platana v Leto LXXIL, št. 15 a LfnMfaa«, cetr Cena Din i.- izhaja v sale dan popoldne izvzemal nedelje In praznika. — fnrmtiTt do 80 netit vrat a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 8. večji tnserati netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—* za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DMJFBAVNIflTVO LJUBLJANA, Kanfljevn nBca Mer. 5 Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 81-25 tn 81-26 Podrntnlee: MARIBOR, Orajtfn trg at. 7 —- NOVO MESTO, Ljubljanska telefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL X telefon at. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg & — Postna hranilnica v LJubljani it. 10.351 Obisk grofa Cianas Poglobitev odnosajev ed Jugoslavijo in Italijo Ljubljana, 19. jan. AA. Včeraj ob 1735 se je pripeljal z brzim vlakom na Rakek italijanski zunanji minister grof Galeazo Ciano. Z njim potuje tudi jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu g. Boško Hristić. V njihovem spremstvu so bili Še opolnomo-čeni minister Leonardo Vizzeti, sef oddelka v zunanjem ministrstvu Umberto Na-tale, konzul Batzaco. Cancia Aiatto, konzul Franco Belli, svetnik zunanjega ministrstva Alberto Nonni, zastopnik lista »Te- Včeraj }e prispel italijanski zunanji minister stavniki Jugoslavije — Izjava grofa Ciana i legrafo« iz Livorna Ansaldo in nekateri drugi. Na postaji na Rakeku so sprejeli italijanskega zunanjega ministra ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, svetnik v zunanjem ministrstvu in šef oddelka za tisk Vladimir Sokolović, ki je dodeljen ministru Cianu za časa njegovega bivanja v Jugoslaviji, italijanski konzul v Ljubljani Guerini Maraldi in številni drugi. Postaja je bila vsa v jugoslovenskih in italijanskih zastavah. Ban dr. Marko Natlačen je takoj po prihodu vlaka stopil v salonski voz, s katerim se je pripeljal Ciano ter je pozdravil italijanskega zunanjega ministra v imenu predsednika vlade dr. Stojadinovića, v imenu prebivalstva dravske banovine ter v svojem imenu. Izrekel mu je tole dobrodošlico: V izredno čast in zadovoljstvo si štejem, da vas morem pozdraviti in vam zaželeti prisrčno dobrodošlico na naših tleh v imenu predsednika vlade dr. Stojadinovića, Želim iz vsega srca« ekscelenca, da bi bilo vase bivanje v Jugoslaviji čim prijetnejše in koristnejše za oba naša naroda, za nacijo Italije in Jugoslavije. Minister Ciano se je v kratkih besedah zahvalil banu dr. Natlačenu za izraženo dobrodošlico. Zatem je italijanski zunanji minister opazil na postaji številne jugoslo-venske novinarje ter jih povabil k sebi v salonski vagon. Tam jim je podal krajšo izjavo, v kateri je poudaril tole: Zelo sem zadovoljen in vesel, da sem spet prišel v Jugoslavijo. Posebno me veseli, da bom imel sipet priliko videti emi-nentnega predsednika jugoslovenske vlade dr. Milana Stojadinovića. Moj obisk v Ju- grof dano in goslaviji bo poudaril prijateljstvo naših dveh držav, ki temelji ns beograjskem paktu, katerega sem sklenil in podpisal z dr. Stojadinovičem pred dvema letoma. Med našima dvema državama ni več posebnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti in razčistiti. V Bel ju se bomo razgovarjali o vseh vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi. Prepričan sem, da se bodo močno okrepili medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V nadaljnjem razgovoru z novinarji je grof Ciano poudaril, da ni nikakega razloga za kakšna nasprotstva in nesoglasja med Italijo in Jugoslavijo. »Ali je sedanji vaš obisk v zvezi s prejšnjim v Budimpešti?« so ga vprašali novinarji. Minister Ciano je odgovoril, da bodo na Belju razpravljali tudi o splošnem položaju v Evropi v zvezi s Podunavjem. Končno je ponovno poudaril da je zelo zadovoljen, da se mu je nudila ponovna prilika priti v Jugoslavijo, kjer se bo spet srečal s svojim prijateljem dr. Stojadinovičem. Grof Ciano se je zadržal v razgovoru 2 novinarji do 18.15, nakar se je s posebnim vlakom, ki so mu ga stavili na razpolago, odpeljal z Rakeka proti Ljubljani. V Ljubljano je vlak pripeljal ob 19.30. Na kolodvoru ga je kot zastopnik oblasti sprejel in pozdravil upravnik policije g. dr. Hacin. poleg tega pa tudi člani italijanskega konzulata. Minister Ciano je stopil iz vagona in se pozdravil z navzočnimi, ki so prihiteli k sprejemu. Dalj časa se je razgovarjal z banom dr. Markom Na tlačenom in ostalimi osebnostmi, ob 20.20 pa se je s posebnim vlakom odpeljal dalje proti Belju. Hafcefca, kjer so ga pozdravili pred-svofega tridnevnega obiska Zagreb, 19. jan. AA. Snoči ob 22.45 je prispel s posebnim vlakom v Zagreb italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu jugoslovenskega poslanika v Rimu Bo-ška Hrističa. Grof Ciano je na zagrebški postaji izstopil iz salonskega vagona ter ves čas postanka vlaka prebil na peronu postaje, kjer ga je pozdravil italijanski konzul v Zagrebu Gobi. Sprejemu je prisostvoval tudi ravnatelj oblastne železniške direkcije inž. Terček. Italijanski zunanji minister je bil videti zelo dobro razpoložen. Ob 23.25 je grof Ciano nadaljeval svojo pot proti Belju. Kaj pričakujejo v Budintpeiti Budimpešta, 18. jan. AA. V madžarskih političnih krogih pripisujejo velik pomen italijanskemu obisku zunanjega ministra grofa Ciana jugoslovenskemu predsedniku vlade ter razgovorom, ki jih bo z njim vodil. Splošno vlada prepričanje, da bo eno izmed vprašanj, o katerih bosta oba državnika vodila razgovore, vprašanje nadaljnje ureditve odnosajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Obveščeni krogi optimistično gledajo na rezultate razgovorov o tem vprašanju in izjavljajo, da bo madžarska nacionalna skupina v Jugoslaviji omogočila, da bodo odnošaji med obema državama šli s hitrejšim tempom. Madžarski obveščeni krogi predvidevajo, da bo mogoče o priliki obiska grofa Ciana ugotoviti, ali je možen neposreden stik med jugoslovenskimi in madžarskimi odgovornimi faktorji, ob kateri priliki bi se definitivno razčistila vsa odprta vprašanja med obema državama. Nemški pogoji Madžarski Svojo politiko in gospodarstvo mora popolnoma prilagoditi nemškim ci Bukarešta, 19. jan. e. V nimunskih političnih krogih so z največjo pazljivostjo sledili obisku in razgovorom grofa Csaky; ja v Berlinu. Po vesteh, ki so dospele sem, predstavlja ta obisk mednarodni dogodek In ima svojo važnost zaradi položaja v srednji in v vzhodni Evropi. Kakor znano, madžarski odgovorni krogi niso bili zadovoljni z odločitvami dunajske arbitraže. Po vesteh, ki so dospele sem, je Nemčija postavila predhodne pogoje za dosego definitivne gra sporazuma z Madžarsko. Na podlagi tega je morala Madžarska definitivno in lojalno sprejeti dunajsko sodbo, prav tako mora dati nemškim manjšinam, ki žive na Madžarskem, možnost, da manifestirajo svoje ideje in rasne zveze z nemškim narodom, a v pogledu radikalne rešitve židovskega vprašanja bo morala UL kvidirati gotov del madžarske industrije, kar smatrajo v Berlinu za neobhodno potrebno za dobre zveze med Nemčijo in Madžarsko. To so po mnenju obveščenih krogov v Bukarešti najresnejša politična in gospodarska vprašanja za sodelovanje. V Rumuniji z zanimanjem pričakujejo, kako bo Madžarska sprejela te pogoje. V Berlinu so zadovoljni Berlin, 19. jan. e, V političnih krogih smatrajo, da je madžarska politika po obisku zunanjega ministra grofa Csakya v Berlinu popolnoma v skladu z nemško politiko na jugovzhodu Evrope. Z nemške strani zlasti podčrtava jo pomen obiska grofa Csakya pri Hitlerju, ki ni bil predvidevan in pa tudi dejstvo, da ga je na železniški postaji sprejel sam zunanji minister von Ribbentrop. Zbližan je madžarske in neonske politike pa se manifestira tudi v tem, da je regent Horthy še lani odklonil udeležbo Madžarske pri protikom uniatič -nem paktu češ, da mora biti Madžarska kot mlada država daleč od ideoloških tvorb velikih držav. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo obiski madžarskega, pa tudi češkoslovaškega in litovskega zunanjega ministra v Berlinu doprinesli k še večjemu političnemu vplivu Nemčije na vzhodu Evrope. V Španiji se nadaljujejo krvave borbe Intervencije v korist republikancev v Londona in Pariza je to potrebno za rešitev republikanske Španije. London, 19. januarja AA. Predsednik vlade Chamberlain je na pismo šefa opozicije Attleja, v katerem je zahteval nujno sklicanje parlamenta in ukinitev prepovedi izvoza orožja in municije v republikansko Španijo, odgovoril, da bi ukinitev omenjene prepovedi dala samo možnost za razširitev spora. V tem ai Je vlada popolnoma edina. Kar se tiče sklicanja parlamenta je Chamberlain odgovoril, da to se ne smatra za potrebno, ker ne obstojajo za to nobeni nujni razlogi. London, 19. januarja AA. Reuter. Snoči je okoli 5000 levičarjev, Id so se zbrali v Downing8treetu, hotelo predati predsedniku vlade Chamberlainu prošnjo, v kateri zahtevajo, naj se da republikanski Španiji orožje. Oblasti so dovolile, da dve osebi predata prošnjo v Downingstreetu. Kljub temu so poskušali prebiti policijski kor-don' ter vdreti v Downingstreet, vendar se Je policiji posrečilo z gumijastimi palicami razgnati demonstrante. Perpignan, 19. jan A A. H a vas. Španska republikanska vlada je znaten del čet z madridskega bojišča poslala v Katalonijo, da bi na ta način pojačala katalonsko bojišče. V Katalonijo bo prepeljanih okoli 60.000 mož. Estremadursko bojišče, 19. jan. A A. Havas. Republikanske čete so začele z močnim napadom na sovražne postojanke med železniškima postajama Zuhar in Marmol v pokrajini Cordove in pripadajoči Bada-joz. Boji potekajo z vso silovitostjo. Burgos, 19. jan. AA. Havas: Reuter. Na-varske čete so včeraj napredovale južno od Mont-Blancha za pet milj ter zasedle vasi Sandomi in Las Pob las. Bojišče v Kataloniji se je pomaknilo že .daleč v pokrajino Barcelono. Navarske čete so bile popoldne oddaljene vsega 8 milj od Igualade. Po poslednjih vesteh so nacionalistične čete samo še 39 km od Barcelone. Na severnem delu bojišča so nacionalistične čete začele napadati v smeri proti Pirenejem, da bi zasedle pot, ki vodi od Barcelone do Solsona M a resa. Sainf Jean de Laz, 19. jan. AA. Po vesteh iz Barcelone je ime! predsednik republikanske Španije Negrin sestanek s francoskim veleposlanikom Henrijem, katerega je Ne-grin prosil, naj poroča francoski vladi o težkem položaju v Kataloniji. Posebno je zahteval, naj Francija dovoli prevoz orožja in vojnega material* preko Pirencjev, ker pri ministru za Beograd, IV. januarja. AA. Postni minister bo sprejemal senatorje in narodne poslance v ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah, ostale pa v sredah in petkih od 11. do 13. Prijaviti se je treba v kabinetu najkasneje do 1at svoje imetje. Stalno stražijo ob Muri in za nasipi je pripravljen material, s katerim bi popravili nasipe, če bi jih voda 1 pcdrla. Tudi gasilci so v stalni priprav- ■ ljenosti, da stopajo takoj v akcijo, čim Je kje potrebno. Raka Mura pa besni in Sumi, njeni valovi so umazano rjavi ki nosijo s seboj ogromne ledene plošče in mnogo lesa. Tudi reka Acavnica je sOno narasla in prestopila vzdolž vse struge bregove ter se razlila po bližnjih travnikti in poljih. Povzročila je že mnogo škode. Potok Glo-betka, ki teče skoat Lukovce pri Križev-cih, Je silno narasel in preplavil ogromne komplekse travnikov, ki so \r***^n\ velikemu jezeru. Ponekod Je do kolen vode. V Lukovcih je voda skoraj orlnesla velik jez. Preplavila Je tudi cesto, tako da je promet na banovinski cesti, ki vodi ▼ Ljutomer, nemogoč. Ljudje morajo hoditi po nasipih ali kakor tukaj pravijo »po jezen«, daleč okoli, če hočejo prfti na gtaV-no cesto. Enako sliko nudijo tudi drugi potoki. Ponekod je voda silno globoka in deroča in imajo ljudje mnogo opravka, da preprečijo, da bi vdrla v hleve in hiše. Tudi preko cest, ki imajo premalo kanalov, da bi voda tekla pod cesto od ene strani na drugo, dere voda in povzroča precej škode, ker odnaša gramoz. Silen veter, ki divja zadnje dni, pa fte stopnjuje škodo. Mnoge slamnate strehe so popolnoma razkrite, raz druge strehe meče opeko, lomi šipe itd. Posestnikom, ki imajo zloženo slamo v kopicah, je veter napravil ogromno škodo. Mnogo trpi tudi sadno drevje in skoraj v vsakem sa-donosniku vidiš drevesa s polomljenimi vejami. Razkrite hiše je v tem vetru nemogoče popravljati, ker veter sproti odnaša vso slamo. Ljudje se boje đefcja, ki bi še povečal njih nadloge. Vremenski preroki, ki so obljublali letos dolgo in mrzlo zimo, so se vstali in njih prerokbe je ukani! sedanji nagli vremenski preobrat. —vik— Veseloigra »Matura« na maritorskem odru Prva vprizoritev je pokazala, da bo ta veseloigra polnila tudi mariborsko gledališče Maribor, 18. januarja Čustvena veseloigra »Matura«, ki jo je spisal znani madžarski dramatik Ladislav FodoT, ima svoj sloves. Videli smo jo v filmu, čitali kritike o njenem prodornem uspehu na številnih evropskih odrih. Tudi kulturni Maribor je kazal živahno zanimanje za »Maturo«, čim je v javnost prodrla vest, da jo bodo uprizorili tudi na našem odru. Ob tej trodejanki, ki jo je odlično prevedel pisatelj F. Albrecht, boš zaman stikal po sledovih kakšne globlje problematike. To dogajanje poteka povsem preprosto, brez globokoumnih d u še slovnih analiz. Vse gre kakor avtomatično svojo pot: Osmošol-ka Katja Slapar jeva, ki bi bila radi nekega slučajno najdenega ljubavnega pisma par dni pred maturo skoro izključena, ostane nazadnje vendarle edina zmagovalka. Tehnična spretnost v zgradnji te čustvene veseloigre daje vsemu okolju posebno prijetnost in prisrčno toploto, ki jo začutiš zlasti ob prelomnem spreobrnjenju fanatične pedagoške sad i s tke in žolčno zagrenjene profesorice Mozoljčeve ob sklepu 2. dejanja. Pestrost sporednih elementov igre povzdiguje zanimivost zapletka in razpletka, kjer as nam t objektivnem prerezu prikazuje življenjski in poklicni stik vzgojiteljev z dijaškim svetom. Mariborska uprizoritev je dosegla lep uspeh. Po daljšem presledku smo dobili na mariborskem odru veseloigro, ki mora vžga-ti in ki bo tudi polnila gledališče. Je sicer v njej tudi marsikaj trpkega in grenkega, vendar pa tudi toliko zabavnega, vedrega in zanimivega, kar močno zasenčuje neprijetno in žalostno. Režijske naloge je z mojstrsko veščino izvedel naš stari preizkušeni odrski praktik režiser Jože Kovic, ki je uspešno izoblikoval to »Maturo« v svežem, realističnem okolju, ki samo po sebi vpostavlja najtesnejše stike med odrom in občinstvom. J. Kovic je vtisnil svoji »Maturi« pečat posebne iskrene prisrčnosti, tople dojemljivosti utripov, ki jih čutiš ob razgrinjajočih se odnosih profesorjev do dijakinj. Josko Kovic pa je imel srečno roko tudi pri pritegnitvi posameznih moči, ki so značilno karakterizirane like primerno podčrtali in mestoma tudi zaostrili. V krogu profesorskega zbora zasledimo tri skupine. V prvi opaziš široko razgledanost, kremeni tost srca, dobro voljo, živ- . Ijenjsko modrost, pa tudi čut dolžnosti. V I tej skupini vidimo R. Nakrstovcga plastično očrtanega ravnatelja ženske gimnazije, ki vzplamti v njem ob razživljenem življenjskem utripu topla človečnost in erotika, ki pa se ob krutem razočaranju prečisti v šablonskem nadaljevanju suhoparnega življenja. P. Kovičev profesor filozofije dr. Čebula je predstavnik starejše vzgojiteljske generacije, kjer prevladuje plemenitost in neposredna človečnost nad pojavi vzgojiteljske ozkosrčnosti in paragraf a rske brezobzirnosti, ki ima v karikirano zlohotni, toda pozneje spreobrnjeni dr. Mozolj-čevi S. Gorinškove in fanatično preganjal-skem matematiku dr. Vrtaču D. Gorinška svoja povsem nasprotna protilika. Profesor naravoslovja dr. Vidovie (L. Crnobori), zastopnik mlajše profesorske generacije, kaže iste vzgojne nazore kakor dr. Čebula, prav tako telovadna učiteljica E. Zor, ki jo je prepričevalno podajala Ema Starčeva, ter prof. dr. Ana Mate. V oblikovanju te plemenito vzvišene vzgojiteljice in žene je zajela naša prva igralka Elvira Kraljeva vso svojo ustvarjalno silo, ki je žela svoj triumf ob zaključnem prizoru drugega dejanja, ko se trpkost razočaranja umika dolžnostim pravicoljubne in etično neoporečne vzgojiteljice. V drugem krogu sta že omenjena prof. Mozoljceva in dr. Vrtač, predstavnika tretje skupine pa sta dr. Stric Pavla Rasber-gerja in dr. Šiška Justa Košute, ki sta oba ukrojena po merilih suhoparne vsakdanjosti in plitve čenčavosti. Na drugi ravnini pa zori in raste mladina, ki ima v Katji Slaparjevi polnokrvno predstavnico. Branika Rasbergerjeva se je razživela v vseh izrazih nedolžnega veselja, pretehtane igre, globoke pretresenosti in notranje zlomljenosti. Živčna strtost pred zbranimi profesorji je kazala na njeni podobi prepričevalne poteze in oblike, ki nam govorijo o pristni, globoko doživljeni umetnosti. V tem zboru maturantk so še Voglarjeva D. Savinove, Malijeva M. Veldinove, Sirkova V. Simčičeve in Kolar-jeva V. Žoharjeve. Milan Kosič je svojega šolskega slugo Antona sijajno zasnoval, E. Verdonikov zaročenec O. Kranjc pa je bil ognjevito ter živahno razgiban mlad športnik, ki se mu mudi v polnost življenja in slasti. Občinstvo je pozorno sledilo predstavi in je nagradilo vse sodelujoče s toplim odobravanjem. —V. več Nove poselsfce knjižice za delavce in nameščence Ka| določa pravilnik, ki ga je izdal mimster za socialno politiko v smislu uredbe o legitimacijah Ljubljana, 19. januarja Minister za socialno politiko je izdal v ajpjak uredbe o legitimacijah, poselskih knjižicah, pravilnik o izvajanju te uredbe. Praviluik jo stopil v veljavo 28. septembra lani; 1. novembra so pa bila še izdan« ministrova navodila za uporabljanje novih poselskih knjižic za delavce in nameščen -se. Novim poselakim knjižicam je treba pripisovati mnogo večji pomen kakor dosedanjim, že zaradi tega, ker so predpisane, za vas delavec in zasebne nameščence. Zasebni nameščenci doslej sploh niso imeli posehkfli knjižic, a tudi mnogo delavcev je bilo brez njih. Delavske knjižice so doslej potrebovali predvsem izučeni delav-si v doka« svoja strokovne usposobljenosti Fravimik predpisuje v čl. 1, da ne sme biti brez pose lake knjižice zaposlen noben vajenec, delavec ali nameščenec, izvzeti so le zaposlenoj psi zaposlitvah javno pravnega značaja in nameščenci na višjih shižbe-snfc položajih, trgovati ali tehnični direktorji (uTJ*nvniki) hi piokuristi. TVanlnts kojižioa ima veljavo legitimacije istovetnosti njenega lastnika, dalje kot o zaposKtvi in vrsti dela. služi za _ o izpolnjevanju knjižic; rlslnrlsjstrl ne bodo sme-* »vati v ko j klico nobene ocene „ pa tudi se nobenih akrivnih znakov. Pravica tiskanja poaskkih knjižic je prepuščena samo Osrednjemu uradu za posredovanje dela in stroJfci gredo na račun proračuna tega urada. Morebitni dohodki so določani za podpiranje nezaposlenih. Dosedanje poselake (delavske knjižice) morajo imetniki zamenjati najpozneje do 31. decembra t L Po tem roku stare poselake knjižice «H legitimacije ne bodo več veljale. Knjetice bo semenja vala policija v krnjih, kjer ima urade, drugje pa občine ta priauna združenja trgovcev in obrtnikov. V Ljubljani zamenjuje stare knjižico % novimi uprav« policije, kakor je predpisano v mmistiuvih navodilih. Delodajalci ne smejo sprejemati v službo vajencev, delavcev ali nameščencev brez poselake knjižice, sicer bodo kaznovani. Dolini so pa opozoriti svoje uslužbence, da si preskrbe nove knjižice. Brez poselake knjižice ne morejo delavci in nameščenci uživati voznih olajšav na železnici in ladjah in brez nje ne morejo tudi dobiti podpore na borzah dela. Že to dokazuje, kako velikega pomena so nove poselake knjižice; njih uvedba bo znatno vplivala na naše socialne razmere. Spekulacije s praznimi parcelami v Mariboru Paroele ob najprometnejših ulicah bi bile lahko že davno zazidane Maribor, 18. januarja Nezazidane parcele, ki se razprostirajo v središču Maribora, tvorijo poseben predmet razpravljanj v onih mariborskih krogih, ki vidijo v teh nezazidanih parcelah oviro sa nadal^iji razvoj gradbene strnjen osti v središču Maribora. Sredi dvo m tronadetropnih stavb zijajo obsežne parcele, ki jih obdajajo že zanemarjene in t rohneče ograje, ki kaze lepoto mesta. Sporedno pa se poudarjajo tudi nekateri drugi momenti. Pravijo, da se iz leta v leto vse bolj dvigajo cene tem nezazidanim parcelam, tako da je danes zelo redko število ljudi, ki morejo misliti na nakup teh parcel. Tako doživlja Maribor, da zevajo ob najpremetnejših ulicah praznine, kjer bi že »Javna lahko stale lepe in reprezentativne stavbe, če bi ne bilo špekulacij s j praznimi parcelami. ' Pred leti je uvedla mariborska mestna občina poseben davek na nezazidane parcele, ki ga je pa upravno sodišče pozneje razveljavilo. Odtlej ni bilo nobenega poskusa, da bi se ta pereči problem Številnih nezazidanih parcel v središču Maribora vsaj na kakršenkoli način rešil, da bi bilo v prid lastnikom parcel in v korist razvoju našega mesta. Kakor se čuje, pa se pečajo na magistratu sedaj z mislijo, da bi spremenili pravilnik o plačevanju kanalske pristojbine. Ta sprememba bi omogočila, da bi morali plačevati kanalsko pristojbino tudi oni, ki imajo v centru Maribora obsežne nezazidane parcele. Mariborska javnost se za to vprašanje zelo zanima in je že sedaj radovedna, kako se bo izvedel načrt o spremembi pravilnika o plačevanju kanalske pristojbine. Mariborske in okoliške novice vpisovanje podatkov pri upravah posredovanja dela in organih delavskega ali name-scenskega socialnega zavarovanja; končno pa služi tudi kot kontrolna in potniška legitimacija v smislu uredbe o skrbstvu za nezaposlene delavce. Veljavnost poselake knjižice traja 10 let od dneva prve izdaje, zamenjave ali obnove. Po tem roku je imetnik poselske knjižice dolžan zahtevati zamenjavo. Prejemnik knjižice plača samo ceno obrazca, 10 din, pri izdaji ali zamenjavi knjižice. Kdor knjižico izgubi, lahko zaprosi za obnovo, toda izguba mora biti prej javljena Osrednjemu uradu za posredovanje dela, ki to objavi v svojem uradnem organu. Za obnovo je treba plačati 30 din. To velja za delavce, medtem ko nameščenci lahko dobe posebne knjižice, če se izkažejo, da so za v« rovan i pri pokojninskem zavodu. Za knjižico plačajo 30 din, za obnovo pa 50. Poselake knjižice izdajajo občine, v krajin, kjer pa obstoje prisilna trgovska ali obrtniška združenja, se morajo prosilci sa knjižice obračati na nje. Prosilec se moča izkazati s krstnim listom aH drugimi legitimacijami, da so podatki za novo knjižico ■ točni. Knjižica mora biti opremljena tudi 6 'j — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Franc Perger, klepar in Valpurga Meričnik, tovarniška delavka, Meljska cesta 67; Franc žajdela. trgovec, in Ivanka Križan, kmečka hči, od Sv. Jurija ob Ščavnici; Konrad Krištof, zidar in Elizabeta Laufer, zasebnica. Ribniško selo 6; Ivan Trop, čevljarski mojster in Terezija Medic. Bilo srečno! — Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 48-letnega trgovca Franca Hojnika, stanujočega v Aškerčevi ulici 18, na 6 mesecev zapora, nepogojno, na 600 din globe ter 300 din povprečnine in sicer po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je dne 27. septembra 1938 v neki gostilni na Aleksandrovi cesti izrekel nekaj z namero povzročiti nerazpolo-ženje zoper državne zakone in zoper politični red v državi. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Čemer, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina, obtoženega Franca Hojnika pa je branil odvetnik dr. Kieser. — Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru priredi 27. t. m. v Sokolskem domu svetosavsko proslavo, ki se deli v dva dela. šolska proslava se začne isti dan dopoldne ob 10.30 uri z rezanjem kolača ter z raznimi deklamacijami, petjem in nagovorom. Večerni elitni del bo izpopolnjen s solističnimi in koncertnimi točkami, tako da bo spored na višku letošnjih proslav. Na to proslavo opozarjamo občinstvo z nado, da se s svojo prisotnostjo pokloni velikemu dobrotniku — nacionalistu. Večerni spored začne ob 20.30 uri s koncertnimi točkami, nakar sledi igranka. — Predstojnlštvo mestne policije v Mariboru obvešča lastnike motornih vozil iz mesta Maribora, da so evidenčne tablice za leto 1939 že semkaj dospele. Vsi oni, ki SO svoja motorna vozila za leto 1939 že pustili komisijonelno pregledati in so tudi plačali pristojbine za leto 1939, kar dokažejo s potrdili v prometni knjižici, dobijo nove tablice za ceno 20.— din pri predstoj-ništvu mestne policije v sobi štev. 4, obenem pa morajo tam oddati stare evidenčne tablice. Datum rednega pregleda motornih vozil bo pravočasno objavljen v časopisju, do tedaj pa se vrši pregled motornih vozil vsako sredo od 15. do 16. ure pred tukajšnjim predstojništvom mestne policije na Slomškovem trgu št. 1. _ Šahovske novice. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze bo v nedeljo 22. t. m. v kavarni Central drugo kolo, in sicer bodo pomerili svoje moči ob 8.30 Mariborski šahovski klub in SK Železničar I, popoldne ob 14. pa železničar H : TJJN2B. _ Zvezdna vožnja v Monte Carlo zbuja vsako leto zanimanje Mariborčanov. Danes bodo vozili skozi Maribor udeleženci te zanimive vožnje. Vozači prispejo v naše mesto nocoj kmalu po 18. Tukajšnji Avtomobilski klub je ukrenil vse potrebno da bo vožnja skozi Maribor brez motenj in da bo tudi prehod preko meje čim hitrejši. Po mestu so razpostavljena znamenja z naznačeno smerjo vožnje, ki naj olajšajo tekmovalcem orientacijo skcei mesto. _ Sentiljaki Sadjarji so imeli te dni svoj občni zbor. Poročali so predsednik Janko Cagran, tajnik A. Sardoč in blagajnik R. Hamer. Po volitvah je predaval šolski nadzornik Peter Močnik o važnosti listov sadnega drevesa ter o potrebi škropljenja in dobre nege sadnega drevja. _ Grob pri grobu. Umrl je upokojim vodja zemljiške knjige Jakob Marat, star 58 let. V Kamnici pri Mariboru je umrla poseatnica gospa Marija Maretič. V Turne rje vi ulici 3 v Krčevini je preminila gdč. Terezija Foschi, stara 86 let. žalujočim nase globoko sožalje! — Študentk« novice. Dre vi v Ljudski univerzi predavanje o vzgoji srtudenške mladine. — Prireditev studenških gasilcev V nedeljo je učinkovito uspela in privabila, mnogo občinstva. _ Razstava karikaturista L. Kondora. pri Zamorcu traja do 22. t. m. G. Kondor pojde nato s svojo razstavo v Celje. _ Predavanje o Hamburgu. V torek zvečer je bilo v dvorani tukajšnje Ljudske univerze poučno predavanje s filmom, ki ga je imel vodja propagandne pisarne »Jugoslavije« v Hamburgu g. Gabrič. Predavanje sta priredila Tujskopromefcna zveza v Mariboru in Združenje trgovcev za mesto Maribor. V zanimivih izvajanjih je razpravljal predavatelj o pomembnosti harrtburSke luke glede na svetovni promet. Predavanje je bilo precej dobro obiskano. Posebno Številno so se ga udeležili mariborski trgovci. Uvodne besede je spre govoril Putafljpv ravnatelj g. Loos — K vlomu v Koša ki h. Včerajšnjo vest o vlomu v Kozakih dopolnjujemo oziroma pojasnjujemo s sledečimi podrobnostmi-Vlomilec se je najprej splazil v mehanično delavnico Blaža 2eleznika na Aleksandrovi cesti 28 v Košakih. Nato se je vtihotapil v pisarno in našel v miznici 140 dinarjev gotovine, ki jih je odnesel. V isti hiši se nahaja tudi Golova trgovina z ben-tinom. Storilec je razbil šipo na vratih, presekal leseni križ in se skozi tesno odprtino splazil v notranjost trgovine. Tukaj je našel avtomatično pištolo in je izšle dil tudi več zavikov, v katerih je bilo drobiža za okoli 1000 din, s katerimi je zliko-vec izginil, imel pa je smolo, ker ni našel več tisoč dinarjev, ki so tudi bili v pisarni. Kolesa, motorje in druge predmete je vlomilec pustil na miru. Iz obleke nekega uslužbenca je pobral 7O din. Košaski orožniki skušajo razjasniti vlom. Daktilo-skop mariborske policije g. Grobin je posnel prstne odtise. — Lastno go*podar«ko poslopje je zanetila zaradi malomarnosti. Dne 23. maja 1938 je zgorel v Zamošanih pri Sv. Marjeti v Slovenskih goricah hlev posest niče Marije Cof. Poizvedbe so dognale, da je bila posestnica Marija Cof okoli 19. ure v hlevu, kjer je zažgala vžigalico, ki pa je padla na slamo. Slama se je vnela, razvil se je ogenj, ki je kmalu zajel ves hlev. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. škoda okoli 10.000 din je bila krita z zavarovalnino. Mariborski mali kazenski senat je razpravljal o tej stvari in je obsodil Marijo Cof zaradi malomarnosti požiga na 1000 din globe, v primeru neizterljivosti na 20 dni zapora, — Drobne n°vice. Moško zapestno uro je izgubil na cesti od Sokolskega doma do Glavnega trga knjigovez Mirko Raner iz Tezna. — Z nogo se je zapletel v strojno jermenje 27 letni barvar Pavel Blagovie, u^lužben v tukavjšnji tvornici Zelenka. Jermenje mu je težje poškodovalo levo nogo v gležnju. Zdravi se v bolnici. — Vloma v radvanjsko šolo in občinsko pisarno v Slivnici pri Mariboru sta že precej pojasnjena. Dejanja sta osumljena 41 letni FT. Z. ter 31 letni Vinko L., ki ju sedaj orožniki iščejo. — žrtev poledice je postal 26 letni delavec državnih železnic Josip Gornik iz Laznice pri Ljmbušu. Zlomil si je desnico. Zatekel se je v bolnico. — S kolesa je padel 17 letni ključavničarski vajenec Drago Rep iz Bistrice pri Rušah in si zlomil desnico. — Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje za proglasitev za mrtve za Franca Smodeja, rojenega 15. februarja 1888 v Spodnjem Lju-bičnem, ki je 16. januarja 1916 odšel k vojakom v Mariboru. — Z roko je zašel v cirkularko 20 letni Franc Godina iz Ptujske ceste 14 na Pobrežju. Zmečkalo mu je prste na levici. Zatekel se je v bolnico. — V bolnici se zdravi tudi 35 letna Roza j Znuderl iz Pocligrada pri Spodnji Kungo-ti, ki jo je njen zet s pestmi in podkovanimi čevlji tako premikastil, da je obležala s težkimi in precej nevarnimi poškodbami po vsem telesu. — Pesnica poplavlja. Ker sneg izredno naglo kopni, je Pesnica silno narasla in je že prestopila bregove ter poplavila dolino. Spričo naglega naraščanja vode se je bati večje poplave. — Streli v Grajski kleti. Snoči so v Grajski kleti odjeknili streli iz samokresa, padli so v družbi, zbrani v tako zvani kapelici Grajske kleti. Med gosti je nastala panika in vse je bežalo iz lokala. Intervenirala je policija, ki je aretirala tri člane omenjene družbe in jih zaslišala, loletni Z. je priznal, da je streljal, izgovarjal pa se je, da se je samokres sam sprožil. Iz Slovenjgradca — številne nesreče. 5-letni sin posestnika Muico Save iz Trobelj je na poledenelih tleh padel in si občutno poškodoval kolono. Istotako je 51-letni dninar Franc Božič na povratku domov na poledeneli cesti padel in si težje poškodoval levo roko. V Sv. Florijanu pa se je pri sankanju ponesrečil 8-letni sin maloposestnice Anton Koren in si zlomil levo nogo v kolku. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v slovenjgraško bolnico. — Tatvina. Medtem ko se je zasebni uradnik g. Ivan Prusch mudil po opravkih v pisarni slove n j graške ekspoziture OUZD, mu je nekdo ukradel s kolesa, ki je bilo prislonjeno na zid, večji zavoj pisarniškega papirja v vrednosti 100 din. Za tatom poizveduje orožnistvo. — Zahrbten napad. V neki gostilni v Ma-renbergu je bil v torek ponoči napaden 33-letni dninar Franc Plazovnik. Napadalce je porinil Plazov nik u nož v hrbet in so morali ponesrečenca takoj prepeljati v sJo-venjgraško bolnico. Orožnistvo je uvedlo preiskavo in je zločincu že na sledu. borsko gledališče četrtek 19. januarja, ob 20. uri: »Matura«. Red A Petek, 20. januarja: Zaprto Sobota, 21. januarja, ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi . Znižane cene. Delavska predstava Cankar v delavski predstavi. Prva letošnja delavska predstava se vrši v soboto 21. t. m. Vprizori se Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Simpatije delavstva do Cankarja, zlasti sedaj ob spominu 20-ietnice njegove smrti, in pa znižane cene obetajo razveseljiv obisk gledališča. Mariborska beležnica Dežurni lekarni: Maverjeva na Goeposvet-ski cesti m Vavpotova na Aleksandrovi cesti. L>juds*a univerza: Predavanje o Kitajski. Iz Celja —c Dre vi ob osmih se bo pričelo v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o vtisih iz Bolgarije, ki ga bo priredila Jugoslovensko-bolgarska liga v Celju. pre5 daval bo tajnik ljubljanske lige g. Veko-slav Bučar, ki bo ponazoril svoja zanimiva in poučna izvajanja s skioptičnimi slikair.i. Udeležite se tega aktualnega predavanja v čim večjem številu! —c Koncert zbora kromatičnih harmonik prirede dijaki iz Celja in Ptuja v nedeljo 22. t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Koncert bo gotovo nudil svojevrsten užitek. Vstopnice so predprodaji v knjigar. ni Slomškove tiskovne zadruge. —c Otrok se je ponesrečil. V torek se je v Velikih rodnah pri Rogaški Slatini ponesrečil 61etni posestnikov sinček Jakob Her, naua Vtaknil je levo roko v slamorezni-co. Slamoreznica ga je zgrabila in mu zmečkala štiri prste. Otrok se zdravi v celjski bolnei. —c Umrla je v torek v Gosposki ulici št. 13 v Celju 74letna mestna reva Antonija Vengustova. —c Občni zbor Športnega kluba štore. Oni dan je imel Športni klub Štore svoj redni letni občni zbor, za katerega je vladalo med domačini precejšnje zanimanje. Klub se bori z gmotnimi težkočami, ker je navezan samo na dohodke svojih članov. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da klub marljivo deluje. Lani je SK Store prav lepo napredoval, še vidnejši pa bi bil napredek, če bi bilo društvo deležno potrebne podpore. Slednjič je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen g. Skelac, za namestnika predsednika g. Vovk, za tajnika g. Grešni1 ' novic, za blagajnika g. žohar, za načelnika nogomet ne sekcije g. 2vižaj. V nadzorni odbor: gg. Lokošek, Haberl in Jug. V razsodišče: gg. Šurjan, čehovin in Turčinovič. Iz Šoštanja — Legija koroških borcev. Ob prav lepi udeležbi — od 131 je bilo navzočih 120 članov — se je v nedeljo vršil redni občni zbor Legije koroških borcev za Šoštanj in okolico. Vodil ga je predsednik g. Ko-zlevčar Josip, o delovanju in stanju orga, nizacije pa sta poročala zastopnik glavnega odbora g. Kristan in tajnik krajevnega odbora g. Majer Srečko. Legija je v kratkem času svojega enoletnega obstoja zaznamovala lep razmah; nekd. prostovoljci v borbah za Koroško nenehoma pristopajo k legiji, ki se je stavila v službo pravic prostovoljcev in narodno obrambnemu delu na naši severni meji. šoštanjska legija je lani pridno sodelovala pri raznih kuL turnih in narodnih prireditvah, na svojih sestankih pa je članstvo obveščala o or-ganizatornih in splošnih narodno-jobramb-nih nalogah in problemih. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Kozlevčarjem in tajnikom g. Ma-Jerjem na čelu. — V Šaleški dolini k miz u m tobaka nI majhen. Na območju tuk. oddelka finančne kontrole, ki obsega šoštanjski sodni okraj, so dali kadilci za tobak in za tobačni papir nič manj ko 2,347.522 din. V primeri s predlanskim letom je ta vsota narasla za din 29.461. Zanimive so številke posameznih mesecev. V januarju je znašal konzum tobaka in tobačnega papirja 184.693 din (leta 1937 182.400 din), v februarju 172.157 (176.799), v marcu din 183.585 (184.794), v aprilu 181.014.50 (din 184.408.50), v maju 212.936 (197.126) v juniju 178.987 (175.378), v juliju 223.395.50 (221.370.50), v avgustu 199.653 (194.775), v septembru 202.751.50 (208.256.75), v oks tobru 206.363 (208.996), v novembru din 188.732 (180.628), v decembru 213.254 din {203.127.50 din). Konzum samega tobačnega papirja je znašal v teh mescih din 35.225. — Napad sredi ceste. Ko se je mudil v št. Janžu po opravkih čevljarski pomočnik Viher Franc, je nenadoma stopil pre-denj neznan moški in zahteval denar. Prišlo je celo do dejanskega spopada med* obema, šele ko je prišel mimo neki kmet, je napadalec spustil Viherja iz rok in zbe. žal v bližnji gozd. Iz Radeč — Iz republikanske Španijo se je ju\U. V pričetku španske državljanske vojne je šel na stran republikancev tukajšnji rojak S. s Hotemeža pri Radečah. Dolgo ni tilo o njem nobene vesti. Pred kratkim pa je prišla vloga na tukajšnji občinski urad ki naj pojasni prilike, v katerih je živel S. na Hotemežu, preden je šel v Španijo. Vloga je bila te dni odposlana na merodajno mesto. — Za obvarovanje gozda pred požarom. V sredo je pričela železniška sekcija Zidani most z deli za obvarovanje gozda pred požari. Nasproti radeške postaje je v dolžini kakih 400 do 500 metrov napravila dva do tri metre široke »pasove« na robu gou zda. V tej širini je očistila gozd vsakršnega drevesca in suhi jadi; pod »pasom« pa so delavci požgali vso travo. Vsak požar gozda v čelovniku je s strani lokomotiv sedaj izključen._ POZNA SE — Lahko povsem ozdravite in kmalu boste zopet na trdnih nogah, če opustite alkoholne pijače. .— Torej sem neozdravljivo bolan, gospod zdravnik?