil, ko si imel še samo mcsec dni služiti?« V resnici sem imel še samo mesec dni služiti vojaščino in poleni bi šel. To je končno malo. Prijatelji so že odštevali ure in računali, kako bo. Govorili so, kako jih bodo prišli čakat in sploh o vsem. Toda mesec dni je končno še cela večnost. Mesec dni še lako posedati v čakanju Veš, zdaj je lepo; obledelo solnce, odpadajoče listje. Za nekaj dni vse drugače; ne bo več listja in mogoče bodo megleni dnevi. Pobegnil bi tedaj, pa če bi moral še samo tri dni služili. »Tako zahotelo se mi je. človeka prime na lepem in se ne more ustavljali.« »Ker mislite, da za vas nI zakonov —« »Mogoče so. Toda kadar pride čas, gremo preko njih. Narava ima svoje zakone. Pomlad pride ob svojem času; za njo poletje in slednja jesen. Ti pa moraš sedeti za zamreženimi okni. Ne smeš videti, kako se vračajo ptice; ne žita v velru, in ne bledega jesenskega neba in orumenelega Ustja.« »Torej je narava več kot zakon.« »Ne vem. Močnejša je in se ne ozira na zakone.« »Cigan si. — Kaj ti veš o zakonih.« Sklonil je glavo še niže in me zrl. »Koliko sem te obsodil?« »Dva meseca.« »Boš vzdržal?« Smejem se mu. Saj moram. Če si zaprt v mrak, ni hudo. Ne vidiš ne neba nad sabo ia sploh ničesar. »Ne, saj ne boš zaprl, čitaj!« Porinil je pred mene list. Čital sem. Da imam dvajset dni dopusta. Poleni se moram vrniti, da ee preoblečeni. Nisem razumel, zakaj mi daje dopust; jaz sem bil že doma. Kazni poleni sploh ni vpisal, štel mi je one dni, kar sem bil doma, k dopustu in tako vse zabrisal. »Pripravil sem ti denar, da se odpelješ. Odpelji se s prvini vlakom po polnoči! Obljubiš?« Čudno, zakaj ne bi obljubil. »Potem včasih zaigraj na večer in se me spomni. Misli si, da si z inano in mi igraš.« Ko sva odhajala, mi je stisnil roko. »Pojdi z mano do njenega doma. Tam ji boš zaigral. Pol ure boš igral. Potem lahko odideš.« Za trenutek je obstal pred pragom, nato je odklenil in vstopil. Danes sem dobil pismo, da je ubil .ženo in ustrelil sebe tisto noč. »Čudno, zakaj se ljudje streljajo. Zaradi žensk...« In čez čas je dodal: »Morda imajo prav.« »In kdaj se ti vrneš?« »Jutri, pojutrišnjem. Poleni se preobleSem in čez nekaj dni odidem po svetu Ne morem Iu biti. Prišel sem tako mimogrede. Jesen je lepa. Tako ležiš pod topolom, sanjaš v bledo nebo iu list jo nad tabo šelesti. V zimi bom v mestu, poleni spomladi se vrnem. Spomladi človek ni tnko nemiren. To lislje, ki šelesli, je tako čudno.« Ljubljana Hlapec Jernej v Zgornji Šiški Štiri dni lačen in na mrazu. Ljubljana, 1B. oktobra. Pretresljiv slučaj bede in človeške zapušče-noeti je bil danes odkrit v Zgornji Šiški. Na kraju »Woerishofeu« imajo nekateri železničarji male izletniške hišice, kamor pridejo ob nedeljah in za časa dopusta uživat naravo. Tam je tudi odprta uta, dostopna mrazu in vsem vetrovom, ker nima sten. In v tej uti je nekaj dni ležalo samo, ubogo in nebogljeno človeško bitje, 631etni piskrovez Štefan Neincak. Revež je včasih pridno delal, ali ko je prišla starost, je obnemogel, pričele so ga mučiti razne bolezni in revež je pričel stradati in prezebati. V soboto popoldne je privandral ves truden v Woerishofen in se zgrudil, težko bolan v uto. Seveda revež ni imel niti odeje in se je pokril s Razstava nar. umetnin v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, ki je pokazala za časa velesejma tako živahno zanimanje za pritlikavce, marsne in električne deklice ter za druge neumnosti, ne kaže Bog ve kaj dosti interesa za krasno razstavo, ki jo je te dni priredil v Jakopičevem paviljonu znani zbiratelj narodnih vezenin in drugih umelnin g. Popovii. Gotovo pa je, da ne bi bilo nikomur žal, če bi si to razstavo ogledal. Zakaj vsak kos, ki je tu razstavljen, vsebuje v obilni meri narodne poezije in umetniškega čuta. Prelepe, fine narodne vezenine v najkrasnejših barvah prevladujejo vso razstavo. Vsaka zase je vredna, da se človek ob njej ustavi in občuduje anonimnega poeta, lo je srbsko in hrvatsko ženo iz ljudstva, ki je te vezenine tkala in pletla in jih okrasila z živahnimi, originalnimi omamenti. Pa tudi druge stvari, kakor razno posod je, oblačila in slike, so vredne vse pozornosti in občudovanja. Omenili je treba, da je poleg razstave narodnih umetnin še razslava slik, ki imajo po večini motive iz narodnega, jugoslovanskega ali ruskega življenja. Razstavo toplo priporočamo, ker je resnično vredna, da jo obišče vsaka žena, pa tudi oni moški, ki imajo smisel in čut za narodno poezijo in umetnost. Km bo dane s? Drama: Pravljica o rajski ptici. Red D. Opera: Iiasanaginica. Red. A. Nočna služba v lekarnah: Pieeoli, Dunajska cesta 0; Bakarčič, Sv. Jakoba trg. © Prosvetni večeri, kateri so p. t. občinstvu in našim čitateljem znani iz prejšnjih let, ee začno v petek dne 17. oktobra. Predavatelj g. dr. Marko Natlačen, ki je letos potoval po našem jugu: Bolgariji in Turčiji bo s pomočjo lepo koloriranih 6kioptičnih slik obiskovalce popeljal v Carigrad in povedal marsikaj zanimivega iz sedanjega življenja ob Zlatem rogu. Razmere v novi Turčiji so nam docela neznane, vsled tega bo to predavanje brez dvoma zanimivo. Večer bo v verandni dvorani hotela Unlpna, začetek ob 8, konec ob 9. Vstopnina: rezervirani sedeži 5 Din, navadni 3 Din, za dijake 1 Din. © Ker je letos Vernih duš dan v pondc-ljek, 3. novembra, se bodo molitve za rajnke po cerkvah m na pokopališčih izvršile v nt deljo, 2. novembra popoldne, in ne na praznik Vseb svetnikov. 0 Ogromen dovoz krompirja na trg, Včerajšnji trg je nudil zlasti na Sv. Petra nasipu vprav zanimivo sliko. Ves ogromni prostor je bil zavzet s težkimi kmečkimi vozovi in lažjimi za-pravljivčki. Ob 9 dopoldne je bilo tamkaj 41 voz krompirja ter 29 voz zelja, tedaj skupaj 70 voz, ki so zavzeli ves prostor od Zmajskega mostu pa smrečjem. Tako je revček ležal na tem kraju, skoro popolnoma zapuščen, do danes dopoldne, lačen, premražen in bolan. Od časa do časa mu je kak usmiljen železničar prinesel skodelico kave, ali Nemcak, ki je bil že lako slab in sestradan, du ni mogel popiti niti kapljice. Le Čudno je, da je še ostal pri življenju saj bi marsikuleri krepak fant na njegovem mestu tega ne mogel. Danes dopoldne pa so se ljudje vendarle spomnili skrajno žalostnega položaja tega starčka in obvestili o tem policijo. Ko so stražniki okrog pol 10 prišli in hoteli starčku pomagati na noge, revež ni mogel več niti vstati. Prišel je reševalni avto, ki je tega nebogljenega hlapca JerneJa Končno prepeljal v bolnišnico, kamor bi moral starček že davno prej. da kavarne Prešeren. Krcmpir je bil po 75 par kilogram, zeljnate glave prav lako po 75 par za kilogram. Toda tudi za to ceno blago nI šlo v denar ter so morali mnogi kmetje odpeljati ali vsaj večino blaga nazaj domov. Ljubljančani z nakupom še vedno čakajo, kot se zdi. — Tudi drugega blaga je bilo na včerajšnjem trgu dovolj. Mnogo zlasti jabolk, ki j>ostajajo res v kvaliteti vse lepša, toda tudi dražja. Zelo lepa jabolka so bila po 7—8 D in kg. Neka ženica z Gorenjskega je začela svoja jabolka prodajati po 3 Din iu naniah je bila oblegana od množice gospodinj, ki niti na vrsto niso mogle. Bila so to lepa jabolka in vredna lega denarja. Nasprotno je pa grozdja vedno manj in slabše vrste. Smederevsko grozdje so dajali po 8 Din, drngo po 5 in 0 Din kg. © Vabimo ljubljansko meščanstvo k slovesni maši zadušniei za vse umrle bojne borce, ki jo skupaj z Združenjem vojnih invalidov priredi Vernih duš dan letos 3. novembra ob 9 v frančiškanski cerkvi Zveza slov. vojakov. Žalno slavje na pokopališču bo letos v Ljubljani dne 2. novembru ob 3.45 popoldni. Spored še objavimo. Končno ojjoznrja in prosi vojne tovariše, naj pridejo na občni /bor v Ljubljano d'iie 9. novembra (v nedeljo) ob 9 v salonu tov. Rozmanu, sv. Petru cesta (pri Jerneju). Za glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani: Fran Bonae, tajnik. © Pet prleških narodnih pesmi. Meseca novembra izide originalna, popolnoma nepoznana zbirka pel prleških narodnih pesmi v Širitofovi priredbi za en glas in klavir. So to zelo izrazite, tipične narodne pesmi, kakor jih ni para v naši glasbeni literaturi. Niko Štritof jim je dal razmeroma preprosto, a zelo originalno klavirsko sprem-ljevanje. Ciklus teh prleških pesmi bo prvič izvajala na javnem koncertu v Ljubljani gospa Marija Novak-Cepič, pevka lepega glasovnega inaterijala in dobre muzikalne kulture. Opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. © Tri nesreče v Ljubljani. Pri gradnji Go-slilničarskega doma na Privozu se je pripetila včeraj dopoldne težja nesreča. 60 letni zidar Franc Jugovic, stanujoč na Celovški cesti 52 in uslužben pri tvrdki Miroslav Zupan, ki to palačo gradi, je padel z zidarskega odra in se težko poškodoval po vsem telesu. Bil je prepeljan z reševalnim avtom v bolnišnico. — Druga gradbena nesreča se je pripetila popoldne v Kobaridski ulici. 24 letni zidar pri tvrdki Battelino Mujos Skačič je padel z nove stavbe in si zlomil desno roko. — Pred tobačno tovarno na Tržaški cesti se je včeraj opoldne pripetil težji slučaj karambola. Po cesti se jo vozil z motornim kolesom lastnik mizarske tvrdke Škafar z Rimske ceste, ki je z motornim kolesom zadel v 50 letnega Josipa Jekla, učitelja na šišenski šoli. Jekl se je pri padcu težje poškodoval na nogi. Kakor prvega, je tudi ladva ponesrečenca prepeljal v bolnišnico reševalni avto. © Pevce »Ljubljane« opozarjamo na objavo med društvenimi vestmi. 2896 učenk in učencev v Mariboru Maribor, 15. oktobru. Poročali smo žc o velikem navalu dijaštva na mariborske srednje šole, zlasti na rea 1 no gimnazijo, pa tudi na huuiamistično. Ob letošnjem statističnem izkaizu, ki se nanaša n« frekvenčno stanje v mariborskih osnovnih šolah, pa izhaja zanimiv zaključek, d« je število učencev in učenk v osnovnih šolah letos manjše kakor lansko leto in da je tudi obisk na meščanskih šolah letos nižji kakor lani (letos 807, lami 897). Poslednja okolnost je brez dvojbe v zvezi s težjimii siprejemn.imii pogoji v prvi razred meščanskih šol in pa s tem, da je bilo po pričetku Šolskega leta večje število učenk oziiroma učencev meščanske šole na podlagi naknadnih odredb izločenih. V naslednjem podajamo sledeče številke: deška meščanska šola v Krekovi ulioi šteje letos 322 učencev (lani 372); dekliška meščanska Šola v Miklošičevi ulici 293 (lani 318); dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici 192 (lani 107). Na deški meščanski imamo poleg štorih to z redov pet vzporednic; na I. dekliški mešč. oli tudi (>ot vzporednic, na II. dekliški pa jedra dvoje vzporednic. . . Osnovne šole. Deške osn. šole: na prvi tleski 189 (lani 182); na drugi deški 138 (lami 158); O Zasluženo odlikovanje. Odlikovanje sv. Save IV. je prejel te dni akademični slikar in profesor Anton Gvajc. Kdo ga v Mariboru ne pozna? Je to znak in viden dokaz priznanja za delo, uspehe in zasluge vzornega, vestnega ter pri tovariših profesorjih kakor tudi dijakih priljubljenega učitelja, profesorja in vzgojitelja. Profesorju Ant. Gvajcu naše najprisrčnejše ter najiskrenejše čestitke! , T „ . , . П Krstna predstava dr. Dornikove »Jute« bo utrl zvečer v tukajšnjem Narodnem gledališču s »rlčetkom ob 20. Vsebina omenjene drame trode-anke tega v Wo ustoličenja Otonn Habsburškega, toroškega vojvode. Dejanje se odigra vseskozi na Gosposvelskein polju. V glavnih vlogah nastopijo: P. Rasberger in M. Furijan, člana tuk Narodnega gledališča, nadalje Eichmeister, Jovičič, Ilameršak Tn Kramberger od Ljudskega odra. Kot Juta pa nastopi gdč Peitlerjeva, članica Ljudskega odra. Režija je v'rokah režiserja P. Rasbergerja. П Zdravje Maribora. V času od 8. do 16. t. m. so po izkazih tukajšnjega mestnega fiz kata obolele na nalezljivi bolezni 3 osebe, 2 na davici in 1 na šenu. Zdravje se je torej v omenjeni dobi. ko ee širijo nalezljive bolezni v Mariboru izboljšalo. П Maribor proslavi češkoslovaški državni praznik. Ob priliki letošnjega državnega praznika mi tretji deški 487 (lani 475); ua četrti tlesk i 305 (Ioni 318). Razmerje letošnjega stanju k lanskemu kakor 1119 : 1093. Dečkov jc torej letos v navedenih osnovnih šolah za 26 več kakor lani. Na dekliških osnovnih šolah: prva dekliška 196 (lani 250); druga dekliška 478 (luni 441); tretja dekliška 170 (lani 175); četrta dekliška 126 (lani 171). število deklic v navedenih osnovnih šolali pa je padlo letos od 1037 na 970 t. j. za 67. Nemških vzporednic nismo vpoštevali; tudi pri dečkih ne. Lansko leto je bilo torej v vseh navedenih deških in dekliških šolali 2130 učencev oziroma učenk, letos pa 2089 t. j. 41 manj. Navzlic manjšemu številu pa so morali nekateri razredi posameznih osnovnih šol iskati gostoljublja drugod. Na drugi strani se nahaja magdalen-ska dekliška osnovna šola v tako slabem sla-njtl, da posta ja .iz leta v leto bol j pereče vprašanje nove osnovnošolske zgradbe. Pa tudi nekoliko manjša frekvenca na meščanskih šolali no sme varuti; vprašanje nove meščanske šole na desnem bregu je še vedno odprto. Mariborska mestna občina je pokazala pri tem vso svojo dobro voljo; na vrsti so nekatere okoliške obulne, da jo pokažejo. češkoslovaške republike bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10 v veliki unionski dvorani svečana matineja. Nastopijo mariborski združeni pevski zbori ter vojaška godba. Slavnostno besedo govori odvetnik dr. Krivec iz Ljubljane. □ Iz avtobusnega prometa. Na progi Glavni trg-Melje se ukineta vožnji ob sedmih zjutraj in 13.40 iz Glavnega trga. Vzrok je v pičli frekvenci. □ Žlahtni kapljica bo tudi letos v naši mariborski okolici; tako presojajo položaj strokovnjaki. Ponekod ne bo prav nič zaostajala za lnnskoletno. Toliko pridelka kakor lani seveda ne bo; pa si vsaj za tega kolikor ga pač je producenti želijo kupcev. Prizadeti pravijo: vse še nekam gre — pridelati ter se skozi vse vremensko in druge težave do trgatve pretolči. Prodati! V tem je vprašanje. In te kočljive zadevščine se že sedaj boje. □ Tržno življenje je bilo včeraj ob tem »malem« trgu precej živahno. Kupcev veliko In ponu-jalcev tudi. Kmetje so pripeljali pet vozov krompirja; merice so se dajale po običajni ceni; tudi Čebule in zelja je bilo precej. V sezoni smo. Na sadnem trgu je bilo sedem vozov napolnjenih z jabol- ! kami oziroma hruškami. Opazilo se je, da težijo | cene zlasti pri jabolkah navzgor, kar je pač v naj-tesnejši zvezi г letošnjim Izredno velikim in bogatim izvozom jabolk. Zelenjava je še dokaj poceni; izredno jo bilo gob. Spričo deževja v zadnjih dneh jih je toliko, da so cene šle občutno nizdol. Pri perutnini se cene še držijo na običajni višini: kokoši 30-45; piščanci 25-75; race 80-55; gosi 65-75. Pri ostalih predmetih so ostale cene bistveno ne-izpremenjene. □ Na skorajšnjo okrevanje. V svojem stanovanju v Lajteršbergu 70 je načelnik mariborskega gasilnega društva Ivan Voller tako nesrečno padel, da je pri tem zadobil občutne poškodbe. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Njegovo stanje se Je toliko zboljšalo, da jo upali na skorajšnje okrevanje, kar požrtvovalnemu ter nesebičnemu delavcu na torišču samaritanskega dela naj iskrene jo želimo. □ Privatni in trgovski nameščenci sborujejo. Jutri ob 20 zborovanje zasebnih in trgovskih nameščencev. Predava tajnik zagrebške Delavske zbornice V. Pfeifer o koncesiji o osemurnem delovnem času za privaUie nameščence □ Dvoboj... v najponiževalnejšem smislu besede se je vnel tam v Kraljeviča Marka ulici. Ona je robantilu, očitala in vpila, kar se je dalo; on je odgovarjal, se togotil in psoval, Grobostnih refrenov si ne upamo ponatiskovatl. Ljudi vse naokolo kakor listja in trave. Krohot, hihitanje, posmeh ... Teater — zastonj. Besednemu dvoboju je sledil dejanski. Zgrabila je ona za kol ter ga z vso silo spustila preko njegove glave in hrbta. Za maščevanje in osveto pa je on razkril vsem, ki so bili tam okoli, da se ona peča s »švercanjem« in da prevzema blago v nekem gozdu. Prišel je organ javnega reda ter napravil red. Dogodek se je izvršil pred barako v Kraljeviča Marka ulici. 451etna M. D. in njen mož stanujeta tudi v baraki; preje sta z ostalimi bivala pod oboki... V baraki je šest družin z nedoraslimi otroki. In ti so vse videli ter slišali. Zato smo to zapisali... □ 0... V tej misli je označba včerajšnjega dne s posebnim ozirom na bilanco varnostne službe ter neizpremenjeno stanje grafovih varovancev ter oskrbovancev. Ni ga bilo v Mariboru človeka, godnega za keho in celice. Včeraj...! □ Pičla izbira je bila včeraj na ribjem trgu. Na prodaj so bile samo sardele po 18 Din kg. Ptuj Francoski krožek pričenja sezono. V soboto zvečer se vrši občni zbor francoskega krožka: pregledalo se bo delo v preteklem in začrtale smernice za tekoče leto. Ob tej priliki bo imel g. prof. Mali Albin kratko predavanje o življenju in lastnostih, ki jih prikazuje francoski človek. Člani in prijatelji vabljeni! Francosko predavanje. Prvo predavanje za javnost v novi sezoni bo v nedeljo 19. t. m. ob pol 11 dopoldne v mestnem gledališču. G. War-nier iz Zagreba nam bo s jvimočjo skioptičnih slik pričaral pred oči pokrajino iu življenje v Alžiru. Pokažimo z velikim obiskom hvaležnost svojim prijateljem iz Francije! Za vinogradnike. Kr. banska uprava v Ljubljani je dovolila splošno sladkanje letošnjega vinskega inošta. Pri leni za ptujski srez velja posebej sledeče: V našem srezu se sme mošt sladiti le do 18 stopinj po klosterneuburški tehtnici, n enemu hektolitru mošta se ne sme dodati več kot 4 kg sladkorja. Pri kontroli sodov se po odloku Središne uprave za mere vrši pregled in žigosanje sodov v Ptuju od 23. do 30. t. m. ter v zadnji tretjini novembra in decembra, na Borlu 19. in 20. novembra ter od 20. do 22. decembra, v Ormožu pa od 14. do 18. novembra in od 15. do 19. decembra. Trbovlje Pogreb rajkega g. Molla. Prišli so njegovi prijatelji in znanci iz vseh krajev Slovenije spremit ga na zadnji poti. Posebno smo opazili veliko število rudniškega uredništva iz Ljubljane, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Isto tako se je pogreba udeležilo mnogoštevilno učiteljstvo, kakor tudi kmetje in delavci. Častno spremstvo mu je delalo trško prostovoljno gasilno društvo, po deputaciji je bilo zastopano tudi rudniško gasilno društvo. Otroci obeh osnovnih šol so bili zastopani po dveh razredih, meščanska šola polno. Pevsko društvo Zvon mu je zapelo pred hišo in pred'grobom dve žalo-stinki, z ganljivim govorom se je od njega ob grobu poslovil preč. g. duh. svetnik Gaiparič, kakor tudi zastopnik Zveze slov. zadrug. S tako častnim spremstvom smo mu pokazali priznanje za vse, kar je dobrega storil za Trbovlje. Kalvarija. Zveza slovenskih vojakov v Zagorju vprizori v nedeljo v Društvenem domu pretresljivo igro » K al vari jot, ki pokaže vso grozoto iz svetovne vojne. Vprizori se dvakrat, in sicer ob 3 pop. prvič, drugič pa ob 8 zvečer. Vstopnice se dobe že v predprodaji v obeh konzumih. V nedeljo bo pa blagajna odprta že ob 7 zjutraj, ker se je bati velikega navala. Ljutomer Sejmi so v Ljutomeru navadno prav slabo obiskani. Vzrok temu je v prvi vrsti ta, da se ob istih dneh vršijo sejmi tudi v Ptuju in Mariboru. Zalo je ljutomerski občinski svet sklenil na svoji zadnji seji, zaprositi za preložitev kramar-skih in živinskih sejmov od kvatrnegu torka na kvatrni ponedeljek, v drugih mesecih pa od drugega torka na drugi ponedeljek v mesecu. Vsem tem sejmom naj se pridružijo tudi svinjski sejmi, katerih do sedaj v Ljutomeru nismo imeli. Paviljon za tobačno trafiko na klavnem trgu v Ljutomeru namerava postaviti invalid Er-hart Mavrič. V to svrho mu mestna občina ua v najem prostor e površino 8 kvadr. metrov. Stavljen pa je pogoj, da se mora paviljon takoj podreti, ako to zahteva regulacijski načrt. Novega gasilskega doma občina še ni prevzela v svojo nepremično lastnino. Zadeva še ni popolnoma jasna in kolavdacija se še ni izvršila. Smrtna kosa. V ormoški bolnišnici je umrla Josipina Prelog, učenka četrtega razreda meščanske šole* v Ljutomeru, hčerka g. Janka Preloga, vpokojenega učitelja pri Mali nedelji. V torek dne 14. t. m. se je vršil pogreb, katerega so se udeležili tudi njeni součenci in součenko iz ljutomerske meščanske šole z zastopniki učiteljskega zbora. Pridni učenki blag spomin. Zgornje Duplje pri Tržiču V nedeljo, 12. J. m. dopoldne smo pokopali ob obilni udeležbi sosedov, znancev in sorodnikov 63-letnega posestnika Matevža Rozmana po domače Bideta. Pokojni zapušča žalujočo ženo In osem otrok, katere je vzgojil v pravem duhu sv. katoliške cerkve; bil je dober gospodar, svojim sosedom vedno na razpolago s svetom kot z dejanjem. K preselitvi v boljše življenje ga je z vso ljubeznijo podprl s sveto popotnico za umirajoče čaeliti gospod župnik Vrankar. Gasilsko društvo, katerega vnet član je bil od ustanovitve, ga je polnofctevilno spremilo na njegovi zadnji poti. Pevci, pod vodstvom gosp. 5ul. upravitelja Nečimra so mu zapeli ob grobu ganljivo žnlostinko. Vrlemu blagopokojnrku bodi lahka zemlja. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. temka brada In nadležni laejo pod paniubo, na rokah In ua nocah bodo ■ pomof-Jo CITO-KOH takoj odstranjoni, Zlasti na obrazu iu ua noirah, ki bo pokrite le s prozorni-ml avlleulml nogavicami, padojo ti moteči lasje v 061, In no Vas sotovo ie velikokrat zaveli v tieprilike. CITO od-trani v«e neza/eijeno lusne Izrastke v nekaj trenutkih Karunti-rmno. brez bolečin, bruz nevarnosti, popolnoma in ca vedno. — Gospa T. plSe: Počutim »e srečno, odkar sem e CITO laeaim sovražnikom, oilstranila korenine nezaž.eljenih la«nib lz-rnBtkov.« — Uporabljajo tudi gospodje- Brije brez milu, brez noža, broz upurutu. ena 12 Din, 3 steklenice 25 l)ln. Dr. Nle. Кешепу, Kofilce D PoStnt predal 12 M IS. C. S. K. Radovljica Nov, presenetljivo lep tnbernakelj jc dobila naša mestna župnu m dekainijska cerkev. Kakšen j>u je, boš viprašul prijatelj cerkvene umetnosti. Ves je kakor odet v skrivnostno, ta-jinsitveno meglico. In v kakšnem slogu, bi rad vedel retrospektivno usmerjeni v umetnostni zgodovini izobraženi iuteligent. Čisto v svojem posebnem, najlaže rečemo mističnem slogu, ki ne sprašuje po zunanji forma, ki ne ilšče oblik in jfli ne primerja, nmrveč jih siuotreno in л pesniško intuicijo za prav te im take potrebe ustvarja, oblike, ki se morejo samo enkrat, samo tu in zdaj, in nikjer drugod in nikdar več tako smotreino in visoko umetniško rabiti. Saj je oblikovno vse prozorno preprosto .in jasno, pa vendar vse ovevajo tajnostme globine. Saj je vse novo, vse podrobnosti svetle, bleščeče, nikjer se ne vidi niitd najrahlejša misel po ponarejeni starini, pa vendar celota učinkuje, kakor du 11a vsem leži' že tisočletna patina. Kakor star dragocen bizantinski ikonostas, kakor daljna sanja iz starega Salomonovega tempelja. Oblikovno je vse skrčeno ua skrajno primitivno smotetrnost, in vendar celota vabuja videz velikega bogastva. Evangelisti, odeti v kar moči skromne, lahno rumenkasto nadeli-njene volnene haljo brez slehrmeg« okraska, celo brez običajnih simbolov — saj jim pa simboličnih pridevkov tudi treba ni: ozmača jih dovolj njih sijajno zadetli in s slikarskimi sredstvi čudovito i/raženi notranji značaj, kakor se zrcali iz njih evangelijev: Gorečnik Matej, živ orientnlec; krotki, pa vedno žlivo snujoči duh Marko: plemeniti glolioki Grk Luka: v nevenlji've dalje zasanjani učenec ljubezni Janez — kako ti štirje starešine navzlic vsej neobičajni izredni preprostosti pestro im živahno učinkujejo — svečane prikazni iz davno izginulih dob. Kje ima ta privlačna, tajinstvena, rzvenbarvna barvitost svoj vir. si kar ne moremo razložiti. — Pa čemu bi skušali opisovali to, kar se opisati ne da! Obljubljen nam je sicer podrobnejši opis, ko dobimo dobro fotografijo te velike umetnine. Ali se bo jm to delo sploh dalo dobro fotografirati? Morda bo le res, da bi samo izredno dobra ujedkovina mogla vsaj nekaj tega mističnega čara jiozejeti. --Samo to še povejmo, da je vsa Radovljico polna hvale in veselja. I11 še lo priden imo. kar je nekdo izrekel, ko si je tnbernakelj ogledal: >Odslej se 1н> tako-le reklo: Kdor je bil v Radovljici pa tabernaklja ni videl, Radovljice ni videl. — Načrte za tabenmkelj je narisal arh. vseuč. prof. Ivan V 11 mik, evangeliste je naslikala ga. Helena V u r ni k , k ovinek o delo je izvršil pmsar Dernovšek. Spori TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Tekmovanje za državno prvenstvo močno zanima vse športnike, najbolj seveda tiste, ki v teh tekmah sodelujejo. Pa tudi pri nas spremljajo športniki z velikim zanimanjem vse dogodke, ki so v zvezi s tem tekmovanjem. Sam pričelek konkurence se je močno zavlekel radi sodelovanja na svetovnem prvenstvu. Pričelo pa se je tako, da je negotovost, kdo bo prvak od enega kola tekem do drugega vse večja. To se še ni dogodilo, da bi bili kar štirje klubi z enakim številom točk na vodstvu. Odločila je le boljša, oz. slabša diferenca doseženih in danih golov. Ta negotovost je trajala do šestega kola. Šele tekme preteklo nedeljo so ločile vodilne klube. Z enakim številom točk sta ostala B. S. K. in Concordija, Jugoslavija je padla na tretje mesto, Hajduk pa celo na četrto. Kakor smo rekli, je sedaj položaj malo 'jasnejši, toda le do prihodnje nedelje. B. S. K. igra v Sarajevu, Concordija pa v Belgradu. Ni izključeno, da Slavija zagode na lastnih tleh B. S. K. lako, kakor Hajduku, Jugoslavija pa Concordiji in če Hajduk zmaga v Osijeku, pa bodo vsi šrtirje imeli zopet enako število točk. Na vsak način bo prihodnje kolo jx>kazalo moštvo, ki bo osvojilo prvenstvo ali pa bo položaj postal še bolj negotov, kot je bil. V tem primeru je v bodoče na boljšem Concordija, ki odigra v nedeljo zadnjo tekmo na tujem igrišču. Negotovosti pa, ki vlada med športniki, pa se najbolj vesele blagajniki, kar seveda ni čudno, saj najslabši obisk leh tekem ije bil 2500 (Oeijek), najboljši pa 12.000 (Belgrad) gledalcev. ? " ' RAZNE ŠPORTNE VRSTI. J. N. Z. bo morala reševati zopet nov protest in sioer tretji po številu, ki je prišel radi tekem za državno prvenstvo. Prva se je pritožila Slavija iz Osijeka. Drugi protest je vložil Hajduk. Tretji je pa javljen po Jugoslaviji, ker B. S. K. dosegel zmagoslavni gol iz čiete offside pozicije. Tudi druga dva protesta sta brez pomena, keir je proti odločitvi sodnika težko protestirati. Iz zagrebških listov poenemamo, da Hajduku zopet grozi težka kriza. Del članstva pod vodstvom ing. Kaliterne zahteva Izredni občni zbor. V soboto se vrši v Zagrebu kongres Zveze športnih zvez, kjer bodo sodelovali delegati vseh športnih zvez iz države. Program kongresa je velik, vendar bo glavna točka ustanovitev »Visoke šole za telesno vzgojo«. , . Ustanovitev smučarskega kluba т Сеђп. Celjski smučarji nameravajo pod vodstvom znanega strokovnjaka g. Heinca Kodella ustanoviti lastni smučareld klub. Razveseljive je dejetvo, da se bodo v novem klubu včlanili vei celjski smučarji. Razen smučarskih tečajev, predavanj, izletov itd. ee bo klub udeležil že v tej sezoni tekmovanj. Ker eo dani v Celju vsi pogoji za dober razvoj kluba, uspeh gotovo ne bo izostal. iz dmilvenega Hvljenja »Ljubljana« Ima drevl ob osmih važno pevsko vajo, V nedeljo nastopimo na misijonski akademiji v Unionu, ki je bila nnpovedana žo za 5. sept. t. 1., pa je bila radi tržaških dogodkov odpovedana. Po vaji se razgovori mo o našem bodočem programu. Pridite prav vsi. — Tajnik, Sovjetska ženska moda Umrljivost na Češkoslovaškem Republika Češkoslovaška z vsemi svojimi pokrajinami ima približno tako umrljivost kakor baltiške države, Avstrija in Romunija. Nekoliko nižja je, kakor v Italiji, toda višja, kakor v Angliji, Belgiji in Nemčiji. V Češkoslovaški pride na tisoč prebivalcev letno 15 smrtnih slučajev, umrje pa vsako leto okoli 100.000 ljudi. To število v poslednjih letih raste, vzrok temu je visoka umrljivost novorojenčkov, katerih je lani umrlo v Češkoslovaški okoli 17.000. — Največ novorojenčkov ttmre v industrijskih krajih, zlasti med rudarji. Statistika o umrljivosti objavi navadno tudi vzroke umrljivosti, toda razpredclba teh ni vedno točna, ker se v mnogih krajih pravi vzrok smrti sploh ne da ugotoviti, če ni v bližini zdravnika specijalista. Zato se omejimo samo na Češko v ožjem pomenu besede, kjer je v tem oziru največji red. 12% vseh smrtnih slučajev povzroči pljučna in druge vrste tu- berkuloze. Kljub energičnemu boju, ki se vodi proti tej socijalni bolezni, je vendar procent umrljivosti radi nje še vedno tako velik. Vendar nam statistika kaže, da slučaji smrti radi tuberkuloze na Češkoslovaškem stalno padajo. Za srčnimi boleznimi in za rakom umrje največ oseb izmed vseh češkoslovaških pokrajin v Češki. Te bolezni so izrazite posledice civilizacije. Število samoumo-rov znaša letno 2332 slučajev, v tem številu pa niso všteti poskušeni samoumori, katerih je najmanj še enkrat toliko. Leta 1910 je prišlo na Češkem na tisoč smrtnih slučajev 30 samoumorov, danes pa že 36. Radi samoumo-rov umrje več ljudi kakor za rakom. V Češkoslovaški zadnje čase zelo pazljivo spremljajo nalezljive bolezni, katere opisujejo s krivuljami, izmed katerih je krivulja gripe najbolj nepravilna. Poleg te sta najstrašnejši predstavnici nalezljivih bolezni škrlatinka in da-vica. Vendar so z raznimi higijenskimi ukrepi zmanjšali razsajanje teh bolezni na minimum. Skoro popolnoma pa so izginile bolezni pe-gavi tifus, malarija in druge podobne, Prihod kanadskih oceanskih letalcev v London. KanaiMra letalca Boyd in Conaor, ki sta v i enaki »Čolumbia« preletela Atlantski ocean, sta bila n ivdušeno sprejeta od ogromne množice ljudstva. Na sliki stoje pred »Columbio« od leve oa desno: poročnik Čonnor, Levine, ki je svoj čas s Cham-berlinom tudi v »Columbiji« preletel progo Nevv York—Berlin, in kapitan BoydL Otvoritvena seja nemškega državnega zbora v ponedeljek, dne 13. oktobra moja mati poseduje hišo, ki je prav razkošno opremljena.« Policija je z veseljem sprejela to izjavo na znanje in še pristavila, da je bila stara gospa prava umetnica v beračenju. Ni se ji zdelo mnogo, če je dnevno naberačila do sto dolarjev. Gospo Smolowitz so tako zopet postavili pred sodišče, kjer pa je bila zopet oproščena in spuščena na svobodo, toda pod pogojem, da bo odslej naprej pod nadzorstvom svojega sina. Berlinski tatovi avtomobilov V zadnjem času so se tatvine avtomobilov v Berlinu silno pomnožile. V zadnjih treh dneh je bilo policiji prijavljenih nič manj kakor pet ukradenih avtomobilov. Še enkrat toliko pa je bilo ukradenih in čez nekaj časa zopet pripeljanih lastnikom nazaj. Policija je ugotovila, da gre za dve dobro organizirani tolpi mladih elementov, ki jih vodi par brezposelnih avto-mehanikov. Policija spravlja to izginjanje avtomobilov v zvezo s tem, da se bo sedaj kmalu pričela plesna sezona. Policija je nadalje ugotovila tudi, da imata ti dve tolpi celo tečaje za šoferje. Obe tolpi sta dobro opremljeni z vsem tozadevnim orodjem vseh sistemov. Svoje tečaje prirejajo seveda v največji meri z izposojenimi avtomobili, iz katerih pa seveda ne pozabijo odnesti raznih sedežnih ogrinjal, električnih ur in drugih podobnih stvari. NalvcCfo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive, rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO HORJANClC Ljubljena Si. Petra cesto 55 Tajna modre in previdne dame, ki se ji vse divi v družbi, je dnevna poraba dobro dišeče in zanesljivo negujoče »1 s 1 a« umivalne soli, izdelek saline Bad Ischl. Vsakdanja poraba tega sredstva daie zanesljiv občutek dovršene nege. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3. Programi Radio-Ljubljana > Četrtek, 16. oktobra: 12.15 Plošče (plesna glasba, slovenska glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče in borza. — 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. — 18 00 Koncert radio orkestra. Violina solo. — 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Pero Horn: Vzgoja otrok. — 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert. — 22.00 Časov, napoved in poročila — 22 15 Lahka glasba. Petek, 17. oktobra: 12.15 Plošče (opera: Ča-rostrelec, orkestralna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 18 Koncert radio orkestra. 19 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20 Športna ura, predava g. Drago lllaga. 20.30 Prcnios iz Belgrada. 22.30 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 17. oktobra. Belgrad: 20.30 Pevski koncert akademskega okteta. 21.30 Večerni koncert radio kvarteta. 22.45 Plošče. — Budapest: 19.15 Koncert ciganskega orkestra. 21 Večerni koncert kvarteta. Nato koncert jazz orkestra. — Dunaj: 19.35 Zabavni koncert orkestra. 21.30 Koncert dunajske filharmonije. Nato večerni koncert zabavne glasbe. — Praga: 19.20 »Konkurent«, igra v treh dej. 21.00 Pevski koncert. — Milan, Torino: 19.30 Koncert zabavne glasbe, 20.40 Simfonični koncert francoske glasbe, nato plesna glasba. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert radio orkestra. 20.50 »Mož napove muhi vojno«, slušna igrm. — Rim: 20.35 »Nova ljubezen«, opereta (Ostali). — Berlin: 19.45 Plesni večer. 21.30 Dekla-gospodinja, igra. — Ka-tovice: 20.15 Koncert simfoničnega orkestra. — Toulouee; 19.45 Pesmi. 20.00 Koncert argentinskega orkestra. 21.00 Koncert zabavne glasbe. 22.30 Večerna lahka glasba. — M. Ostrava: 18.55 Večerni koncert orkestra. 19.20 Komedija. 21.00 Pevski knocerL Pokop žrtev katastrofe R 101. Na cerkvenem pokopališču v Cardingtanu, od koder se )e dvignil R 101 na svojo zadnjo nesrečno pot, so pokopali žrtve strašne nesreče v skupnem grobu. MUSSOLINIA Italijanska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem se bo na otoku Sardiniji združilo več vasi v novo upravno edinico. Ta nova občina se bo imenovala Mussolinia, ker so nove vasi nastale sredi poprej neobljudcnega močvirja, ki ga je izsušila fašistovska vlada. Površina nove občine meri 10.000 hektarjev, prebivalstva pa je 1259 in sc bo kmalu pomnožilo za 2000 novih kolonistov. Fašistov&ko, dasi z nezadostnimi sredstvi izvršeno izsuševanje in kanalizacija v južni Italiji bo najbrž edina zasluga sedanje vlade za poljedelski napredek. V drugih panogah narodnega gospodarstva bo zapustila Mussolinijeva doba pač manj ugodne posledice. Koliko gospodarsko nepotrebnih cest, športnih prostorov in neporabnah »narodnih palač« je bilo zgrajenih v teh letih! Koliko milijonov, ki jih Italija nikakor nima preveč, je vse to stalo, a kljub temu kriče o zaslugah faštizma po vseh italijanskih mestih v posebnih propagandnih izložbah in se šopirijo po vseh ilustriranih tednikih. Med podobna zgolj reklamna dela fašistične vlade je treba šteti tudi znanstveno večkrat neupravičene restavracije in razko-pavanja starin. Samo napol segnita, malo vredna Kaligulova galeja, ki bo zdaj romala ip rimski muzej, je stala državo deset in deset milijonov lir, nc da bi govorili o lepem jezeru Nemi, ki je sedaj napol izčrpano. Najmanj sreče pa je imel Mussolini vsekakor s stabilizacijo lire. Seveda se je moral odločiti za ta nujen korak, a stabiliziral je liro v razmerju 92 za 1 funt šterlingov. Neprimerno bogatejša Francija se je zadovoljila z razmerjem 124 frankov za 1 funt šterlingov. S tem jc priznala uboga, prenaseljena Italija, dežela brez kovin, premoga in lesa, da je njena lira za 25% več vredna kakor francoski frank. Neprevidna baharija je zahtevala nepopisne žrtve in je težko oškodovala domačo industrijo. Italija je sedaj močno zadolžena pri ameriških bankah. Podjetja, ki so prej j vrgla lepe dohodke, so zadnja leta ustavila izplačevanje dividcnd. Italijanske predilnice, ki so prej obvladale ves muslimanski vzhod, so sedaj izgubile stare odjemalcc: blago jc postalo predrago. Radi visokega tečaja svoje lire je morala Italija zadnjič odstopiti od natečaja za dobavo marmorja, ki ga potrebuje Društvo narodov pri zgradbi svoje palače v Ženevi. Znani kararski marmor bi bil prav blizu, a sc je izkazal kot predrag. Mussolinijeva »mania grandiosa« jc poostrila italijansko gospodarsko krizo, namesto, da bi pospešila za ravnotežje trgovske bilance lako potreben izvoz. V Italiji so delavske stavke strogo prepovedane, vlada pa velika brezposelnost. Pristaši in nasprotniki fašizma dobro vedo, da pomeni Mussolinijeva vlada radi njene finančne politike najtežje gospodarsko breme, ki ga je kedaj nosila Italija. Povprečni Italijan plača radi visokega obdavčenja moke, sladkorja, kave ter številnih direktnih davkov državi štirikrat več kakor Francoz. V Rusiji je prišla sedaj na vrsto moda Sovjetski mogotci očividno zavidajo svetovnim kraljem mode njihov ogromni dobiček in so se radi tega odločili, da za svoje žene in dekleta uvedejo posebno sovjetsko modo. — Končno so morali posvetiti pažnjo tudi temu važnemu vprašanju, ker žensk ne bodo mogli v njihovem bistvu nikoli spremeniti, gotovo se bodo raje zanimale za modo, kakor pa za vprašanja »pjatiljetke«. Da bi se pa tudi v tem oziru ne kršila sovjetska originalnost, se je sovjetska vlada obrnila na ženske same, da bi z glasovanjem odredile, kakšna naj bi bila sovjetska moda. To glasovanje se bo vršilo na zimo, da bo mogla nova moda nastopiti že spomladi. Pred mesecem se je vršil kongres »diktatorjev« mode, na katerem so živi modeli pokazali 8 novih modnih kreacij. Pozneje bodo te nove kreacije razstavili v vseh mestih Rusije in vsak model bo označen s številko. Vsaka ženska pa bo morala glasovati za neko številko, ki bo njej najbolj všeč. Sovjetski oblačilni trust bo potem izdeloval samo ono vrsto obleke, katero bo plebiscit odobri! kot revolucijonarno. »Diktatorji« mode v Rusiji imajo torej težko stališče, ker ne smejo pozabiti na higijeno, !ep kroj in na revolucionarnost. Model mora zadovoljiti vse te zahteve. Milijonarka - beračica Neki gospod iz Brooklyna, A. Smolovvitz po imenu, je dal aretirati svojo 90 letno mater, ker kljub temu, da je zelo bogata, ni hotela opustiti beračenja po ulicah. Sin je policiji pojasnil, da ima njegova mati najmanj milijon dolarjev v gotovini in nepremičninah in je prosil policijo, naj jo aretira, da bi se tudi sam zavaroval pred njo. Pripovedoval je: »Po-liaisti, ki so imeli usmiljenje s starko, ji niso prepovedali beračenja, ampak so ji celo pokazali mesta in prostore, kjer bo lahko mnogo naberačila. Če pa je radi beračenja prišla pred sodnika, so jo brez kazni poslali v zavetišče, kar pa je bila velika neumnost, zakaj Stolnica v Kolnu. Dne 15. oktobra so v Kolnu slovesno praznovali 50 letnico, kar je bila končana ta krasna gotska stavba. Pet oseb utonilo Na Aniži sc je te dni pripetila v bližini Losensteina težka nesreča, pri kateri jc zgubilo življenje pet oseb. Neka družba iz Losensteina, ki je štela sedem Članov, je priredila vožnjo s čolnom po Aniži v nek bližnji kraj. Ko so se popoldne vračali, se je nenadoma čoln iz dosedaj šc nepojasnjenega vzroka prevrnil v bližini Losensteina. Vseh sedem oseb je padlo v vodo. Dve izmed njih sta se srečno rešili, ostalih pet pa je izginilo pod vodo. Trupla so kmalu potegnili ven. Med ponesrečenci sta 2 družinska očeta-dclavca. Mentor — dijaški Ust Prejeli smo pravkar izišlo prvo (dvojno) številko novega, 18. »Mentorjevega« letnika. Marsikaj se je izpremenilo v n/jem, če pregledamo prve letnike, ki so izhajali v šentviškem zavodu sv. Stanislava, marsikaj obrnilo — a eno stoji: vsikdar, ?d svoieža prvega zvezka pa do tega posledn.ega, je bil »Mentor« v polnem obsegu svo,emu imenu zvest. Tako prikupen in duhu časa ter dijaškim potrebam brezpogojno odgovarjajoč ni bil in težko da bo kdaj kateri drugi slovenski dijaški list. Iz sedemnajstih dovršenih letnikov »Mentorja« nam gleda v obraz kos naše žive zgodov ne, kakor je zapisana iz mladine in za mladino. Interesi mladine, nijena zanimanja se zrcalijo v listu — in tu je zajet zgodovinski preobrat, tu je zajet duh, ki govori živo o naših mladih generacijah. Novi letnik kaže že v prvi številki, da hoče ustrezati list vsem potrebam našega di aštva ter da stoji pedagoško na zdravem načelu. Pester je po vsebini, kratkočasen in poučen. Po zunanjosti ]e novi »Mentor« kaj mikaven, oblika mu je okusna, prikupljiva. Iz bogate vsebine pa hočemo navesti le nekaj prispevkov — vseh bi itak na ozkem prostoru ne mogli obravnavati, toliko jih je in vsi so enako zanimivi: Priljubljeni sotrudnik »Mentorja« Janko Mlakar piše v šaljivem tonu svoje zelo zabavne »Spomine«, »Mentor« jih je postavil na čelo lista in mesto uvodne povesti bodo čitatelji imeli na prvi strani zabavno, vendar s skrito vzgojno in poučno ostjo napisano revijo plodpvitega življenja bistrega moža. — Posebno velike važnosti se nam zdi, da je posvetil »Mentor« svojo pozornost 'пг^-чји slovenskega književnega jezika, ki ga resno presoja I. D. — J. Šedivy piše pod naslovom »Naše dijaštvo in slovansko vprašan,e« o prav tako zanimivem in aktualnem problemu. — Jubileju šentviške slovenske gimnazije in obletnici koroškega plebiscita sta posvečena posebna dva ilustrirana ćlainka, mladi sotrudniki-dijaki pa so prispevali marsikatero vpoštevanja in hvale vredno stvar. — V vestniku čitamo poleg literarnih pomenkov z »naimlajšimi« književno pismo, sledi Slovanski vestnik ter priljubljeni in skrbno urejeni kotiček »Dijaški šah«, Zaglavja »Za dobro voijo«, »Uganke« in »Črna deska« prijetno zaključujejo zares uspelo številko »Mentorja«. »Mentor« izhaja med šolskim letom vsakega 1. v mesecu. Celoletna naročnina za dijake 30 Din, za druge in zavode 40 Din. — Uprava je v Ljubljani, na Miklošičevi c. 5. ZNATNO ZNIŽANE CENE Pri zavživanlu hrene ni važna količina ampak kakovost. OVOMAiraOE vsebuje redlluoat lu vilamlne v koncentrirani obliki, vsled i'eear so r. UoiluM. om i-3žliftu Ovo-matiino mleku zju raj lu popol Ino dovode organizmu "Du množina telesne mo'i, ki je v*ek — z *0 S " .3 • o ► is si: Iga §55 * j n 90.3 i Dr. Glosin je vedel, da tega ne bo več izvedel danes. Znova je položil roko Jani na čelo. Mahoma se je izpremenil njen izraz. Napetost je popustila in nalik globoko speti je sedela na stolu. Zdravnik jo je pustil deset minut v tem blagodejnem miru. Potem jo je zopet pogladil po očeh in laseh. Tok močnega fluida volje se je izlil iz živcev njegovih prstov. Jana je odprla oči in zdelo se je, da smatra kot nekaj najbolj samo po sebi umevnega, da sedi tu v laboratoriju. »Prosim Vas, miss Jana, poskusite vse, kar smatrate potrebnim in poročajte mi pri mojem prihodnjem obisku. Rad bi, da ohranite delavnico v dobrem stanju.« »Da, gospod doktor. Naj se zgodi vse po vaših željah.« Vsak spomin na prejšnje stanje bistrovidke je izginil pri Jani. Tako ji je ukazal z retroaktivno sugestijo, ko se je je zadnjikrat dotaknil dr. Glosin. Odšla je iz delavnice z zavestjo, da se je pogovarjala z dr. Gloeinom o enostavnih poslovnih zadevah. Pa tudi vsaka skrb za Logga Sara, da, vsak spomin nanj je bil kakor izbrisan. Ostala je za naslednji dan pod vplivom Glosinovih sugestivnih zapovedi., bila je v onem stanju, nad katerim je Silvester prej tolikokrat obupava!. Doktor je bil prepričan, da se pred pretekom 24 ur ne bo zanimala prav nič za usodo pogrešanega. Čeprav ga je ljubila, kakor je bil opazil Glosin z bojaznijo in ljubosumjem, čeprav se je smatrala za Silvestrovo zaročenko, o čemer pa ni dr. Glosin še ničesar vedel. Zdravnik je ostal sam. »Trije možje so. Eden temnopolt... to se strinja z našimi opazovanji... Tri osebe so baje vstopile v Sing-Singu v avto... Pobegnili so v zrakoplovu. No- benega dvoma ni, da je bil R. F. c 1... Druga dva sta bila v njegovem stanovanju, sta prišla po načrte in jih vzela s seboj. Tu izgine sled. Na drugem koncu jo bom zopet našel... Telenergetična koncentracija ..Gerhard Bursfeld je poznal skrivnost. Njegov sin jo je zopet našel. Podedoval... naključje... božja volja? Kdo ve?« Dr. Glosin je sunkoma vstal s stola. »Moramo jasno gledati, preden si upa Cir Stonard z napadom. Bilo bi nemogoče, ako vedo nasprotniki za skrivnost.« * * * S hitrostjo dve sto osemdesetih metrov na sekundo je plul zrakoplov R. F. c. 1 proti severu preko Lorenskega zaliva. Celina in morje je ležalo trideset kilometrov pod brzoplovom Flyer. Same od sebe so delovale križarkine bencolske turbine in uravnano krmilo je samo določalo smer in višino. Samo tri osebe so se nahajale na zrakoplovu v srednjem prostoru. V pletenem stolu, nalahno iztegnjena postava tridesetletnika. Barva njegovih las se ni dala določiti. Imel je kratko ostrižene, skoro obrito glavo. Barva obraza je prehajala v rumenkasto-rdečo, kakor jo poznamo pri ljudeh belega plemena, ki so dolgo živeli v južnih, vročih krajih. Visoko čelo je pričalo o duševni moči. Črna obleka čudno mahe-dravega kroja je oklepala ude. Drugi se jc vrtil okrog vzvodov in pri ura-vnavnih napravah, ki so iz središča vplivale na delovanje turbin. Bil je plavolas, imel modre oči, nordijski tip. Ena onih potegnjenih visokih postav, ki jih še danes najdeš v dolinah od Darlekarlije do Ulec in Torne. * Strnitev sil, ki delujejo nn daljavo, (Op. prev.) Izdajatelj: Ivan Itakovec. Uradnik: Franc Kremžar.