NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
j/iovorni urednik NT: Branko Stannejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
7. lunH 1990 • številka 23 • leto KLIV • cena 8 ainarlev
Japonci v Celju?
Celje, Radovljica in Varaždin so mesta - kandidati za
morebitno matično zastopstvo avtomobilov in rezervnih
delov japonskega koncema Toyota. Ponudbo za zastop-
stvo pripravljata Avtotehnika-Merx in Skladiščno tran-
sportni center iz Celja.
Pobudo je dal Slovenec iz Švice, sicer lastnik delnic kon-
cema Toyota, ki to tovarno avtomobilov sicer tudi zastopa
na našem tržišču. Ker je pogoj za matično zastopstvo
prosta Ccirinska cona, ustrezno veliko skladišče, najmanj
10 tisoč kvadratnih metrov asfaltiranih površin in indu-
strijski tir z možnostjo razkladanja, sta v ožjem izboru le
še Celje in Varaždin, saj Radovljica nima proste carinske
cone.
Sodeč po prvih razgovorih je koncem pripravljen sovla-
gati v izgradnjo matičnega zastopstva za Jugoslavijo do
polovice ali tudi več. Seveda bodo o tem odločali v uprav-
nem odbom koncema na osnovi ponudb, ki jih bodo
prejeli. Večino pogojev za takšno vrsto zastopstva Celje že
ima, po dogovoru s predsednikom izvršnega sveta Marja-
nom Kranjcem, pa bodo pregledali, kaj bi bilo potrebno
še storiti, nakar bosta Avtotehnika Merx in SCT pripravila
skupno ponudbo. PANTELIČ
Slovo
kraljice
Mateja Svet, najboljša jugoslovan-
ska smučarka vseh časov je na ne-
davni tiskovni konferenci v Ljub-
ljani šokirala javnost s svojo odlo-
čitvijo, da zapusti beli cirkus. Za-
kaj? Stran 13.
Za 5 din
dobre volje
Novi tednik in Radio Ce-
lje pripravljata za bralce
NT novo presenečenje, ki
se skriva v naslovu Za
5 din dobre volje. Kaj, ka-
ko in zakaj boste dobili za
5 din berite v NT prihod-
nji teden, ko bomo pred-
stavili akcijo, ki bo z vami
in za vas tekla v NT celo
poletje.
Arnovski gozd med dvema ognjema
Krcoani Aije vasi so imeli minuli teden zbor, kjer so zahtevali ustavitev vseh postopkov za načrtovano gradnjo obrtne cone in regijskega centra industrijskih
prodajaln v Amovskem gozdu. Prepričali jih niso niti takšni argumenti kot je npr. 400 novih delovnih mest. Več o tem na 8. strani Novega tednika.
Ekonomika
ne sme
poznati imen
Vam je kdaj prišla na
inisel primerjava med
niesninami in otro-
škim vrtcem? Prvi
fif^ož Celjskih mesnin
jn^a zanimivo primer-
javo: za otroka je naj-
bolje, če ga varuje ma-
^i- Ker to v večini pri-
■Tierov ni mogoče, je
2anj najboljši otroški
Vrtec. Podobno je
s klobasami. Najboljše
So domače. Kdor pa te-
l^u poslu ni kos, je naj-
■^olje, da jih kupuje
Y^ mesarskem obratu,
dogovor z direktorjem
l^esnin Vladom Ju-
^ančičem objavljamo
I^^, 4. strani Novega
tednika.
Kako najlažje do
novega ali
rabljenega
avtomobila?
Oglasite se v podjetju
AVTO BRANCE
v Laškem
Tam je trgovina z novimi in
rabljenimi avtomobili (tudi
staro za novo) ter trgovina
z rezervnimi deli (VW, Audi,
Opel IDA).
Vsako soboto od 8. do 12.
ure  avtomobilski  sejem
s servisno-strokovno po-
močjo pri nakupu vozila
(t. i. mini tehnični pregled).
Prodaja in servis vozil:
Brance Laško, tel. 731-282.
Kopja
okoli
Babje
riti
Direktor celjskega Cest-
nega podjetja Andrej Ka-
menšek je očital liberal-
cem in Jožetu Zimšku, da
so krivi zavlačevanju
gradnje tretjega pasu pre-
ko Trojan. Mladinci, ki so
jeseni zahtevali avtocesto
tudi na protestnem shodu
v Arji vasi, dokazujejo na-
sprotno. Celjski župan
Anton Roječ pa v dogovo-
ru z republiškim mini-
strom za ceste pripravlja
naskok za avtocesto v slo-
venski skupščini. Kaj so
si omenjeni dopisovali in
kaj so sklenili pri županu
objavljamo v tokratni te-
mi Iz dveh zornih kotov
na 3. strani.
^eterlnarli napovedujejo štraik
Nap^^ogle^obiv£0^avod^£^iv^^
praktično ničesar. Grozijo s prvim povojnim puntom, v celjskem zavodu imajo tudi svoj stavkovni odbor. O zahtevah
veterinarjev govori mag. veterine Jože Pajtler na 8. strani Novega tednika.
2. STRAN-7. JUNIJ 1990

Brezposelni prenovitelji
Prejšnji teden je od svojega centralnega komiteja
dobilo odpovedi delovnega razmerja tudi 6 delavcev
delovne skupnosti OK ZKS-Stranke demokratične
prenove v Celju, enako pa je bilo tudi po ostalih komi-
tejih stranke v regiji. Stranka seveda s tem ni razpuš-
čena, gre le za reorganizacijo, med katero bodo tudi
zmanjšali število redno zaposlenih. Povsod bodo sedaj
natančno pregledali svoje finančno stanje in ugotoviU,
koliko ljudi lahko redno zaposlijo. Janja Romih,
izvršna sekretarka stranke v Celju meni, da bodo zmo-
gli redno zaposliti enega funkcionarja in morda še eno
administrativno delavko. Vsi ostali bodo ostali prijav-
ljeni na zavodu za zaposlovanje, funkcionarji med
njimi pa bodo seveda še naprej opravljali svoje funkci-
onarske zadolžitve. BP
Rdeča nit vodenja
Jernej Osole, novi direktor Uniorla, po
očetovih stopinjah
Mesto direktorja v zre-
škem Uniorju je s 1. junijem
prevzel Jernej Osole, inže-
nir metalurgije in tako na-
sledil svojega očeta, Marja-
na Osoleta, ki bo kot sveto-
valec v Uniorju ostal še leto
ali dve. Jernej Osole je bil
doslej vodja strojegradnje,
in kot pravi v svoji pro-
gramski zasnovi vodenja,
mu zaradi daljšega staža
v Uniorju ni bilo težko ujeti
zamisli razvoja podjetja.
»To naj bi bila nekakšna
rdeča nit vodenja«, pravi
Osole mlsgši. »Svoje vodenje
bom skušal temeljiti na te-
amskem delu, ki ga je po-
trebno razvijati in negovati.
Truditi pa se bomo tnorali za
znižanje stroškov v proiz-
vodnji.«
Brez dvoma bo imel Jernej
Osole v očetu dobrega sveto-
valca in Marjan Osole bo to
tudi rad storil. »Najprej bi bi-
lo potrebno reorganizirati
podjetje«, je bila sugestija
Marjana Osoleta. Kako? No-
vi direktor si vsak program
zamišlja kot samostojno pro-
izvodno enoto z lastnim raz-
vojem in lastnim trženjem.
»Program odkovkov za trg je
danes zelo uspešen, pred-
vsem na tujih tržiščih. Od-
kovke prodajamo avtomo-
bilski industriji, ki se je
v zadnjih letih v svetu moč-
no razmahnila, v Unioiju pa
ima solidnega dobavitelja.
Razvoj in tehnologijo na tem
področju bi usmerjali pred-
vsem v manjše odkovke in
višjo kakovost izdelkov. Ka-
kovost bomo še naprej po-
stavljali na prvo mesto.« »V
izdelavi orodja smo tretji na
svetu«, pove Marjan Osole
»in renomeja, ki ga imamo,
ne smemo zapraviti na nobe-
nem področju.«
»Razvoj programa ročnega
orodja vidim le v dosegu naj-
višjega razreda proizvajalcev
ročnega orodja v svetu in
preboj na neobdelana tržišča
Evrope, Amerike in Afrike«,
razmišlja novi direktor. Po-
dobno tudi za program ho-
mokinetike, kjer bodo
uspešni le, če bodo v bodoče
avtomobilskemu trgu ponu-
dih tudi drage elemente za
dokončno vgradnjo. »Razvoj
strojegradnje pa bo usmer-
jen v proizvodnjo avtomat-
skih linij, transfer linij in
fleksibilnih sistemov s CNC
krmiljenjem, kar uporablja-
mo že danes. Prav v stroje-
gradnji imamo še veliko ne-
izkoriščenih   zmogljivosti.«
In tu je še program turizma,
ki gaje po Pohorju in Zrečah
zasejal oče. »Terme v Zrečah
so 80 odstotno nared«, pravi
Marjan Osole. »Zunanji ba-
zen naj bi bil končan do 15.
avgusta, notranji 15. julija.
Te dni polagsgo ploščice. Tu-
rizem smo zgradili sami,
brez kreditov, in četudi so
bile minule zime brez snega,
zavoljo tega nimamo velikih
izgub. Sploh pa lahko rečem,
da smo za jugoslovanske raz-
mere najbolje stoječa firma«,
je prepričan Marjan Osole, ki
je prišel v Unior pred 22 leti.
Tedaj kot prisilni upravitelj.
S sebi lastnim načinom vo-
denja je Unior dvignil v gi-
ganta 2 2300 zaposlenimi in_
postavil na noge Zreče in
Roglo. Z bogatim znanjem in
izkušnjami tudi sam želi po-
magati sinu. Novega direk-
torja so namreč v Uniorju
iskali že dlje časa. »Nž^manj
šest let«, pravi Osole starejši.
»Pa sem dobil povsod, od
Mure pa do Nove Gorice,
»košarico«. Potem sem se
obrnil na oblast. Sugestija je
prišla od zunaj, z republike.«
Jernej Osole se dobro zave-
da, da bo potrebno veliko
truda za »rdečo nit vodenja«.
»Mislim, da ga tudi v bodoče
lahko obvladamo. Prav zato
želim sodelovati z zdajšnjimi
vodilnimi delavci ter stro-
kovnjaki.«
Rezultate dela in vodenja
bo pokazal čas. Oče in sin sta
si na las podobna. Upati je,
da tudi po izreku o jablani in
jabolku.
MATEJA PODJED
Jernej Osole
Marjan Osole
Staro-nova celjska vlada
Celjska skupščina sprejela premog maniJatarJa
v petek je drugič zasedala
celjska skupščina in nena-
vadno hitro in z le manjšimi
zapleti izvolila občinski iz-
vršni svet. V njem je ostala
polovica dosedanjih
članov.
Ker so delegati s 44 glasovi
za, 7 proti in 14 neveljavnimi
potrdili predlog mandatarja,
je tako predsednik izvršnega
sveta Mirko Krajnc. Bojan
Kolenc je bil izvoljen z pod-
predsednika sveta in pred-
sednika komiteja za družbe-
noekonomski razvoj, Irena
Ferlež prav tako za podpred-
sednico in predsednico ob-
činskega komiteja za druž-
bene dejavnosti. Kolenc je
bil dosedco vodja finančne
službe na bivši stanovanjski
skupnosti, Ferleževa pa za-
poslena na celjski Gimnaziji.
Stari-novi člani izvršnega
sveta so postali Jure Sadar
(komite za urejanje prostora
in varstvo okolja), Miro Ter-
bovc (sekretariat za ljudsko
obrambo), Niko Pirtošek
(sekretariat za notranje zade-
ve) in Žarko Mrovlje (finance
in investicije). Novi profesi-
onalni član celjskega izvrš-
nega sveta je še Silvester
Drevenšek, ki bo zadolžen za
krajevne skupnosti in ka-
drovsko pohtiko. Celjski iz-
vršni svet je dobil tudi dva
neprofesionalna člana.
Franc Štuklek bo zadolžen
za drobno gospodarstvo, Pe-
ter Vrisk pa za kmetijstvo.
Neuradno smo izvedeli, da
bi predlog Mirka KrsOnca do-
bil še več glasov, če ne bi
nekateri delegati skupščine
bili proti izvolitvi enega ali
dveh imen iz predloga. Celj-
ska skupščina je v petek
imela tudi nov svet za ljud-
sko obrambo, katerega pred-
sednik je po funkciji postal
predsednik skupščine, An-
ton Roječ.
BRANE PIANO
Pomoč podjetno mislečim
v Inštitutu za raziskave in
razvojno inženirstvo celjskega
Razvojnega centra so pripravi-
li zanimivo novost, brezplačno
svetovarye za podjetništvo in
drobno gospodarstvo. Gre
predvsem za ustrezno strokov-
no pomoč pri ustanavljanju
malih podjetij vseh organiza-
cijskih in lastninskih oblik.
Zadevo je finančno podprla tu-
di občina.
Pomagali bodo razreševati
vsa odprta vprašanja v zvezi
z izdelavo ustanoviteljskih ak-
tov, strokovno zahtevnejše pri-
mere pa so pripravljeni tudi
materialno podpreti. Hkrati
lahko v novih podjetniških or-
ganizacijskih oblikah nudijo
tudi svoje družabništvo.
Svetovanje je prilagojeno
vsem ravnem strokovne zah-
tevnosti in vključuje ustrezno
strokovno pomoč pri izdelavi
poslovnih načrtov, nudijo pa
tudi testiranje podjetniških
sposobnosti. Potencialnim po-
djetnikom bodo namreč v Raz-
vojnem centru pomagali odgo-
voriti na vprašanje, ali so sploh
sposobni biti podjetniki.
Omeniti velja tudi podporo
pri izdelavi seminarskih in di-
plomskih del s področja drob-
nega gospodarstva in podjetni-
štva. Svetovanje vodi magister
Vlado Bukvič s sodelavci, stro-
ške pa pokriva občina Celje
s sredstvi iz naslova letnega
občinskega raziskovalnega
programa. To je tudi prvi pri-
mer, da se na ta način občina
neposredno vključuje v načrt-
no pospeševanje razvoja po-
djetništva. Svetovanje organi-
zirajo v Razvojnem centru vsa-
ko sredo med 9. in 13. uro.
R. PANTELIČ
Tudi sodniki imajo težave
Položaj sodnika in sodstva
je bila osrednja tema letoš-
njega srečanja sodnikov slo-
venskega sodniškega dru-
štva. V Rogaški Slatini se jih
je zbralo 329, ki so jih zani-
male primerjave s sosednji-
mi državami. Zanimal pa jih
je tudi nastop novega mini-
stra za pravosodje dr. Rajka
Pirnata, ki je sodnikom zara-
di govoric o čistkah med
sodniki zagotovil, da zame-
njav ne bo.
Po predstavitvi razmer
v Sloveniji in v sosednjih
Avstriji, Italiji in Madžarski,
so med razpravo ugotovili
podobnost slovenskih raz-
mer z madžarskimi. Namen
okrogle mize o položaju sod-
nika in sodstva je bil zbira-
nje stališč za novo sodno za-
konodeoo v Sloveniji. Zato
so zahtevali tudi spremembe
v novi ustavi, veliko pozor-
nosti pa so namenili neod-
visnosti sodnikov in sodstva.
Napredek je naš novousta-
novljeni sodni svet, ki rešuje
sodniška kadrovska vpraša-
nja, so menili. Zanimala so
jih tudi vprašanja trajanja
službe, varnosti, plač in včla-
njevanja v stranke.
Minister za pravosodje, ki
se je udeležil začetka sreča-
nja, se je zavzel za razmejitev
zakonodajne, sodne in izvr-
šilne oblasti ter predstavil
tudi lastne zamisli o dosega-
nju vladavine prava. Glede
povišanja sodniških plač pa
je povedal, daje v proračunu
premalo denarja.
BJ
Vlada da, cesta ne
v četrtek je bilo v Slovenskih Konjicah drugo zasedanje
zborov Skupščine občine Slovenske Konjice, ki je teklo
brez zapletov tudi, ko so obravnavali in sprejeli predlog liste
članov Izvršnega sveta. Ta je zdaj U-članski (imena smo
objavili v prejšnji številki).
Na seji pa se niso ogreli za predlog Mariborčanov, ki se
zavzemajo za Phyrnsko cesto, oziroma traso, po kateri bi
bilo mogoče v Zagreb skozi Rogaško. Predlog so na seji
obravnavali zgolj kot informacijo in večina, zlasti kmetov in
drugih prizadetih, je menila, da bi nova cesta, če bi bila
usmerjena do Slovenskih Konjic, uničila preveč plodnih in
mehoriranih polj, bistvenega problema - Trojan - pa ne bi
rešila.
MP
Kabli lezejo
Kljub nekaterim zapletom gradnja kabelsko razdelilnega
sistema v občini Celje počasi napreduje. Dosed^ so občani
za priključke vplačali že za okoh 125 tisoč zahodnonemških
mark dinarjev, pogodb pa je sklenjenih za dinarsko proti-
vrednost okoU 200 tisoč mark. V občini, največ v krajevni
skupnosti Nova vas, je zmontiranih že okoli 190 priključkov
v stanovanjih. Izvajalci in organizatorji gradnje kabelsko
razdelilnega sistema v občini pravijo, da bo sistem pričel
delovati še prej, če bodo v kratkem dobili še več prijav.
BP
Informatika za odločanje
v CeJJu prihaja nova pomoč gospodarstvenikom
Ameriški in slovenski
strokovnjaki so razvili ne-
kaj sistemov, ki so jim dali
skupen naziv ekspertni si-
stemi za podporo odloča-
nju, ki v svetu že nekaj časa
služijo računalniški podpo-
ri odločanju tudi tam, kjer
dosedaj zaradi nepopolnih
podatkov informacijska po-
moč vodilnim, strokovnja-
kom in menežerjem ni bila
mogoča. Prihodnji teden jo
bodo predstavili tudi
v Celju.
Gre za predstavitev siste-
ma za avtomatsko učenje As-
sistent in sistema za pomoč
pri odločanju Dex, ki so ju
razvili na Inštitutu Jožef Šte-
fan in Fakulteti za elektro-
tehniko in računalništvo, ter
za sistem za uporabniško
programiranje VP Expert.
Gre za z znanjem nabite ra-
čunalniške programe, ki re-
šujejo probleme, za katere
potrebujemo človeško zna-
nje; postavljajo vprašanja,
utemeljujejo rezultate in po-
jasnjujejo svoje sklepanje.
Tako je bil Assistent dosedaj
naprimer že uspešno upo-
rabljen za izgradnjo baze
znanja za medicinske eks-
pertne sisteme in za kontrolo
industrijskih procesov v Že-
lezarni Jesenice, Dex pa za
ocenjevanje in vrednotenje
tehnologij, na kadrovskem
področju za izbiro strokov-
njakov, ocenjevanje njihove-
ga dela, svetovanje otrokom
za izbiro športa, ocenjevanje
poslovnih partnerjev, delo-
vanje podjeta, vrednotenje
projektov in podobno.
Praktično uporabo siste-
mov bodo 15. junija v zavaro-
valnici Triglav predstavili
mag. Bojan Cestnik, mag.
Marko Bohanec in dr. Dušan
Lesjak.
BRANE PIANO
TRAČ
niče
Franci Rovere,
med celjskimi kadri, sj!
Razvojnem centru i*
šlja takšne genocii
inovacije, da nas je o |
sram poročati. Na ko,
seveda spet ničesar tu
kriv Tone Zimšek.
Dare Popovič, po^
uporabni celjski koi
nalec, nam je spom
da je občinski prent
telj Željko Cigler ht
z avtom peljati čet i
govo komaj zace(^
nogo. Cigler je nanj tf^
vpil in trobil, ko mu fij
re ni več dovolil parkitt
ti na bivšem službenu
parkirišču  rdeče biii
Prenoviteljem  prenov
težko pada na dušo.
Silvester Dreveni
novi občinski svetnik z
kadrovska vprašanja i
kr^evne skupnosi
(kakšno delo se pod toii
fro skriva še ni znano), j
tajniku KS Pod gradot
že svetoval, n^^j si poišt
novo službo. Ta čas SiJvj
sferna občini preštevati
poslene. Malo matemaUi
nega treninga mu ne h
škodilo.
Sevniški mandatar $
je mudil pri laškem koh
gu, Romanu Matku. Pr,
šel ga je pobarat za n
cept, kako se sestavi h
vršni svet.
Borut Alujevič, liben
ni dramski igralec in ra\
natelj, na zasedanju cel
ske skupščine: »Morali s
bomo naučiti misli,
s svojo glavo.« Da, dodč
jamo, predvsem misliti.
Marjan Osole ob pn
daji poslov svojemu sia
v Uniorju prvič ni bi
aroganten do novinai
jev. Povsem seveda i
mogel iz svoje koU
Damjani Stamejčičjeu
brusil: »Kaj me gledu
pojdi raje delat!«    |
Sporočilo bralcem, i
dešifrirajo avtorje trst
nic: ni važno, kdo jih pi^f
glavno, da jih vi počnejo
KOMENTIRAMO
Zajanje, protanje
Bogsigavedi, kakšni moti-
vi vodijo strokovno in poli-
tično pristojne v Celju k vza-
jemnemu odrekanju pristoj-
nosti za zahtevanje avtoce-
ste. K sreči si lahko vs^ spo-
drsljaj novega celjskega žu-
pana, ki na pogovore z mini-
strom za ceste ni povabil no-
vinarjev, razlagamo z začet-
no prezasedenostjo iz katere
seveda ne sme nastati slaba
navada.
Ob tem, ko direktor celj-
skega Cestnega podjetja oči-
ta liberalcu Jožetu Zimšku
neformalnost in v isti sapi
hvali svojega strokovnjaka
in krščanskega demokrata
Franca Kovačiča, se lahko le
naveličano vprašamo: ali ni
vseeno, kdo se zavzema za že
zdavnaj dogovorjene intere-
se Celjanov in regijcev? Ta
film smo namreč že videli.
V zadnjem desetletju cestarji
in regijski delegati ne v cest-
ni ne v republiški skupščini
niso dosegli dokončne odlo-
čitve Slovenije o gradnji av-
toceste. Priznati jim je treba
le, da so z neprijetnimi vpra-
šanji ježih vlade, ministre in
skupnost za ceste.
Ob nepotrebnem dop
vanju pa bi vsaj celjski'
star ji lahko opozorili na J
k^ stvari, ki jih prav do
poznajo. Tretji pas preko t
be bi po veljavnih dokum^
tih republike moral b^^
zgrajen, projekt avtocesta
zdavnaj sprejet, celo zem
ča za novo traso bi se ie^
rala odkupovati. Ali
vsej papirnati vojni res
prestiž med cestarjen^i
slancem-krščanskim de"
kratom Kovačičem na e^'
liberalcem -poslan cem-c^j
skim   projektantom .^^
škom na drugi strani- |
prestiž, ki bo posredno
starjem prinašal kruh in,^,
ga, ki bo potrdil, da so 0^
liberalci zadnje leto po^.
prav? Komur je takšno
kazovanje potrebno,
ga kar gre.
Vse skupaj je namreč^
gotnega pomena, če
zaključki pogovora žw
z ministrom za ceste    ,
tudi obveza za delegat^ .
publiški skupščini, ki ^*
že v sredo uzakonila nW j
avtoceste med Celjer^
Ljubljano.
BRANE

7. JUNIJ 1990 - STRAN 31
g DVEH ZORNIH KOTOV
Kopja okoli
Bahie riti
^oitto ¥ reglll spet sprli zaratl/ avtoceste?

(iglje, 15. maj. Direktor
Cestnega podjetja Celje po-
^ regijskim izvršnim sve-
% nekaterim strankam in
Ljubljanski banki (!)
' .Ne želimo vas takoj v za-
mandata nadlegovati
obnostmi okrog dose-
aktivnosti naše in
>(jialih regij severovzhodne
Isovenije v zvezi z izgradnjo
t^ne cestne povezave na
Murska Sobota - Ko-
iner, kjer pač le-ta še manjka,
ikcije so bile v zadnjih dveh
itih dovolj intenzivne in jih
ebilo možno spremljati tudi
fsredstvih obveščanja. Zla-
ti temeljit, zato pa ne po-
(sem učinkovit, je bil posvet
icestni problematiki 7. 2. 90
t Celju, ki so se ga udeležili
pleg predstavnikov DPO in
itrokovnih služb iz naše re-
jjetudi predstavniki Repu-
jižkega komiteja za promet
B zveze   ter   Republiške
iprave za ceste, prav tako pa
redstavniki Pomurja, Mari-
orske in Koroške regije,
laključki iz zabeležke tega'
Egovora se le deloma reali-
no, verjetno ne nazadnje
b velikih  kadrovskih
Biemb na vseh nivojih
ftezi z volitvami, pred-
K pa zaradi aktivnosti
a Zimska, ki vztraja na
fcovanju neumnosti re-
trukcije magistralne ce-
•na odseku Baba v dolžini
za kar smo se na na-
m posvetu sporazu-
meli in ki v nobenem pogle-
di ne spreminja ali zadržuje
"^le sprejete naloge v zvezi
z izgradnjo AC Celje - Ljub-
ljana.
Glede na to, da smo kot
strokovna služba in vzdrže-
valci cest na območju regije
zadolženi med ostalimi tudi
za odvijanje aktivnosti, opi-
sanih v prejšnjem odstavku,
želimo tudi vnaprej sodelo-
vati pri dejavnosti za čim-
prejšnjo in čimbolj šo realiza-
cijo zadanih nalog. Donedav-
na je koordinacijo aktivnosti
izvajal Svet občin celjskega
območja, ki pa je s svojim
delom več ali manj prenehal.
Trenutno se s problematiko
samoiniciativno ukvarja ne-
formalna skupina in to z ob-
časnimi polemičnimi članki
v časopisih ter z nekaj obiski
na Republiški upravi za ce-
ste. Stališča te skupine do
omenjene problematike niso
doslej nikjer verificirana, za-
to gre v glavnem za bolj ali
manj argumentirano prepri-
čevanje, ki se lahko vleče
v nedogled, s tem pa se one-
mogočajo in oddaljujejo ne-
katere akcije, ki bi jih bilo
umestno čimprej realizirati.
Pri tem imamo v mislih zla-
sti že oddana dela pri prese-
ku Baba, kijih utegne naroč-
nik zaustaviti ob nadaljnjem
izpostavljanju problemov
s strani nekompetentnih
skupin. O posledicah ne želi-
mo razglabljati, opozoriti ho-
čemo le na dejstvo, da za ne-
kaj let s tem odpišemo vse
nadaljnje akcije v zvezi z iz-
boljšanjem stanja na magi-
stralni cesti.
Izgradnja avtoceste Arja
vas-Ljubljana v kateremkoli
potezu, zlasti pa še na relaciji
Ločica-Blagovica, se bo zelo
oddaljila, stanje preko Tro-
jan (Baba) pa bo ostalo ne-
spremenjeno še lep čas. Pri
tem pomanjkanju denarja
zaradi nasprotovanja rekon-
strukcije Babe lahko samo
IcOša finančne težave na Re-
publiški upravi za ceste.
Predlagamo, da naslovniki
prevzamete pobudo, da
skupno, še zlasti z gospodar-
sko-političnega aspekta čim-
prej dogovorimo naša stališ-
ča in jih šele nato preko stro-
kovnih služb in kasneje po-
slancev parlamenta kot do-
končna iznesemo na ustrez-
nih ravneh. S tem bomo
omogočili realizacijo sklepa
iz razgovora 7. 2. 90, ki je za-
gotavljal takojšnjo realizaci-
jo preseka Baba in aktivno-
sti z izgradnjo avtoceste po
dogovorjeni dinamiki. Skle-
njeno je tudi bilo, da se avto-
cesta na nespornih odsekih
čimprej prične graditi.
Cestno podjetje Celje je bi-
lo v regiji imenovano za no-
silca razvoja cestne infra-
strukture, zato se s svojimi
strokovnimi kapacitetami,
zlasti pa s teamom, ki ga vo-
di Kovačič Franc, dipl. ing.
gradb. in projektant z dolgo-
letnimi izkušnjami, žeh ak-
tivno vključiti v organizira-
no dogajanje pri razreševa-
nju te problematike. Priča-
kujemo, da nas o naslednjih
akcijah in pobudah obvešča-
te in vključujete.
ANDREJ KAMENŠEK
ZA
Celje, 24. maj. Predsednik
ZSMS-Liberalne stranke
Celje odgovori:
V dopisu, ki smo ga prejeh
od Cestnega podjetja Celje,
je posredno (z omenjanjem
imena našega predstavnika
Jožeta Zimska) kritizirano
delovanje ZSMS-Liberalne
stranke glede navedenega
problema. O prepričevanju
prepričanih je odveč izgub-
ljati besede, zato naj mi bo
dovoljeno pojasniti dva
z očitno podcenjevalno ko-
notacijo opremljena elemen-
ta teksta.
Neformalnost: dogovor
o konstituiranju strokovne
ekipe za preverbo vseh ob-
stoječih projektov AC Celje-
-Ljubljana je bil dosežen na
uradnem sestanku pri pred-
sedniku skupščine Repubh-
ke Slovenije Miranu Potrču
in predsedniku Izvršnega
sveta skupščine RS Dušanu
Šinigoju - še v času njunega
mandata. Če me spomin ne
vara, sta bila to takrat najviš-
ja predstavnika oblasti na
Slovenskem.
Nekompetentnost: o stro-
kovnih zadevah naj razprav-
ljajo in odločajo le strokov-
njaki. Zato smo se odločili,
da s strani ZSMS-Liberalne
stranke v ekipo poleg di-
pl, ing. Jožeta Zimska priteg-
nemo še vsaj dve imeni, ki
na tem področju nek^ po-
menita. Trdno smo prepriča-
ni, da sta dr. Martin Lipičnik
s Tehniške fakultete v Mari-
boru in mag. Alojz Juvanc
s FAGG Ljubljana zadostni
avtoriteti. Očitanje strokov-
ne neprimernosti takšnima
strokovnjakoma ni vredno
komentarja.
Svojevrsten paradoks je
tudi trditev, da se dela pri
rekonstrukciji magistralne
ceste na odseku Baba v dol-
žini 1400 metrov realizirajo
le delno »predvsem zaradi
aktivnosti Jožeta Zimska«.
Dela splošnega pomena, ki
jih lahko zavre občinski
funkcionar (kar Jože Zimšek
kot direktor Zavoda za plani-
ranje in izgradnjo Skupščine
občine Celje nedvomno je)
niso kaj prida vredna. Po
drugi strani pa nas »odkrit-
je« o Zimškovem odločil-
nem vplivu na pomembne
dogodke neizmerno veseli,
saj ni mala stvar imeti v last-
nih vrstah tako pomembne-
ga človeka.
ROBERT POLNAR
ZA
Celje, 24. maj. Anton Ro-
ječ, predsednik skupščine
Celja, skliče pogovor o avto-
cesti. Med drugimi sodeluje-
jo tudi novi slovenski mini-
ster za ceste Marjan Krcunc,
pa tudi Franc Kovačič in Jo-
že Zimšek. Sprejmemo ne-
k^j zaključkov:
»... Izgradnj a avtoceste
preko Trojan se opredeli kot
prednostna investicija z ro-
kom izgradnje 5 let.
Pripravijo se vse potrebne
aktivnosti za realizacijo ome-
njenega projekta, pri izvedbi
katerih sodelujejo poleg Re-
publiške uprave za ceste tu-
di pristojne projektantske in
izv^alske kapacitete ter dru-
ge strokovne institucije iz
Celja in Maribora.
Preveriti je treba vse mož-
ne variante trase ceste in iz-
brati optimalno varianto.
Sanacija cestnega odseka
Babe, to je izgradnja tretjega
pasu, n^ ne vpliva na končni
projekt ceste.
Občina Domžale podpira
gradnjo ceste preko Trojan,
zagovarja pa optimalno vari-
anto.. .«
jla poti v eno Siovenijo
' Odkar so po naši deželi zače-
'•^nšati zeleni v n^različnej-
J odtenkih, ima človek vtis,
* avitno pravzaprav v treh
JJfnih Slovenijah. Če človek
naravovarstvenike, se
zazdi, da je Slovenija le še
^''samo smetišče, polno smo-
^ radiacije in zasvinjane
^*,Uradna politika, znanost
J^^ilni gospodarstveniki ži-
ve očitno v neki drugi deželi,
s^ zanje ekološka ogroženost
naših pokr^in še zdaleč ni ta-
ko huda, kot vpijejo zeleni. In
nekje vmes med tema dvema
svetovoma živi ljudstvo, ki se
sicer brezskrbno pase po zele-
nem regratu, trosi po gozdovih
plastiko in avtomobilske karo-
serije, zasipava njive z umetni-
mi gnojili, poskoči pa, če se iz
Cinkarne preveč pokadi.
Ne vem, komu se je posveti-
lo, da smo pravzaprav vsi
v istem zosu, iz katerega ne bo-
mo mogli izplavati, če bomo
kar naprej tunkali drug druge-
ga. Navsezadnje dihamo isti
zrak, pijemo isto vodo in jemo
isto zelenjavo pa če smo zeleni,
rdeči ali vijolični z roza pika-
mi. In večina ima tudi otroke
z isto, negotovo prihodnostjo,
ki jim bo ostal zgolj takšen
svet, kakršnega jim bomo za-
pustili. Čas je torej, da se neha-
mo prepirati, kdo ima bolj
prav, namesto tega pa skup^
poiščemo razumne rešitve,
kajti čez noč gotovo ni mogoče
rešiti vsega, kar se je nabralo
v desetletjih naše ekološke ne-
osveščenosti.
Fino bi bilo, če je sodelova-
nje enega najbolj problematič-
nih onesnaževalcev, celjskega
Ema in celjskega Društva za
varstvo okolja, prvo znamerye
na takšni poti v bolj zeleno pri-
hodnost.       NADA KUMER
"■iub fritam čist zrak
Vi D predstavniki celjske-
s,j fustva za varstvo okolja
0^1' VTroisdorfu pri Kolnu
v [1?^» či.stilno napravo
jf/.arni frit Liihr. Ekskurzi-
Ea,;"V.Je omogočil celjski
stilni,   je nabavil enako či-
5 "i^P^^avo.
'k tir ^ naravovarstveniki so
itaJtf^^Pričali o učinkovitosti
naniii saj so se sez-
Ura(j_- '^di s tamkajšnjimi
fiost, , ' rneritvami onesnaže-
vtovaf^ka- Po letu 82, ko so
f>o fjg"^' Luhr namestili čistil-
V Troi 1^^°' so uspeli zrak
^Prav ■ " povsem očistiti,
•^očg proizvodnja takore-
HohH Ogledah so si
^odnje ^^^vo odpadkov proiz-
^'neu. y Luhru jih zapečejo
J^nešu^^V° stekleno maso, ki
^attiera^ljiv odpadek. V Emu
vajo večino odpadkov
^'^eniu ^'■^izvodnjo, kar je po
r' Pori ^^^^^3 še boljša reši-
%li Pogojem, da ne bodo
^ara^jj^^sebnostjo svinca.
^^'zvonf-^^^^^^e naprave se je
^^^»^Ja frit v Liihru po-
dražila za dv^set odstotkov.
Člani društva so se med obi-
skom v Zvezni republiki Nem-
čiji zanimali tudi za nekatere
druge ekološke rešitve. Ugoto-
vili so, da učinkovito varstvo
narave zagotavljajo predvsem
z visokimi cenami. Tako na
primer stane kubik industrij-
ske vode 5,7 nemške marke, za
deponiranje tone odpadkov pa
mora tovarna brez stroškov
prevoza odšteti 350 mark.
NADA KUMER
Žalec dobi poslovno-stanovanlsici objekt
Med avtobusno postajo in
Namo v Žalcu so delavci Gra-
disa že začeli urejati gradbiš-
če za stanovanjsko-poslovni
objekt graditi pa ga bodo pri-
čeli sredi junija.
Po projektu Jožeta Kopitarja
iz Razvojnega centra bodo na
prehodu iz starega v novi del
mesta združili poslovni in sta-
novanjski objekt. Vhodi bodo
povsem ločeni, poslovni del bo
zavzemal okrog 2500 kvadrat-
nih metrov, stanovanjski pa
1500 kvadratnih metrov. Ob
glavni ulici bo našla svoje me-
sto Ljubljanska banka, poleg
tega bodo v poslovnem delu še
zavarovalnica, pošta, dva bi-
stroja, optika, zlatarstvo, pro-
dajalna čevljev in vrsta drugih
prodajaln. Poslovni prostori so
povsem razprodani. V novem
objektu bo na voljo tudi okrog
30 stanovarg, vseh pri Gradisu
še niso razprodali, cena kva-
dratnega metra pa bo znana
konec meseca. Poleg objekta
bodo uredili tudi parkirne pro-
store. Zaradi gradnje tega ob-
jekta bodo v Žalcu morali po-
rušiti tri stanovanjske hiše.
Problem stanovalcev bodo re-
šili z nadomestnimi gradr\jami,
in sicer bodo dve hiši zgradili
v Žalcu, eno pa v Vrbju.    IB
SVET MED TEDNOM
Piše Darijan Košir
Zgodovina se piše - tloma
če bi voditelja obeh velesil, Združenih držav Ame-
rike in Zveze sovjetskih socialističnih republik, še
pred tremi leti podpisala toliko sporazumov s tako
daljnosežnimi posledicami kot na tokratnem srečanju
v Washingtonu, bi bilo svetovno časopisje polno
vzdevkov o »zgodovinskosti« srečanja in podobnih
atributov, kijih v začetku razoroževalne tekme še niso
mogli objaviti. Danes je proces razoroževanja s podpi-
som sporazuma o 30-odstotnem skrčenju strateškega
jedrskega orožja, o prepovedi jedrskih poskusov,
o postopnem uničenju kemičnega orožja in postop-
nem zmanjševanju obsega klasične oborožitve
v Evropi že dosegel pravi razmah in morda je zato
navdušenje po vvashingtonskem vrhu toliko manjše.
Pravi vzrok manjšega navdušenja, kot bi ga smeli pri-
čakovati zaradi teh zgodovinskih sporazumov, pa leži
v tem, da sta voditelja velesil uspešno odtranjevala
predvsem ovire, ki jih je povzročila hladna vojna, med-
tem ko sta bila manj prepričljiva pri odstranjevanju
zaprek, ki jih je prinesel konec hladne vojne: gre pred-
vsem za usodo bodoče Sovjetske zveze, bodoče zdru-
žene Nemčije in Evrope nasploh po padcu komunistič-
nih režimov.
Nedvomno sta voditelja velesil še vedno najpo-
membnejša politika na planetu; v to ni dvoma. Ti dve
državi imata v svojih rokah 90 odstotkov vsega jedr-
skega potenciala in zato je zmanjševanje le-tega obe-
nem tudi zmanjševanje nevarnosti svetovne kata-
strofe. Lahko rečemo torej, da imata Bush in Gorbačov
(oziroma njuna naslednika) še vedno v rokah sprožilce,
ki lahko uničijo ves svet. S tega vidika je njuno delova-
nje na področju razoroževanja in krepitvi varnosti
v svetu še vedno prvotnega pomena in poglavitno
obenem. Toda v zadnjem času je Evropa - pa tudi ZDA
- nekako pozabila na to neprijetno in kruto dejstvo.
Stara celina, kije bila še do lani povsem pod nadzorom
Sovjetske zveze na eni (komunistični) strani in pod
vplivom ZDA na drugi strani (Zahodna Evropa ozi-
roma NATO), se je s padcem komunističnih režimov
na Vzhodu in s pospešeno integracijo dvan^jsterice
Evropske skupnosti nekako emancipirala od teh spon,
ki so večji del popustile, in se posvetila predvsem
lastnim, notranjim problemom bodoče ureditve, med-
tem ko je odnose ZDA-SZ postavila v drugi plan. Zato
tudi ni bilo takšnega navdušenja nad izidi vrha v Was-
hingtonu, saj ima Evropa trenutno predvsem polno
lastnih težav; toda ne bi bilo dobro, če bi povsem
pozabila na še vedno veljavno razmerje moči v svetu,
kjer prevladujeta zlasti obe velesili. Ob morabitnih
zapletih v svetu v bodoče bi lahko bilo tovrstno »strez-
njenje« zelo boleče.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da svet več ne gleda
»enotno« na sovjetskega voditelja Gorbačova. Ta je
resda še vedno doživljal prave ovacije ob prihodu
v Kanado in ZDA, toda priokus grenkobe ob njegovih
nasmeških na tujem, medtem ko se mu doma vse
podira, še naprej ostaja in zato je tudi pogled na Gorba-
čova danes drugačen kot še pred letom dni, ko polo-
vice današanjih sovjetskih problemov ni bilo mogoče
niti slutiti. Eden izmed problemov, ki je bil tudi na
dnevnem redu vrha v Washingtonu, je proces razkraja-
nja sovjetskega imperija, pri čemer trenutno najbolj
izstopa problem Litve in pribaltskih republik. Bush
sicer ne ve, kaj pametnega naj bi svetoval Gorbačovu
glede tega vprašanja, zdi pa se, da tudi Gorbačovu
samemu stvari niso več čisto jasne. Zato pa seje med
poletom Gorbačova proti Kanadi zgodilo nekaj, kar
lahko usodo Sovjetske zveze v bodoče obrne v drugo
smer: na zasedanju vrhovnega sovjeta največje sovjet-
ske repubhke, Ruske federacije, so za predsednika
tega sovjeta in s tem tudi za nominalnega šefa repu-
blike, ki je daleč najpomembnejša v ZSSR, izvolili
Borisa Nikolajeviča Jelcina, človeka, ki ima danes naj-
brž edini vss^j pribhžno predstavo, na kakšen način
urediti odnose med sovjetskimi republikami in ostale
notrajesovjetske probleme na čelu z gospodarstvom.
Neprijetno pri vsem skupaj je, da ti pogledi v dobršni
meri odstopajo od pogledov predsednika ZSSR Miha-
ila Gorbačova, katerega perestrojka je prišla do objek-
tivnih meja, preko katerih ni več sposobna priti.
V času katastrofalnega gospodarskega položena
v državi in razpadajoče federacije je namreč program
ukrepov vlade izpod peresa premiera Nikolaja Riž-
kova (za njim pa stoji tudi predsednik Gorbačov) le
metanje peska v oči. Sovjetska zveza danes potrebuje
radikalen program obnove gospodarstva, česar pa Riž-
kov v svojem referatu ni ponudil. Jelcin je že večkrat
grozil, da bo letos prišlo do revolucije, če se nekaj ne
spremeni; prvi znak upora je tudi zavrnitev sprejema
paketa ukrepov. V tem uporu je videti tudi vlogo
Borisa Jelcina: vrhovni sovjet ZSSR, ki je zavrnil ta
paket, je resda večnacionalno sestavljen, toda končni
izračun pokaže, daje med 2250 delegati vendarle sko-
raj polovica delegatov ruske narodnosti oziroma priha-
jajočih iz zvezne republike, katere predsednik je postal
Jelcin. Druga boleča točka Grobačovove perestrojke,
kije zadela ob svoje objektivne meje, pa je nacionalno
vprašanje. Potem ko se je dodobra spuntal Pribaltik,
ko grozi Moldavija in ko se v Gruziji pripravljajo na
dokončno odcepitev, je taktika izčrpavanja nasprot-
nika, ki jo je doslej bolj ali manj uspešno izvajal Mihail
Sergejevič Gorbačov, več kot neustrezna in vodi
v splošno državljansko vojno. Jelcin je Gorbačovu že
pokazal, kako se streže tem rečem in je napovedal
sklenitev medrepubliških pogodb o sodelovanju med
Rusko federacijo in Litvo, kar bo najbrž obrazec nove
medrepubliške konfederativne pogodbe znotraj
ZSSR, pa če bo to Gorbačovu, vnetemu federalistu,
všeč ali ne; stvari so namreč že krenile po svoji poti,
neodvisno od želja in nasmeškov nekaterih.
4. STRAN - 7. JUNIJ 1990

Ekonomika ne sme poznati ime
Pogovor z direktorjem Celiskih mesnin Vladom Jurančičem
Vam je kdaj prišla na misel primerjava
med otroškim vrtcem in Celjskimi mesni-
nami? Priznam, meni nikoli. Prvi mož
Celjskih mesnin pa ima zanimivo primer-
javo. Po njegovem je najboljše, če je otrok
pri materi. Ker to v večini primerov ni
mogoče, je zanj najboljši otroški vrtec.
Podobno je s klobasami. Najboljše so na-
rejene doma. Kdor pa tega opravila ni
vešč, je zanj najboljša klobasa iz mesar-
skega obrata.
Vlado Jurančič ne govori rad o mesni
industriji. Veliko r^je uporablja ime velika
obrt. Predvsem zato, ker je cilj 400-članske-
ga kolektiva kvaliteta, ne pa industrijska
proizvodnja na tekočem traku. Temu je bila
posvečena tudi finančno-komerciabia in
tehnološka sanacija v zadnjih letih.
V. Jurančič: »Pred osmimi, devetimi leti
smo ugotavljali, da nekateri izdelki niso
pokrivah niti materialnih stroškov. Takšne
izdelke smo izločili iz proizvodnje, danes
nam je bistveni cilj in kriterij dobra kvalite-
ta. Letna proizvodnja se giblje okrog 3300
ton, sem pa sodijo trajni in poltrajni izdelki
ter baijeni in kuhani izdelki.«
»Uporabljate v predelavi domače ali
uvoženo meso?«
V. Jurančič: »Surovino nabavljamo
v glavnem na domačem tržišču, kjer pa je
ponudba vsako leto manjša. Zato smo prisi-
ljeni iskati meso tudi na tujih tržiščih. Le-
tos smo uvozili okrog 400 ton svinjskega
mesa, n^več svinjskega stegna. Izvira iz
skandinavskih dežel. Iger so zagotovljeni
dobri sanitarno-higienski pogoji, ti partner-
ji se tudi dosledno držijo dogovorjenih po-
gojev.«
»Torej se ne strinjate z mnenjem v jav-
nosti, da uvažamo manj kvalitetno meso
in slabo kvaliteto ponujamo potroš-
nikom?«
V. Jurančič: »S tem se ne strinjam. Naša
proizvodnja je na kvalitetnem nivoju in ce-
nenih surovin si enostavno ne moremo pri-
voščiti. Zahodna Evropa ima visoke cene in
super kvaliteto. Za našo organizacijo in po-
nudbo bi dejal, da sodita v drugi kvalitetni
razred, manjka nam pedantnost, kakršno
pozna razviti svet, je pa naša ponudba še
vedno nad povprečjem.«
»Kaj pa uvoz mesa iz vzhodnoevropskih
držav?«
V. Jurančič: »Iz teh dežel uvažamo
v glavnem živa goveda, kupujemo bike, nji-
hova teža je maksimalno do 550 kg in so
stari okrog 24 mesecev.«
»Ravno na ta uvoz je bilo izrečene pre-
cej kritike v javnosti. Živina ostaja zaradi
dolgotrajnih transportov in urejanja for-
malnosti brez vode in hrane po štiri, pet
dni. Ste za to odgovorni tudi delavci Celj-
skih mesnin?«
V. Jurančič: »To vprašanje je povsem
strokovno. V odločbi zveznega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so dolo-
čila o ravnanju z živino in tisti, ki sodelujejo
v tej verigi, morajo določila izpolnjevati.«
»Se določila nanašajo tudi na vašo
hišo?«
V. Jurančič: »Mi prevzamemo svoj del
obveznosti takrat, ko pride živina do naše
vratarnice.«
»Po nekaterih podatkih smo v Jugosla-
viji lani uvozili 143 tisoč ton mesa, za kar
je bilo treba odšteti 260 milijonov dolar-
jev. To je menda 54 odstotkov več kot leto
poprej. Se kot direktor v tej panogi ne
bojite, da bo uvoz mesa spravil povsem na
kolena domačo živinorejo?«
V. Jurančič: »S tem se ne strinjam, ker so
bila domači živinoreji dana ogromna mate-
rialna sredstva, da bi se živina lahko vzreja-
la po ekonomskih kriterijih. Ta materialna
sredstva pa niso dosegla svojega cilja.
»Lahko to podrobneje razložite?«
V. Jurančič: Aglomeracije, ki jih ima po-
samezen rejec, so po moje premajhne, da bi
lahko konkuriral svetovni produktivnosti
pri vzreji živine.«
»Razen z uvozom mesa in živali se uk-
varjate tudi z izvozom. Kam izvažate in
kakšne cene dosegate na teh tržiščih?«
V. Jurančič: »Trenutno izvažamo zadnje
četrti v Italijo, zadnji večji izvoz je bil posel
s Sovjetsko zvezo, kamor smo prod^ali č^-
ne salame. Cene, ki jih dosegamo, so različ-
ne. Najboljše za nas so cene v Italiji, vendar
italijanski kupci zahtevsoo takšno kvaliteto
mesa, ki destimulira rejo. Italijanski kupci
namreč zahtevajo meso telic, starih negveč
18 mesecev. Sicer pa na italijanskem tržiš-
ču dosegamo pozitivno razliko v ceni. Dru-
go neoboljše plačano tržišče je Grčija, sred-
nje Sovjetska zveza, nekatere arabske deže-
le, najslabše plačani so izvozni posli v drža-
vah EGS. Tam so zaščitni ukrepi izredni,
kažejo se v obliki prelevmanov in ti so tako
visoki, da včasih presegajo našo ceno.«
»Kaj bi vlada morala ukreniti za vzpod-
budnejši izvoz v vaši dejavnosti in kakšne
so trenutne stimulacije?«
V. Jurančič: »Stimulacije so v tem trenut-
ku manjše, kot so carinske stopnje. Zato bi
stimulacije naprej morali izenačiti z uvoz-
nimi dcgatvami. Vlada bi morala ukiniti tu-
di administrativne ukrepe pri uvozu in iz-
vozu. Sicer pa lahko rečem, da mi v naši
dejavnosti ne čutimo delovanja vlade,
z enakimi problemi kot pred Markovičem
se srečujemo tudi zdcO. Če Markovičev pro-
gram oziroma njegova vlada ne bo zdržala,
pričakujem ponovni inflacijski udar in jas-
no nam je, da moramo v tem primeru imeti
čim več zalog.«
»Po 20. juniju je napovedano sproščanje
cen in osebnih dohodkov. Kaj to pomeni
za Celjske mesnine?«
V. Jurančič: »V naši poslovni poUtiki to
ne pomeni ničesar, ker smo cene že doslej
imeli sproščene. Po drugi strani do 20. juni-
ja tudi ne pričakujemo bistveno drugačnih
rezultatov, tako da tudi pri osebnih dohod-
kih za nas ni sprememb.«
»Torej ni pričakovati skoka prodajnih
in odkupnih cen?«
V. Jurančič: »Ukrep sam po sebi na to
prav gotovo ne bo vplival.«
»Prej ste omenjali države EGS. Letos ste
imeh v hiši komisijo EGS. S kakšnim na-
menom prihaja ta komisija v Celjske mes-
nine?«
V. Jurančič: »Člani komisije kontrolirsOo
sanitarno-higienske pogoje priprave mesa
za države EGS, kamor sodita tudi Italija in
Grčija.«
»In kakšne so bile ugotovitve?«
V. Jurančič: »Kot običajno. Dobre.«
»Kako bi vi ocenili tehnološko oprem-
ljenost v Mesninah?«
V. Jurančič: »Tehnološko opremo je tre-
ba gledati z dveh vidikov. Eno je sanitarno-
higienska, kjer se lahko kosamo z EGS,
drugo je tehnološka oprema v ožjem smi-
slu, kjer zaosteuamo. Ocenilil smo, da lahko
evropsko produktivnost dosežemo pri traj-
nih izdelkih, zato bomo v to proizvodnjo
tudi nsOveč vložili. Trenutno pa obnavlja-
mo lastne prode^jalne.«
»Ste zagovornik lastne prodajne
mreže?«
V. Jurančič: »Lastna trgovska mreža je
tako pomembna kot lasten avtopark. Ta bi
bil sicer veUko bolj racionalen v zasebnem
sektorju, vendar je za nas tako pomemben,
da si tega nižjega stroška ne moremo pri-
voščiti. Trenutno imamo 30 prodajaln na
Celjskem in v Zasavju.«
»Vidite v tem tudi način za premagova-
nje likvidnostnih težav?«
V. Jurančič: »Zaenkrat večjih likvidnost-
nih težav nimamo, smo pa imeli veliko pre-
ventivnih ukrepov, da do težav ni prišlo. Že
pred petimi leti smo omejili prod£yo v so-
sednje republike, prodajamo v Sloveniji,
nekaj tudi na Hrvaškem. Poslovno r»
smo prilagodili razmeram tako, da sft
li proizvodni asdrtiment. Poslužuje
tudi direktne prodeue, k tej sodijo sin
ne prodaje in so naš odgovor na ii
maloprodsOnih monopolov. Ti monocS
lani predelavo potisnili ob zid in t^J
bilo ukrepati.«
»Tudi vam očitajo monopolni poy
V. Jurančič: »V Jugoslaviji je ok^
klavnic, pojavljsgo se tudi zasebne ]|
ce. Konkurenca je huda in monop^
položaja ne vidim.«
»V Celju oziroma v Celjskih mei
ste 9 let, vozite se vsak dan iz Mar
Danes pravimo, da začenjamo vse i
veliko govorimo o samostojnosti |
torjev. Kako je to v vsakodnevni pn
V. Jurančič: »V vseh teh letih nisi
deležni niti politične niti materialne j
re. Vedno smo bili pod pritiskom t
Ravno zato danes gospodarske križem
timo tako hudo kot morda drugod. Sic(
smo razne pritiske doživljali in jih še|
Ijamo, čeprav govorimo o samostojnj
rektorjev. Sam sem pristaš tega, da di
tor ne sme samovoljno odločati. Taks«
rektor je slab in tudi ne bo dolgo direl
Po moje je ekonomika tista, ki od
o vsem, ne sme poznati ne imen ne pi
kov. Direktor pa je človek, ki usklajuj
nanje in notranje okolje.«
»Veljate za direktorja trde roke, i
ene odtujene klobase delavec v val
lahko izgubi tudi delovno mesto.«
V. Jurančič: »Ločim disciplino v fi
nem in vsebinskem smislu. Stroj
v vsebinskem, bistveno manj pa v f
nem smislu. Res se držim pravila, d
zaradi ene odtujene klobase delave
knjigo, ker je to naredil na račun delar
ga drugega. Prepričan sem, da moram
preživeti v podjetju oziroma dati za po
je 80 odstotkov svojega časa. 90 odsto
poslovne politike je zame odvisno od
sobnih kadrov, zato tudi dajemo teli
pomen izobraževanju. Vsak delavec 1
mora poznati delo vs^j na treh delo
mestih.«
»Za konec se dotakniva še vašega;
lovanja v poslovnem sistemu Hmezai
ostajate član tega poslovnega sisteri
V. Jurančič: »Delovna skupnost jI
v preteklosti premalo soočena z vsebii
mi problemi razreševanja pogojev pos!
nja posameznih organizacij. Sedeta
pomeni tudi določene stroške in na tt
dam takole: višina stroškov ni bistve
pomena, stroške je treba vedno gli
v primerjavi z rezultati. Če so rezultat
bri, potem so lahko tudi stroški velik
pa so rezultati pičli, potem morsko biti
ški prilagojeni rezultatom. Za rezultat
šega sodelovanja s sozdom Hmezad c
ma zdaj poslovnim sistemom lahko re
da so bili negativni.«
»Boste torej krenili po lastni poti.
V. Jurančič: »Zaenkrat smo fonf
pravni član poslovnega sistema, nad|
članstvo pa bo odvisno od delovanja fl
ne skupnosti.« IRENA B
Klicni sistem
v Uniorju
Komunikacijske poti med poslovni"
strokovnimi strukturami v zreškem p'
ne bodo več pretrgane. Minuli teden je"
Albin promotion (članica holdinga
venskih Konjic) uspešno promoviral« *'
sistem, imenovan »pagging«. ^
Sistem omogoča, da bo v Unioiju
vsakdo ob vsakem času oddal informacr
enkrat je aparate dobilo 145 delavcev Jj"
s temi napravami firme Siemens meo
»non-stop« povezani. Tak klicni sisteniJ|
te vrste v Jugoslaviji, še letos pa g?.;
napeljali še v druga podjetja v Sloveni)^^
njimi tudi v žalski Juteks. S paggingi se^
ci sporazumeveuo o vseh ključnih stvar«^
trebnih za uspešno delo in vodenje,
v radiusu osem kilometrov. Sistem
čen in zvezan tudi prek telefonov. 1^
namreč tehnološko uredila možnost P*"
iz brezžičnega na žični telefon in obratuj
delavci v kovačnici, kjer dosega hJ^
prečno 92 decibelov, se lahko sporazu*
s temi klicnimi aparati. Siemens je naii»
dobavi aparatov upošteval tudi to nara'
kjer se pisk pagginga ne bi slišal. Zato I
prirejeni tako, da ob klicu pričnejo P*"
vati v žepu tistega, ki ga nosi. ^
Naložba za vzpostavitev pagging ^
sistema je veljala Unior 2 milijona S"
V načrtu pa imajo montažo industrijs^
zije na Rogli in opremo za simultano P*
rye v kongresni dvorani na Rogli.
Obrestne mere
sredstev občanov za leto
1990
veljavne 30. maja 1990
- vpogledna sredstva   8,00% letna obr. mera
- 3 mesečni depoziti
od 20.000,00
do 100.000,00 din
nad 100.000,00 din
- 6 mesečni depoziti
nad 50.000,00 din
- vezava nad 1 letom
nad 50.000,00 din
- vezava nad 2 leti
- vezava nad 3 leta
13,00% letna obr. mera
20,00% letna obr. mera
25,00% letna obr. mera
14,00% letna obr. mera
28,00% letna obr. mera
16,00% letna obr. mera
34,00% letna obr. mera
18,00% letna obr. mera
20,00% letna obr. mera
Negativni saldo na telcočem
računu:
- dovoljen        33,00% letna obr. mera
- nedovoljen     46,00% letna obr. nnera
„„KI - KUITURA
7. JUNIJ 1990 - STRAN 5
preseganje vsakdanjosti
cj^rivnost in lepota glasbe sta v pre-
tfanju vsakdanjosti, v tem večnem
poenenju in odkrivanju veličine pa
'^di majhnosti človeka. In skrivnost in
rl oota sta vredni vsakršnih naporov,
Irekanj in nsusmelejših potovanj člo-
pškega duha. Kdor zasluti njuno pri-
ntnost, dobi čudovito potrditev o smi-
Snosti našega delovanja.
Ljubitelji glasbe, ki igrajo v Celj-
kem godalnem orkestru po besedah
if Rada Piliha »verjamejo v svet to-
Jov in v njihovo lepoto, v zven, ki gre
^ floveka k človekuin ki zaniha stru-
!e ki povezujejo ljudi«.
Strune Celjskega godalnega orke-
tra zvenijo zdaj že 45. leto. ToUko let
L namreč minilo, odkar je profesor
Dušan Sancin zbral okoli sebe deset
glasbenih navdušencev, ki so utrU pot
Lojnemu godalnemu muziciranju
■ našem mestu. Prof. Dušan Sancin je
ociil orkester dolgih 23 let, sledih pa
so mu dirigenti Stanko Pojavnik, prof.
Valter Ratej in prof Radovan Marvin.
Leta 1988 je orkester prevzel sedanji
dirigent prof Nenad Firšt.
Ni mi do analitičnega razkosavanja
izvajane glasbe niti do prežanja na po-
manjkljivosti v izvedbi. Jasno je, da
v amaterskih sestavih, kot je Celjski
godalni orkester, kdaj pa kdaj kakšna
viohna zaškripa in včasih se kak ton
izmuzne izpod prstov...
Dirigent Nenad Firšt je vodil sestav
zanesljivo in prepričljivo. Igra orke-
stra je bila disciplinirana in uskle^ena.
Harmonski fundament orkestra je bil
na več mestih nekoliko slaboten oz. ne
dovolj izrazit.
Program sta uokviijali deli sloven-
skih skladateljev; jubilejni koncert so
glasbeniki pričeli z melodično nena-
vadnim Melanholičnim preiudijem
Jurija Gregorca, sklenih pa z Ipavčevo
klasicistično zasnovano Serenado za.
godala. Osrednji del sta zapolnila dva
baročna koncerta skladateljev Giusep-
peja Tartinija in Antonia Vivaldija. So-
list Marko Zupan se je v Tartinijevem
koncertu za violino in orkester v d-
molu izkazal predvsem v mirnejših de-
lih, kjer je v ospredju lepota melodič-
ne linije. Solistična violinska kantile-
na je najlepše zvenela v težkem Grave.
Solist Marko Zupan izvablja iz glasbila
izrazno bogat in lepo obhkovan ton ter
zadovoljivo obvladuje tudi virtuozne
pasaže. Vivaldijev koncert za violonče-
lo in orkester v D-duru, op. 3 je s celj-
skim orkestrom izvedel odlični violon-
čelist Andrej Petrač. Navdušil je s pre-
lepim zvokom in prepričljivo izvedbo,
čeprav je bilo sproščenosti in poglobi-
tve za kanček premalo.
Namesto zaključka razmišljamo
o fenomenu amaterizma, o sončnih in
senčnih plateh ljubiteljstva, o - večini
ljudem - pozabljenemu navdušenju,
predajanju, prisluškovanju, odkriva-
nju svetov in poti, ki delajo ta naš edi-
ni svet in to našo edino pot bolj člo-
veško.
ADRIJANA POZUN-PAVLOVIC
prisrčen obisic iz
grevenbroicha
Konec tedna so bili v Celju čla-
I ^ Slovenskega društva iz Gre-
rtnbroicha. Zdomci, večinoma
nekdanji Celjani pa tudi nekaj
l„i)iovih nemških someščanov,
'■00 člani tega društva, so že po
cadiciji pripravili srečanje s pri-
^telji in znanci, ki žive v Celju.
Tokrat so se zatekli pod streho
Doma krajanov v Zagradu. na
pokušino grevenbroiških dobrot
J piva pa so prišli tudi nekateri
predstavniki nove oblasti in pre-
cej kr^anov Zagrada.
VCeliu le zaživela
Mlada iniciativa
njo sredo so se na usta-
1 sestanku zbrali člani
i^ae iniciative pri SDZ Celje,
■l sestanku so podali nekaj os-
mih smernic svojega delova-
p in se domenili, da bodo
Kratkem izdelali tudi program,
■ida iniciativa naj bi bila ne-
Kina   naslednica   nekdanje
Binske organizacije, delovala
q bi kot nadstrankarska or-
lacija, v kateri bi bili združe-
ladi, ki trenutno nimajo or-
izacije, ki bi skrbela za njiho-
interese.
[tt v Mladi iniciativi oziroma
IN, še ni vključenih dovolj
idih iz Celja, so se dogovorili,
bodo na začetku delovali re-
fto. Celjski MLIN je tretja to-
itaa organizacija v Sloveniji,
H mariborske in zasavske.
[Mlada iniciativa pri SDZ pa je
Mi članica Mladinskega sveta
Slovenije.
I
Priznanla mladim
fazislcovalcem
, Osnovnošolci in srednješolci
j^ijske občine so v letošnjem šol-
«em letu pripravili 112 razisko-
^ih nalog, s katerimi so sode-
na razpisu Mladi za napre-
jek Celja. V petek, 8. junija, pri-
™'lj^o organizatorji zanje
wjem v Veliki dvorani Narod-
^iadoma, kjer bodo mladi razi-
jedef*^^ prejeli priznanja za svo-
^Osnovnošolci in srednješolci
[j^^^oje  raziskovalne  naloge
I ^ Ustavili na javnih predstavi-
jo v osnovni šoli Štorskih žele-
v Storah, Srednji pedago-
'^^.Joli, Srednji tehniški šoli
.^^r  celjski  Gimnaziji.
rb»t AJ*"^ bo ob podelitvi priz-
Mladi za napredek Celja
Q°gfil še celjski župan An-
IS
^^silcl v Žalcu
nedeljo, 10. junija, bo v Žalcu
Picr občinsko prvenstvo
s^^i^skih gasUskih enot. Po be-
(ino/ ^^'■okovnega sodelavca ob-
neu n gasilske zveze Žalec To-
tin^ ^rosa bo nastopilo 42 dese-
&b g ^'^'T^ovanje pa se bo začelo
Ho ji""'^utraj. Naslednjo nede-
'ikon' pa se bodo prav
li "^stadionu v Žalcu pomeri-
Taiy, ,'adinci, člani in veterani,
bc 7 ^^se bo tekmovanje začelo
lecl'°^<^inski gasUski zvezi Ža-
'^Prm ^ teh dneh tudi temelji-
■>ice »^""^vljajo na proslavo 90 let-
^t, i^P^^uskega društva Braslov-
Pfazniu ^ julija ob občinskem
daril '^^ ^alec. Takrat bodo kot
dob? Jubilej braslovški gasil-
^ 'Udi novo cisterno.
XV
REKLI SO:
Jurij Bojanovič, predsednik
gasilskega društva Vojnik: »V
zadnjih dneh so se v praznovaiye
110 letnice gasilskega društva
Vojnik in krajevnega praznika
Vojnik ter ŠkoQa vas vključile še
nekatere športne in druge orga-
nizacije, tako da smo seznam pri-
reditev močno razširili. Že 8. juni-
ja (petek) bo slovesna otvoritev
teniških igrišč v športnem parku,
pri šoli, kar pripravlja Partizan
Vojnik. Prav tako bo Partizan
pripravil 15. junija tekmovanja
partizanskih društev celjske ob-
čine. 17. junija pripravlja domače
turistično društvo 5. kramarski
sejem s prodajo na stojnicah in
kulturnim programom.
18. junija bomo začeli z gasil-
skimi prireditvami od športnih
tekmovanj do razstave in taktič-
ne vaje. 23. junija bo pri nas in ne
v Celju, kot je bilo prej določeno,
podpis listine o sodelovanju med
gasilskima zvezama iz Erdinga
v ZR Nemčiji in Celjem. Slav-
nostna seja bo 24. junija ob 9. uri
dopoldne v avli šole, za njo pa še
veUka parada gasilcev z opremo
po vojniških ulicah in za zaklju-
ček srečanje krajanov z gasilci
pri gasilskem domu.«
T.VRABL
Gasilcem Jagnienice
prehodni polcal
Tudi v laški občini so izvedli
občinsko prvenstvo gasilskih
enot, kjer je nastopilo kar 56 ekip
iz dvanajstih prostovoljnih in
treh industrijskih društev. Re-
zultati veterani (6 enot) IGD TIM
Laško, članice (4) Vrhovo, člani
B (5) Jagnjenica, člani A (11) Vr-
hovo, Industrijska gasilska dru-
štva (3) Papirnica Radeče, mla-
dinke (2) Vrhovo, mladinci (5)
Rečica pri Laškem, pionirke
B (2) Rečica pri Laškem, pionirji
B (9) Jagnjenica, pionirke A (2)
Vrhovo in pioniiji A (7) Radeče.
Posebnost tekmovanja gasilskih
enot v laški občini je, da dobi
v celotnem seštevku najboljša
ekipa prehodni pokal. To izvaja-
jo že pet let, letos pa so ga osvojili
člani gasilskega društva Jagnje-
nica, ki so v zadnjem obdobju
pokazali izredno aktivnost, ki je
prej ni bilo čutiti.
TV
Pesem v Grižali
V Grižah bo v soboto, 9. junija
16. srečanje pevcev na malem
pevskem taboru, kjer bodo zago-
reli tudi kresovi.
Na tej tradicionalni prireditvi
bo letos sicer manj pevskih zbo-
rov kot jih je bilo v minulih letih,
vendar pa se bodo organizatorji,
DPD Svoboda Griže trudili, da
bo srečanje prav tako prijetno in
prisrčno.
MP
Predmeti Iz gline
v industriji keramičnih izdel-
kov Ljubečna je bila v petek IV.
likovna kolonija učencev celj-
skih osnovnih šol. Ti so ustvarja-
li na temo: posoda - uporabni
predmeti.
Kolonije se je udeležilo 18
učencev. Izdelke, ki so jih ustva-
rili učenci od 4. do 8. razreda pa
bodo razstavili v prostorih os-
novne šole Franja Vrunča na Hu-
dinji in v IKI Ljubečna Celje. Or-
ganizator kolonije je bila osnov-
na šola Franja Vrunča v sodelo-
vanju s keramično industrijo.
ME.
FDtolcIno vabi
Fotokino društvo Celje si je
z izvolitvijo novih organov zasta-
vilo še ambicioznejši program
dela. Usmerjen je predvsem
k uveljavitvi v mednarodnem
prostoru. Zato bodo člani name-
nili več pozornosti strokovnemu
izobraževanju in zagotovitvi pri-
mernih možnosti, zlasti prosto-
rov, za normalno delo. Kot veči-
na društev in skupin, tudi fotoki-
no društvo nima primernih pro-
storov, kar krni delo. Za začetek
bo fotokino društvo organiziralo
foto tečaj, ki se bo pričel 11. juni-
ja ob 17. uri v prostorih kluba
v Cankarjevi 11. Tečaj je brezpla-
čen, zato organizatorji upajo na
velik odziv in udeležbo. To je po-
trebno sporočiti na naslov dru-
štva.
IMIadl ilteratl ^
v Rošev spomin
v celjski knjižnici Edvarda
Kardelja so v torek pripravili 5.
Roševe dneve, literarno srečarye
osnovnošolcev večine celjskih
šol. Ob celodnevni osnovni šoli
Frana Roša so prireditev priprav-
ljali tudi v Združenih osnovnih
šolah celjske občine, udeležilo pa
se je je 17 osnovnošolcev.
Osnovnošolci so se zbrali že
dopoldne in si pod vodstvom
profesorice Božene Orožen ogle-
dali znamenitosti mesta ob Savi-
nji, popoldne pa so se seznanili
z organizacijo in delovanjem
knjižnice Edvarda Kardelja. Os-
novnošolci so brali svoje literar-
ne prispevke in spoznali knjigo
Roševih pesmi Ljubil sem te, živ-
ljenje, organizatorji pa so za mla-
de literate pripravili tudi nekaj
nagrad.
IS
Komedija za iconec
Zadnja premiera SLG Celje bo
v petek, 8. junija, ko bodo uprizo-
rili »zgodovinsko komedijo«
Aleksandra Dumasa očeta Pok-
varjenec ali lepota in moč.
Mlado dekle s podeželja se
znajde v mreži ljubezenske splet-
ke, ki se odigrava na razburka-
nem političnem ozadju. Režiser
Vito Taufer je Dumasovo melo-
dramo uprizoril gledališko izred-
no natančno in duhovito, seveda
ob pomoči sodelavcev: prevajal-
ca Aleša Bergerja, scenografa
Roberta Stella, kostumografke
Barbare Stupice, dramaturškega
sodelavca in lektorja Tomaža To-
porišiča in igralcev: Janeza Ber-
meža, Daria Varge k. g.. Draga
Kastelica, Mira Podjeda, Zvone-
ta Agreža, Marjana Bačka, Anice
Kumer, Daije Reichman k. g.,
Mije Mencej in Boruta Alujeviča.
Ašicerčeva domačija
vabi
v nedeljo, 10. junija, na oblet-
nico smrti pesnika Antona
Aškerca, bodo minila štiri leta,
odkar je Zveza kulturnih organi-
zacij občine Laško obnovila
Aškerčev dom na Senožetah nad
Rimskimi Toplicami.
V tem prečudovitem etnograf-
skem in literarnem spomeniku,
ki je danes muzej v idiličnem
okolju, so na široko odprh vrata
obiskom iz vse naše ožje domovi-
ne, prihajajo pa tudi od drugod.
Doslej so že gostili številne šol-
ske ekskurzije, česar so zelo ve-
seli, vendar menijo, da je še do-
volj šol, ki te možnosti še niso
izkoristile.
V domačiji so danes na ogled
številni eksponati in literarna so-
ba, pripravili pa so tudi lične spo-
minke.
M. A.
v Šentvidu bodo
prepevali
v Šentvidu pri Planini bo v ne-
deljo 10. junija ob 16. uri v kul-
turnem domu občinska revija
pevskih zborov šentjurske obči-
ne. Med moškimi zbori se bodo
predstavili zbor s Planine z zbo-
rovodjo Franjo Jazbinšek, »Skla-
dateljev Ipavcev« iz Šentjuija
s Cirilom Vertačnikom, zbor iz
Dramelj z Edijem Goršičem in iz
Ponikve s Francem Klinarjem.
Predstavila se bosta tudi dva
ženska pevska zbora: Skladate-
ljev Ipavcev iz Šentjurja s Fran-
cem Klinarjem in zbor iz Dramelj
s Simonom Kolarjem. Na reviji
bo nastopil tudi mešani pevski
zbor Šen^ur-Ponikva, ki ga prav
tako vodi Franc Klinar. Ob tej
priliki bodo podelili priznanja
OF.
BJ
Kultura v PTT
Pred tednom dni je bil v Na-
rodnem domu v Celju koncert ob
10-letnici Društva za šport in kul-
turo PTT podjetja Ce^je. Nastopi-
la sta dva zbora. V prvem delu so
nastopili gostje, to je Mešani pev-
ski zbor Gostinskega podjetja
Celje, ki ga je vodila Vlasta Plav-
čak. V drugem delu pa je nasto-
pil Moški pevski zbor PTT Celje
pod vodstvom Pavla Bukovca in
Gorazda Železnika.
Društvu za šport in kulturo je
delavski svet PTT podjetja Celje
podelil častno plaketo za uspeš-
no delo.
Pevcem Moškega pevskega
zbora PTT podjetja Celje, ki po-
jejo v zboru že pet let in več je
tajnik ZKO Celje Štefan Žvižej
podelil bronaste Gallusove
značke.
Zbor, ki ga lahko
gledamo in
poslušamo
Velik aplavz je ob koncu tedna
požel mešani pevski zbor Gore-
nje iz Titovega Velenja, ki je
v glasbeni šoli pripravil svoj letni
koncert. Pod vodstvom mlade
dirigentke Majde Završnik je
zboru uspelo pripraviti izredno
pester spored, od umetnih zbo-
rovskih skladb do znanih popev-
karskih priredb, ki so jih dopol-
nili tudi z koreografskim vložki.
Celovečerni koncert je dopolnil
tudi rudarski oktet, ki ga vodi
Ciril Vrtačnik.
EDI MASNEC
Koncert pevskega
zbora Aero
Nocoj se bodo v dvorani narod-
nega doma v Celju predstavili
člani mešanega pevskega zbora
Aero iz Celja. Pod vodstvom zbo-
rovodje Pavla Bukovca bodo za-
peli umetne in narodne pesmi,
med odmorom pa obljubljajo
presenečenje. Samostojen celo-
večerni koncert se bo pričel ob
19 uri in 30 minut.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Sindikalisti že žvižgajo
Iz Beograda so nas razveselili, daje bila maja inflacija le
0,4 odstotna višja v primerjavi z aprilom, čeravno tega
v praktičnem življenju - dasti v gostinskih lokalih ali ko
gredo ženske k frizerju - ni čutiti.
Sicer pa bo odslej, pravijo, vse drugače. Dobili smo že
Samostojne sindikate Jugoslavije, predsednik ZIS
inž. Ante Markovič pa obljublja novo stranko, ki naj bi na
zveznih volitvah konec leta združila vse proreformske sile
v Jugoslaviji in si priborila vodilno mesto v zvezni skup-
ščini.
Gre seveda za še zmeraj »uradni« sindikat, ki pa bo, kot
so obljubili na kongresu v Beogradu, »čisto drugačen« od
dosedanjega, saj bo »interesna organizacija, usmerjena
k vprašanjem življenja in dela, v katero se prostovoljno
včlanjujejo in združujejo zaposleni in vsi drugi, ki spreje-
mjgo njene programske naloge«. Res čisto nek^ novega in
izvirnega...
Tako je zdaj konec obveznega odtrgovanja denarja, ki ga
je dosedanja neprostovoljna »organizacija delavcev«
samodejno dobivala od delavskih plač, ne glede ali je kdo
želel biti nJen član ali ni hotel.
Na Kosovu, recimo, že prihaja do spopadov med »urad-
nim« sindikatom in neodvisnimi sindikati (v teh, slednjih,
je menda že 85 odstotkov zaposlenih v pokrajini).
»Uradni«, to je Čolakovičev sindikat (po novem predsed-
niku Momu Colakoviču) - v ruem še ni sindikalistov iz
Slovenije - v Prištini si namreč še naprej prisv^a denar in
to, recimo v zdravstvenem domu in drugih kolektivih, kar
s sklepom - delavskega sveta. Zato bo alternativni sindi-
kat, ki ga na Kosovu uradno ne prizn^o (podobno kot
nobenega drugega demokratičnega opozicijskega giba-
rya), moral na sodišče, da bo preprečil to poneverjanje
delavskega denarja.
Sicer pa sindikalisti ne bi bili sindikalisti, če se ne bi
obnašali »kulturno«. Ko je eden od delegatov na kongresu
predlagal, da bi samostojne sindikate poimenovali Konfe-
deracija sindikatov Jugoslavije ali pa Jugoslovanska kon-
federacija sindikatov, so ga izžvižgali. K6r je bil delegat
s Hrvaškega, lahko predvidevamo, da mu niso žvižgali
Hrvati...
Skratka, tudi v sindikatih, takih ali drugačnih, bo še
zabavno. Seveda ne za tiste, ki bodo odpuščeni kot tehno-
loški presežek ali tiste, ki sploh še nimajo dela.
Voivodinci sprti med seboj
Podobne težave kot sindikat ima tudi partija v Vojvo-
dini, na tej »ravnici bratstva«, na kateri živi kar 18 narodov
in narodnosti. Potem ko je zmagala »protibirokratska
jogurtna revolucija« v pokr^ini - ta naj bi še zmeraj obdr-
žala status pokr^ine, odvzeli naj bi ga le Kosovu kot leglu
albanskih »separatistov, fašistov, teroristov, secesioni-
stov, nacionalistov« itd. po srbskem besedju - so se začele
neusmiljene čistke. Nekdargi novosadski župan in nekda-
nji prvi človek SZDL Jugoslavije mije pripovedoval - pri-
šel je spisek »avtonomarjev« oziroma »sovražnikov
Srbije« in s tem samodejno »sovražnikov Jugoslavije« - da
so ryegovi dobri znanci in prijatelji prečkali cesto, da bi se
izognili srečaryu z njim v Novem Sadu. K^ti v lovu na
čarovnice zadostuje že napačen stisk roke ali pozdrav, da
tudi nič hudega slutečemu ne uide vsaj mini grmada.
Tako v Vojvodini še zmer^ lovijo sovražnike. Nek^ jih
je še doma, še več pa jih je na severozahodu države. Tako
je bilo iz ust »poštenega Vojvodinca« slišati, da je »tisto,
kar se dogega na Hrvaškem, hujša oblika kontrarevolucije
kot tisto, kar se dogaja na Kosovu«. In človek je pri tem
ostal živ...
Zaradi diferenciacije, ki je »nenehen proces« iskanje
sovražnikov v Vojvodini, se mnogi prebivalci pokrcgine
- poleg narodnosti, ki bi skoraj napolnile Babilonski stolp,
se prebivalci vse ostreje ločujejo tudi na staroselce in
prišleke (koloniste iz Srbije, BiH, Hrvaške in srbske
Kosovčane) - obnašajo kot med okupacijo. Ne govore
s sosedi, še pozdravljajo se ne, skratka, mednacionalni in
medčloveški odnosi postajedo počasi tako zaledeneli, kot
so na Kosovu. Nihče namreč danes ne ve več, če ne bo
imel jutri opravka s »potencialnim sovražnikom«, zato je
najbolje molčati in se zapreti med lastne zidove. Za vojvo-
dinsko partijo, kolikor jo je še ostalo, pa je pomembno
samo to, da je Vojvodina, kjer se je predlani »zgodilo
budstvo«,»poroštvo za varnost in enotnost Jugoslavije«.
Se dobro, da te »enotnosti« Srbi iz Vojvodine niso več
sposobni »izvažati«.
Srbija dobi morje!
Podobno razdeljeni so tudi na drugem koncu Jugosla-
vije - v Črni gori. Tudi tukc« je »protibirokratska revolu-
cija« zmagala, tudi tukaj so se vrstile čistke. Te so se
nehale, zato pa so se Črnogorci bojevito sprli med seboj.
Del prebivalcev je za Črno goro, drugi del, zlasti
Narodna stranka Črne gore, v kateri so v glavnem bivši
komunisti - podobno pa mislijo tudi črnogorski partijski
mladorevolucionaiji, ki so na oblasti, so pa največji pri-
staši Slobodana Miloševiča - je za Srbijo. Njihov cilj je
jasen: čim Jugoslavija ne bo več federacija, se bo Črna
gora združila z Veliko Srbijo (z Vojvodino in Kosovom) in
ustanovila tretjo Jugoslavijo. Še pomembneje pa je, da bo
s tem »Srbija uresničila svoje velike sanje in dobila izhod
na Jadransko morje«. Med Črnogorci, ki so na oblasti, je
namreč precej tudi takih, ki zanikajo obstoj črnogorskega
naroda, saj gre po njihovem mnenju samo za »prebivalce
Črne gore, ki so jih razsrbili«, zato je normalno, da se
vrnejo v matično državo, Veliko Srbijo.
Pri tem prosrbske zagovornike ne motijo zgodovinske
izkušnje (Črna gora je kot kraljevina prišla v kraljevino
Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa izgubila samostojnost;
partijski velmožje Srbije in Črne gore so hoteli združitev
obeh republik že leta 1963, pa je bil državni vrh proti. Ne
moti jih niti »volja ljudstva«, s^ zdaj »frakcionaši«, kot jih
imenujejo, prepevajo na ves glas, kadar so zraven Srbi: Ne
damo vam morja. Nikoli Črna gora ne bo obala srbskega
moija itd. Komur se maje stolček, maje pa se črnogorskim
voditeljem, ki niso izpolnili obljub, bo zagrabil za vsako
slamico; še toliko rajši, če je velikosrbska. Saj bo Črnogor-
cev, Srbov in Rusov precej več kot 200 milijonov..
6. STRAN-7. JUNIJ 1990
NAŠI KRAJI IN UlJ
Smrt v Preboldu
v strojni se ne strinjajo z Izjavo žalskega zdravstvenega doma j
Razume se, da je bila re-
akcija takoj po objavi re-
portaže v Radiu Celje, kar
precejšnja. Primer Kokot-
ca, ki so ga mrtvega našli
v stanovanju številka 18
stanovanjskega bloka 127 f,
še naprej odmeva. To seve-
da ni čudno, če vemo, da je
človek mrtev ležal v stano-
vanju več kot tri mesece, ne
da bi ga kdo pogrešal.
V prejšnji številki Novega
tednika ste lahko prebrali
nekaj izjav, odmeve nanje
pa lahko preberete v na-
slednjih vrsticah.
V. d. sekretarka Hmezado-
ve delovne organizacije
Strojna, kjer je bil zaposlen
pokojni Kokotec, Metka
Vočko, nam je zatrdila, da iz-
java žalskega Zdravstvenega
doma ne drži. »Ugotovitev,
da se Kokotec sploh ni J a vil
v Zdravstveni dom v Žalcu
izvira z dne 9. m^a 1990. To
je razvidno iz knjige odsot-
nosti v podjetju«, pravi Voč-
kova. »Takrat sva z inženir-
jem Karlom Seiberzom, ki je
lani skrbel za zdravstveno
varstvo delavcev, obiskala
zdravstveni dom in zahteva-
la razgovor z zdravnico Bre-
do Bigakovo. Potem je Biz-
jakova pregledala celotno
dokumentacijo in ugotovila,
da se Kokotec po odpustu iz
bolnišnice Vojnik ni javil
k njim. Datuma pusta nisva
izvedela in dogovorili smo
se, da bomo posredovali do-
pis na vse znane naslove,
kjer bi lahko bil Kokotec. Pi-
smo smo odposlali priporo-
čeno s povratnico. Na našo
intervencijo je prišla zadnja
povratnica s pošte v Petrov-
čah 24. maja. Se isti dan smo
o vsem skupai obvestili po-
stajo mihce v Žalcu.«
Vočko va nam je zatrdila
tudi to, da so vsi dokumenti
v zvezi s tem primerom na
vpogled pri Upravi za notra-
nje zadeve v Celju, nekaj pa
jih imajo tudi v Strojni.
Izjava delavskega sveta
Strojne Žalec:
»Delavski svet je zdrav-
stveno stanje Juraja Kokot-
ca obravnaval na petih se-
jah, od meseca decembra la-
ni pa do 31. maja, ko smo
ugotovili, da smo v podjetju
Strojna storili vse, da bi
lahko zaključili postopek za
invalidsko upokojitev.«
V tem primeru je bralce
k govoricam spodbudilo še
nekaj. Kako je mogoče, da so
prišli delavci Centra za soci-
alno medicino in higieno de-
la Kokotčevo stanovanje raz-
kužiti šele v ponedeljek? Tr-
ditev zapisana v prejšnji šte-
vilki ne drži povsem, saj so
stanovanje dezinfiqirali šele
v torek. Irena Žagarjeva
s Centra nam je povedala, da
lahko njihovi delavci stano-
valce razkužijo šele potem,
ko je očiščeno, za kar morajo
poskrbeti drugi, naj si bodo
to svojci, sosedje, prijatelji,
znanci ah sodelavci. Dela
Centra ne bi želeU komenti-
rati, pa vendarle kronologija
tudi v tem primeru ne bo od-
več. O tem spet pripoveduje
Vočkova: »V petek, 25. m^a
okrog 12. ure sem iz pošte
Prebold obvestila tajnico na-
šega podjetja, da smo v sta-
novanju našli mrtvega Ko-
kotca in ji naročila naj pokU-
če Zavod za socialno medici-
no in higieno dela, da še isti
dan  opravijo  dezinfekcijo
stanovanja. Na zavodu so ji
povedali, da trenutno ni to-
variša, ki je pristojen za ta
dela, da pa ga bodo obvestih.
Nekaj minut čez štirinzgsto
uro me je tovariš Lore iz žal-
ske stanovanjske skupnosti
obvestil, da bo Zavod opra-
vil dezinfekcijo šele v pone-
deljek, če jih bomo obvestih,
da je stanovanje počiščeno.
Da je bilo treba očistiti le od-
cedek trupla, ne bi posebej
poudarjala. V ponedeljek
sem Zavod ponovno prosila
za dezinfekcijo in jim pove-
dala, da lahko naročilnico za
opravljeno delo dobijo v na-
šem podjetju. Delavec Zavo-
da je res prišel okrog desetih
po ključe stanovanja in naro-
čilnico ter odšel v Prebold.
Dezinfekcije ni opravil, ker
po njegovem mnenju stano-
vanje še ni dokončno očišče-
no. Res je tudi, da delavka,
s katero smo se dogovorili,
da opravi to delo, ni vedela,
da pri delu potrebuje tudi lo-
patico za kit. Vzrok, da de-
zinfekcije niso mogU opravi-
ti, pa je po njihovem tudi
v tem, ker je takrat (v pone-
deljek) zmanjkalo električ-
nega toka. V torek sem zno-
va klicala Zavod in prosila,
da opravijo infekcijo. Opra-
viU sojo 29. maja dopoldne.«
Vse to se sliši neverjetno.
Tudi v primeru pokojnega,
nesrečnega Kokotca smo si
znah dokazati, da človek
v naši družbi sploh ni več
pomemben, pač pa zgolj pa-
pirji in formularji. Res je, da
mora v prvi vrsti vsakdo po-
skrbeti zase, res pa je tudi to,
~da bo treba v bodoče več po-
zornosti namenjati sistemu
bolniških Ustov oziroma nji-
hovim izdajanjem. Včasih so
predstavniki podjetij njiho-
ve bolne delavce obiskovali
tudi na domu, zd^ pa je ta
praksa bolj kot ne izumrla.
Je pač tako, da v teh kriznih
časih tudi marsikateremu
kolektivu prija, če so delavci
v bolniški. Rešujemo vehke
probleme, namesto, da bi
male, pri koreninah.
JANEZ VEDENIK
Skorajda čudežni aparat
Gube, mozolji, celuUt, celo preobilni boki ali pas
venske mladenke in žene odslej ne bodo več problem, p
sedmimi leti so v Ameriki izumili medicinsko-kozniet
aparat, ki hitro in učinkovito odpravlja takšne tegobe, i
vsaj zatrjujejo strokovnjaki, letos pa je prodrl tudi na sio\
sko tržišče.
Čudež se imenuje mio-Uft in z električnimi impulzi de
na kožo in mišice, tako da jih aktivira. V ponedeljet
napravo začeli uporabljati tudi v kozmetičnem salonu
v Titovem Velenju. Predstavniki zahodnonemške \
Cosmomed, ki te aparate izdeluje, so lastnike Irisa, dru;
Mujadžič, hkrati tudi poučili o delu s takšnim aparatom,
zadeva ni od muh, smo se prepričali tudi sami, saj so r
našim obiskom uspeli neki stranki zmanjšati obseg sal
skoraj dva centimetra. Sicer pa so stranke navdušeno s|
jele novo pridobitev v salonu Iris in tako bo denimc
odpravljanje nadležnega selulita le težko dobiti prosti
min tja do septembra. NK Foto:
V SPOMIN
Milan
Kolar
Zadnjega maja 1990 smo
se na pokopališču v Mari-
boru poslovili od Milana
Kolarja, dolgoletnega di-
rektorja Gozdnega gospo-
darstva Celje in občana
Celja.
Milan Kolar je bil rojen
15. 8. 1929 v Mariboru. Tam
je preživel otroštvo in šola-
nje. Po opravljeni diplomi
na Gozdarski fakulteti
v Zagrebu je nekaj let delal
v mariborskem okolju, po-
tem pa ga je strokovna pot
pripeljala v Celje. Tu se je
zaposlil pri OLO - Upravi
za gozdarstvo - Celje, nato
pa je v začetku leta 1963
prišel v Gozdno gospodar-
stvo Celje. Tu se začenja
njegova vidna strokovna
pot. Opravljal je različne
dolžnosti na področju izko-
riščanja gozdov, tehničnem
in komercialnem področju.
V začetku leta 1972 je bil
izbran za direktorja Gozd-
nega gospodarstva Celje.
Na tej dolžnosti je potem
ostal neprekinjeno celih 18
let. To je tudi dalo pečat
njegovemu delu. Njegov
delež je vgrajen v vse do-
sežke Gozdnega gospodar-
stva Celje. Videnje tako pri
ohranjanju in razvoju goz-
dov, v opremljenosti za de-
lo, v delovnih razmerah za-
poslenih delavcev, v stop-
nji strokovne usposoblje-
nosti delavcev in uveljav-
ljanju humanih odnosov
v gozdarstvu. Simpatije lju-
di, tako gozdarskih stro-
kovnjakov, kakor tudi dru-
gih, si je pridobil s svojo
splošno in strokovno raz-
gledanostjo in predanostjo
delu. Svojega dela in zaslug
ni nikoli poveličeval, am-
pak je to vedno pojmoval
kot svojo vsakdanjo dolž-
nost. Bilje delaven, ustvar-
jalen, pri tem pa dosledno
pošten, značajen in srčno
dober. Delaven je bil tudi
izven svoje poklicne zadol-
žitve. Različne dolžnosti je
opravljal tako v KS Center
v Celju, kjer je bival, kakor
tudi v gozdarski organiza-
ciji Slovenije in določeno
obdobje tudi v organih go-
spodarske zbornice Jugo-
slavije.
Za uspešno delo je prejel
številna priznanja in odli-
kovanja, med temi tudi red
dela s srebrnim vencem.
Njegov lik in delo nam
bo zavezujoč spomin pri
našem bodočem delu!
mag. Pavle Kumer
Zlata matura
Minulo soboto so prazno-
vali 50-letnico mature nek-
danji dijaki celjske Gimnazi-
je; od 79 maturantov iz leta
1940, je danes živih še 42,
obletnice mature pa se je
udeležilo kar 31 gostov.
Maturantje celjske Gimna-
zije iz leta 1940 danes živijo
po vsem svetu, na srečanje
ob 50-letnici mature so prišli
iz Venezuele, Avstrije, Ceho-
slovaške, pa tudi iz Zagreba
in številnih slovenskih kra-
jev. V Gimnaziji jih je njg-
prej pozdravil zdajšnji rav-
natelj Jože Zupančič, v ime-
nu nekdanjih maturantov pa
je spregovoril prim. dr. Edo
Lakner. Delegacija maturan-
tov je obiskala tudi pokopa-
lišče in v spomin umrlim
vrstnikom ter ^ pokojnemu
dr. Vladimirju Čadežu polo-
žila šopek cvetja in prižgala
svečko.
Maturantje izpred petdese-
tih let so srečanje zaključili
v hotelu Celeia, kjer sta s
govorila še prof. dr. Ja
Lesničar in odvetnik Jt
Surina, nizali pa so spon
o svoji generaciji, ki je a
ne končala visokošolski
dij in delala oziroma še'
na najodgovornejših pol
jih sirom sveta. |
ZORAN VUDI
Foto: EDO EINSPIEI
Za cicibane od iutic
do računainiica
v pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bodo pri-
hodnji teden začeli vpisovati učence v oddelke podaljša-
nega bivanja in interesne dejavnosti za šolsko leto 1990/91.
Vpis bo potekal od ponedeljka, 11. junija, do petka, 15.
junija, med 10. in 12. uro ter popoldne med 14. in 16. uro.
Starši pa lahko svoje šolarje vključijo tudi v organizirano
prehrano, za katero bodo v Pionirskem domu poskrbeli
tudi avgusta.
V oddelke podaljšanega bivanja v Pionirskem domu
vpisujejo šolarje od 1. do 5. razreda, starši, kijih zanimajo
podrobnosti vpisa, pa lahko dodatne informacije dobijo
v upravi Pionirskega doma. Sicer pa so v Pionirskem
domu program interesnih dejavnosti za prihodnje šolsko
leto nekoliko razširili in prihodnji teden bodo vpisovali
učence v lutkovni kulturni abonma Ciciban, ki od septem-
bra naprej prinaša 8 predstav, ter lutkovno delavnico, ki jo
bo vodila priznana pedagoginja in lutkovna strokovr\jaki-
r\ja iz Ljubljane Jelena Sitar. V Pionirskem domu Cvetke
Jerinove bodo vpisovali učence v plesno gledališče, ki bo
tudi prihodroe šolsko leto gojilo sodobni ples in priprav-
ljalo plesne predstave, v baletni oddelek in plesno šolo
Tina, ki bo v Celju delovala po vzgledu ljubljanske Kazine
oziroma Urške.
Svojega šolarja lahko vpišete tudi v tečaje tujih jezikov
(angleščine in nemščine), v Pionirskem domu pa ponujajo
v svoji računalniški učilnici tudi začetno oziroma nadalje-
valno računalniško izobraževanje. I. s.
Prodali so Jelšingrad
Ali bo v Šmarju pri Jelšah raj za petičneže?
Pri graščini Jelšingrad na
robu Šmarja pri Jelšah,
opravljajo obširna zemelj-
ska dela. Kaj se dogaja, se
z zanimanjem sprašujejo ti-
sti, ki se vozijo mimo. Zdra-
vilišče iz Rogaške Slatine
pripravlja teren za primer-
no lego igralnih polj bodo-
čega golf centra, ki morajo
ustrezati mednarodnim me-
rilom. V soboto so na javni
dražbi prodali njihov Jel-
šingrad, ki bo del tega
centra.
Po končani naložbi bo tam
18 igralnih polj z vadbiščem.
Del hidromelioracijskih del
so opraviU, sicer pa namera-
vajo prve igralce golfa spre-
jeti jeseni 1991. Financiranje
del, ki jih izvajajo je zagotov-
ljeno, za dokončanje projek-
ta pa nameravajo povabiti
tudi zainteresirane tuje in
domače partnerje. Zato usta-
navljajo tudi golf klub. Vad-
bišče pripravljajo tudi v sa-
mi Rogaški Slatini, za hote-
lom Soča, ki naj bi bilo nared
že jeseni. Za Jelšingradom
bodo ob golf igriščih tudi ob-
jekti s športno opremo, go-
stinska ponudba, prodajalne
in klubski prostori.
Sobotno prodajo gradu
Jelšingrad so pogojih tako,
da bo postal sestavni del no-
ve športne ponudbe Zdravi-
hšča, ki bo kar na 60 hekta-
rih površin. Pogodbo o pro-
daji bosta obe pogodbeni
stranki, dosedanji lastnik
Zdravilišče in kupec, Djor-
dje Zečevič poslovnež iz tuji-
ne, ki je pred časom kupil in
že začel urejati grad Podčetr-
tek, sklenih v 15 dneh od
dražbe. Izvedeli smo, da je
bil grad s funkcionalnim
zemljiščem prodan po urad-
ni cenitvi, prenova gradu pa
mora biti končana do sredi-
ne leta 1992. Za skupno vo-
denje prihodnjega šmai^
ga športnega centra nan"
vata Zdravilišče in k"
Jelšingrada ustan"
v kratkem mešano pOy
V Zdravilišču menijo,
prodaja Jelšingrada po^l
la izgradnjo igrišča za g"
V Šmarju, tretji naJ.^
slovenski turistični regU
ko nastaja tretje sredic"'
fa v Sloveniji. ^,
BRANE JERA^
Darujte Icri!
v juniju bo nekaJ ^
jalskih akcij Rdečega ^
Slovenije tudi na nase"
močju. V Moziiju bo   ■
jalska akcija v sredo ifi
ja, v Nazarjih v četrte
junija, na Ljubnem
22. junija, zadnja jun^s "j
cija pa bo v torek 2b- i
v Radečah.

7. JUNIJ 1990 - STRAN 7 j
ft|a Celjskem že tretje
eto manj domačih gostov
pravijo, da je statistika!
aivečja laž na svetu. Vseeno
1 veija podatke upoštevati,
IS jih gledamo v celoti. Na
!^l4kem   turističnem   ob-
^ čiu smo v prvih štirih me-
znova zabeležili (že
leto zapored) padec
i^gvila nočitev domačih in
Lrast števila nočitev tujih
Jtov. Število domačih go-
^ovje n^bolj upadlo v Ce-
lju, Preboldu in Titovem Ve-
lenju ter celo v Rogaški Sla-
tini, izredno pa se je poveča-
lo število tujih gostov v La-
škem, na Dobrni, v Rogaški
Slatini in Žalcu. Zadovoljivi
so tudi rezultati v Sloven-
skih Konjicah. V naslednji
tabeli lahko primerjate in-
deksne podatke za letošnje
prve štiri mesece v primerja-
vi zenakim obdobjem lani.
Prvi štirje meseci v turiz-
mu po navadi ne d^ejo pra-
ve slike za kakšne dokončne
napovedi. V vsakem prime-
ru smo lahko na Celjskem
z rezultati zadovoljni, če jih
primerjamo s slovenskimi in
jugoslovanskimi. Ob tem pa
ne smemo pozabiti, da je
specifično za naša območje
to, da je največ nočitev
v zdraviliščih, kjer sezona
traja skozi vse leto. Padec
števila domačih gostov sku-
š^o nadomestiti s tujimi in
to jim z rahlo izjemo Podče-
trtka vsepovsod uspeva. Po-
sebno in pravzaprav najbolj
zanimivo pa je vprašanje do-
bička. Če vemo, da je dinar
v primerjavi z marko močno
precenjen, potem v bistvu
trenutno spet najbolj izgub-
ljajo tisti, ki imajo veliko tu-
jih gostov. Pomembna je tu-
di izvenpenzionska ponud-
ba, kjer domači gostje veči-
noma prednjačijo pred tuji-
mi. To pa je že stvar poseb-
nega kometnarja.
ZORAN VUDLER
JANEZ VEDENIK
CelianI pnri
udeleženci
maratona
v Blelu
Za letošnji lOO-kilometr-
ski maraton v Bielu/Bien-
nu v Švici v tem tednu se je
prijavilo nad 5 tisoč udele-
žencev iz vse Evrope in
drugih celin. Iz naše dežele
se že 32. maratona udeležu-
je organizirano petnajst
n^bolj zagnanih udeležen-
cev vsakoletnega Celjsko-
Logarskega maratona. Od-
borniki našega maratona,
ki bo letošnjo prvo septem-
barsko soboto že šestič po
vrsti, želijo v Bielu vzposta-
viti medmaratonsko sode-
lovanje. Njihova želja je, da
bi že letošnji Celjsko-Lo-
garski maraton postal med-
naroden. Tam si od izkuše-
nih prirediteljev namerava-
jo pridobiti tudi potrebne
nove izkušnje za organizi-
ranje našega maratona.
V Bielu bodo s tisoč pro-
spekti predstavili naš ma-
raton in tudi pokrajinske
lepote. Celjani so prvi jugo-
slovanski udeleženci biel-
skega maratona, ki je po
mednarodnem koledarju
med najtežavnejšimi
v Evropi. BJ
KOMENTIRAMO
Preboldske zdrahe
že lani pozimi smo opozar-
jali na problem preboldske-
ga kopališča, ki je brez dvo-
ma na eni izmed najlepših
točk v celjski regiji in hkrati
tudi eno izmed najstarejših
pri nas. Zob časa ga je začel
najedati, menjavali so se na-
jemniki, vsakdo pa je iz ob-
jekta hotel (po gostinski pla-
ti) iztržiti kar n^več in seve-
da brez posebnih vlaganj.
Predstavniki preboldske-
ga Partizana, kije lastnik ko-
pališča, so lani podpisali na-
jemno pogodbo s človekom,
kije obljubljal največ. Žal, je
spet šlo za ponesrečeno za-
devo (na katero smo opozar-
jali tudi v našem časniku).
Ko je bilo že zdavnaj jasno,
da bo treba poiskati novega
najemnika, so se prebudili
tudi vodilni pri Partizanu.
Naprej sta ponudbo, kije bi-
la podkrepljena tudi vsebin-
sko in razvojno, oddala Par-
tizanu dva mlada športnika,
Uroš Vidmajerin Sašo Govc.
Upravni odbor Partizana,
v katerem sedi tudi Uroš
Vidmajer, je ugotovil, da
njuna ponudba za razvoj pre-
boldskega kopališča ni pri-
merna. Po tistem se je javilo
še več ponudnikov in med
njimi so se odločili za dva, ki
sta po mnenju upravnega
odbora najprimernejša: Jože
Ocvirk in Miro Ilešinovič.
Oba sta kot natakarja zapo-
slena v Hmezadovem Go-
stinstvu. Očitno sta največ
obljubila in ponudila za ob-
stoj in seveda nadaljnji raz-
voj tega športno rekreacij-
skega objekta, poleg tega sta
domačina in verjetno se bo-
sta potrudila, da ju ljudje ne
bodo imeli v zobeh.
Ob vsem tem pa je povsem
jasno, da kopališče ni edini
športno rekreacijski objekt.
Precej jih je: od vzorno ure-
jenih igrišč za tenis do igriš-
ča za nogomet, ki ga pospe-
šeno urejajo. Napravljeni so
bili tudi finančni projekti
preboldskega športnega par-
ka, ki so na žalost temeljili
na sponzorstvu podjetij in fi-
nanciranju s strani telesno-
kulturne skupnosti. Vsi ti
projekti pa so se glede na tre-
nutni položaj gospodarstva
in glede na to, da so sisi že
odpisana stvar, sesuli v prah.
Še toliko prej pa zato, ker
tudi vodstvo Partizana Pre-
bold ni več enotno. Doseda-
nji predsednik Kristijan
Markovič se je odpovedal
predsedniški funkciii. Odpo-
vedi niso nikjer sprejeli, še
najmanj pa tam, kjer bi jo
lahko (na letni konferenci,
skupščini...). Občutek
imam, da so osebna neso-
glasja v kraju tako velika, da
jih ne bo zmogla niti peščica
tistih,iki še vztraja in si priza-
deva. Uradnih izjav noče
nihče dajati. Je pač vse pre-
več razočaranih, užaljenih,
ponižanih in po lastnih mne-
njih zaslužnih, pozabljenih
in zavrženih. Škoda, da seje
tudi tokrat pokazala sloven-
ska mentahteta.
JANEZ VEDENIK
Zadnja vest:
Kopališče v Preboldu bo-
do odprli 23. junija, ko bo
tudi velika zabavnoglasbena
prireditev z znanimi jugoslo-
vanskimi estradnimi umet-
niki. Najemnika kopališča
Ivaniševič in Ocvirk inten-
zivno urejata kopališče in
pripadajoče objekte.
Teden v znamenju kramarskega sejma
v ponedeljek se bo pričel že dvanaj-
jti celjski turistični teden, ki bo tra-
jildo sobote, 16. junija. Organizator
Kdna, Celjsko turistično društvo je
^tos pripravil pester program prire-
iitev, v petek in soboto pa bo na
lomšičevem trgu tudi kramarski
Kjem.
Turistični teden se bo začel v pone-
jeljek ob 17. uri s koncertom godbe na
pihala kulturnoumetniškega društva
liubečna, ki ga vodi Marjan Vrečar.
kot večina ostalih prireditev bo
M ta koncert na Tomšičevem trgu.
• prostorih Muzeja revolucije bodo
Jiprli r?2stavo likovnih del učencev
celjskih osnovnih šol. Tokratna tema
za mlade likovnike je Gradovi na Celj-
skem. Razstavo je pripravil Pionirski
dom Cvetke Jerinove, na otvoritvi pa
bodo nastopili učenci glasbene šole
Celje. V torek ob 20. uri bo v mestnem
parku koncert New Swing Quarteta,
v sredo ob 18. in 19. uri pa se bosta na
Tomšičevem trgu predstavila Celjska
folklorna skupina ZPD France Preše-
ren in Moški pevski zbor ter folklorna
skupina KUD Kajuh z Dobrne. Tudi
letos bodo v okviru Turističnega tedna
podelili priznanja Zlata vrtnica za naj-
lepše urejeno okolje. Med prireditva-
mi pa velja omeniti še koncert Celjske-
ga okteta, ki bo v četrtek pod celjskim
stropom v Pokrajinskem muzeju, v pe-
tek bo na Tomšičevem trgu nastopil
orkester Žabe, zvečer pa bo v Muzeju
revolucije še nastop plesne skupine
Igen. V petek in soboto bo Turška
mačka pripravila zabavo s plesom, ki
bo obakrat trajala do zgodnjih jutra-
njih ur.
V vseh gostinskih lokalih v Celju
bodo v dnevih turističnega tedna pri-
pravili posebno gostinsko ponudbo,
celjski gostinci se bodo pomerili v pri-
pravi golaža, pred Ljudsko restavraci-
jo pa bodo lahko obiskovalci vsak dan
okušali jedi iz kotla. Takšno ponudbo
pripravlj^o tudi v gostilni Ob Savinji.
JANEZ VEDENIK
Delovni AndražanI
VKS Andraž v žalski občini v teh dneh krajani pridno delajo,
ftisebno še to velja za krajane zaselka Sevčnik, kjer so prejšnji
Men že končali z asfaltiranjem odseka ceste dolge 700 m, v teh
-leh pa se že pripravljajo na drug odsek ceste v tem zaselku
™g tisoč m. Pri gradnji obeh cest krajani pomagajo z udcirni-
*«"n delom, kmetje so pomagali s prevozi s traktorji, precej pa
^ prispevali tudi v denarju. Del sredstev je primaknila tudi
•"^ša skupnost za komunalo in ceste v Žalcu, del denarja je tudi
C krajevnega samoprispevka. T.T.
Ud jeseni boljši signal
Zaključena je prva faza izgradnje televizijskega pretvornika
^Kalobju. Postavili so gradbeni objekt z instrumenti za nemo-
*io delovanje pretvornika in zgradili temelje 42-metrskega
^°lpa. Sredstva so združile krajevne skupnosti, pa tudi podjetja
■"obrtniki.
/ drugi fazi te pomembne naložbe - njen nosilec je krajevna
l^i^Pnsot Gorica pri Slivnici - bodo montirali mreže in stolp,
pestili antene, ozemljili celoten objekt in ga priključili na
j^^«rično omrežje ter namestili elektronske dele. TV Slovenija
prispevala vse potrebno za p)ojačanje signala obeh svojih
.gramov, na stolp pa nameravajo namestiti tudi koprsko, obe
febški in radijsko anteno, kar pa bodo morali financirati
"potniki. Pretvornik bo začel poskusno obratovati jeseni, ko
^^•^ga faza izgradnje zaključena.
slovenski poštarji na Resevno
, ,^esevni, 650 metrov visokem hribu nad Šentjurjem, bo
l>|,j,'^eljo 10. junija vseslovensko srečanje planinskih društev
rj,^, ^^idenje, tokrat že triindvajseto, prirejajo v celjskem Pla-
vzna društvu PTT. Slovesnost, ki se bo začela ob IL uri, bo
Porg "^^^nju 20-letnice dela društva in razvitja društvenega pra-
do ^^čina planincev bo prišla z vlakom, od železniške postaje
fiarri^^^inskega doma pa je dobro uro hoda. Nekateri planinci
Na r.^^^^Jo na pohode do sosednjih vrhov, drugi pa bodo rajali.
^ ^Polago bo priložnostni žig in izbor planinskega čtiva. bJ
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Jožefov hrib ok. leta 1905
Cerkev Sv. Jožefa, ki sojo celjski meščani zgradili (1680) v zahvalo svetniku, ker je
v mestu prenehala divjati kuga, je vse do razpada dvojne monarhije tvorila učinko-
vit arhitekturni zaključek kopastega griča vzhodno od Celja. Do srede prejšnjega
stoletja so meščani pobočje Jožefovega hriba uporabljali za pašo, potem pa so ga na
predlog Jožefa Wokauna zasadili s smrekami, ki so bolje uspevale kot v drugi
polovici 18. stol. zasajeni hrasti. To nam dokazuje tudi pričujoča fotografija, ko jo je
Johann Martin Lenz posnel z vrha Milavškega hriba. JANEZ CVIRN
Uspeb gimnazijk
Saša Mešel in Klavdija Ko-
ražija, dijakinji 4. letnika
celjske Gimnazije, sta si
z uspešnim sodelovanjem na
tekmovanjih iz francoskega
jezika pridobili pravico do
večdnevnega bivanja v Fran-
ciji na račun francoske vlade.
Klavdija Koražija je bila iz-
brana med štiri najboljše Jugo-
slovane, ki so pisali spis na do-
ločeno temo. Tekmovanje or-
ganizira Albance Frangaise iz
Pariza v dvajsetih evropskih
državah. V Jugoslaviji poteka
v vsakem glavnem mestu,
v Pcirizu pa nato izberejo 4 na-
grajence. Klavdija Koražija se
je odločila za spis na temo Če-
mu služi učerye tujih jezikov,
za nagrado pa je dobila deset-
dnevno bivanje v Parizu.
Saša Mešel pa se je v Maribo-
ru udeležila tekmovanja iz poz-
navanja francoske pokrajine
Bretanje, ki ga organizira pe-
dagoška služba pri francoski
ambasadi na vseh področjih,
kjer deluje francoski lektor.
Saša Mešel je pokazala veliko
znanja, zato je za nagrado pre-
jela štirinajstdnevno bivanje
v Franciji, od tega sedem dni
v Bretaryi in sedem v Parizu.
Obe dijakinji poučuje fran-
coščino profesor Slavko
Deržek.
N. G.
8. STRAN - 7. JUNIJ 1990

Veterinarii napovedujejo štrajk
Pogovor s članom stavkovnega odbora cellskega zavoda za živinorejo In veterinarstvo mag. Jožetom Paltierjem
Slovenski veterinarji so
že pred leti opozarjali na
nemogoče razmere in grozi-
li s splošno stavko. Ker je
družba prisluhnila njiho-
vim zahtevam, grožnje niso
uresničili. Bo znala prisluh-
niti zahtevam veterinarjev
tudi v tem trenutku ali bo-
mo priča prvemu povojne-
mu štrajku veterinarjev?
Kaj je veterinarje sploh
prignalo do tega, da rešujejo
probleme na tak in ne na
drugačen način - to so vpra-
šanja, ki jih zastavljamo na-
mestniku predsednika os-
novne organizacije sindikata
delovnih enot veterinarska
postna in živinoreja ter čla-
nu stavkovnega odbora za-
voda v Celju mag. veterine
Jožetu Pajtlerju.
J.Pajtler: »O prekinitvi
dela smo začeli veterinaiji
razmišljati predvsem zaradi
nizkih osebnih dohodkov in
slabega materialnega položa-
ja zavodov. Ob vsakoletnih
bilancah smo ugotavljah, da
imamo dobre rezultate, ker
pa smo se držali pravila, da
najprej poravnamo obvezno-
sti in razdelimo tisto, kar
ostane, so bile plače vseskozi
nizke. V našem zavodu, ki
poleg Celjskega pokriva še
Zasavje, je 91 delavcev, od
tega 46 diplomiranih veteri-
narjev in 6 diplomiranih
agronomov, torej preko 50
ljudi z visoko izobrazbo.
Osebni dohodki se gibljejo
v protivrednosti 750 do 900
mark, kar se nam glede na
izobrazbeno strukturo ne zdi
primerno. Primerjali smo jih
s plačami zdravnikov na
Celjskem. Po naših podatkih
se številke vrtijo okrog 8 ti-
soč din, zdaj so jih povečali
še za 10 ah 11 odstotkov. Viš-
ji je npr. tudi povprečni do-
hodek v Cinkarni in klavni-
ci. Če to primerjamo z našo
izobrazbeno strukturo ter
pogoji dela, potem menim,
da so naše zahteve po višjih
dohodkih upravičene. Poleg
osebnih dohodkov so tu še
druge stvari: čeprav je del
naše dejavnosti posebnega
družbenega pomena, smo
obremenjeni kot gospodar-
stvo, nimamo znanih in traj-
nih virov financiranja, neza-
dovoljni smo z delom po-
slovne skupnosti, nerešeno
ostaja vprašanje in financira-
nje dežurne službe. Skratka,
cel kup stvari, ki jih bo konč-
no treba razrešiti, in če nam
družba ne bo prisluhnila, bo-
mo štrajk tudi izpeljali.«
»So razmere na področju
veterine ogledalo stanja
v kmetijstvu ali gre po vaši
oceni bolj za neurejene raz-
mere znotraj same dejav-
nosti?«
J.Pajtler: »Razmere v ve-
terini so gotovo odraz raz-
mer v kmetijstvu nasploh,
vendar se mi zdi, da so se
razmere v naši dejavnosti
v zadnjih letih bolj poslabša-
le kot v ostalih delih kmetij-
stva.«
»V vašem zavodu ste usta-
novili stavkovni odbor, pre-
cej glasni so tudi veterinar-
ji v Novem mestu. Kakšne
so vaše zahteve?«
J. Pajtler: »Naše zahteve
so jasne: veterinar s strokov-
nim izpitom mora za 182 ur
dela prejemati protivrednost
1200 mark, za uro stalne pri-
pravljenosti, torej med de-
žurstvom, pa zahtevamo 20
odstotkov od režijske ure.
Nadalje zahtevamo zmanjša-
nje davkov in prispevkov.«
»Prej ste dejali, da sodi
del vaše dejavnosti po zako-
nu med dejavnosti posebne-
ga družbenega pomena. Kaj
vse sodi med te storitve?«
J.Pajtler: »Sem sodi zati-
ranje živalskih kužnih bolez-
ni, nadzor nad prometom
z živalmi in proizvodnjo živil
živalskega izvora. To so stva-
ri, pomembne za zdravje lju-
di in živali, zato bi jih morali
tudi skupaj financirati.«
»Zakaj se zavzemate za
to, da bi vašo dejavnost
uvrstili med negospodarske
dejavnosti?«
J. Pajtler: »To zahtevamo
predvsem zaradi načina ob-
davčevanja. Če bi bih nego-
spodarska dejavnost, bi ime-
li za 11 do 13 odstotkov nižje
davke in prispevke.«
»Kaj menite o očitku, da
so sedaiiji zavodi predragi
in da bi jih bilo treba raci-
onalneje organizirati?«
J.Pajtler: »Tega ne zani-
kamo, vendar nas jev takšno
organizacijo prisihl zakon.
Tudi nekateri v naših vrstah
menijo, da smo bili pred leti,
ko so bile posamezne enote,
cenejši, vendar - kot sem de-
jal - takšnega načina ogani-
ziranja si nismo izmislili sa-
mi. Res je tudi, da dobimo
precej denarja, vendar ga
v obliki davkov in prispev-
kov tri ali štiri petine vr-
nemo.«
»Največ izgube imate
z dežurno službo. Logično bi
bilo, da bi zakonodajalec
zagotovil pogoje za izvaja-
nje zakona, v resnici dejav-
nost financirajo porabniki,
kako pa je s prispevki
občin?«
J. Pajtler: »Dežurstva so
obvezna in naši ljudje delajo
po 16, 17 ur, vehko je teren-
skega dela, za marsikoga je
to tudi po 90 ur dodatnega
dela. V osnove za bolniji,
dopuste nam štejejo le 5*1
ur, tako da ljudje so pJf i
šani. Kar tiče denarja i'
sameznih občin - do^^
bro krijejo stroške v 2^ ^
ju, na Celjskem pa v obot*
Celje, Žalec in Laško, f
za to vsako leto pq
prosjačimo.«
»Poslušna vodstvena
ta je po mnenju nekateri!
ma prispevala k std^.
razmeram. Kakšno 1«;'
stališče?« ^»
J. Pajtler: »Del krivci«
razmere v veterinarstvi
gotovo tudi na naši strj,
Menim, da smo bili vsa?
premalo agresivni, prgJ
smo govorih in postavij
zahteve, naj se stvari ure^
Zato pa smo trdno odlo^^
da se mora veterini doW
mesto in vloga v družbi, j
vzemamo se za organizira,
posebnega odbora veterim
jev znotraj sindikata; tepf
so v naših vrstah mnei
o tem deljena, pa mislim
bi lahko na ta način dol
pomoč in nasvete za rešei
nje naših problemov.«
»Kakšno pa je mnenje i
terinarjev zasebni deii
nosti?«
J.Pajtler: »O tem smoi
hko razpravljah in bi lah
ocenil, da večina veterin
jev podpira zamisel o zasi
ni veterinarski praksi. V(
dar pa morajo za zasebni
družbeni sektor veljati en;
kriteriji.«      irenABA
Arnovsifi gozd med dvema ognjema
Obrtniki žellio obrtno cono, Hmezad center Industrijskih prodajaln, krajani Arje vasi pa svoj gozd In zemljišča
Ideja o gradnji obrtne cone
je v žalski občini stara že ne-
kaj let. V kislo jabolko so ne-
kajkrat zagrizle prejšnje vla-
de, vendar brez uspeha. Pred
dnevi je šel v javno razpravo
osnutek zazidalnega načrta,
ki predvideva gradnjo obrtne
cone v Arnovskem gozdu
v krajevni skupnosti Petrov-
če. Poleg obrtne cone naj bi
tam zrasel tudi center indu-
strijskih prodajaln, za vse
skupaj bi v končni fazi potre-
bovali okrog 33 hektarov po-
vršin. Temu pa ostro naspro-
tujejo krajani Arje vasi.
Obrtniki bodo šli
drugam
Na obrtnem združenju v Žal-
cu pravijo, daje Arnovski gozd
ena zadnjih možnih lokacij
v žalski občini, kjer bi lahko
uredili prostor za potrebe obrt-
nikov. Večina obrtnikov, ki se
ukvarja s proizvodno dejav-
nostjo, je utesnjena v mestnih
in vaških okoljih.
»Že večkrat doslej smo po-
skušali urediti obrtno cono,
vendar nismo uspeli, pred-
vsem zaradi varovanja prve ka-
tegorije kmetijskih zemljišč.
varovanja podtalnice, dve lo-
kaciji sta bili predvideni na re-
zervatu talne vode in soglasja
nismo dobili, nekaj Je bilo tudi
političnih razlogov,« je pojas-
njeval tajnik obrtnega združe-
nja Danilo Basle. V Arnov-
skem gozdu želijo zdaj ponudi-
ti prostor bodočim investitor-
jem, prostor bi bil namenjen
predvsem razvoju proizvodne
obrti, ki v žalski občini naza-
duje. Podatki v zadnjih 29 me-
secih kažejo, da so s proizvod-
no obrtjo začeli na novo samo
trije obrtniki. Če v žadski obči-
ni ne bodo uspeh urediti pro-
stora, se bojijo, da bodo obrtni-
ki odšli v druge občine, tja,
kjer jim bodo lahko ponudili
prostor za razvoj dejavnosti.
Na obrtnem združenju pravijo,
da je med obrtniki veliko zani-
manja za obrtno cono, v konč-
ni fazi pa bi v tej coni lahko
odprli okrog 300 novih delov-
nih mest. Danilo Basle nadalje
trdi, da so pri pripravi osnutka
zazidalnega načrta imeli velik
posluh za okolje. »Ogledali
smo si podobne centre drugod,
tam so razmere veliko slabše
kot bi bile v naši coni. Drugod
namreč nimajo varovalnih pa-
sov, narejeni so goloseki, v na-
ši coni pa bi ohranili vsaj četr-
tino gozda. Tudi z lastniki goz-
da in zemljišč smo se priprav-
ljeni pošteno pogovarjati. Po-
nujamo tri možnosti: prva je
zamenjava gozda in zemljišča,
druga možnost je odkup po
tržnih cenah in tretje, kar po-
nujamo, je vlaganje teh zem-
ljišč ali gozda v nova podjetja
v obliki delnic. Lastniki ne bi
bili oškodovani, ponujamo jim
dolgoročni profit,« pravi Dani-
lo Basle.
Center industrijsicih
prodajain
Arnovski gozd je zanimiv tu-
di za poslovni sistem Hmezad.
Po besedah vršilca dolžnosti
podpredsednika za razvoj po-
slovnega sistema Toneta Pet-
ka bi na tem območju zgradili
center industrijskih prodajaln,
kjer bi na enem mestu združili
ponudbo podjetij iz celjskega,
pa tudi širšega slovenskega
prostora. Zanimanje podjetij Je
veliko, obenem pa bi ponudbo
dopolniU še z živih, drogerijo,
turističnim in bančnim servi-
som, gostinsko dejavnostjo,
zasebnimi prodajalnami in sto-
ritveno dejavnostjo. »Lokacija
je za nas zanimiva, tudi pro-
metna frekvenca je na tem ob-
močju velika,« pravi Petek. Si-
cer pa bi center gradili posto-
poma, v začetku bi potrebovali
le kakšne tri hektare gozda.
V Hmezadu pravijo, da so se
z lastniki doslej pogovarjali le
posredno, večino razgovorov
je opravil sklad stavbnih zem-
ljišč, lastnikom pa ponuj^o
podobne možnosti kot na obrt-
nem združenju. »Odgovor na
pripombe krajanov okrog eko-
logije mora po moje dati stro-
ka, glede lastništva pa menim,
da gre bolj za problem naveza-
nosti kot pa za ekonomsko in
socialno vprašanje, vsekakor
pa bo treba probleme reševati
človeško. Če krajani ne bodo
soglašali z gradnjo v Arnov-
skem gozdu, potem bomo od
tega projekta, kjer mi vidimo
poleg dobre ponudbe še sto
novih delovnih mest, odstopi-
li,« zatrjuje Tone Petek.
OIcrog 40 iastnilcov
Načrt izgradnje v Arnov-
skem gozdu so izdelali delavci
Zavoda za urbanizem Velenje,
vso koordinacijo pa so vodili
na Zavodu za planiranje v Žal-
cu. Programske zasnove je iz-
delal Razvojni center v Celju,
delavci zavoda za planiranje pa
so iskali vsa potrebna soglasja.
»Soglasja je bilo treba iskati
pri petnajstih organizacijah in
ustanovah, povsod smo dobili
pozitivna mnenja, s tem, da so
navedeni pogoji, kijih bo treba
izpolnjevati,« pravi direktor
zavoda v Žalcu Stane Lesjak.
Posebne pogoje postavljajo
gozdarji. »Že leta 85 so soglaša-
li s pozidavo gozda v tako ime-
novanem dolgoročnem planu,
kasneje so pozidavo zavrnili,
zdaj spet soglašajo in zahteva-
jo izpolnjevanje določenih po-
gojev,« pravi Lesjak. »Ob novi
avtocesti, ki bo potekala mimo
Arnovskega gozda, moramo
ohraniti 60 metrov zaščitnega
pasu, ob južni cesti zahtevajo
40-metrski zeleni pas, prav ta-
ko bi morali pogozditi odcep
na zahodni strani. Prepričan
sem, da ni bojazni zaradi varo-
vanja okolja- Je pa to prvi pri-
mer, ko v občini izdelujemo
prostorski izvedbeni akt v smi-
slu ponudbe prostora bodočim
investitorjem,« meni Lesjak.
Direktor zavoda za planiranje
nadalje pojasnjuje, da bo v Ar-
novskem gozdu dovoljeno vse,
razen tistega kar negativno
vpliva na okolje. Poleg obrtne
cone in centra industrijskih
prodajaln bo v Arnovskem
gozdu še okrog šest objektov,
last sklada stavbnih zemljišč,
kjer porabniki še niso znani.
Celotno območje bi v končni
fazi obsegalo 33 hektarov, po-
lovica zemljišč je namenjena
obrtni dejavnosti, ostalo za
center industrijskih prod^aln
in sklad stavbnih zemljišč.
Krajani odločno proti
Osnutek zazidalnega načrta
bo v javni razpravi do 16. juni-
ja, preden bodo dokončni da
ali ne rekli poslanci v občin-
skem parlamentu, bo Arnov-
ski gozd vsaj dvakrat na mizi
članov izvršnega sveta. Zami-
sli o izgradnji obrtne cone in
regijskega centra industrijskih
prodajaln pa že na samem za-
četku ostro nasprotujejo kraja-
ni Arje vasi. Minuli teden so
organizirali zbor krajanov, po
zaključku redakcije je bil v to-
rek še svet krajevne skupnosti.
In kakšne so pripombe kraja-
nov? Predsednik vaškega sve-
ta Aija vas Franc Domitrovič
meni, da je stroka sicer delo
dobro opravila, vendar je loka-
cija neprimerna, ker bi uničili
preveč gozda. Po njegovem
mnenju se v žalski občini zapi-
rajo vrata nekaterih podjetij in
na teh lokacijah bi obrtniki
lahko opravljali svojo de
nost. Metoda Uranjek pr
da vse ogorčenje krajanov i
ra iz dejstva, da se o arr
skem gozdu sploh razpra\
čeprav so kmetje jasno pc
dali, da gozda in zemljišč
dajo. Zato zahtevajo ustav
postopka, ohraniti je treba i
ko drevo, obrtniki pa naj ii
ristijo hmelj ske sušilnice
npr. Zaloško gorico. proti
diranju gozda pa so kr^j
predvsem zaradi slabih iz
šenj z Juteksom in po nji
vem bi bila odstranjena še2
nja ovira, ki vsaj delno prei
čuje širjenje smradu iz te
varne. Ivan Uranjek je bolj
temu velikemu projektu
klonjen manjšemu gostins
mu lokalu, po večjih naku
pa ljudje lahko gredo v U
Ijano ali Maribor. Tudi šte'
novih delovnih mest se mu
preveč optimistično. Bral
Arzenšek, lastnik dela gc
pa je menil, da kot kmet po
buje zemljišča in gozd, je2
nad tem, da načrtujejo sti
brez vednosti krajanov, P"
vsega pa bi se močno pov
promet skozi Arjo vas. Na z
ru krajanov je novi župan
lan Dobnik krajanom sicer
jal, da bodo poskušali tov«
promet preusmeriti na obv
nico, toda slabe izkušnje
preteklosti so naredile svoj*
IRENABA
Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam
v tem trenutku obrestujejo vloge v
HRANILNO KREDITNI SLUŽBI
AGRINE V ŽALCU
- vloge na vpogled 33% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
- vezave nad 3 mesece    35% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
- vezave nad 6 mesecev  37% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
Varčevalci, dobri gospodarji,
vabljeni v Blagovnico AGRINE v Žalcu.

7. JUNIJ 1990 - STRAN 9^
žineda v republiški nogometni ligi
^Toiu republiške nogometne lige so
73 ekipe s celjskega območja dose-
nadvse razveseljivi rezultati. To še
jf'Lj velja za ekipi Elkroja in Parti-
f\ Hmezad Žalec, ki se borita za ob-
pil v ligi ali vsaj za sodelovanje
' nrebitnil* ločenih republiških ligah,
^partiza" hmezad je doma gladko 4:0
, ravil elan iz novega mesta in si moč-
izboljšal možnosti, da ob ugodnem
v zadnjih dveh kolih nadoknadi
1 izgubljeno in ostane med najboljši-
'"^ rikroj iz mozirja je v novi gorici
etil vozila, s^j jih je premagal 2:3,
rezultatom je izgubil v gosteh ste-
s stol virtusom, medtem ko je ve-
rudar v domžalah gladko s 0:3
" vil domačine. dve koli pred kon-
venstva je velenjski rudar s štiri-
. -crami zaostanka za vodečo izolo na
hr'gem mestu, 7. je steklar. 9. elkroj in
11. partizan hmezad. kako ogorčen boj
bo še v zadnjih dveh kolih kaže podatek,
da so med 6. in 13. ekipo samo štiri točke
razlike! torej bo nekaj igrala tudi športna
sreča in razlika v golih, ki pa so si jo
v zadnji tekmi močno izboljšali prav žal-
čani. predzadnje kolo bo 9. junija: ve-
lenjski rudar doma pričakuje vodečo iz-
olo, žalski partizan hmezad gostuje v tr-
bovljah pri rudaiju, medtem ko bo derbi
v rogaški slatini med steklarjem in el-
kroj em.
Končano je prvenstvo v vzhodni ob-
močni nogometni ligi. v zadnjem kolu je
ingrad kladivar izgubil v slovenskih
konjicah z dravinjo 2:1, era šmartno
pa v gosteh z beltinko 6:2. končni vrstni
red: zmagala je nafta, kije zbrala 32 točk,
2. je i. kladivar 28, 3. dravinja 27 in zad-
nja era šmartno 10 točk. splošna oce-
na: i. kladivar je glede na lansko veliko
naložbo v igralce in trenerja dosegel
manj kot je načrtoval, dravinja je znova
dokazala, da je moštvo presenečenj, saj
igra v spomladanskem delu mnogo bolje
kot v jesenskem, povsem pa je razočarala
era šmartno, ki je že bila celo republi-
ški prvak. kam bo kdo napredoval ali
nazadoval pa bo znano po dokončnem
sprejemu novega tekmovalnega sistema
v republiki sloveniji.
v ljubljani je bil finalni turnir pionir-
skega in kadetskega slovenskega nogo-
meta, kjer je nastopilo več kot 250 pionir-
jev. v obeh konkurencah so prijetno pre-
senetili predstavniki celja, saj so dvakrat
osvojili 2. mesto, kar je dokaz, da se
z mladimi v celju dobro dela. pri pionir-
jih so celjani v finalu izgubili z ljubljano
4:2, pri kadetih pa prav tako s predstavni-
ki ljubljane 2:0. v soboto bo v t. velenju
še finale ššd v nogometu.    t. vrabl
Mladi atleti
«finalu?
ad kladivar je med ted-
nom organiziral finale re-
publiškega ekipnega atlet-
skega prvenstva za mladin-
ske kategorije. kljub temu,
(ia so nekatere mlade celj-
ske atletinje okrepile ljub-
ljanske klube, so celjani
osvojili drugo mesto
v obeh konkurencah.
tako pri mladincih kot
pri mladinkah je zmagal
tam pred kladivarjem. po-
leg zmagovalcev bodo v fi-
n^u jugoslovanskega pr-
venstva nastopili še mla-
dinci in mladinke kladi-
varja.
med posamezniki v celj-
skih ekipah velja omeniti
mira kocuvana za 10,6 na
loom in za 51,6 na 400m
z ovirami, ter renato stra-
šek, ki je z 58,18 m v metu
kopja vrgla nov državni
mladinski rekord, pa še pi-
onirko matejo bizjak, ki je
dosegla republiški pionir-
ski rekord v skoku v dalja-
'  -5,59 m.
j. kuzma
Velik uspeh mladega pilota
Erazem Poluinik, član Top Flylng Teama, preletel z Jadralnim
letalom 505 kilometrov
Mlademu celjskemu pilotu
Erazmu Polutniku je prejšnji
teden uspel izreden podvig.
Z jadralnim letalom DG 100
Elan je preletel razdaljo 505
kilometrov. Na prelet iz Celja
je 30. maja odšlo več tekmo-
valcev, a so vsi razen Erazma
ostali na pol ali še manj poti.
Edino Erazmu Polutniku je
v času od 10.48 do 17.05 uspel
diamantni prelet iz Celja pre-
ko Podkorena, Bellevua in
Kranjske.eore nazaj v Celje.
razdalja, ki jo je v preletu
premagal, je izjemna, dosežek
pa sodi v nadaljevanje uspešne
sezone celjskih jadralnih letal-
cev. hkrati je to velik uspeh
top flying teama, nove, prve
tovrstno organizirane ekipe pi-
lotov v jugoslaviji. ustanovili
so jo lani v aero klubu celje,
najuspešnejšem klubu v jugo-
slaviji v lanskem letu, nekateri
člani tega kluba in aero kluba
slovenske konjice. erazem
polutnik je tretji pilot te ekipe,
ki skuša zagotavljati tekmoval-
cem približno enake pogoje
dela kot jih imajo drugod. zato
tudi ni presenetljiv njihov mo-
to: »danes prvi v sloveniji, ju-
tri prvi v evropi.«
erazem polutnik, rojen leta
1972, je dijak četrtega letnika
srednje naravoslovne matema-
tične šole v celju. sodi med
vsestransko uspešne mladeni-
če, saj se je pred letenjem
uspešno ukvarjal tudi s plava-
njem in dosegel drugo rhesto
na državnem prvenstvu. poleg
tega je tudi republiški prvak iz
tekmovanja matematikov. le-
tos prvič tekmuje kot pilot in
vse kaže, da so v top flying
teamu ekipo res premišljeno
sestavili. poleg erazma v njej
tekmujeta še bogdan lilija, ki
je bil že leta 1980 proglašen za
najboljšega jadralnega pilota
v jugoslaviji, nato pa vrsto let
dosegal najvišje rezultate ter
uroš kočevar, najmlajši pilot
z diamantnim c v jugoslaviji.
ekipo vodita poklicna pilota:
peter ravnak kot organizacij-
ski vodja in vladimir kočevar
kot vodja zemeljskih ekip in
strokovni svetovalec tekmo-
valcev, kije največkrat v jugo-
slaviji preletel diamantno raz-
daljo 500 kilometrov z jadral-
nim letalom. med te najuspeš-
nejše pilote se je sedaj uvrstil
tudi erazem polutnik.
mbp
Vladimir Kočevar, član
Aero kluba Celje, trenutno že
enajst let zaposlen kot kape-
tan inštruktor pri Adria Ar-
ways: »Takrat, ko smo se po-
dali pod sinje .nebo, je bilo
vreme solidno. Žal pa je meni,
Slavku Lakoviču in Petru Ga-
leši kasnejše poslabšanje vre-
mena onemogočilo izpolnitev
zastavljenega cilja, ki pa ga je
spretno izkoristil nadvse na-
darjeni Erazem Polutnik, ki
je dobesedno ušel nevihti in
dosegel prelet 505 km. Mi smo
morali zaradi nevihte pred-
časno pristati v Celju. Polut-
nik je tako izpolnil drugi dia-
mant za srebrno značko, do
kompleta mu še manjka vi-
šinski dvig do oz. nad pet ti-
soč metrov. Prepričan sem, da
bo to še letos zmogel.«
Rešitev vidijo v
reorganizaciji lige
Rokometno prvenstvo v II.
"ttni rokometni ligi je kon-
'mo. po pričakovanju so
f^ili prvo mesto igralci
i^raturista iz Umaga in s tem
postali novi člani prve zvezne
"5« Celjanom ni uspel veliki
"■cl. kljub izrednem spomla-
wnskem uspehu, od 13 sre-
^ so zmagali 12 krat, so
"stali ob koncu drugi z zao-
»ankom dveh točk.
i dni smo jih obiskali.
'mci imajo prosto. odmor so
l^^služili, kajti v zadnjih me-
so pod taktirko novega
";"eria zorka zdenka delali
™no m marljivo. zato je nje-
ocena naslednja:
»aero celje ima danes ekipo,
s katero lahko znova, seveda
v novi sezoni 1990/91 stopi ena-
kovredno v boj za ponovni
vstop v prvo ligo. to je mlada
ekipa, ki bo ob vrnitvi nekate-
rih igralcev iz jla še popol-
nejša. pomladi smo delali zelo
dobro in tako bomo tudi nada-
bevali v naslednjih mesecih.
se prej pa moramo počakati na
odločitev rokometne zveze
jugoslavije, ki nudi nov, spre-
menjen način tekmovanja.
morda se nam bodo le odprla
vrata za vstop med najboljše.«
v celjski ekipi bo prišlo do
sprememb. o tem nam je ne-
kaj več povedal tehnični sekre-
tar kluba vlado privšek, ki
nam je natrosil zadnje novice:
»čakamo na odločitev roko-
metne zveze. če bodo pristali
na delitev prve lige v dve sku-
pini, potem imamo tudi mi kot
drugouvrščeni možnost sode-
lovanja. v tem primeru v ekipi
ne bi prišlo do večjih spre-
memb. adam jašarevič in vra-
tar burgič, pa sta sporazumno
dobila dovoljenje za odhod iz
ekipe. še naprej pa bosta osta-
la med nami silvijo ivandija in
odlični krožni igralec menih.
j. kuzma
^otovljani v vse
m\ tormi
' niki iz gotovelj so se
injih tekmah v soboto
!joru in v nedeljo na hi-
y'u stožice v ljubljani
'1 najbolje do sedaj v le-
^ezoni. za pokal slove-
preskakovanju ovir so
drugi letošnji tekmi
■ nkurenci seniorjev naj-
tomaž laufer iz kk go-
j^a lotosu, druga je bila
: ,, urobnič na esteri iz kk
.;''^fia, tretji pa matjaž čik
kr;';^'jži na wembleyu iz kk
s prp p^rka. aleš pevec je bil
ssik kobilo sedmi,
v pf,!" uvrstitev pa si obeta
r«jj3^dnje, ko bo njegova sta-
i^rava^ boljša kobila zopet
pr^jf^o sta se odrezala dan
vmj.f^^lovenskem prvenstvu
ija,^. '^oru za mladince gotov-
novj^nej lipnik in maja
Sgnvv-^^^dla sta prvo in
'^'^nlL^^to- končni red v tej
lWr^^^'^ bo znan v nedeljo
''^itelri?^^'^"' ko bo še drugi
^%ri^^^^ prvaka slovenije
^'^ski konkurenci.
vz
Lepo je bilo v Žalcu
Tako so dejali mladi, ki so
se minuli konec tedna srečali
v Žalcu na 22. republiških
igrah učencev osnovnih šol
s prilagojenim programom.
Nastopilo jih je več kot 200 iz
33 osnovnih šol Slovenije, ki
so se pomerili v atletiki, pi-
onirji v nogometu in pionirke
v rokometu.
največ uspeha vseekipno so
imeli mladi iz mariborskega
območja, iz celjskega pa so se
uvrstili na peto mesto. za celj-
sko obnaočje so nastopili učen-
ci iz os bratov simončič iz
rogaške slatine, ivanke ura-
njek iz celja, xiv. divizije ti-
tovo velenje, pohorskega
odreda iz slovenskih koryic,
dušana poženela iz laškega in
oš ljube mikuš iz žalca, ki je
bila tudi organizator iger.
v nogometu so pionirji iz celj-
skega zasedli tretje mesto,
v rokometu pa pionirke prav
tako tretje. v atletiki so bili pi-
onirji iz celjskega šesti, pionir-
ke pa četrte.
ob 22. športnih igrah so pri-
pravili tudi likovni natečaj.
prispelo je 177 likovnih del iz
27. slovenskih osnovnih šol
s prilagojenim programom, na-
grajenih pa je bilo enajst učen-
cev oš. iz celjskega območja
so nagrade prejeli darinka art
in grega brezlan iz oš ivanke
uranjek iz celja, dejan part iz
oš xiv. divizije iz t. velenja,
mateja slemenšek iz oš po-
horski odred iz slovenskih ko-
njic in jasmin lisančič iz oš
ljube mikuš iz žalca.
tone tavčar
Start pionirjev na 1200 metrov.
Foto: Edi Masnec
NA KRATKO
Strelci v Hrastniku
na strelišču v hrastniku je bilo
meddruštveno tekmovanje
z zračnim orožjem, kjer so nasto-
pili tudi predstavniki sd d. po-
ženel iz rečice pri laškem. na-
stopilo je šest ekip v dveh disci-
plinah. ekipno s pištolo so zma-
gali predstavniki sd d. poženel
rečica pri laškem v postavi
ksenija maček, valerija kufner
in vinko lavrinc. med posamez-
niki je bil vinko lavrinc drugi,
ksenija maček pa tretja.
Uspešen začetek
Uroša Hočevarja
na letališču v murski soboti se
je prejšnji teden začelo letošnje
republiško prvenstvo v jadral-
nem letenju, kjer nastopa 33 čla-
nov in 12 mladincev, med njimi
tudi šesterica članov aero kluba
iz celja. presenetljivo je po pr-
vem tekmovalnem dnevu pove-
del mladi celjan uroš kočevar,
ki je zmagal med člani in mladin-
ci. vsi so leteli v trikotniku mur-
ska sobota-ptuj-varaždin-mur-
ska sobota (dvakrat) v dolžini
200 km. med člani so celjani do-
segli naslednje uvrstitve: vodi
uroš kočevar, ki je preletel 147
km in zbral (496 točk), 3. tomaž
berginc 150 km (466 točk), 4. pe-
ter goleša 127 km (427 točk), 19.
teodor mimik 114 km (350), 20.
bogdan lilija 100 km (316) in 29.
erazem polutnik 69 km (218).
v mladinski konkurenci je pove-
del uroš kočevar iz celja pred
klubskimi prijatelji 2. peter ga-
leša, 6. teodor mimik in 10. era-
zem polutnik. s tekmovanjem so
nameravali nadaljevati v soboto
in nedeljo, vendar sta bila oba
dneva izredno neprimerna za ja-
dralno letenje. najboljši z repu-
bliškega prvenstva bodo že pri-
hodnji mesec nastopili na držav-
nem prvenstvu v vršcu, ki bo
služilo tudi kot kvalifikacija za
vstop v državno reprezentanco.
iz celja sta si udeležbo že zagoto-
vila lanski prvak žan pižorn in
državni reprezentant franc pe-
perko, dva pa bodo izbrali v mur-
ski soboti.
tv
Dva državna rekorda
v Matkah
člani prizadevne lokostrelske
sekcije pri partizanu v matkah
v žalski občini so pripravili dru-
go tekmovanje za pokal matk
v streljanju z loki. lepe priredi-
tve se je udeležilo kar 30 loko-
strelcev iz vse slovenije, prehod-
ni pokal pa je osvojil vlado sitar
iz šenčurja, ki je v disciplini
compaund pri članih dosegel
nov državni rekord z 885 krogi.
državni rekord je dosegel tudi
marjan podržaj iz šenčurja v ka-
tegoriji prosto člani s 859 krogi.
pri članicah je zmagala ksenija
podržaj iz šenčuija 785 krogov
in med člani »instinktivno« voj-
ko čolnar pred žaretom krajn-
cem, oba gornji grad (718, 669).
uspešni so bili tudi domači tek-
movalci, saj so osvojili naslednja
mesta: 7. roman zupane, 8. šte-
fan horvat in 10. bojan vedenik.
Mali nogomet
v Šoštanlu
v šoštanju bodo tudi letos pri-
pravili tradicionalni turnir v ma-
lem nogometu, ki ga organizirata
partizan šoštanj in časopisna hi-
ša večemje novosti iz beograda.
turnir bo od 14. do 17. junija na
igrišču v šoštanju. prvak bo do-
bil pokal večemjih novosti in va-
bilo za sodelovanje na turnirju za
prvaka jugoslavije. prijave spre-
jema nino ošlovnik, edini pogoj
za prijavo pa je kupon iz večer-
njih novosti, ki ga zainteresirani
lahko dobijo pri organizatorju
v šoštanju.
viktor kojc
Trim team ponovno
prvi
v mariboru je bilo srečanje slo-
venskih rokometnih veteranov
za eferlov memorial. med šesti-
mi ekipami so rokometaši celj-
skega trim teama obranili na-
slov lanskoletnega zmagovalca.
letos so v finalu igrali neodloče-
no 8:8 proti gostiteljem braniku
in si razdelili prvo nagrado.
v polfinalu so celjani premagali
sevnico 12:6.
najboljši igralec turnirja je bil
vlado bojovič, v celjski ekipi pa
so še igrali tomič, metličar, pe-
čovnik, nendl, rampre in pe-
unik.
j. k.
Celjski kolesarski
maraton preložen
kolesarski klub merx je tudi
letos hotel pripraviti tradicional-
ni celjski kolesarski maraton na
80 km in mali rekreacijski mara-
ton okrog celja na 35 km. žal se
je bhzu 100 kolesarjev zbralo
pred športno dvorano golovec,
ko je bilo večje neurje in organi-
zatorji so se zaradi tega odločili,
da oba maratona preložijo. ško-
da, kajti le dobro uro pozneje je
posijalo sonce in sledila je lepa
sončna nedelja.
j. kuzma
33 ekip v odbojki
v nadaljevanju delavskih
športnih iger v žalski občini so se
srečali športniki v štirih starost-
nih skupinah v odbojki. nastopi-
lo je 33 ekip iz 22 delovnih orga-
nizacij. vrstni red mlajši člani 1.
sip šempeter, 2. aero šempe-
ter, 3. tovarna nogavic polzela,
st.člani 1. tovarna nogavic pol-
zela, 2. sip, 3. komunala žalec,
ml. članice 1. vio žalec, 2. to-
varna nogavic polzela, 3. .vvz
žalec in veterani 1. juteks žalec,
2. sigma žalec, 3. aero šem-
peter.
t. t.
Trim kolesarjenje
v okviru množičnih prireditev
pod geslom »razgibajmo življe-
nje« pripravlja zveza telesnokul-
turnih organizacij občine žalec
v nedeljo, 10. junija množično ak-
cijo v kolesarjenju. kolesarjenje
bo na dveh progah. 1. proga ža-
lec-petrpvče-kasaze-migojnice-
-griže-šešče-prebold-dolenja
vas-šempeter-spodnje roje-
-vrbje-žalec. 2. proga: polzela-
-podvin-rečica ob paki-le-
tuš-male braslovče-braslovče-
-kamenče-gomilsko-zakl-
-poljče-parižlje-polzela.
t. t.
Pionirska olimpiada
v T. Velenju
v t. velenju so na športnih
igriščih ob jezeru pripravili že 10.
pionirsko olimpiado, kjer sode-
lujejo učenci vseh osnovnih šol
občine velenje. letošnjo priredi-
tev, ki jo je pripravila ztko ve-
lenje, so morali zaradi slabega
vremena preložiti za nekaj dni.
rezultati: poligon štefete 1. in 2.
razred oš b. ročk šoštanj, kros
pionirji 3. razred jura majhen, 4.
razred marko merčnik, pionirke
3. razred sanja jovičič, 4. razred
sonja potočnik, pionirji 60
m gorazd ternik, 100 m marko
štor, 300 m aleš janžovnik, 400
m sergej šalamon, 1000 m jure
štajner, 4 x 100 m oš v. vlaho-
vič (šalamon, skaza, pritžnik,
kukovec), daljava darko jegov-
nik, višina uroš koren, krogla
valter švarc, pionirke 60 m zedi-
na hrustič, 100 m tina ahtik, 300
m mateja moravec, 400 m nataša
bizjak, 600 m jolanda steblov-
nik, 4 X 100 m šo bratov mrav-
ijak (vidmar, koren, petek, biz-
jak), daljava marija pintarič, vi-
šina petra slane in krogla barba-
ra hudej.
tv
REKLI SO:
Metod Petrak, predstavnik
judo kluba Ivo Reya iz Celja:
»s štirimi tekmovalci smo se
udeležili državnega prvenstva
za pionirje in mlajše mladince
v trebinju, kjer smo nastopili
kot predstavniki slovenske re-
prezentance. osvojili smo dve
bronasti medalji in sicer vojin
mlinarevič v kategoriji do 60
kg in matej kolenc do 67 kg.
jernej petrak je bil 7.-8. v ka-
tegoriji do 38 kg (vsi trije so
nastopili v pionirski konku-
renci), med ml. mladinci do 70
kg pa je peter bevc izpadel v 1.
kolu. oba tekmovalca sta izgu-
bila po sodniški odločitvi. kot
reprezentanca smo osvojili 1.
mesto. dva naša tekmovalca
mile sadžak in dušan kačič-
nik pa sta nastopila na medna-
rodnem turnirju za člane in
mladince v wolfsbergu v av-
striji, kjer sta izpadla v 2. kolu.
16. junija bo v ljubljani še
mednarodno prvenstvo za pi-
onirje in mlajše mladince, tako
pa bomo tudi končali letošnjo,
za nas uspešno tekmovalno se-
zono.«
tv
10. STRAN - 7. JUNIJ 1990

KONTRAKOZERIJA
Imetnine ter avtoritizaciia
Vsega tega je kriv on.
Frdamani kunstler!
Povrhu tega pa si še ž izmi-
šljuje pred z. Kakšna predrz-
nost! Fuj!
Se bom takoj izkašijal zakaj.
Zadnjič, ko sem se vrnil iz
potepa po svetov]J£mskih me-
stih, se mi je močno zaluštalo
hladne pijače. Mimogrede sem
jo mahnil v KLJUB, ker sem
čul, da se lahko tam poceni pi-
je. Večino cekinčkov sem na-
mreč tistega dne že porabil za
nakup artiklov, ki mi bodo lep-
šali in l^šaU življer^e. Kakšni
imenitni izdelki! Prave, resnič-
ne imetnine! Same vrhunske
dragocenosti iz prestolnice,
nas, zagovednih Svetovljanov!
Slavna Di Dike Berta takoj za
mejo, ki ločuje vaše zakotje od
Svetovljanstva! To je to! Uf!
Stopim jaz tako tistega veče-
ra v KLJUB, z žejo v grlu in
s kupom imetnin pod pazdu-
ho. Že pri vhodu pa me ustavi
cirka dvainpol meterski veli-
kan in reče:
»Lejga, kam pa ti? A misliš
noter kar brez karte!?«
Frdamana mularija, pomi-
slim sam pri sebi. Seje že na-
učila kasirat. In veUkana imajo
zato, da te v banki stisne, če se
kaj preveč zoperstavljaš.
A plačat vseeno ne mislim.
Jaz, Svetovljanec provincial-
cem!? Nikoh! Rade volje dam
cekinčke v Špilfeldu, Lajbnicu
ali Fildonu, ki so vendar Sve-
tovljanski kraji, a tukaj, na do-
mači zemlji, v zakotju, da bi
me obirah, mene. Svetovljana,
pa še mularija povrhu... ne,
tega filma pa zares ne bodo vi-
deli.
Jim bom koj pokazal.
Urno se postavim v strumno
držo, levo roko stegnem
v dvig, pod desno namreč sti-
skam imetnine in ostro kri-
knem:
»Klob!«
A nihče ne pade na tla in tudi
od presenečenja nihče ne zazi-
ja. Še ncfjmarij pa tisti velikan.
Kar naenkrat začutim, da se
dvigujem od tal.
Pa se ja nisem na vsem le-
pem spremenil v letalo. To že
ne more biti res. Potem bi mo-
ral imeti krila. In tudi helikop-
ter ne morem biti. To vem za-
gotovo. Potem bi namreč
brnel.
Hm.
Ampak dvigam se čedalje
bolj. Tedaj spoznam, da je to
od velikanove roke, ki me je
zgrabila za ovratnik.
»Ti, mali!« mi reče, ko mu
zabingljam pred obrazom,
»spuci se ven, ah pa bi rad, da
ti jaz pomagam! ? «
Zadeva postane pravprovin-
cialno neprijetna. Moj nos ali
pa moja zadryica; tadva bi še
znala prenesti kakšen šus vr\ji-
ju, a imetnine... moje imetni-
ne... za njih bi znalo biti to
usodno.
Potem adijo cekinčki, adijo
olepšave in adijo olajšave. In
kc(j poreče moja ženička? In
moja... pssst... prilegalka ?
Tako ji pravim, ker jo imam
pač ilegalno. Tista nalepka iz
Fildonaje namreč zanjo. Da se
ji ne bo nikoh več pripetilo, da
ju zameša. Pomivalno in obče-
valno krpo namreč. PomisUte,
jaz, Svetovljanec, sem si moral
zadnjič brisati mojega ond
v krpo za pomivar\je kuhinjske
posode. Kakšen nezashšan zlo-
čin! Še moja stara mama bi iz-
točila solzo.
Nenadoma pa me, tako vise-
čega pred vehkanovo pestjo,
prešine odrešilna misel.
»Michelangela, ki postavlja
ž pred z poznam. Prišel sem
pogledat njegove freske!« za-
grulim velikanu v uho.
Seveda poznam tudi Ljubota
Volka. Že večkrat mi je kaj do-
brega storil, a sedaj ni več
v takšni funkciji, da bi mi lah-
ko koristil. Torej mi je nepo-
treben.
»A freske si prišel pogledat!
Zakaj nisi tega zinil takoj?« za-
hrešči velikan in me spusti na
tla. »Potem le stopi noter. Nje-
mu, ki postavlja ž pred z pa le
povej, da te je umetnost rešila,
da nisi pristal na semaforju,
tam pred PTT-jem. In reči mu,
da ga pozdravlja Muri!«
Ponovno na trdnih tleh, še
ves pod vtisom nenadne odre-
šitve, se kar avtomatično sesta-
vim v strumno držb in uboglji-
vo zasalutiram v velikana.
»Klob!«
In že jo urno ucvrem po stop-
nicah navzgor.
Z razlogom, ki ga bom kaj
kmalu omenil.
»Hej, mali!« še slišim veUka-
nov glas za sabo. »To ni nika-
kršen klob, ampak je to
KLJUB! KHub kot kljubova-
nje. Zapomni si to!«
Toda jaz ga ne poslušam več.
Od vsega tistega strahu, ki sem
ga moral preživeti v negoto-
vem stanju lebdei^a, me prič-
ne namreč silno vrtinčiti v tre-
buščku. Pravi vrtinec.
Že čutim kako mi nek^^j
mehkega in toplega polzi po
hlačnicah navzdol.
To je razlog, zakaj jo cvrem.
Povsod gužva. Sama mulari-
ja. Še umikajo se mi ne. Meni,
Svetovljanu, ki me muči silna
želja po izmetu mojih imetnin.
Kakšna nemoralnost!
Ta KLJUB je zares leglo pro-
vincialne nemorale! Popolno-
ma drži, kar sem sUšal, da se
tod zbirajo sami divjaki. Še
kakšen moj di(v)jak utegne bi-
ti zraven.
»To tisočprocentno ne more
biti mesto za umetnost! Ona se
lahko nah£{ja le v posvečenih
prostorih. In seveda v svetov-
ljanskih prestolnicah. Pri Di
Dike Berti na primer. Kjer je
material! In morala!«
Tedaj ugledajo moje oči WC.
Takoj se zrinem noter.
In že sledi dolg, zamolkel in
odrešujoč:
Klooooooooooo.. .ooooooo-
...oooo...oo...o...b!
Ter.
Dolg, zamolkel in predvsem
odrešujoč:
»Aaaaaaaaaaaa.. .aaaaaaaa-
...aaaa...aa...a...h!«
Nato pa me zaloti nerešljiva
težava. Nujno bi namreč potre-
boval še tretjo roko.
Bom takoj razložil zaks^.
Z desno je že tako, da držim
z njo vrata stranišča, ki nimajo
zatiča oziroma ključa za zakle-
panje, z levo pa je tako, da sti-
skam pod njo moje imetnine,
kijih vendar ne morem odloži-
ti na povsem zasvinjana stra-
niščna tla.
Uganili ste! OdUčno, pet! Te-
žava je v tem, kako si obrisati
rit?
Sem rekel rit? Kako grda be-
seda! Brrr! Če bi bil slavist, bi
se kar prekrižal. Zakaj ne bi
zgornji poved oblikoval bolj
svetovljansko? Na primer:
Težava je v tem, kako se av-
toritizirati!
Ampak, kerzačuda nikjer na
sebi ne uspem odkriti tretje ro-
ke, sem pač primoran izvesti
avtoritizacljo z uporabo samo
dveh.
Žal, zasedenih.
In se mi pripeti, kar se tudi
ima pripetiti v takšnem pri-
meru.
Moje imetnine popadejo na
tla in se vse po vrsti razbijejo.
Šklok! Razen nalepke za prile-
galkino pomivalno krpo, ki pa
zdrkne naravnost v školjko.
Poleg moje klobase. Oziroma
Idjubase, s£(jmije veUkan zabi-
čal, da tuk^ ne smem govoriti
klob, ampak kljub.
Zagrabi me togotna žalob-
nost.
Moje svetovljanske imetni-
ne! Izničene v tako prosta-
škem okolju kot je nek provin-
cialni sekret. Pardon! Stra-
nišče.
Kakšna neznanska krivica.
Šmrc! In še enkrat šmrc!
Od togote brcnem v steno. Fr-
damani kljubski sekret! To-
krat brez pardona. Nc(j bo to,
kar tudi je: sekret.
Pa mi nemudoma nekaj pa-
de na glavo. Pogledam gor.
Kothček ni. Je pa zato omet.
Na glavo mi leti. Zato mo-
ram čimprej ven. Drugače bo
še moja pamet postala pomet.
Hitro pričnem pobirati razbi-
te imetnine. S težkim srcem jih
mečem v notrar\jost školjke.
Na mojo kljubaso in med
omet, ki seje padajoč s stropa
od moje gluve odbil tja noter.
Še sreča, da imam trdo. Po tem
sem bil vedno znan. Predvsem
med Svetovljani.
Nato potegnem vodo in
imam kaj videti! Nizek vrtinec
zgrabi moje imetnine in tudi
moje izmetnine. Prve se
v školjki pomešajo z ometom
in tako nastanejo iz njih omet-
nine. Iz moje silne želje po iz-
metninah pa nastane ob
školjčnem vrtincu kunstlerlja
v obliki zemlja. Se pravi naj-
prej želje in nato zelje. Kako
nenavadno: ž pred z-jem. To je
potemtakem zares žzelje. Pa še
moja kljubasa zraven. Škoda,
da to ni za pojest. Potem mi ne
bi bilo treba hoditi v Lavamu-
ijnd po njih.
In v tistem trenutku me pre-
šine globoko razodetje. »Po
naravi svojega trenutnega de-
lovanja ne morem biti slavist,
ampak sralist. Sralist! To je ne-
kaj svetovljanskega. Še v Mu-
recku bodo zijali od preseneče-
nja. Kako imenitno!«
Nemo opazujem kako mojo
sralnino pogoltne vrtinec. Ne
večni, temveč začasni.
Večni vrtinec je v KLJUB-u
in ga je nashkal Michelangelo,
ki postavlja ž pred z. Frdama-
ni! Z mojo sralnino ga bom go-
tovo sesul. Grrr!
To vidši in to vedši zapustim
stranišče.
Togoten, a obenem poln last-
nega Svetovljanskega duha,
sploh ne grem pogledat tistih
fresk. Le kaj bi jih zrl, jaz sra-
list, ki sem pravkar usraril
prvo sralnino v tej zakotni pro-
vinci. Ometnine, kljubaso in
žzelje.
»Pha, Michelangelo! Le ko-
mu to mar!?«
Rijem proti izhodu. Kljubaši
me čudno gledajo in močno vi-
hajo nosove. To je zaradi avto-
ritskih vonjav, ki
mano iz stranišča.
Tedaj ugotovim, da ^
v naglici in očaranosti ^vl
jo usralnino, pravzapt^
bil avtoritizirati. Žeka^i
piti: »Mojih avtoritskih^'
ne odstopim nikomuj-if
ben denar!« ' ^
A me mine. Ker priči^.
udarjati še samem sebj
zajamem na moč širok
in se pač prav po svefc
sko, spoprijaznim z ^
lastnega duha. ^
Spodaj spet naletim j
kana. t
»Lejga, a si že! Si pA
Ponavadi si jih ogiedujj
časa!«
»Kljub temu sem jih A
se mu zlažem. 1
»Torej si le rekel kljui
mi zarezi.
»Ja!« pritrdim pohlevtt,
bi rad še enkrat lebdel. pj
velikan že viha nos.
In potem odidem ven. ]
notono provincialno not,
ka kilometer in pol stn
KLJUB-a, v smeri proti
tovljanstvu. Bližje Dy
Berte. Da me velikan
del in sUšal. In vohal.
Se ustavim in previdj
knem:
»KHob!«
»Pardon! Klob!«
In se končno avtoritini
S(vetov]ji
Si,
unterpisunFl
PREJELI
SMO
Sindikat dane;
in jutri
z zakonom o podjetjih
polnitvah zakona ter us
mi amandmaji k ustavi
blike Slovenije, sta se vl(
pomen sindikatov spren
v naši družbi. Sindikati |
jajo partner kapitalu in
Zaposleni se torej včlanji
RAZVOJNI CENTER IRRI, d.o.o.
63000 Celje, Ulica XIV. divizije 14
Smo dinamična, strokovno uigrana, ambiciozna razvojno-svetovalna družba z jasno
poslovno strategijo.
Prehodili smo določeno pot
MORDA JE TO TUDI VAŠA PRILOŽNOST?
Zato vabimo k sodelovanju; sodelavce, ki so strokovno in poslovno ambiciozni,
samoiniciativni, s smislom za teamsko delo.
Bodočim sodelavcem nudimo:
- osebne prejemke v skladu z delovnimi in kreativnimi dosežki,
- strokovno pestro in zahtevno delo
- sodobne delovne razmere
- specializirano strokovno usposabljanje doma in v tujini
- partnerstvo v naši družbi
objavljamo naslednja dela in naloge:
1. Svetovanje na področju poslovnih financ
Pogoji:
- visoka strokovna izborazba ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
2. Svetovanje na področju poslovno-komercialnih
aranžmajev
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- izkušnje v zunanji trgovini
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
3. Sodelovanje pri poslovnem svetovanju v malih in
srednjih podjetjih
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
- 1-2 leti delovnih izkušenj
- znanje angleškega ali nemškega jezika
4. Sodelovanje pri razvojnem načrtovanju
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
- 1-2 leti delovnih izkušenj
- znanje angleškega ali nemškega jezika.
Kandidati naj pošljejo prijavo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh
po objavi na naslov: Razvojni center IRRI, d.o.o., 63000 Celje, Ulica XIV. divizije 14.
^^^f^ BRALCEV - ROMAN
7. JUNIJ 1990 ^ STRAN 11
■ voljno v sindikate zato,
pro^J gnizirano zaščitimo svo-
da dela in pravice, ki nam
jO j2 dela in delovnega raz-
^Ha Sindikalni pluralizem
■"nam omogoča tudi konku-
pa ^ed več sindikati.
•^Seza sindikatov Slovenije
e v pripravah na kongres
^ imenovala v Zvezo svobod-
P""^ sindikatov Slovenije. Ime
^\,e da je to zveza samostoj-
K ' sindikatov    dejavnosti
aiset v Sloveniji) svobodnih
DO programu nadstrankar-
'^■L Že na konferenci ZSS
letu 1988 smo sprejeli pro-
!ram prenove in programska
%dišča. Delovali smo v inte-
su zaposlenih v novem eko-
'tjnskem sistemu, v interesu
" jjove družbe in v interesu
P jjie organizacije. Ocena dela
nreieta na 1. kongresu ZSSS
fin 6. aprila 1990) je pozitiv-
|\ čeprav težav ni bilo malo.
^ii so odpori v sami organiza-
ijj veliko pa jih je bilo tudi
vdružbi. Štejejo samo rezulta-
ti dosežena zakonska pravica
(jo stavke in stavkovna pravila,
(prejeti kriteriji in način reše-
^•anja problematike presežnih
delavcev, sindikalna lista, pri-
jpevek k ustavnim dopolni-
f^Ki (sindikalni pluralizem,
politika iz podjetij), prispevki
)[ zakonu o delovnih razmerjih
niše mnogo sindikalnih dosež-
l;ov pri zaščiti zaposlenih.
Manj uspešni smo bili pri gra-
ditvi same organizacije in izpe-
ljavi nekaterih konkretnih ak-
tlj. To gre v prvi vrsti na račun
400 zaposlenih v sindikatu na
v^seh nivojih (od občine, regije
^republike).
■ta kongresu ZSSS smo
Beli programske dokumen-
P posebne sklepe kongresa,
Jiti deklaracij in statut ZSSS.
Izvolili smo organe ZSSS in
predsednika ter sekretarja,
pred kongresom pa smo izvoli-
S vodstva sindikatov dejavno-
sti in občinskih organizacij
vsiu v večini in delegate za
itongres ZSSS. Pri izpeljavi
neloterih konkretnih nalog in
sldepov kongresa, kljub dose-
ienemu soglasju in odprtih taj-
(tih volitvah na kongresu ne te-
če vse gladko. NekcO polemik
je pripisati reakcijam drugih
sindikatov v Sloveniji, več ali
manj neodvisnih. Več pa zno-
traj same ZSSS zaradi odprtih
dilem v organiziranju, članari-
ni in delitvi članarine, prestiža
med vodstvi in ne nazadrye za-
radi socialne varnosti zaposle-
nih v službah ZSSS od občine
do republike.
Z 11. posebnim sklepom
kongresa ZSSS o prostovolj-
nem včlanjevanju v ZSSS na
podlagi pisne izjave so drugi
sindikati v Sloveniji dejansko
postali enakopravni. Za včla-
njevanje v ZSSS ponujamo
programski dokument, pro-
gram dela, statut ZSSS, ki so
bili sprejeti na 1. kongresu
ZSSS in nekatere ugodnosti,
kijih bodo deležni člani ZSSS
(varstvo pravic iz kolektivne
pogodbe, brezplačno pravno
pomoč, dodatno izobraževa-
nje, sindikalna pomoč itd.).
Normalno je, da se vsaka or-
ganizacija bori za članstvo, še
posebej ZSSS, ki se financira
samo iz članarine. Več nas bo,
učinkovitejši bomo in če bomo
v Sloveniji pri številu članstva
najmočnejši, bomo legitimni
predstavniki zaposlenih v Slo-
veniji in s tem partner deloda-
jalcem in vladi pri sklepanju
kolektivnih pogodb kot enega
od temeljev tržne ekonomije in
drugih pravicah, ki jih omogo-
čajo zakoni in ustava. V ZSSS
se včlaryujemo prostovoljno,
na podlagi statuta in program-
skih izhodišč in ugodnostih, ki
jih bomo deležni v slučaju po-
trebe, zato je prav, da tudi vsi,
ki smo člani ZSSS delujemo
v skladu s statutom ZSSS de-
lujemo v skladu s statutom
ZSSS in se aktivno vključuje-
mo v delovanje novega sindi-
kata.
Zaradi odprtih dilem v orga-
niziranju, članarini in delitvijo
članarine in prestiža velja po-
ziv vodstvom sindikata dejav-
nosti in republiškemu svetu
ZSSS, da čimprej sprejmejo
konkretne organizacijske
usmeritve in aktivnosti za od-
pravo teh dilem, da to ne bo šlo
na škodo članstva in zaposle-
nih v Sloveniji.
Zavedati se moramo, da je
pred nami prvo sklepar\je ko-
lektivnih pogodb in da je part-
ner dobro organiziran v Go-
spodarski zbornici (članstvo je
obvezno) in vladi.
Razdrobljeni v Sloveniji na
veliko sindikatov in nepoveza-
nih v zveze in brez minimalne-
ga sodelovanja zvez, bomo la-
hek plen pri pogaJaryih.
JOŽE MASTNAK,
Proseniško
Izobraževanje
učiteliev
25. maj - dan mladosti - to
je bil dan, ko smo se učitelji-
ce aktiva 4. razredov celjske
občine že drugič srečale
z učitelji 4. raz. iz konjiške
občine z namenom, da po-
globimo prijateljstvo, pred-
vsem pa da izmenjamo iz-
kušnje pri pedagoškem delu
v razredu. Učitelj naj bi bil
vedno mlad, vsaj v svojih
idejah, zamislih. Le tako bo
uspeval uresničiti cilje slo-
venske šole za leto 2000.
Proti dvanajsti uri smo se
pričeli zbirati v OŠ Dušana
Jereba v Slovenskih Ko-
njicah.
V velikem večnamenskem
prostoru so nas n£yprej pri-
srčno pozdravili učenci z do-
miselnim programom pod
vodstvom učiteljic četrtih
razredov. Prepletala pa ga je
iskriva otroška beseda, ples
in glasba. Pozdravila sta nas
direktor VISA občine SI. Ko-
njice Filip Beškovnik in po-
močnik ravnatelja OŠ. Zaže-
lela sta nam prisrčno dobro-
došlico in delovnih uspehov
pri našem delu v aktivu in
v razredu.
Preselili smo se v glasbeno
učilnico. Ta del srečanja smo
namenili izmenjavi izkušenj
pri uporabi metode projekta,
do katerih so prišle učitelji-
ce. Tako smo od zimskega
seminarja in branja literatu-
re Helene Novak prešle k de-
janjem. Svetovalka Vera Žu-
žej in učiteljica OŠ Fran Koš
Celje Inge Vasle sta predsta-
vili projekt ZDRAVILNE
RASTLINE. Predstavitev
sta podkrepili tudi z video
posnetki. Vsaka šola je pre-
jela razmnoženo pripravo za
interno uporabo. S projekt-
no metodo in isto temo sta
nas seznanili še kolegici iz
OŠ Edvarda Kardelja.
Metoda projekta zahteva
veliko, učiteljeve ustvarjal-
nosti. Žal pa je pri tem delu
veliko čistih tehničnih pri-
prav, za katere izgubi učitelj
mnogo energije. Skupaj smo
sestavili okvirni program de-
la aktiva za šol. leto 1990/91.
Še naprej bomo tesno so-
delovali v izmenjavi izku-
šenj. V jeseni nameravamo
izvesti skupno poučno eks-
kurzijo po Gorenjski.
V tretjem delu, ki mu naj
rečemo kar prijateljski, smo
se s kolegi in kolegicami
sproščeno pogovarjali
o vsem kar nas tare in veseli.
Iskreno se zahvalujemo
vodstvu šole, vodji aktiva če-
trtih razredov občine Slov.
Konjice tov. Miri Obrul in
pedagoški svetovalki Veri
Zužej za sodelovanje pri or-
ganizaciji srečanja. ^ ,
DRAGICA MARČIČ
OŠ Franja Vrunča Celje
Za aktiv četrtih razredov
ZAHVALE -
- POHVALE
Pohvala Viti
Prijetno preživetje konca
tedna me je vzpodbudilo
k pisanju tega članka. Po na-
ravi sem radovedna in me za-
nima vse kar je novega v tem
našem Celju. Pozornost mi
je pritegnilo vabilo o družab-
nem srečanju za vse osamlje-
ne in nevezane, ki ga organi-
zira »VITA« v Celju dne 23.
5. 1990 v restavraciji hotela
EVROPA.
Ker mi je bilo to nekaj no-
vega, sem si prireditev ogle-
dala. V lepem ambientu,
s svečami na mizah se je
zbralo lepo število osamlje-
nih, ki so preživeli prijeten
večer.
Po sprejemu in otvoritvi je
bil predstavljen program, ki
bo v obliki kluba »VITA« po-
leg plesa in izletov svojim
članom nudil tudi vrsto zani-
mivih aktivnosti.
In zakaj se pravzaprav
oglašam?
»VITA« je prva tovrstna
zasebna firma v Celju, ki bo
skrbela za popestritev življe-
nja naših številnih občanov,
ki jim življenje ni naklonilo
sreče, da bi si našli svojega
življenjskega sopotnika ali
pa so ga zaradi takšnih ali
drugačnih vzrokov izgubili.
Mislim, da je organizator-
jevo idejo potrebno pozdra-
viti, saj zastavljen program
o katerem sem se pozanima-
la, temelji na visokem stro-
kovnem nivoju.
Veseli me, da nosilec firme
»VITA« izvira iz naših vrst,
kar nedvomno dokazuje, da
imamo v Celju vsestransko
dinamične in sposobne ob-
čane, ki so pripravljeni delati
kljub začetnim težavam in
konkurenci iz drugih krajev.
Takšno dejavnost smo po-
trebovali. Če ste osamljeni,
stari nad 25 let, nevezani in
želite zase še kaj narediti, se
pridružite klubu »VITA«
o čemer dobite informacije
na tel. 063/38-481 vsak pone-
deljek in četrtek od 16-21
ure.
Izvedela sem, da bodo
v bodoče družabna srečanja
organizirana vsako 2. in 4.
soboto v hotelu CELEIA.
Sem samo občanka, ki mi
je toplo pri duši, daje nekdo
iz naših vrst pomislil tudi na
številna osamljene in za tako
občutljivo delo z ljudmi vla-
ga svoje izkušnje in veliko
poguma.
Le tako naprej!
IVANA ZAVŠEK
Turistično društvo Lašico
Organizacijski odbor prireditve
Teden Piva in cvetja 1990
išče
siovenslcl par,
ki bi se poročil na prireditvi »OHCET PO STARI
ŠEGI« v nedeljo, 22. julija v Laškem.
Zaželeno je, da je vsaj eden od mladoporočencev Iz
laške občine. Fantje in dekleta, korajža velja!
Prijavite se do 22. junija na naslov: Turistično društvo
Lašifo. K imenu in priiml<u pripišite še letnico rojstva,
poklic in naslov. Če bo prijavljenih več parov, bo par za
ohcet izbran na eni od javnih prireditev.
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
Dvignil je oči. Tovariša sta se počasi bližala, videlo se
je, da Tone nekaj zavzeto razlaga Francu. Ostal je in jima
šei naproti.
»Kaj si hotel povedati in kaj imaš za bregom,« je
pogledal Toneta in pri tem predal torbo iz leve v desno
nko.
"To ni tako preprosta zadeva, kot si ti misliš, in tudi
enostavna ne.« Franc je pri tem ponosno dvignil glavo
'^nadaljeval: »Veš, da bo v soboto v samopostrežni
^^stavraciji ples. Denarja nimam, zato predlagam, da se
P^ed plesom z njim dobro založimo. Cez nek^ dni bo
Piača in takrat bi lahko preluknjali žepe pijanemu
']^zeljnu, tistemu, ki dela v Cinkarni. Oba dobro vesta,
°9 bo tisti večer, ko bo plača, šel domov pijan, kot
ponavadi. Denar nosi v tisti stari torbi, kamor spravlja
^aistar kruh, ki ga nosi iz tovarne za zajce in kokoši.
^ "Prvega bo v petek, danes pa je šele sreda, zato imamo
^s. Tega Anzeljna opazujem že par mesecev in vem, da
^°pien zagotovo naš. Predlagam, da se glede tega dogo-
°^Jnio in napravimo načrt. Po moje je najbolje, če eden
^ čaka nanj na vogalu, kjer ni luči, malo više od
^^^^^^arne, in se zaleti vanj. Drugi, ki bo Anzeljna
^^^nnljal pa bo pri tem pazil na torbo in mu jo zmaknil.
ij^ pazil, da ne bo prevelika gneča. Dobro je to,
Po/ deia ta teden popoldan in bo šel domov okrog
g^^^^jstih zvečer. Takrat je malo delavcev na ulici, ker
edo prej iz tovarne kot on.«
klt^'^ se s tem ne strinjam, ker vem, da bo v petek
Sam ^^^^li ^^^^ plače,« je pristavil Vojko. »Predla-
svoj'^^^ S^a še nekaj časa opazujemo in nato napravimo
ve^^^J pa bo potem z našo sobotno zabavo? Ti gledaš
tvo,- ^ svojega stališča in zahtevaš, da vsi upoštevajo
sJc(j^^^^A;e. Kdcu se boš strinjal s tem, da si tudi ti del
^irie?«
^ora hodim z vama, vendar še ni rečeno, da
Prec^i^ ^"^^ d^^^^i tisto, kar se bo tebi zdelo prav. Sam
hrrio^^"^' ^ soboto sposodimo avto in se odpe-
"Ti ^ ^orje.«
(!as n'       nimaš slabe ideje!« je pripomnil Tone in ves
^strpno korakal ob tovariših, ki sta se prerekala.
He poglavje
^^4^/^     lep in Anzelj je zjutr^ vstal kot ponavadi.
■'^ prejšnji dan nergala, ker je spet pil. Ampak
naneslo je tako, daje moral na pomoč k prijatelju, kije
gradil hišo, in tam je malo preveč pogledal v kozarec.
Anzelj je bil priden delavec in rad se je spominjal,
kako je včasih hodil po šihtu še pomagat svojim znan-
cem, ki so zidali hiše, ah pa tudi kmetom na Ostrožnem,
ki so radi videli, če jim je kdo priskočil na pomoč. Za to
delo je jeseni dobil krompir, pa še kislo zelje in repo je
celo zimo nosil domov, da ju ni bilo potrebno kupovati
na trgu. Sed^j, ko je prihajal v leta, je vedno več pil,;
malo zaradi tega, ker so otroci že porasli in sta bila z Ano
sama doma, malo pa zaradi navade, ki jo je dobil z leti,'
ko je hodil delat za hrano in bogpolonaj.
Tudi žena Ana je v popoldanskih urah hodila posprav-
ljat v bolnico, kjer sicer ni dosti zaslužila, imela pa je
stalne stike z ljudmi, ki soji za dobre usluge dajali sadje,
pijačo, denar, rože in še vse drugo, česar zaradi dolgo-
trdnih in pustih bolniških dni niso rabili. Vse je sproti •
prinašala domov in si tako povečevala skromen zaslu-
žek. Ob dopoldnevih pa je hodila pomagat moževim
znancem. Dela ji torej nikoli ni zmarykalo.
Od kar je Anzelj Jmel karambol z mopedom, je na
desno nogo šepal. Čutil je občasne bolečine, ki si jih je
zdravil s šnopsom. Tega je največkrat prinesel Tomaž,
s katerim sta zadnja leta skups^j delala v skladišču.
Anzelj v četrtek ni bil razpoložen in kar izogibal seje
Tomaža, ker je vedel, da mu bo ob plači moral vrniti
dvajset jurjev, ki sijih je sposodil za popravilo kolesa.
Pa tudi sicer sta se zdaj bolj poredko videla, ker so
Tomaža prestavili v topilnico.
Začel je premišljevati, kam bo dal tistih borih osem-
deset jurjev, ki jih bo jutri popoldan dobil. Sinu je
obljubil, da mu bo^posodil petdeset tisočakov za popra-
vilo avtomobila. Če se bo oglasil Tomaž, mu bo vrnil
dolg, da se ga bo znebil. Ženi ta mesec ne bo dal nič, ker
ne bo jedel doma. Sicer pa, zakaj bi moral podpirati
ženo, saj zdaj prav tako zasluži kot on. Dokler so bih
otroci majhni, je bila tudi žena doma, zato je bila cela
družina odvisna od njegove plače. Ženino gospodinjsko
delo seveda v njegovih očeh ni nič veljalo.
V petek je Anzelj že 2jutrc{j nasekal drva in pripravil
vse, kar je bilo treba, da bo čez vikend prost. Tudi
v podjetju to soboto ne bodo delali, zato je obljubil
sosedu, da mu bo prišel pomagat pri odkopu zemlje za
novo hišo. Pa še v trgovino je moral stopiti po žarnico za
kolo ter vložek za baterijo. Ob prihodu v tovarno je
Anzelj naprej povprašal, če so že delili plačo. Ko je
izvedel, da jo je dopoldanska izmena že dobila, se je
razveselil, kajti vedel je, da se bodo njegovi načrti lahko
uresničili. V predsobi je odložil suknjič in se napotil
proti blagajni. Ni bilo potrebno dolgo čakati na denar,
podpisal je izplačilno hsto in vtaknil plačo v hlačni žep.
Potem je sklenil poiskati Tomaža, da bi mu vrnil dolg.
Kar oddahnil sije, ker ga ni bilo - tako bo domov lahko
prinesel cel zaslužek.
Četrto poglavje
Vojko se je sprehajal po mračni ulici. Hodil je tik ob
hišah in opazoval pozibavanje luči, kije medlo razsvet-
ljevala cesto in pozne sprehajalce. Vse bolj je spoznaval,
da ideja ni slaba in da se zato obeta prav dober konec
tedna. Od daleč, prav nekje na dnu, pa je čutil glas, ki ga
je opominjal, daje bil na gradu prehiterin daje celotna
njegova zgodba nenavadna in kruta. Še je videl pred
seboj obraz starca, kije hlipajoče klical na pomoč, in še
je sUšal porogljiv smeh deidet.
Pod nogami je zagledal luči prihajajočega avtomobila.
Umaknil se je na desno stran. Avto se je ustavil in za
volanom je zagledal Toneta. Franc mu je odprl zadnja
vrata, Vojko se je spravil na sedež, nato pa je Tone
pritisnil na plin in odpeljal so se do drugega križišča, ki
meji na Cinkarniško ulico.
»Kje pa sta staknila to škatlo,« je pobaral Vojko, ki še
vedno ni mogel verjeti, da se vozi v avtomobilu.
»Pred Merkurjem sva si ga pravkar izposodila. Morala
sva čakati, kajti šele ob pol sedmih seje čuvaj umaknil
v restavracijo Koper. Sedaj, kot vidiš, sva tu,« je dejal
Tone.
»Kdo pa je pri tem igral mojstra,« je zanimalo Vojka.
»To pa te naj ne skrbi preveč,« je odvrnil Franc kar
nekam užaljeno, »saj vendar veš, da sva oba poklicna
mehanika in nama ne manjka rezervnih ključev.«
Vojko je pogledal na uro; bila je nekaj čez deset. Tone
je prižgal brisalce, ker je pričelo nalahno škropiti. Ugas-
nil je luči.
Prvi delavci so že prihajali iz poslopja in nekateri so
razpenjali dežnike. Dolgo so čakali in končno se je
prikazal Anzelj. Imel je svojo torbo in odšel proti shra-
njevalnici koles.
Tone je vžgal avto in zapeljal dobrih dvesto metrov
nazaj, kjer je ob razširitvi ulice obrnil. Ko seje prepričal,
da je cesta prazna, se je vrnil, obstal na križišču, obrnil
in ponovno ugasnil luči. Anzelj je pripeljal po temačni
ulici brez luči. Aktovko je imel obešeno na levi strani
kolesa. Pri vožnji gaje zanašalo. Spustih so ga mimo. Po
nekaj trenutkih je Tone prižgal luči in potegnil, pripeljal
je Anzeljnu za hrbet, zavil za levo, nato pa zapeljal pred
njega na desno stran cestišča. Anzelj je padel. Vojko je
skočil iz avtomobila in odrinil kolo. Franc pa je pograbil
aktovko in skočil nazaj v avto.
Anzelj je vstal in pobral kolo ter začel iskati torbo, ki
pa je ni bilo več.
»Prokleta baraba, voziš kotjunc po cesti! Hudič pre
kleti, pa še torbo si mi nekam zbil! Baraba!«
12. STRAN-7. JUNIJ 1990
New Swing Ouartet
v objemu Zodiaka
Pred dvaindvajsetimi leti
je na kozjanskih tleh pogna-
la štiriperesna deteljica, ki
je bila tako zelo ošabna, da
si je drznila poseči po črn-
ski duhovni glasbi in se raz-
glasiti za band, ki se bo uk-
varjal izključno s to zvrstjo.
Pravi incest, so se nekateri
zgražali, redki so jim vliva-
li poguma ali jih vsaj razu-
mevajoče trepljali po rame-
nih. Nihče si takrat ni mi-
slil, da bi iz šentjursko-celj-
skega kvarteta utegnil po-
stati kvartet, ki ga danes ce-
nijo tudi najboljši pozna-
valci črnske duhovne glas-
be, celo v njeni zibelki ozi-
roma domovini.
New Swing Quartet. Poslu-
šamo jih na koncertih,
spremljamo njihove nastope
na malih ekranih, kupujemo
njihove plošče, okoli katerih
si domači producenti že dol-
go ne belijo glav. In pri tem
nam je nekako toplo pri sr-
cu, ko si rečemo: tile so pa
naši, in si jih skozi dvajset-
letno zgodovino že kar neka-
ko lastimo, vsako leto bolj,
ker so še vedno iz leta v leto
boljši. Tudi najnovejšega
člana, Ljubljančana, bomo
zdaj zdaj vzeli za svojega, pa
če je to njemu prav, ali ne.
Seveda smo pripravljeni raz-
grabiti zgolj njihove uspehe,
trofeje, ime, njihovo petje in
slavo. Le redkokdo pa pomi-
sli, da ima ta čvrst organizem
tudi povsem posvetne in ob-
čečloveške lastnosti, navade,
slabosti, šibke in ranljive
točke. Tudi Oto Pestner, To-
maž Kozlevčar, Dare Hering
in Marjan Petan so samo lju-
dje. Smo jih pripravljeni ku-
piti tudi takšne?
Oto Kozorog
če stoletni horoskop ne la-
že, so ljudje v tem znamenju
praktično usmerjeni in go-
spodarne narave. Nagibajo
se k neugnanemu, napetemu
delu, pri tem pa so zelo
vztrajni. Njihova posebna
značilnost je smisel za mir-
no, urejeno in načrtno delo.
Njihove življenjske zahteve
so skromne, so varčni in kri-
tični, primerna partnerja pa
sta Devica in Bik...
Oto se delno strinja s horo-
skopom, poudari pa, da tisto
z Bikom še kako drži. Bik je
neverjetno zdržljiv in takšna
je njegova Pika. Sicer pa za
svojo ženo pravi, da je nje-
gov »joker«. Bi pa sila rad
preizkusil tudi Devico, a se
boji, da se njegov Bik s tem
ne bi strinjal. Torej bo Devi-
ca zanj ostala večna skriv-
nost. Svojo gospodarnost ka-
že s tem, ko nikoli ne kupuje
mačka v žaklju. Ko nabavlja
plošče, ne kupi vedno tisto,
kar je novo, ampak je njegov
izbor skrben, tudi načrten.
Oto je zares prava mravljica,
ampak to velja samo za glas-
bo, s katero živi štiriindvaj-
set ur na dan. Kljub temu
nikoli ne pretirava. »Če ti
zmanjka atomov, je najbolje
delo preložiti in ga nadalje-
vati, ko si spet v formi,« pra-
vi. Oto je zares kritičen, zla-
sti kar se glasbe tiče, in kriti-
čen je zlasti sam do sebe.
Najhuje mu je, kadar mora:
komu povedati v obraz, da
dela narobe, slabo. Takrat tr-
pi. Načrtno delo, ki je za Ko-
zoroga značilno pa je Otu
Pestnerju del trpljenja, ki je
obenem užitek. Včasih je
muhast, nikoli pa neodločen.
Oto je pravi prijatelj in prija-
teljstvo je lastnost, ki jo naj-
bolj ceni. Najprej prijatelj-
stvo, ki je prvi pogoj za do-
bro delo, ustvarjanje lepega,
dobrega. V glasbi je enkra-
ten, je zvezda, kralj. Največja
njegova napaka je, da posta-
ja vse bolj Ljubljančan,
kljub temu, da tega ne bi ni-
koli priznal. Trenutno je Oto
Pestner v avtošoli.
Tomaž Strelec
Ljudje, rojeni v znamenju
Strelca, so odločni in trezne-
ga pogleda na življenje. Opti-
mistična in pesimistična raz-
položenja se pri njih pogosto
menjavajo. Ljubijo neodvis-
nost. Zaradi strastne vroče-
krvnosti so v svojih odloči-
tvah pogosto prenagljeni. So
družabni in tovariški. Njiho-
vo ljubezensko in zakonsko
življenje ni vselej srečno. Pr-
va polovica življenja je na
splošno bolj razgibana kot
druga. V poklicu so moški
marljivi, vztrajni in časti-
hlepni. Ljubijo spori in nara-
vo. Primerna partnerja sta
Lev in Oven.
Tomaž Kozlevčar, najno-
vejši član kvarteta, je Ljub-
ljančan, ki deluje sila resno,
celo preveč trezno. A je ta
njegova lastnost bolj kratko-
trajne narave, saj se zna
v trenutku preleviti v zabav-
nega, naivnega in celo malce
otročjega sogovornika. Navi-
dezni pesimizem je le delček
njegove vsakdanje igre, s ka-
tero prijetno preseneča. To-
maž je tudi eden tistih sreč-
nih ljudi, ki ga razveseljujejo
malenkosti, drobne stvari.
Neodvisnost pa ljubi zato,
ker je nima. Pravi, da je do-
brega prijatelja težko najti.
Zanj je prijateljstvo najvišja
obhka komuniciranja in zato
je slutiti, da New Swing
Quarteta zlepa ne bo zapu-
stil. Za prvo polovico svoje-
ga življenja pravi, da je zares
zelo razgibana. »Sicer pa,
kdo pravi, da sem še vedno
v prvi polovici?« je le eden
od mnogih Tomaževih dovti-
pov, ki jih trosi mimogrede.
Na vprašanje, če je v poklicu
zares častihlepen pa strese
takle odgovor: »Tega ne bi
priznal, četudi bi bil res ča-
stihlepen.« Kar se primerne-
ga partnerja tiče pa ni ubogal
stoletnega horoskopa, a je
zd£y kljub temu srečen v za-
konu. »Moja žena, ki je pro-
fesorica klaviija, me navdu-
šuje za tenis, jaz pa pravim,
da sem samo pianist, ker lju-
bim vse, kar je na tipke, a ni
harmonika, pravi, in doda,
da je srečen, ker lahko dela
z New Swing Quartetom. Iz-
java, ki govori o skromnosti
enega najbolj nadarjenih in
uspešnih slovenskih klavi-
aturistov v pop glasbi. Tako
kot za Ota, bi lahko rekli tudi
za Tomaža, daje popoln glas-
benik.
Dare Tehtnica
Ljudje, rojeni v tem zna-
menju, so podjetni in nestrp-
ni, a tudi razsodni. Srce in
razum sta uravnovešena.
Lahko jih je spraviti iz rav-
notežja, ki si ga prav kmalu
spet pridobijo. Težijo po
uravnoteženosti in harmoni-
ji, prilagodljivi so in spravlji-
vi. Imajo smisel za pravič-
nost. V ljubezenskem življe-
nju so podvrženi pogostim
spremembam. Ljubijo lepe
obhke in življenjske užitke,
pa tudi umetnost in glasbo.
Ce jih v njihovi težnji po ne-
odvisnosti in svobodi skuša-
mo omejiti, lahko postžmejo
neznosni. Če jim zna žena
svoje čare prikazati v pravi
luči, se ne ozirajo po drugih.
Nagibeuo se k boleznim jeter
in ledvic, srčnim obolenjem
in nevrozam. Primerna part-
nerja sta Dvojčka in Vodnar.
»Moj partner je Rak, rako-
vica, in ta rakovica je bila
tudi glavni razlog za mojo
nerazsodnost, ki se je poka-
zala kot čisto dobra last-
nost,« začne Dare Hering,
nekakšen žalostni klovn
kvarteta. Zase tudi pravi, da
je človek trenutka, ki ne ver-
jame v usodo, zato tudi ne
v horoskope, takšne ali dru-
gačne. Zase trdi, in v to je
tudi prepričan, da je najbolj
srečen človek na tem svetu.
Pravi, da je svet samo tisto,
kar on vidi, in ker v vsaki
stvari vidi nekaj dobrega, je
njegova trditev čisto spre-
jemljiva. Človek bi mu tudi
kaj kmalu verjel, da na tem
svetu ni sebičnosti. Pritrdi,
da ga je lahko vreči iz ravno-
težja, in da ima v sebi smisel
za pravičnost. Doda, da se
mu vedno nekam mudi, boji
se, da ne bi kaj v življenju
zamudil, tisto, za kar se nav-
duši, pa mora biti po njegovi
meri. Ljubi umetnost in glas-
bo, jasno! Je nesojeni aka-
demski slikar, umetnostni
zgodovinar, ki je pristal pri
pevcu. Kar se tiče omejeva-
nja svobode pa tole: »Niti za
pol ure se me ne da zapreti.«
Glede ljubezenskih spre-
memb pa: »Upam si priznati,
ampak le podvrženost. Moj,
zakon v resnici ni bil nikoli
ogrožen, za kar ima veliko
zaslug žena z ogromno mero
tolerance.« Dare Hering je
bil pred kratkim na počitku
v Zdravilišču v Rogaški Sla-
tini. Odločil se je za antistres
program.
Marjan Oven
Ljudi, rojene v tem zname-
nju, odlikuje predvsem moč-
na volja, ki se zlepa ne ustra-
ši zaprek in težav. Njihov
temperament jih spodbuja
k vedno novim načrtom, ki
jih vztrsono uresničujejo. Če-
prav so pogosto nepotrpež-
Ijivi, razdražljivi, so po drugi
strani hitro spravljivi. Potre-
bujejo prilagodljivega živ-
ljenjskega partnerja, kolikor
pa naletijo na samovoljne
nature, v zakonu rado zaš-
kriplje. V ljubezni hlepijo po
zmagah. Segajo po polno-
krvnih ženskah, ki pa ne
smejo dajati povoda za lju-
bosumje. V zakonu so kon-
zervativni. Varovati se mora-
jo pred boleznimi v prebav-
nih organih, primerna p)
nerja pa sta Strelec in Le,
Marjanov komentar:»[
de volje in temperamenta
povsem strinjam, sem pa
sto zadovoljen, če mi v
dvajset odstotkov nafr
uspe. Se nerad kregam, (e
se, ne zdržim dolgo. Gli
partnerja, ki je zdaj Lev
škripanja v zakonu pa je
dokaz moja zgodovina. 1
Levje zares prilagodljiv,
bro da sem ga srečal. In v
so mi ženske, ki ne daj
povodov za ljubosumje, či
na beseda. Drži tudi,
imam v ljubezni rad zma
le kdo jih nima rad. Na sp!
no pa mishm, da v zak(
jaz gazdim. Vsaj mislim
lahko tako, a ne? Tisto s t(
vami v prebavnem traktu
bo tudi držalo,« so bes
Marjana Petana, ki je v k'
tetu zadolžen za stike z,
nostjo. Je tudi eden njg
rejših članov new sw
Quarteta, zato nam je pc
dal nekaj malega o sam
začetku, nastanku tega š
članskega ansambla.
Najprej Špirit of
miemphis
Sprva je to bil tercet zl
retom Heringom, Gregorj
Bezenškom in radom f
devškom. Vsi trije so.bili
ma v istem bloku v Sentj
ju. Dare je študiral v Ljub
ni skupaj z Marjanom. K(
nekega dne sprehajata
mestu, začne Marjan pet
sto: Down by the Riversi
Dare postane pozoren in
pove, da imajo v Šentjii
tercet, ki pa bi lahko po:
kvartet, če se jim pridr
Da fantje pojejo črnske
hovne pesmi, je Marjana
koj pritegnilo. To je bilo
bruarja leta 1968. Kvarte
začel redno vaditi, 27. api
ob otvoritvi planinske »
na Resevni je prvič nas«
v javnosti, na tekmova
Pokaži, kaj znaš. Zapeli s»
pesmi in zmagah. prvo'
sto za Špirit of Memphis
je bil čas ubojev J. F. Kei^
dyja, Martina L. Kinga, w
proti apartheidu. sledij
koncerti po KozjansK
kritike v časopisih so
dobre. Jeseni leta 19685"
vič zapeU na Radiu CelJ«
prvi javni radijski odd^j;
krat že pod imenom ^
Swing Quartet, ki si ga
mislil Dare Hering- Tn
so prepevali v takšni
bi, dokler Gregor bezeij
ni odstopil svojega "^^^^
»čudežnemu otroku*
Pestnerju...
Tudi to je new ^\
Quartet. Če ga kupite
takšnega, ga imate zaj" ^
di. new Swing Qu3rteufj
mreč ni le čudovito ^"^^
pesem, ni le show ir* j,
ness. so tudi vsakdanJ^^^^j
ri in čisto navadne člo j^,
slabosti. Zato je to pol^l
ni organizem, ki mu e
pečat daje prijateljstvO;j{j
MARJELA «
Foto: EDI
S kuponom lahko
kupite vstopnice za
koncert NSQ po 50 din.
Cena vstopnic
v predprodaji je 55 din,
na dan prireditve 70 din.
Vstopnice so
v predprodaji:
Turistično društvo
BAZAR
Tomšičev trg 7 (od 9.
do 12. in
od 16. do 19. ure)
CEBIT-DEMO,
Malgajeva 6
(od 7. do 15. ure)
POPOTNIK, Kocenova 2
(Od 7 do 17 ure)
Prireditev bo ob
vsakem vremenu       _
7. JUNIJ 1990-^ STRAN 13
islovila se
kraljica
lih poljan
^j!^a Križaja
'so izgubili še
>e&a konja«
srkusu-Matejo
' u prištejemo še
slih dobrih »11-
jtako cenjenega
»"jrevesa, kot so
lovškova, brata
[^j^paše kdo, po-
Leto nekoč buj-
l naglo suši.
iggasmo bili smu-
^jje »strašila« po
Sh,kjer so prirejali
1 smučarski pokal.
I v drugi razred,
praktično ni več,
falana Pušnikovi,
i)e, kako bo s. Sar-
nitno zdravi v ZR
jlateja Svet, biser
[ovnega ženskega
i nepolnih dvain-
IV svetovnem po-
sedem zmag, U
!(ja mesta, dobila
li in bronasto me-
niem pokalu, na
Bstvih je osvojila
ito v Beaver Cre-
iJve bronasti) ter
^ eno (srebrno
ftje samo nekaj
steie kariere tek-
ijetakorekoč čez
fi postavi smučke
?eti dokončanju
>'fter se kasneje
Mslovneža z usta-
«?a podjetja. To so
■^črti, kajti vse se
spremeni, pa če-
Knamo kot odloč-
hoče in tisto
siiar...
[fsti. Mateja je sa-
'ovno konferenco
»renske televizije,
^vzrokeza odhod.
samo za tiste,
'^kulisja belega
'■^3 je, daje utru-
^ana in da eno-
?f več naporov,
■J^l' skozi sedem
na snegu in ob
s^i^v je pojas-
Jffudarno, včasih
'^Jem solz.
pustila, daje
s^^la- Toda niti
"^c sezone nista
j je govorilo
.^agremorebi-
s^nje s smuča-
Jjgineval, poro-
nočem spre-
il začetek nečesa
fflutiti eno in
^.^bje življenja.«
^S"'' bila
ijasov^ nihče ne
deževala kot
bila zavita
cv?;^l^zaradi
Ha dal , so za-
l^oc.-ko je bilo
Javo^^^JkojeMa-
j(j ^Evrovizijo,
jnai^^Pnhodnjo
i^o'^/^1 pravi
n^^-Prol.si-
»Dogovorila sem se.«
Kaj pa slovenska televizija.
Namesto nje je odgovoril Mar-
jan Lah, urednik športa pri slo-
venski televiziji, da vedo za to
pogodbo, sami pa še niso štorih
nič konkretnega.
Ste pogrešali Toneta Vogrinca
in Milana Bernika, ki se nista
udeležila tiskovne konference?
»Tone je bil službeno na Duna-
ju in je pojasnilo poslal kar po
telefonu.«
Kakšno?
»Da se bo stvar okoli plačila iz
Uniorja tekom tedna rešila in naj
se premislim.«
Pa se boste?
»Ne.«
In Bernik, eden vaših najbolj-
ših trenerjev?
»Sama sem ga povabila, ven-
dar kolikor ga poznam ni prišel,
ker mu je hudo.«
Z vašim odhodom je zdaj še
ženska reprezentanca močno
okleščena...
»No, tu so Pušnikova, Sarčeva,
Bokalova, Dežmanova, Šehovi-
čeva ter mnogo mladih, ki čakajo
svojo priložnost. Nestrpni ne
smemo,biti.«
Vi pa ste le vi?
»Ja, vendar treba se je poslo-
viti.«
Velikokrat ste bih v Celju. Obi-
skovali ste Zlatarno, Toper, bili
ste v Korsu, velenjskem Mod-
nem salonu, na proglasitvah
športnikov Slovenije in še kje.
Kakšni spomini vas vežejo na te
obiske?
»Predvsem lepi in upam, da
z mojim odhodom ne bodo preki-
njeni.«
Potem se je poslovila, kajti tre-
ba je bilo pripraviti večerno od-
dajo »v žarišču«. V sejni sobi smo
ostali' sami novinarji in nekaj
predstavnikov slovenske smu-
čarske zveze, delovnih organiza-
cij in še koga. Domala enotni
smo si bili, da bi se s pametno
politiko Matejo dalo zadržati
v beh areni. Vzroki niso samo
v prezasičenosti in naveličanosti
(pa če to Mateja še tako trdi), am-
pak tudi drugje. Mateja je veUko
dala za dobro ime Slovenije in
Jugoslavije v svetu. Smučanje je
danes biznis, je denar. In če za
svoje garanje in popularizacijo
ne dobiš tistega, kar moraš oz.
imaš obljubljeno, potem ti »zaku-
ha«. Največji problem pa je
v tem, da sta Elan in Unior kot
dva izmed nosilcev sponzorstva
v škripcih. Mateja je imela ugod-
ne ponudbe od zunanjih partner-
jev, pa ji naši niso pustili odhoda,
svojih obljub pa tudi niso izpol-
nili. In poteza Toneta Vogrinca,
da ni prišel na slovo svojega zad-
njega pravega aduta? Milo reče-
no je to nerazumljivo. Ali pa je
veliki smučarski poslovnež spoz-
nal, da se mu z odhodom Križaja
in Svetove maje svetovni ugled
in išče nadomestilo izven doma-
čih meja? Kakorkoli že, prav bi
bilo, da bi bil na tem »pogrebu«.
Janez Zaje, predsednik smu-
čarske zveze Slovenije (tudi ta
ima veliko masla za čudno stanje
v naši smučariji), je vso zadevo
pojasnjeval s tem, da ima pač
vsak pravico oditi takrat, ko mu
je dovolj. Aleksander Lucu,
urednik Antene, pa se je na glas
vprašal, do kdaj bomo še priča
takšnim pokopom naših vrhun-
skih smučarjev. Dejstvo je, da se
naša v zadnjih letih paradna
športna disciplina, vse bolj po-
taplja v mlako, iz katere bo težko
izplula na lepše. Prav gotovo bo
tudi med ljudmi padlo zanima-
nje, s tem pa je v zraku tudi akci-
ja »podarim - dobim«. Ali pa bo-
mo ta slogan lahko hote ali neho-
te spremeniU v »podarim - iz-
gubim«?
Bojan Križaj in Mateja Svet,
dve doslej največji imeni našega
smučanja, sta se z belih poljan
odpraviU v poslovni svet. Za ku-
Usami pa bo prav gotovo prete-
klo še veliko hudournikov, če je
vse to bilo potrebno in kdo je
pravzaprav resnično kriv, da seje
trdo večletno delo čez noč tako-
rekoč sesulo. Morda bomo še sli-
šali za drugo, temnejšo stran me-
dalje. Žal verjetno prepozno.
TONE VRABL
Glasba je moje življenje
Tako pove organist In pevovotija Rafael Gorenšek Iz Cella
Štiriinosemdesetletnega
gospoda Rafka najdemo
v urejenem stanovanju, do
katerega se pride mimo ne-
govanega vrta, cvetličnih
grmov, skalnjaka, vrtne uti-
ce in skrbno opletih gredic.
Tu je njegovo kraljestvo,
kamor zaide potem, ko neha
preigravati skladbe po pi-
aninu ali ko se vrne iz cerk-
ve Svete Cecilije v Celju,
kjer še vsako nedeljo sede
za orgle in odpre njihove re-
gistre. Vodi tudi cerkveni
zbor, a ga misli v kratkem
zapustiti, ker je vzgojil do-
brega naslednika.
trnova pot
nezakonskega otroka
Gospod Rafko se je rodil
v Celju kot nezakonski otrok
in ta pečat je obhkoval tudi
njegovo življenje. Podžgali
so si ga iz rok v roke, dokler
ga ni posvojila očetova se-
stra, ki je živela v Hrastniku.
Meščansko šolo je dovršil
v Žalcu, kjer je živel pri sta-
rih starših, in tam je njegov
talent za glasbo odkril nje-
gov razrednik, ki je bil glas-
benik. Tri leta se je potem
šolal v Celju v Brvarjevi
cerkveni šoli, kjer seje poleg
klavirja učil tudi knjigovod-
stva in ostaUh praktičnih
predmetov.
Novopečeni organist je do-
bil zaposlitev v Strmcu, kjer
je opravljal tudi občinske
posle, s čimer pa se duhovš-
čina ni strinjala. Pa je oble-
kel vojaško suknjo in jo nosil
v Zemunu leto in pol. Ko se
je vrnil, ga je sorodnik spra-
vil k železnici in njej je ostal
zvest do upokojitve.
Kjerkoli je gospod Rafko
bil, povsod mu je glasba zve-
nela v ušesih. V Ljubljani je
obstajalo takrat pevsko dru-
štvo Sloga, v okviru katerega
je bil tudi moški pevski zbor,
vodil pa ga je mladi pevovo-
dja Rafko. Z njim je gostoval
po vsej Dolenjski. V Novem
mestu je kot prometnik služ-
boval deset let. Tam ga je za-
tekla tudi vojna in z zakon-
sko družico, ki je bila iz Ce-
lja, sta se leta 1940 vrnila
v domače kraje, na Štajer-
sko. Prometno službo je med
vojno opravljal v Grobel-
nem, Štorah, Litiji, Laškem
in v Rimskih Toplicah, kjer
je zadnji dan vojne komaj
ušel smrti.
tesno prijateljstvo
s franom rošem
Ves čas službovanja na že-
leznici, vse do upokojitve le-
ta 1961, je gospod Rafkg vo-
dil več pevskih zborov. Štiri-
najst let zbor društva upoko-
jencev v Celju, pa zbor Tone-
ta Tomš,iča v Strmcu in še
zbora v Šentvidu pri Grobel-
nem ter Gotovljah pri Žalcu.
S pisateljem Franom Ro-
šem sta se seznanila v času,
ko je vodil zbor upokojencev
v Celju. Kot pevovodja je
uglasbil veliko Roševih pe-
smi, katere je Roš napisal sa-
mo za zbor. Nekaj teh not je
že izgubil, nekaj pa jih še
ima. Sploh ima gospod Raf-
ko lepo urejen arhiv, v kate-
rem je shranjena cerlivena in
posvetna glasba.
izguba doma in
vrtnarije
»Medvedova vrtnarija
v Celju, od koder je bila do-
ma moja ženka Anica, je bila
čislana, zato je bila bol toliko
večja, ko so nas pred dvan^-
stimi leti razlastili. Vrtnarija
je bila velika preko 3000 m^,
mi pa smo s težavo in mnogi-
mi prošnjami dobiU toliko
prostora, da smo si postavili
hišo. Ta odvzem zemlje je
mojo ženo, s katero imava
pet otrok, tako prizadel, daje
pričela hirati in je po dveh
letih umrla. Od njene smrti
tudi jaz nič več ne komponi-
ram. Mojo ljubezen do glas-
be je Anica spoštovala in je
imela razumevanje zanjo, saj
je bila tudi sama citrašica.
Družila naju je glasba in ko
Anice ni bilo več, so mi osta-
le njene rože in seveda
- glasba. Poredko sedem za
klavir, med rožami pa sem
vsak dan. Med cvetjem se
umirim, pozabim na hudo in
tako si nabiram kondicijo,
da se ne zasedim. Veliko ho-
dim tudi na sprehode, ni
dneva, da ne bi šel.«
organist
- sedeminšestdeset
let
Gospod Rafko je organist
že več kot pol stoletja in za to
zvestobo cerkveni glasbi je
dobil ob svoji sedemdeset-
letnici priznanje iz Vatikana,
veliko pa ima tudi posvetnih
priznanj za vodenje pevskih
zborov po zeleni Štajerski.
Ne izgublja se v spominih,
trdno je še zasidran v stvar-
nosti. Zdaj komaj čaka patra
Roberta Podgorška, ki bo 4.
avgusta prišel v Celje in bo-
sta spet skupaj zaigrala. Na
kitaro in orgle, dva neraz-
družna prijatelja.
»Ko sedem za orgle in se
glasovi razlijejo po cerkvi,
pozabim na vse. Duša je
vzhičena, ko s pevci zapoje-
mo sebi v čast in bogu v zah-
valo.«
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
14. STRAN-7. JUNIJ 1990
OTROŠKI
MoJ pogovor z mamo
Velikokrat se z mamo pogovar-
java o ocenah. Najin pogovor je
bolj vesel, če imam v šoli lepe
ocene. Z zadnjega roditeljskega
sestanka pa je prišla žalostna, saj
sem si pridobil nekaj trojk.
Po dolgem molku je le sprego-
vorila: »Pa zakaj si ne moreš po-
praviti teh ocen?« Ves rdeč
v obraz sem ji rekel: »Saj si jih
bom popravil.«
»Tisti tvoj saj,« mi je žalostno
odvrnila. Čez čas je zopet dejala:
»In pri vedenju nisi najbolj pri-
den?« Na to vprašanje sem ji hi-
tro odgovoril: »Kako naj fant se-
di pri miru, brez oziranja nazaj?«
V najin pogovor se je vpletel oče
z nasvetom: »Če se ne boš učil,
boš sam sebi napravil težje živ-
Ijervje.«
Po teh očetovih besedah sta
oba odšla iz kuhinje.
SIMON GAJŠEK
OŠ PREBOLD
V sredo zjutraj
Napol v snu sem izključila bu-
dilko in prižgala radio. Napove-
dovalec je potrdil točnost moje
ure. Po kratkem poročilu se je iz
zvočnikov oglasila nežna melodi-
ja. Nezavedaje se časa, sem osta-
la v postelji, češ da se mi ne mu-
di. Za prvo popevko sem prisluh-
nila še drugi, morda tudi nasled-
ryi, a se ne spominjam natanko.
Naenkrat sem zaslišala glasno
nabijanje, kar naj bi bila glasba.
Vsako drugo jutro bi se jezila na
uslužbenca, ki je bil zadolžen za
zvok, takrat pa sem mu bila prav
hvaležna. Bežno sem pogledala
številke na elektronski uri in so-
nožno skočila na preprogo, da ne
bi bila leva noga kriva za neuspe-
he nastajajočega dne. Zaradi na-
glice se je blago pod mano pope-
ljalo po spolzkih tleh in s tovo-
rom obstalo sredi sobe. Še nekaj
trenutkov sem na parketu zbirala
prve vtise, nato pa sem se okorno
zravnala in sklepala, da nesreča
nikoli ne počiva.
Z neobičajno hitrostjo sem si
oblekla hlače in šele pred ogleda-
lom opazila razprto zadrgo. Seve-
da! Še ena neprijetnost. Preden
sem se preoblekla in se obula, je
minil Zcgtrku namenjen čas. Mi-
mogrede sem pograbila kos
z marmelado in že v naslednjem
trenutku opazila, da z namazom
navzdol leži na tleh. Morala sem
počistiti kljub sekundam, ki so
nezadržno izginjale v preteklost.
V nekaj gibih sem si lase zvila
na tilnik in že metala zvezke
v torbo. Po naslovih učbenikov
sem sodila, da me čakajo same
težke ure. Pred šolo sem ugotovi-
la, da sem potolkla svoj rekord
v vožnji z motorjem. Tokrat me
je spremljala sreča.
Bila sem zelo na tesnem s ča-
som, saj mi je zvonec naznanil
konec odmora. Površno sem si
prebrala zadnjo snov in se v mi-
slih karala, ker nisem napisala
naloge. Ob koncu pouka sem
ugotovila, da sem zelo uspešno
prekrmarila naporne ure, četudi
se mi je dan tako slabo začel.
Po nenavadnem dnevu sem
spoznala, da ne drži rek: »Po ju-
tru se dan pozna!« Po jutrarxji ne-
sreči me je spremljala sreča.
HELENA KOLAR, 8. r
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
MoJe kolo
Doma imam kolo. Imenuje se
Poni. Kupila sta mi ga starša. Vo-
zim se po dvorišču. Za njega skr-
bim tako, da ga namažem
z oljem. Kb pride zima, ga obr-
nem narobe, da se zračnica in-
plašč ne poškodujeta.
S kolesom se rada vozim, ker
se znam voziti in ne padem več
tolikokrat.
TINA GAJŠEK, 3. b.
OŠ Frana Krajnca
CELJE
MoJa prva cigareta
Bilo mi je kakšnih šest let, ko
sem prvič poskusil cigareto. Ka-
jenje se mi je zdelo moderno. Ne-
kega dne, ko sem bil sam doma,
sem odšel z očetovim sestričem
Tomijem v trgovino. Tomi si je
kupil močne cigarete. Te cigarete
je zelo hitro pokadil. Videl sem
ceno cigaret. Ni bila visoka.
Malo pozneje sem si jih kupil
tudi jaz. Odšel sem v drvarnico,
kjer sem sklenil kaditi. Prižgal
sem si cigareto in potegnil dim
vase. Zdelo se mi je imenitno.
Začel sem se napravljati, kot sem
videl v filmih. Ko sem kadil dru-
go cigareto, mi je postajalo slabo.
Včasih se mi je tudi zaletelo in
sem kašljal. Takrat me je zaskr-
belo, zato sem prestale cigarete
vrgel stran. Stekel sem v stano-
vanje, kajti bolela me je glava in
vrtelo se mi je. Ker mi je obleka
smrdela po dimu, sem jo pospre-
jal z dišečim sprejem.
Takrat se je že zvečerilo in ma-
ma je prišla domov. Delal sem se,
kot da se ni nič zgodilo. Hitro
sem pojedel večerjo. Po večerji
mi je postalo še bolj slabo. Pono-
či sem bruhal. Med bolečinami
sem priznal, da sem kadil. Mama
je rekla: »Najprej moraš nekaj
poskusiti, da vidiš ali je dobro ali
ne.«
Od takrat cigarete nisem več
poskusil in upam, da nikoli ne
bom kadil.
BOŠTJAN MLAKAR, 6. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Atkina
zanka
Ostanimo še malce na našem območju. Iz Šentjurja,
kjer smo se zadnjikrat spomnili znamenitih mož, se
selimo po bližnji in daljni okolici. Gremo v kraje, ki so
jih zaznamovah topli vrelci tako ah drugače zdravilne
vode. Bolj ah manj blizu Celja je kar nekcy takšnih i
krjuev, KJer so nastala zdravilišča. Naštej tri najbližja!
Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 12. junija 1990.
Nagrajuje, seveda, AERO.
Pravilna rešitev prejšnjega vprašanja pa se, seveda,
glasi: IPAVEC. Nagrado tokrat dobi: Tatjana Kodrič,
Ponikva 33č, 63232 Ponikva.
Lev pri frizerju
Nekega dne se je v lev gledal
v ogledalce. Zdelo se mu je, daje
grd. Odvrgel je ogledalo in šel
k frizerju. Pri frizerju je prosil,
naj mu naredijo kitke. Željo so
' mu izpolnili. Bil je zelo vesel, da
se mu je Želja uresničila.
JASNA POTRATA, 2. r
OŠ Franja Vrunča
SLIVNICA PRI CELJU
HMEZAD CELEIA,
mlekarstvo, sirarstvo
in čebelarstvo
Arja vas, Petrovče
razpisuje
delovni mesti s posebnimi pooblastji
in odgovornostmi:
1. Vodja organizacijske enote
ekonomika, računovodstvo in
organizacija
(reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje
- da imajo najmanj višješolsko strokovno izobra^t,
(VI. stopnja) in primerne delovne izkušnje.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 (štirih) let.
2. Vodja organizacijske enote
komerciala
(reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo najmanj višješolsko strokovno izobrazi
(VI. stopnja) in primerne delovne izkušnje.
Prijave s kratkim življenjepisom in programom de
ter dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poj|i
te v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov:
HMEZAD CELEIA, Arja vas 92, 63301 Petrovče
drovska služba.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni p
odločitvi organa upravljanja.
DRUŽBENO PODJETJE
ŠIPAD ~ KOMERC
TOZD Veleprodaja pohištva
NAMJEŠTAJ Sarajevo
na podlagi sklepa delavskega sveta tozda, iz 26.
aprila 1990
NA DRAŽBI PONOVNO
prodaja osnovno sredstvo: tovornjak ZASTAVA«
letnik 1980, z reg. številko SA 249-335.
Izklicna cena je 50.000,00 dinarjev..
Dražba bo 14. 6. 1990 v prostorih Šipadovega skl
dišča Celje, Kosova ulica b. š. v Celju, ob 9. uri.
Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse prav
in fizične osebe, s tem da pred začetkom drail
vplačajo kavcijo 20% izklicne cene. Znesek je mog
če plačati v prostorih celjskega skladišča od 8. do
ure na dan dražbe.
Najnižji znesek za dvig cene je 100,00 dinarjev.
Prometni davek plača kupec.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefoi
(063) 24-052, vozilo pa si lahko ogledate na di
dražbe na parkirišču skladišča.
Alf v Celje In Mozirje
Tokrat smo v nagradnem vprašanju trgovinice Aff ^
zastavih asociacijo. Rešitev vprašanja je bila: križis^j;
pa je pravilno odgovoril BOŠTJAN KOŠTOMAJ f i
Celovška II. Za nagrado dobi figurico Alfa. Tuo j
nagrajenec je fant: RENATO JEŽOVNIK iz Mozii^^
drova II. Srečo mu je prinesla številka 427, ki jo je yL
svoj kupon in s tem le za ena zgrešil izžrebano štev^

7. JUNIJ 1990 - STRAN 15
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Bolnišnica Celje
objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 76. čl. Samoupravnega sporazuma
o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC
Celje in po sklepu Delavskega sveta TOZD
eno specializacijo iz
^ermatoveneroiogije
TOZD Zdravstveni dom Laško
objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 76. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje in po sklepu
Delavskega sveta TOZD
eno specializacijo iz ginekologije in
porodništva
Pogoji:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
- opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo-
čitvi delavskega sveta TOZD.
Delavski svet
MINERVE ŽALEC
razpisuje delovni mesti:
1. direktorja podjetja
Pogoji:
- najmanj višješolska izobrazba ekonomske ali teh-
niške usmeritve,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih de-
lovnih mestih,
- primerne sposobnosti za organiziranje, vodenje in
usklajevanje delovnih procesov podjetja,
- pisna predložitev razvojnih usmeritev podjetja.
Mandat traja štiri leta.
2. vodja finančno-računovodske
službe
Pogoji:
- najmanj višješolska izobrazba ekonomske smeri,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj na enakih ali
podobnih delih,
- organizacijske sposobnosti in sposobnosti vo-
denja.
Mandat traja štiri leta.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljejo kandidati na MINERVO Žalec - podjetje za
predelavo plastike in kovin. Obravnavali bomo prija-
ve, ki bodo prispele v podjetje do vključno 22. 6.
1990.
Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje
v 15. dneh po sprejeti odločitvi na delavskem svetu.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1- nothing compares 2 u - sinead o' connor (8)
2 hajde da ludujemo - tajci (8)
3 lilly was here - david stewart and candy
dulfer w
4 insieme 1992 - toto cotugno (3)
5 id rather go blind - sydney yungblood (5)
6 bla je sreda - don mentoni blues band (6)
I ja2 nimam noč za spanje - šank ročk (7)
8 how can we be lovers - michael bolton (2)
9 kingstone town - ub 40 ^ (1)
'o teško je biti andžeo - atomsko sklonište (1)
^**tvica zabavnih melodij je na sporedu radia celje veako
•oboto ob 17.30.
domače melodije:
I mati Caka vas - boriš kovačič (6)
glažekjenalit-mihelič (4)
I naj pesem zveni - štajerskih 7 (9)
godec-nagelj (4)
^- jasmin - spomin (7)
5- ^ tvoj najlepši dan - dobri znanci (3)
fi Babica, želimo ti vse najbouše - alpski kvintet (3)
S nemir-šaleški fantje (6)
korajžno bom zapel - rogaški instrumentalni
m kvintet (2)
" 2 oplotniškega mosta - bratje iz oplotnice (1)
^»♦vlca domačih melodij je na sporedu radia celje vsak
L^^"*deljek ob 17.30.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI
ZAVOD
- Komisija za štipendije
SLOVENSKE KONJICE
Komisija za štipendije pri VIZ Slov. Konjice
RAZPISUJE
Štipendijo za študij na pedagoški
fakulteti
- smer biologija - kemija
Kandidati naj prošnji priložijo spričevalo o zaključe-
nem srednješolskem izpitu.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Vzgoj-
no izobraževalni zavod Slov. Konjice, Partizanska c.
Po sklepu komisije za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge:
1. poslovodja diskonta
Kandidat mora poleg zakonsko določenih pogojev
izpolnjevati še naslednje:
- da ima srednjo izobrazbo ekonomsko-komercial-
ne smeri
- da ima vsaj 5 let prakse v stroki
Delo združujemo za nedoločen čas s poskusnim
delom 5 mesecev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov: Trgovsko in proizvodno podjetje
»LIPA«, Ljubljanska c. 30, 63230 ŠENTJUR PRI
CEUU.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po
sprejemu sklepa.
V CLUBU CASABLANKA
bodo jutri zvečer izbirali
MISS SREDNJIH ŠOL
pod pokroviteljstvom mestnega
časopisa Argument
Za zabavo bo igral ansambel HOT HOT HOT
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
roam-theb52s
what did i do to you - lisa stansfield
keep on movin' - soul ii soul
Predlogi za lestvico domačih melodij:
vse se uredi - fantje z vseh vetrov
na veselici-pugeu
uubi dragi - zrelo klasje
Skupščina občine Celje,
Občinski komite za urejanje prostora in var-
stvo okolja,
strokovna siužba za stanovanjsko in komu-
nalno gospodarstvo
ODDA V NAJEIVI
sledeče poslovne prostore v Celju:
ČUPRIJSKA 6:
- klet s površino 157m^;
GLEDALIŠKA ULICA 2:
- pritličje: pisarna s površino 9,88 m^ in sejni sobi s povr-
šino 17,82 m^ ter 86,14 m^
- drugo nadstropje: pisarne s površino 9,06 m^, 10,50m^,
8.85m" 10,31 m^ 9,62m^ 9,24m^ 10,54m^ 9,^0^\^ in
9,72 m^ ter sejni sobi s površino 29,67 m^ in 31,80m^;
LILEKOVA 3:
- ulični poslovni prostor s površino 24,85 m^;
LINHARTOVA 22:
- dvoriščni poslovni prostor s površino 20 m^;
MARIBORSKA 66:
- poslovni prostor s površino 115m^;
MARIBORSKA 110:
- ulični poslovni prostor s površino 21,42m^;
STANETOVA 14/a:
- več poslovnih prostorov v pritličju in v prvem nadstropju
te stavbe s skupno površino 485 m^;
VODNIKOVA 9:
- poslovni prostor s površino 17 m^;
VODNIKOVA 14/a:
- ulični poslovni prostor s površino 21 m^;
TITOV TRG 3:
- dva ulična poslovna prostora s površino 43,30 m^ in
59,77 m^
TOMŠIČEV TRG 7:
- pisarniški poslovni prostori v prvem nadstropju te
stavbe s skupno površino 73 m^;
TOMŠIČEV TRG 10:
- ulični poslovni prostor s površino 23 m^.
Poslovni prostori v Gledališki ulici 2 so večinoma oprem-
ljeni s telefonskimi priključki, nekateri pa še s priključkom
za teleks in telefaks. V souporabi z ostalimi poslovnimi
prostori v tej stavbi so še čajne kuhinje in sanitarije za
zaposlene ter za stranke. Obstaja možnost odkupa pisarni-
ške opreme. Dosedanji in bodoči najemniki bodo vezani
na sporazum v zvezi s skupnim zagotavljanjem ogrevanja,
čiščenja in drugih vprašanj skupnega pomena.
Vsi bodoči najemniki bodo prevzeli vse razpisane
poslovne prostore v stanju, v kakršnem se nahajajo na dan
tega razpisa, in jih bodo dolžni urediti na lastne stroške
v skladu s projekti, ki jih bo potrdil najemodajalec.
Posamezni poslovni prostor se bo oddal tistemu udele-
žencu tega razpisa,
- katerega dejavnost bo najbolj vsklajena z opredelitvami
o razvoju občine ter mesta in
- katerega dejavnost se bo najprimerneje vključevala
v okolje, v katerem se nahaja poslovni prostor.
Ob enakih pogojih iz prejšnjega odstavka bo imel pred-
nost udeleženec razpisa, ki bo zadostil kriterije po slede-
čem vrstnem redu:
- ki bo zaposloval v obratovalnici več delavcev,
- ki že uspešno opravlja poslovno dejavnost, pa nima
ustreznega poslovnega prostora,
- ki prvič začenja s samostojno obrtjo ali prehaja iz popol-
danske v redno obrt ali
- ki ima več verificiranih delovnih izkušenj v dejavnosti, ki
naj bi jo opravljal v poslovnem prostoru.
Ponudbe, ki morajo zajemati osebno predstavitev udele-
ženca, opis njegove strokovnosti in delovnih izkušenj ter
natančen opis dejavnosti, je treba poslati v petnajstih
dneh od dneva objave tega razpisa Skupščini občine
Celje, Občinskemu komiteju za urejanje prostora in var-
stvo okolja, Službi za stanovanjsko in komunalno gospo-
darstvo, Celje, Gledališka'ulica 4.
Skupnost slovenskih naravnih
zdravilišč Celje
Razpisuje delo s posebnimi pooblastili In
odgovornostmi
sekretarja skupnosti
kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni
- da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali druge
ustrezne smeri
- da ima pet let delovnih izkušenj, po možnosti s področja
turizma
- da ima aktivno znanje nemškega in pasivno znanje še
enega svetovnega jezika, po možnosti italijanskega
- da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti pri izvajanju nalog
kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v osmih dneh od dneva objave v časopisu na
naslov:
skupnost slovenskih naravnih zdravilišč ceue
tomšičev trg 7 - 63000 ceue
o izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 14 dneh po
odločitvi.
16. STRAN-7. JUNIJ 1990
ZARAZVElJ
Premika se.
Od fabrik na zavode za
zaposlovanje!
v Uniorju je za očetom krmilo sin prevzel
in fabriko naprej bi naj uspešno vodil;
če res naprej bo posel dobro šel,
še nekaj let bi naj še oče sodil.
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali Ip
ne rešitve, ki bodo v naše uredniš*''''
spele do torka, 12. junija 1990 i^l
dopoldan. Rešene križanke lahl^A
sete tudi osebno v poštni nabiralniif^
na vhodnih vratih naše hiše NT&p;'
kuverto napišite NAGRADNA .
ZANKA in svoj točen naslov.     '
Rešitev križanke
VODORAVNO: VRBA, STOJa
ONI, TOPER, IGRALNA MIZA \
PO SVOJE, EK, AAR, RS, ESKAn
IRH, SNI, SPOSOBNOSTNl IZprT
LAR, JELO, GOLICA, ERIDA Er
SONAR. '
izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme: Arni
Budna, Brdo 16, 63225 Planina pri;
niči.
2. nagrado 50 din prejme: Gorka'
den, Gosposvetska cesta 1, 61O00L
Ijana.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo: S
Florjanič, Na otoku 6, Celje; Ljubica
skovšek, Ul. XIV. divizije, 8, 63OO0(
in Bogomila Kosec, Valvazorjev tr
63270 Laško.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Za vsak primer
v Slovenskih Konjicah
so sklenili, da bodo na
seje skupščine vabili
predstavnike vseh
strank in tudi verske
skupnosti.
Slednje verjetno za
vsak primer.

Mnogi želijo priti i
konja tako, da v
okoli sebe - spren
njajo v osle.
Težko je razbremen
gospodarstvo, če
na njem - uteži po
tike.
Letošnja pomlad
najbolj prišla do ži\
ga tistim, ki so zalju
Ijeni v politiko.
Če moraš malim I
govom delati preve
ko pokoro - ti tu
bog ne more poa
gati.
Samo zamislite si, i
bi troti v čebeljnjs^
imeli tolikšno v/oi
- kot v ekonomski}
litiki.
O  gospodarstvu
krščanski demokn
lahko rekli - prah
bil in se v prah l
vrneš!
Napis na vhodu no^
metnega stadion
ideologijo P«^
zunaj!
MARJAN BRADA
Nihče nam noče zagotoviti, da smo z volitvami najhujše žeies prestali.
Slovensko-nemško
v Celju smo pred časom obno-
vili slovenski dom (narodni
dom), zdaj pa smo se lotili še
obnove nemškega (OF doma).
Za nekatere je le čudno, da
hočejo s tega doma odstranili
znake slovenstva. Ampak taka je
pač usoda boja za prvobitno po-
dobo objektov.
Nič drugega.
Pravi golaž
Volitve so mimo.
Zdaj se bodo ob celjskem turi-
stičnem tednu v pripravi golaža
pomerili pravi gostinci.
Riše Samo Kralj
Spremembe
Zdaj se je že pri nas
začelo dogajati to, da
ljudem ne pustijo de-
lati. Velenjski rudnik
je že sam omejeval
proizvodnjo, novi re-
publiški energetski
minister pa jim je re-
kel, da morajo izkop
zmanjšati še za 15
odstotkov.
Za spremembo od
nekaj let nazaj, bodo
zdaj rudarji pridni, če
bodo malo kopali.
HOROSKOP
OVEN
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom,
da tvoja čustva niso tako i2jemna, kot pa bi si želela
ti sama. Je že res, da boš imela spočetka mai\jše
težave, vendar pa se boš k^j kmalu znašla in
uspela.
Oh: Šele odkar si začel živeti malo bolj razpasle-
no in se bolj gibati v družbi, si spoznal, k^j vse si do
sed^ zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun
brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel
izvleči iz neprijetne situacije. ,|
BIK
Ona: Človeška nevoščUivost nima meja in to boš
kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da
bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, s^ se
boš v nasprotnem primeru k^ hitro zapletla v po-
polno zmedo.
On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako
ugodno si prodal svojo, vendar prvotno njegovo
zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš je, da pohitiš
in čimprej pobereš vs^j svoj del zaslužka... ali pa j
še kaj več. \
DVOJČEK
Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki
ti jo bo povrnil na nujlepši možen način - najlepši
vs^ zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli
trezno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še
lahko.
On: Nikar se ne prilag^^ trenutnemu trendu, še
posebej, če si prepričan v pravilnost svojega počet-
ja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer
prizadela, toda k^ hitro si boš našel ustrezno to-
lažbo ... i
RAK
Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš
ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In
to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, snj
bodo ostali povsem zmedeni. Torej se ti res splača
pohiteti, tako v ljubezni, kot tudi drugje.
On: Prišel je pravi čas, da poskusiš zgladiti ne-
sporazum, ki ti je prinesel obilo nevšečnosti. V za-
četku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razha-
jala, vendar pa bo konec tisti, ki bo odločal o na-
daljni usodi.
LEV
Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi,
a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega
zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte
pa r£(jši pusti še nek^ časa na miru, da dokončno
dozorijo.
On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijate-
lja ti bo uspelo vs^ za silo urediti razmere. Zato se
nikar preveč ne izpostavljaj, ampak rs^je poskrbi za
primerno zavarovanje svojih interesov.
• DEVICA
Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo
storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In
predvsem nikar ne zapostavlja ljudi, ki ti želijo
samo dobro, sat/ se lahko njihova naklonjenost k^j
hitro spremeni v nek^ povsem drugega.
On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne
nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo
pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odpr-
la nepričakovana poslovna alternativa, kije doslej
sploh nisi opazil.
TEHTNICA
Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neosno-
vano, vendar pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa
povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo
se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je
nekoč že veliko pomenil.
On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja
tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica neksj po-
vsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi
tam, kjer seje zaustavilo veliko večjim osvc{jalcem,
kot pa si ti. ji
»ŠKORPIJON
Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se
lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredova-
nja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, ven-
dar pa bodo rezultati nek^ povsem drugega, kot
pa si pričakovala.
On: Ncijprej ti cela stvar ne bo preveč dišala,
vendar pa se boš k^j kmalu privadil in postalo ti bo
celo všeč. Še vedno pa ti ne bo uspelo sprijazniti se
z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maš-
čuje, i
• STRELEC
Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijet-
no razočaranje uspe privesti na pravilno pot do
uspeha. Razmisli ri(je in se naslednjič poskusi učiti
predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbi
malo za svoje obveznosti.
On: Spoznal boš, da je za dober posel potrebno
še kcO več, kot pa samo trdo delo. Še nihče se ni
obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš
prvi takšen primer Razmisli rnje malce drugače
kot pa običajno. ^
• KOZOROG
Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi f
porušiti. Zato se nikar ne deluj tako nepn^.
ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti
ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se
borila.
On: Naložili ti bodo nove obveznosti, ve"*
jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdooi'
ti bodo še tako težke naloge le prijetno r^.
in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako doi('
• VODNAR__^
Ona: Sicer se boš odločila za riskantnejšo vb^
rešitve svojih ljubezenskih problemov, ve^
se moraš zavedati morebitnih posledic. To<>
gočeje tudi prav, da greš na vse ali nič.
On: Prepiru s partnerjem bo sledila slad^^
va in v^in medsebojni odnos bo le    tj^.
V začetku tedna pa bo nastopila trda
streznitev in le stežka ti bo uspelo odnes^
kožo. ^
• RIBI___^
Ona: Pričela se boš zavedati, da ti P'**jJ'
s tvoje strani še ne zagotavlja popolne ^fj^^fi
zakuj bi morala vedno skrbeti le ti sama- f^^j,;
bo sporočil neprijetno novico, ki pa si jo v "
pričakovala. ^\
On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost
odvisen, so preračunljivi in predvsem
neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ^
kmalu zgodilo, da si boš podrl vse tnos
vrnitev.

7. JUNIJ 1990 - STRAN 17
^AVNA POSVETOVALNICA
Lrašanje
ta 1963 sem podedoval
nk očetu nekaj zemlje.
" 3tom sva parcelo razde-
ker p3 '^^^^ odmer-
il' je sodišče ni moglo pre-
^ d name. Potem sem par-
dal odmeriti geometru,
^"pdali pa so mi tudi, da
"^iTbrat napraviti darilno
Obo- Nato je moj brat
rl z njegovimi dediči pa
^ bil dogovorjen, da mi
^najo lastninsko pravico
oarceli. Sed^ je minilo že
'nogo <^asa in me zanima,
f,em upravičen dobiti par-
eio.
jrfgovor
:xiatki v našem vpraša-
:'so zelo vprašljivi ter
^^^,o nemogoči, kar vam
L obrazložimo. V koli-
,.je bila navedena parcela
J(iniet dedovanja med va-
i in vašim bratom, potem
.sodišče odredilo, da se pri
fjremičnini vknjiži last-
uska pravica na vas in va-
ša brata, in sicer na vsake-
, do ene polovice. Razdeli-
j v naravi bi lahko predla-
ji v nepravdnem postopku
Bdi razdružitve solastne-
i premoženja ali pa bi to
:,-ašanje uredili s pogodbo
razdružitvi solastnega pre-
•oženja. Verjetno je bilo
01 in bratu povedano, da
lorata skleniti pogodbo
razdružitvi solastnega pre-
Bženja, ne pa darilne po-
idbe, saj je pravni temelj,
iI)odlagi katerega ste po-
ili solastnik navedene par-
ie, dedovanje in daritev oz.
jenitev darilne pogodbe
ima z vašo lastninsko pravi-
inikakršne zveze.
Po smrti vašega brata nje-
govi dediči nikakor niso mo-
gli podedovati vašega ideal-
nega dela parcele, temveč
ste po vsej verjetnosti z njimi
v solastninski skupnosti, kar
boste ugotovili, če se boste
pozanimali na zemljiško-
knjižnem oddelku pristojne-
ga sodišča.
Vsekakor pa je stanje po
tem, kar ste navedli, takšno,
da bo potrebno, da nepre-
mičnino razdružite v neprav-
dnem postopku ali pa z bra-
tovimi dediči sklenete po-
godbo o razdružitvi solast-
nih nepremičnin, na podlagi
katere se bo vpisala lastnin-
ska pravica na razdruženi
nepremičnini oz. na delu, ki
vam pripada, na vaše ime.
Vsekakor pa vam svetujemo,
da dobite pravno pomoč
strokovnjaka, ki vam bo po
vpogledu v dokumentacijo,
s katero razpolagate, natanč-
neje svetoval.
Bralce vabimo, da pošljejo
vprašanja za pravno posveto-
valnico na naslov: Trg V. kon-
gresa 3 a, Celje in vprašanju
priložijo kupon za posveto-
valnico.
Zavod SRC Golovec
- BAZEN zaprt!
- SAVNA od 10. junija naprej
zaprta
- KEGLJIŠČE od 17. junija
naprej zaprto zaradi letnega
remonta
- TENIS v dvoranah vsak dan
od 7. do 23. ure
- TENIS - peščena igrišča vsak
dan od 7. do 21. ure
- AVTO SEJEM vsak torek od
13. do 19. ure, sobota od 6.
do 14. ure
Rezervacije teniških igrišč na
tel. 33-233, int. 32.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA ARČAN-CAH
Modna vprašanja, ki jih
Vlasta Arčan-Cah skupaj
z nagradnimi kuponi preje-
ma v našem uredništvu, so
k^ različna. Nekatera so zelo
konkretna, vezana na dolo-
čeno blago, ki naj bi se z Vla-
stino pomočjo prelevilo v le-
po obleko, druga spet skorj^j
nerešljiva, saj pričakujete
nasvete, kako z oblačiU po-
polnoma spremeniti po-
stavo.
Je že tako, da tudi n^bolj-
ša obleka vselej ne more po-
polnoma prikriti pomanjklji-
vosti postave. Po drugi stra-
ni pa je tudi res, da so takšna
vprašanja še najbolj umest-
na, saj kažejo na to, da se
želite lepo in modno oblačiti.
Zato naj vam nasvet, da ob
primerni in lepi obleki tudi
malo telovadbe ne bi škodi-
lo, ne vzame vse volje.
Tuk^ pa je še poseben
sklop vprašanj, ki smo ga
skupžo z Vlasto Arčan-Cah
še posebej veseli. Vprašanja
o zgodovini niode in njenem
razvoju, naštevanju posamez-
nih modnih kolekcij in po-
dobno, kažejo, da vas moda
zanima. Dejstvo, ki ga modni
kreatoiji kar naprej ponav-
ljajo - da je modo treba poz-
nati in redno spremljati, če
želite, da se to odraža tudi
v vašem oblačenju - je torej
dodobra ukoreninjeno tudi
med vami. In prav zato pri-
čakujemo tudi vnaprej zani-
miva vprašanja, na katera bo
naša modna svetovalka po
svojih močeh odgovarjala
v Novem tedniku in enkrat
mesečno tudi v Opoldanski
mavrici Radia Celje.
Uredništvo
Jagode
Jagodna kupa
Potrebujemo: 500 g jagod,
2 kapljici rdeče jedilne barve,
2 jajci, 50 g sladkorja, 20 g je-
dilnega škroba, pol litra mle-
ka, en ščepec soli, pol stroka
vanilije ali eno žličko vanili-
jevega sladkorja, pol kozarč-
ka sladke smetane in dva li-
sta želatine.
Jeoci in sladkor penasto ste-
pemo na vodni kopeli. Doda-
mo jedilni škrob, mleko, sol in
izpraskan stržen vanilije ali
eno žličko vanilijevega slad-
korja in vse sestavine krema-
sto stepemo. Smetano trdo ste-
pemo in jo dodamo ohlajeni
kremi. Lepe, zrele jagode ope-
remo, razpecljamo in zmečka-
mo v pire in zamešamo v kre-
mo. To kremo sedeo razdelimo
na dva dela in eno polovico
obarvamo z jedilno barvo. Na-
močimo en bst želatine, jo raz-
topimo in vmešamo v obeirva-
no kremo. To kremo sedco nali-
jemo v štiri primerne kozarce
in jih postavimo za ncgmanj
pol ure v hladilnik. Tudi svet-
lejši kremi dodamo želatino ter
jo nalijemo na temno kremo
v kozarcu in zopet ohladimo,
-da.«, ohladi. -
Jagodna strjenka
Potrebujemo: 500 g jagod,
eno osminko litra pomaranč-
nega soka, pet velikih žlic
sladkorja, 10 listov želatine,
črtrt litra sladke smetane in
50 g olupljenih in zmletih
mandeljev.
Lepe in zrele jagode opere-
mo in odstranimo pecelj. Nato
jih razpolovimo, prelijemo
s pomarančnim sokom, potre-
semo s sladkorjem in pustimo
stati približno eno uro. Nato
jagode zmiksamo v pire. Žela-
tino namočimo in raztopimo
ter vmešamo v jagodni pire.
Ko se ta zgosti, vmešamo ste-
peno smetano in zmlete man-
delje. Kremo nato damo v skle-
do, ki jo damo za najmanj dve
uri na hladno, da se strdi. Nato
vzamemo skledo s kremo iz
hladilnika in jo postavimo za
kratek čas v vročo vodo, da se
strjena krema loči od stene
sklede in zvrnemo strjenko na
primeren velik krožnik. Str-
jenko okrasimo s celimi jago-
dami in stepeno smetano.
Jagodov riž
Potrebujemo 500 g jagod,
50 g sladkorja, četrt 1 sladke
smetane, 30 g sladkorja v pra-
hu, 75 g mletih mandeljev in
250 g kuhanega mlečnega riža.
Jagode operemo, jih razpolo-
vimo in postresemo s sladkor-
jem. Smetano posladkamo
s sladkorjem v prahu in jo trdo
stepemo in primešamo zmlete
mandelje. V desertne kozarce
damo mlečni riž, nanj položi-
mo razpolovljene jagode in vse
skup^ okrasimo z mandeljevo
smetano.
Jagode z vanllUevim
sladoledom
Potrebujemo: tri rumenja-
ke, tri žlice sladkorja, eno
žličko vanilijevega sladkorja,
četrt litra mleka, četrt litra
sladke smetane, 500 g jagod,
20 g sladkorja, dve žlici poma-
rančnega likerja, četrt litra
sladke smetane in čokoladne
ostružke.
Rumenjake in sladkor pena-
sto umešamo, dodamo vanili-
jev sladkor in mleko ter stepa-
mo pri zmerni vročini, da na-
stane gosta krema. To med me-
šanjem popolnoma ohladimo.
Sladko smetano stepemo in jo
vmešamo v ohl^eno kremo in
zmes damo v strojček za slado-
led in naredimo sladoled. Ja-
gode operemo, očistimo in jih
potresemo s sladkorjem in pre-
Ujemo s pomarančnim liker-
jem. Pustimo stati eno uro.
V steklene posodice damo
sladoled, nanj naložimo jagode
in okrasimo s stepeno sladko
smetano ter posujemo s čoko-
ladnimi ostružki.
Kadar nismo vsem na očeh
Bodimo lepi tudi ¥ domači spalnici
Ni treba posebej povdarjati, kako greši-
mo, kadar zamahnemo z roko in pripomni-
mo, da je za doma pač vse dobro, s^ nas
tako nihče ne vidi, razen najbližjih seveda.
To je pravzaprav znan žensko-moški pro-
blem: tam, kjer se noč konča in dan začne,
bi morali izgledati najlepše, v praksi pa je
ravno obratno.
Čas bi že bil, da prenehamo podcenjevati
ta del garderobe. Pižame, spalne srajce in
jutranje halje nam lahko še kako polepšajo
dan, da o noči ne govorim. Kot kaže, se je
tudi moda po dolgem času spomnila na to
in zarezala s škarjami v triko živahnih barv,
bombaž, flenelo in razkošen saten. Morda
je imela za inspiracijo čudovito satenasto
haljo Grete Garbo ali čipkasto spalno srsOč-
ko Marlyn Monroe iz nepozabnih filmov
petdesetih let.
KakorkoU, splača se pobrskati po trgovi-
nah in poiskati kaj primernega zase - zaradi
boljšega počutja, pa tudi zaradi zadrege, ki
lahko nastane ob nenadnem poznam obi-
sku ali priporočeni pošiljki navsezgod^. Če
šivate tudi same, lahko nabavite material
po želji, sprostite domišljijo in ustvarite do-
mača oblačila, ki bodo res nekaj poseb-
nega!
18. STRAN-7. JUNIJ 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI

KUMARICE
Piše
Nada Kumer
Življenje so nalcljučja
Neveijetno je, kako se vsi včasih
trudimo, da bi govorih ah pisah
o veUkih stvareh. Življenje pa je
vendarle stkano iz prav drobnih
utrinkov. Toda k^ je sploh vehko in
pomembno? Droben dogodek je
morda nepomemben za človeštvo,
a velik za posameznika.
Tudi radijsko življerOe je podob-
no: prepleteno je z naključji, bolj ali
manj veseUmi pripetljegi.
Ankete so novinarska zvrst, ki so
v vsakem mediju privlačne, med ve-
čino novinarjev pa precej nepriljub-
ljene. Vsak radijski praktikant zač-
ne ubirati svoje prve medijske kora-
ke z anketami. Razlog je povsem
praktične narave: delo je razmero-
ma nezahtevno, učinkovito pa te
vpelje v skrivnosti radijske monta-
že. Ko posnameš svojih sto ali več
anket, ti začne počasi presedati pod-
tikanje mikrofona pred usta mimo-
idočih neznancev. K sreči prih^^o
na radio vedno novi nadobudneži,
ki prevzamejo nehvaležno nalogo
na svoje rame.
Pa vendarle je eden najprijetnej-
ših spominov mojega radijskega de-
la vezan ravno na osovraženo an-
keto.
Bilo je pred leti, ko so bile aktual-
ne redukcije električnega toka.
Prav slabe volje sem križarila po
osrednjih celjskih ulicah in iskala
žrtve, ki bi mi povedale svoje mne-
nje o tem ukrepu. Ko sem že name-
ravala končati, sem ustavila še sta-
rejšo žensko, kije pravkar stopila iz
trgovine.
Kakšno neverjetno naključje!
Ženska je živela v hiši brez elektri-
ke. Boljšega sogovornika si v tistem
trenutku nisem mogla želeti. Še več,
tudi če bi ga načrtno iskala, bi le
stežka prišla do človeka, ki ga re-
dukcije prav nič ne prizadenejo, ker
mu preprosto m mogoče vzeti ne-
k^, česar nima. Pri vsem tem je
ženska prav veselo povedala, da
prav ničesar ne pogreša, in da elek-
trika še zdaleč ni tako nujno potreb-
na, kot si mislimo rcizv^eni mestni
otroci.
Tako mi je čisto naključje polep-
šalo dan, kagti naredila sem lahko
res dober prispevek.
Drugi dogodek, ki se mi veliko-
krat prikrade v spomin, se je pripe-
til še med časom mojega honorarne-
ga dela na ljubljanskem radiu. Sne-
mala sem reportažo o otrocih, ki
obiskujejo bolne in ostarele in jim
pomagzOo pri delu. Začetek prispev-
ka sem si zamishla kot posnetek pri-
hoda otrok v hišo neke bolne ženi-
ce. Slo je nekako takole: otroci so
pozdravih: »Dober dan! Prišh smo
vprašat, če rabite kakšno pomoč.«
Ženica pa je odgovorila: »Hvala le-
pa, zd^ res ničesar ne potrebujem.
Prazniki so mimo, nek^ hrane mi je
še ostalo...«
Se vam zdi v tem tekstu karkoh
spornega?
Seveda ne.
No, t2ikrat pred desetimi leti je
bilo drugače. Tisti »prazniki« so se
namreč nanašali na velikonočne
prciznike. Le malo je manjkalo pa bi
zaradi te besedice cela reportaža le-
tela s programa. Urednik jo je ne-
kžokrat poslušal potem pa ocenil, da
je dovolj dobra, da bo tvegal objavo.
Vse se je srečno izteklo.
Dandanašnji si to težko predstav-
ljamo. Na radiu se celo odkrito po-
govarjamo o prenosu cerkvenih
maš in pridig.
Zadeve sploh ne bom komentira-
la. Je niti ni treba, reizen tega pa sem
se zaobljubila, da danes ne bom za-
pisala niti besedice o pohtiki.
radio celje
Četrtek, 7. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti-
la, 8.45 horosl<op, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poročila,
11.00 opoldanska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos
ru), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poroči-
la, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), 16.00 čestitke in
pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto z violin-
skim ključem - disco glasba, 19.00 zaključek sporeda.
Petek, 8. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvestila,
8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 petkov mozaik,
10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica, 12.30 kuharski
kotiček, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 13.30 za
najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos rlj), 16.00 čestitke in pozdravi,
17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 studio ce, 19.00 zaključek
sporeda.
Sobota, 9. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti-
la, 8.30 pogled v delo, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poroči-
la, 10.30 filmski sprehodi, 11.00 opoldanska mavrica,
13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlajše,
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in odme-
vi (prenos rlj), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika,
osmrtnice, 17.30 odprto z violinskim ključem - lestvica
zabavnih melodij - lzm, 19.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 10. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve-
■1
stila, 8.45 horoskop, 9.00 čaj za dva, 10.00 porodu
biseri kulturne dediščine, 11.00 kmetijska oddala 1
domačih logov (jure krašovec), 13.00 novice, 13^^^
ke in pozdravi. '
Ponedeljek, 11. 6.: 8.00 napoved, 8.05 porof.
obvestila, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9 oni'-!
dopoldne, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska ^"^
13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 2a na
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodkih
vi (prenos rlj), 17.00 kronika, osmrtnice, ^7.^^
z violinskim ključem - lestvica domačih melodji
zaključek sporeda.
Torek, 12, 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8,15q,
ia, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 do
z vami, 10.00 poročila, 10.15 glasbene novosti, n
danska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru''
za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila,
dogodki in odmevi (prenos ru), 17.00 kronika nj
ce, 17.30 odprto z violinskim ključem, 19.00 zakr
sporeda. '
Sreda, 13. 6.; 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 qk
ia, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 poto
vprašajte, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica'
danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlaj§e'i
kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in L
(prenos ru), 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto
olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 zaključek sp^
radio šmarje
Četrtek, 7. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, epp, 15.30 dogodki in
odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, pogovor v živo (stari običaji), 17.00 poročila,
obvestila, lestvica šopka domačih, 18.30 novice, obvesti-
la, 19.00 zaključek sporeda.
Petek, 8. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 novice, instrumenti in glasbila, epp, mla-
di za mlade, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), moč
glasbe, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 nagradna uganka,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
Sobota, 9. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih, (prenos ru), obvestila, epp, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo. nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku
ter pri rožah, 17.00 poročila, obvestila, 17.30 marjanca,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 10.6.: 8.00 napoved spoceda, vreme, obvestila,
9.00 minute za najmlajše, 10.00 poročila, obvestila
kmetijska oddaja, 11.30 rubrika iz zdravstva, 12.00'
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 11. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12 301
13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice, ob,
ia, šport, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), i6.00
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 dan(
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 2j
ček sporeda.
Torek, 12. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp.i
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, obvft
kultura, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), 1600
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, 1
poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 danes se
predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 zal<|
sporeda. j
Sreda, 13. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 eppl
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, obl
epp, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), 16.oi
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. osrednja tedenal
tualna oddaja, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 dane
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00za
ček sporeda.
radio velenje^^—
Petek, 8. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 od hude
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi (prenos osred-
nje informativne oddaje radia ljubljana); 16.10 ekologi
imajo besedo; 16.20 za konec tedna; 17.00 vaše čestitke in
pozdravi; 17.30 v imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja
šaleški študentski klub); 18.00 vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 10. 6.: 11.00 začetek sporeda; 11.15 od hude
luknje do rinke; 11.25 kdaj, kje, kaj; 11.30 z mikrofonom
med vami; 12.00 od vrat do vrat (odgovorili bomo na
vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za
tem pa po telefonu 855-963 sprejemali takšna vaša vpraša-^
nja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov);
konec opoldanskega javljanja; 14.45 vaše čestitke
dravi.
Ponedeljek, 11. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.11
hude luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi;
kdaj, kje, kaj; 16.15 minute z domačimi ansambli;
ponedeljkov šport na radiu velenje; 17.30 mladi mla
18.00 lestvica radia velenje.
Sreda, 13. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 odi
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 16.20 kdaj
kaj; 17.00 vi in mi. 18.00 ob glasbi in klepetu s ski
šato. —
Sobota, 9. iunil
LJUBLJANA 1:
8.05-14.15 in 15.30-0.40 teletekst rtv uubua-
na; 8.20 video strani; 9.00 radovedni taček
maska; 9.10 lonček, kuhaj!: zelenjavni zrezki
9.25 zbis: desetnica; 9.35 ciciban. dober dan
prebesedimo besede; 9.50 alica v deželi risb
oddaja tv sarajevo, 6/8; 10.05 ovčar hobo, 12,
- zadnji del ameriške nanizanke; 10.30 ex libris:
nekoč je bila slovenska popevka, 11.25 zg0d|
be iz škouke, 23. oddaja; 11.55 večerni gost
dušan mravue; 13.15 tednik; 14.15 video stra
ni; 15.45 video strani; 15.55 poletna noč, pono
vitev nadaljevank murphv brovvn, ameriška nani
zanka, 5/22 glas srca, ameriška nadaljevanka, 1/4
černi gad, angleška nanizanka, 5/18; 18.00 tv dnev-
nik 1; 18.10 landrover, dokumentarna oddaja;
18.40 cvetlične zgodbe: jakove zgodbe; 19.00
risanka; 19.15 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.55
vreme; 19.59 utrip; 20.20 žrebanje 3x3; 20.30
kolo sreče; 22.05 tv dnevnik 3; 22.30 poletna
noč murphv brovvn, ameriška nanizanka, 6/22
glas srca, ameriška nanizanka, 2/4 černi gad,
angleška nanizanka, 6/18; 0.30 video strani
LJUBLJANA II
13.55 pariz: roland garros - odprto prven-
stvo francije v tenisu - finale (ž), prenos;
16.40 italia 90, sp v nogometu sz - romunija,
prenos; 18.55 kako biti skupaj, oddaia tv novi sad;
19.30 tv dnevnik; 20.15 italia '90, šp v nogometu
italija - avstrija, prenos; združeni arabski emirati
- kolumbija, posnetek; 23.30 satelitski programi
- poskusni prenosi (do 1.30)
ZAGREB I
9.25 tv koledar; 9.35 čebelica maja, risanka;
10.05 barva noči, ponovitev nočnega programa;
12.05 saga o forsvthih, angleška nadaljevanka, 22/
26; 13.00 televizijski družinski magazin; 15.00
ciklus filmov vvalta disneva: darbv ogill.
ameriški film; 16.30 kritična točka; 17.15 poroči-
la; 17.20 sedmi čut, oddaja o prometu; 17.25 hrva-
ški pisci na tv ekranu miroslav krleža: maškera-
ta, tv film; 18.30 švenk, dokumentarna oddaja; 19.15
risanka; 19.30 tv dnevnik;. 20.15 alf, zadnji del
ameriške nanizanke; 20.50 izžarevanje, am. film;
22.20 tv dnevnik; 22.35 po brezkončnosti sve-
ta: azija, potopis; 23.05 poročila za goste iz
tujine; 23.10 barva noči, nočni program vse raz-
en ljubezni, zadnji del humoristične serije casano-
va, ameriška nadaljevanka, 4/4; 1.10 poročila
ZAGREBU:
11.50 test; 12.10 tv koledar; 12.20 kako biti
skupaj; 12.50 pustolovščina na dveh kolesih;
13.55 roland garros: tenis, mednarodno odprto pr-
venstvo francije (ž); 16.30 mondial 90; 16.45 bari:
nogomet: 82 - romunija; 19.00 feuton; 19.30
dnevnik; 20.15 gol shovv; 20.50 rim: nogomeli
italija - kolumbija
KOPER;
10.00 raziskovalna baza - posebna oddaja
(ponovitev); 11.30 fish eve (ponovitev); 12.00 zlati
juke box (ponovitev); 13.30 sottocanestro - od-
daja o košarki (ponovitev); 14.15 hockev nhl: bo-
ston bruins - vvashington capitals (ponovitev);
15.15 odbojka, vvorid league: brazilija - zda
(ponovitev); 18.50 tv novice; 19.00 zot - zamej-
ska odprta tribuna; 19.30 tvd stičišče; 20.00
juke box; 20.30 footbal college-ncaa : illino-
is univercitv-colorado (posnetek); 22.05 novi-
ce; 22.15 avtomobilizem, spa-francorchamps
(belgija) - prototip (posnetek); 23.15 fish eve (pono-
vitev); 23.45 calciomania - vse o italijanskem nogo-
metu; 00.45 juke box (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 poročila in sinha moča - sužnjelastniko-
va hči, ponovitev 163. dela, 9.30 angleščina za
začetnike; 10.00 frnacosčina; 10.30 ruščina;
11.00 ljubiva se (lets make love - ameriški film,
1960); 12.55 nočni studio, priče stoletja - pogovor
s prof. robertom jungkom, ponovitev; 13.55 poroči-
la; 14.05 sadovi vesolja, reportasža; 14.50 gospa
gerti, drama floriana kalbecka; 16.00 01
vvurlitzer; 16.55 mini čas v sliki; 17.05 ču
dežela glasba; 17.30 degrassi junior
razmajana škatla; 18.30 sestanek; 18.25 vra
kristjanov, odgovarja kaplan august paterno
šport; 19.00 milijonsko kolo, vodi peter
19.30 čas v sliki 1; 19.53 vreme; 20.00 kul
20.15 kdor reče a, oddajo vodi peter rapp
poročila, s poročilom o parlamentarnih»
v čsfr; 22.20 v mreži nasilja (a čase of
force - ameriški tv kriminalka, 1986); 23.50 k
la; 23.55 rečni gusarji z mississippua (ni
italijansko-francoski film, 1963); 1.35 ex libris
AVSTRIJA II
12.40 leksikon umetnikov; 12.45 po"
z borze; 13.00 poročila iz parlamenta:
šport tenis - mednarodno prvenstvol
cije, finale (ž) in dvojice (m); 17.45 kdo me"
- živali iščejo dom; 18.00 sinha moča'
njelastnikova hči, 164. del; 18.30 slike
strije; 19.00 avstrija danes; 19.30 čas v si
20.00 šport; 20.00 šport sp v nogomet
studio sz : romunija, iz barija italija : avsj
iz rima združeni arabski emirati: kolums
bologne; 23,.00 poročila; 23.05 v živo 06»
tah, glasba in kviz; 0.40 ex libris;
Nedella, W, imil
LJUBLJANA I
8.55-13.10 in 14.10-23.20 teletekst rtv uublja-
na; 9.10 video strani; 9.20 živ žav; 10.00 poltro-
na expres, španska nanizanka, 12/13; 10.25 noro.
norejše, norišnica, norveška igrana serija, 12/13;
10.35 j. gould: grehi ponovitev ameriške nadaljevan-
ke, 6/7; 11.25 domači ansambli: ansambel ivana
ruparja; 12.00 kmetijska oddaja tv beograd;
13.00 video strani; 14.25 video strani; 14.35
križkraž, ponovitev; 16.10 s. saada-r. geoffrione:
formula 1, francoska nadaljevanka, 9/13; 17.00 tv
dnevnik 1; 17.10 asfaltna džungla, ameriški film
(čb); 18.50 risanka; 19.00 tv mernik; 19.15 tv
okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.50 vreme; 20.00 ita-
lia '90 sp v nogometu jugoslavija - zr nemčija,
prenos; 22.55 tv dnevnik 3; 23.10 video strani
LJUBLJANA ll:
10.00 danes za jutri in beli avtobusi, norveški
film; 13.10 salzburg: motodirke - 500 ccm, prenos;
13.50 domači ansambli: ansambel prerod;
14.25 salzburg: motodirke - 250 ccm. prenos;
15.05 pariz: roland garros - odprto prven-
stvo francije v tenisu - finale (m), vključitev
v prenos; 16.40 italia '90, sp v nogometu zda
- čsfr, prenos; 18.55 satelitski programi - po-
skusni prenosi; 20.00 te presenetuive živali:
zgodba o gnezdu, angleška poljudnoznanstvena seri-
ja, 1/6; 20.30 kot potovanja - mesta mostovi:
-   _»_
zidani most, izobraževalna oddaja tv novi sad;
21.00 organizacija, ameriški film; 22.50 italia '90,
sp v nogometu brazilija - švedska, posnetek (do 0.00)
ZAGREB I
9.30 poročila; 9.35 top cat, ponovitev risane seri-
je; 10.00 nedeljsko dopoldne za otroke: v do-
bri družbi; 11.00 kmetijska oddaja; 12.00 ca-
balleta, oddaja resne glasbe; 13.00 nevarni zaliv,
kanadska mladinska nadaljevanka, 2/10; 14.00 poro-
čila; 14.05 nedeusko popoldne; 16.20 bitje,
imenovano človek, ameriška poljudnoznanstvena
serija, 3/5; 17.15 bežimo, že gre, češkoslovaški film;
18.45 šport billv, risana serija; 19.10 tv sreča;
19.30 tv dnevnik; 20.00 vrnitev arsena lupina,
francoska nanizanka, 4/12; 21.05 goranova po-
mlad, reportaža iz lukovdola; 21.35 tv dnevnik;
21.55 dobro delo, dokumentarna serija, 4/8; 22.35
poročila za goste iz tujine; 22.40 barva noči,
nočni program že spet ti, humoristična serija pre-
rokovanje ii, ameriški film; 0.40 poročila
ZAGREB ii
7.25 test; 7.45 barva noči, ponovitev; 10.00 danes
za jutri in beli avtobus, norveški film; 13.00 se-
zam, športno popoldne; 14.55 roland garros: tenis;
16.30 mondial 90; 16.45 firence: zda - čsfr; 19.00
tenis; 19.30 dnevnik; 20.00 gol shovv; 20.45 po-
ročila; 20.50 mllano: jugoslavija - zrn; 22.50 tori-
no: brazilija - švedska
KOPER:
10.00 juke box (ponovitev); 10.30 calciomania
- vse o italijanskem nogometu (ponovitev); 11.30 fish
eve (ponovitev); 12.00 motociklizem: v. n. avstrije
125 ccm (nep. prenos); 12.30 juke box (ponovitev);
13.00 motociklizem: v. n. avstrije 500 ccm (nep.
prenos); 14.00 fish eve (ponovitev); 14.30 motoci-
klizem: v. n. avstrije 250 ccm (nep. prenos); 15.30
avtomobilizem, spa-francorchamps (belgija)
- prototip (ponovitev); 16.30 motociklizem: v. n.
avstrije sidecar (nep. prenos); 17.30 basket nba,
finale 4. tekm. (ponovitev); 18.50 novice; 19.00 od-
bojka, vvorid league: brazilija - zda (posnetek);
22.15 tv novice; 22.30 basket nba, finale 5. tekm.
(nep. prenos)
AVSTRIJA I
9.00 poročila; 9.05 evropa: kako nemška je av-
strija? ponovitev reportažo gijnttier nenning; 9.50
univerzum: pozejdonovi vrtovi, 4. del: svet vod-
niti teles; 10.35 tednik, z vremensko napovedjo za
pritiodnji teden; 11.00 tiskovna konferenca;
12.00 hello austria, hello vienna, tedenska od-
daja o avstriji v angleškem jeziku; 12.30 orientacija,
ponovitev; 13.00 sestanek, ponovitev; 13.25 hej,
moja ura! (nemški kratki film, 1938) - čb; 13.40
sinha moča - sužnjelastnikova hči, ponovitev
164. dela; 14.05 kjer so moški še moški (partners
- ameriška komedija, 1956); 15.30 hiša v jeruzale-
mu, 9. del: priziv marije magdelene; 15.35
- otroški prometni klub; 15.40 brav'»
16.25 mini čas v sliki; 16.25 najboljše
jima hensona, o nekom, ki je odšel v svet"
naučil stratiu; 17.00 klub za seniorje,
z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 17.45
oddaja za mlade; 18.30 dom za živali, teta j
njen slonček; 19.15 loto 6 iz 45 z jokerj^^,
čas v sliki 1; 19.48 primer za tožilca:
karenina (ameriški tv film, 1985); 22.30
v času; 23.35 brihtneža v podzemuu (^^
- ameriški film, 1986); 0.05 serije rose, 6°^.
upravičen poduk; 0.35 zahodno od san""
konjski tatovi; 1.00 poročila
AVSTRIJA 11^^^^
9.00 poročila; 9.05 kulturni tednik; 9.3«j
ra za zajtrk, novinarji razpravljajo o aktuf,
kulture s prizadetimi; 10.30 egon schit'-'
nisem obuubil, da bom povedal ne^^^^^
ški? - »mrtvo mesto« egona schieleja; l2-'',„
nji mojstri, barbara moser, klavir -
dober dan, koroška, oddaja za koroške
13.30 športno popoldne motodirke
strije iz salzburga, tenis - mednarodn^-^
stvo francije finale (m), sp vnog0^^^j
zda - psfr, formula 1 za vn kanade iz^ji,-
(ob 19.00), sp v nogometu - zrn - ■i^^^d
(ob 21.00), brazilija - švedska iz torina
ročila
^^^IflZlJSKI SPORED
7. JUNIJ 1990 - STRAN 19
LJUBLJANA II
«35-10.40 in 13.15-0.40 TELETEKST RTV LJUBUA-
NA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
H/ILADE ZGODBE, oddaja Tv Zagreb, 4/9; 9.15 UTRIP;
9 30 ZRCALO TEDNA; 9.45 TV MERNIK; 10.00 SLO-
VENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI; BORDUN-
SKE CITRE; 10.30 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRA-
NI; 13.40 ITALIA'90, SP V NOGOMETU Jugoslavija
_ ZR Nemčija, posnetek; 15.55 POLETNA NOČ, pono-
vitev nadaljevank MURPHV BROWN, ameriška nani-
zanka, 6/22 GLAS SRCA, ameriška nadaljevanka, 2/4
ČERNI GAD, angleška nanizanka, 6/18; 18.00 TV DNEV-
NIK 1; 18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RA-
DOVEDNI TACEK; KOZA; 18.55 ALICA V DEŽELI RISB.
Oddaja TV Sarajevo, 7/8; 19.10 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 Ž.
jeličič: LUKNJA, drama TV Zagreb; 21.20 OSMI DAN;
22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 POLETNA NOČ MURPHV
BROWN, ameriška nanizanka, 7/22 GLAS SRCA, ameri-
ška nadlajevanka, 3/4 ČERNI GAD, angleška nanizan-
ka, 7/18; 0.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II M
16.40 ITALIA'90, SP v nogometu Kostarika - Škotska,
prenos; 19.00 KORČULA - MESTO, KI GA ODKRIVA-
MO SAMI, izobraževalna oddaja TV Zagreb; 19.30 TV;
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 italia'90 SP v nogo-
metu Anglija - Republika Irska, prenos; 23.00 ZVEZD-
NI PRAH, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd (do
23.50)
ZAGREBU
10.55 TV KOLEDAR; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.10
NEPREMAGANI, ameriški film; 14.35 POROČILA; 14.45
BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 JUŽNO OD RUSIJE: Gruzija in Arme-
nija, izobraževalna serija, 1/4; 17.50 ČAROVNIŠKI ČR-
NILNIK, serija za otroke. 18.05 GORANOVE ZGODBE,
serija za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 ANTON KIKAŠ - MECEN IZ TORONTA,
dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.05 STARI MEJNIKI OČETOVEGA IMET-
JA, tv drama; 21.10 MERIDIANI, zunanja politika; 21.40
TV DNEVNIK 3; 22.00 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE;
22.05 BARVA NOČI, nočni program ŽE SPET TI, humo-
ristična serija PLAVA TRAVA, ameriška nadaljevanka,
1/4; 0.05 POROČILA
ZAGREB II
15.55 TEST; 16.15 POROČILA; 16.40 MONDIAL; 16.45
Genova: Kostarika - Škotska; 19.00 FELJTON; 19.30
DNEVNIK; 20.00 GOL SHOW; 20.45 POROČILA; 20.50
Cagliari: Kostarika - Škotska; 19.00 FELJTON; 19.30
MONDIAL; 16.45 Verona: Belgija - Koreja; 19.00 FEU-
TON; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOL SHOW; 20.45 PORO-
ČILA; 20.50 Palermo: Nizozemska - Egipt; 22.50 VE-
ČER ITALIJANSKEGA FILMA: UUBEZENSKA ZGODBA
KOPER:
12.00 MOTOCIKLIZEM: V. N. Avstrije (ponovitev); 15.00
BASKET NBA, finale 5. tekm. (ponovitev); 17.15 AVTO-
MOBILIZEM, Spa - Prototip (ponovitev); 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 KULTURNA
RUBRIKA; 20.30 ZLATI JUKE BOX; 22.00 TV NOVICE;
22.15 BOKS; 23.00 MOTOCIKLIZEM: V. N. Avstrije (po-
novitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in THE ADDAMS FAMILV, Addams
Family and the Spaceman; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, po-
novitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KJER SO MOŠKI ŠE
MOŠKI, ponovitev (Pardners - ameriški film, 1956);
11.55 RAJI ŽIVALI, Novi dom za vvapitije; 12.20 PORO-
ČILA IZ PARLAMENTA, ponovitev; 13.25 PRIMER ZA
TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.55 TED-
NIK, ponovitev; 14.20 BATMAN, Moj prijatelj Neosa-
urus, 1. del; 14.45 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE,
Neznana materija; 15.30 Otroški program; 15.35 FRAČ-
Jl DOL, Veliki Gungo, z lutkami Jima Hensona; 16.00
AM. DAM. DES; 16.21 OMINI ODER; 16.30 KVIZ IN
VIDEO USPEŠNICE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10
GUSARJI, Veliki neznanec ne počiva - angleška otro-
ška serija po zgodbah Arthurja Ransoma; 17.35 MINI
REPORTAŽA; 17.55 RDEČE IN MODRO; 18.00 Ml;
18.30 HIŠNICA, Da, to je življenje; 19.22 ZNANJE DA-
NES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTU-
RA; 20.15 HOTEL PARADIŽ, Zlato; 21.08 KUHARSKI
MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 HUNTER,
najboljši prijateljici; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10
Skušnjave: POZOR, PRIHAJA!,tv fil; 23.40 NA ROBU
NOČI (Tchao Pantin - francoski film, 1983); 1.10 ZA-
HODNO OD SANFA FEJA, Pod slabim vplivom; 1.35
POROČILA
AVSTRIJA II
17.00 VINOGRADNIKI, 2. del: Toscana; 17.30 LIPOVA
ULICA, Karte za skat; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJE-
LASTNIKOVA HČI, 165. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK: SP
V NOGOMETU 1990: KOSTARIKA - ŠKOTSKA iz Geno-
ve, ANGLIJA - IRSKA iz Caligarija (ob 21.00), v odmoru
ČAS V SLIKI 2; 23.00 DUNAJSKI SLAVNOSTNI TEDNI
1990, dogodki in vrhunci; 23.50 BENNY HILL, oddaja
angleškega komika; 0.15 POROČILA
LJUBLJANA I M
8.35-10.25 in 15.00-0.25 TELETEKST RTV UUBUA-
NA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE ZGODBE IZ ŠKOUKE, 24. oddaja; 9.30 OSMI
DAN, ponovitev- 10.15 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO
STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 POLETNA
NOČ, ponovitev nadaljevank MURPHV BROVVN, ameri-
ška nanizanka, 7/22 GLAS SRCA, ameriška nadaljevan-
ka, 3/4 ČERNI GAD, angleška nanizanka, 7/18; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.10 LONČEK, KUHAJ!: Janeževi upog-
njenci; 18.20 CVETLIČNE ZGODBE; 18.35 ŽREBANJE
NAGRAD IN ODDAJA PERISKOP; 19.05 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 F. NICOLINI: OČE
BOM, italijanska nadaljevanka, 2/6; 20.55 OPERNE
ZGODBE: G. Verdi: OTHELLO, angleška serija, 8/10;
21.50 TV DNEVNIK 3; 22.15 POLETNA NOČ MURPHV
BROVVN, ameriška nanizanka, 8/22 GLAS SRCA, 4.
zadnji del ameriške nadalj. ČERNI GAD, angleška nani-
zanka, 8/18; 0.15 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II ■
16.40 ITALIJA '90, SP v nogometu Belgija - Južna
Koreja, prenos; 19.00 NAŠA ŠESEM '90, 3. oddaja;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE,
LOTA; 20.35 ITALIJA '90, SP v nogometu Nizozemska
- Egipt, prenos; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB 1^ _
10.55 TV KOLEDAR; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.50
SILNICE: VITA, VITA, oddaja o kulturi; 13.35 ZGODBE
GRAHAMA GREENA, angleška nanizanka, 2/6; 14.35
POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega
programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 UMETNIŠKI
ZAKLADI VOJVODINE, izobraževalna oddaja; 17.50
ZVEZDE IZ ZVEZDANA, dokumentarna oddaja za otro-
ke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45
LIPICANEC - POT V METAFORO, dokumentarni film;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE
LOTA; 20.05 ELLIS, ISLAND, ameriška nadaljevanka, 6/
7; 21.10 SIGNALI, kontaktni magazin; 22.40 TV DNEV-
NIK 3; 23.00 POROČILA ZA GOSTJE IZ TUJINE; 23.05
BARVA NOČI, nočni program ŽE SPET TI, humoristič-
na serija PLAVA TRAVA, ameriška nadaljevanka, 2/4;
1.05 POROČILA
ZAGREB IIJ
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR;
16.00 REGIONALNI PROGRAM: Slavonija in Baranja;
16.30 MONDIAL; 16.45 Verona: Belgija - Koreja; 19.00
FEUTON; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOL SHOW; 20.45
POROČILA; 20.50 Palermo: Nizozemska - Egipt; 22.50
VEČER ITALIJANSKEGA FILMA: UUBEZENSKA
ZGODBA
KOPER^
12.00 ODBOJKA: VVorId League: BRAZILIJA - ZDA
(ponovitev); 14.30 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 16.00
BOKS (ponovitev); 16.45 RAZISKOVALNA BAZA - PO-
SEBNA ODDAJA (ponovitev); 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 BOKS;
21.45 ŽREBANJE LOTO; 21.50 TV NOVICE; 22.00
EUROGOLF; 23.00 SUPERCROSS
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA IN SINNA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI. ponovitev 165. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ANA KARENINA.
ponovitev (Ameriški TV film, 1985); 12.40 BANGLADEŠ.
2. del: Voznik rikše Sazahan; 13.25 POROČILA; 13.35
Ml, ponovitev; 14.05 RISANKE; 14.20 BATMAN. Moj
prijatelj Neosaurus. 2. del; 14.45 VESOUSKA LADJA
ENTERPRISE, Igra pokra; 15.30 Otroški program;
15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana serija po knjigi
Lewisa Carrolla; 16.00 AM, DAM. DES; 16.30 ODDAJA
Z MIŠKO, zabavne in poučne zgodbe; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.10 HENRV IN LEVA NOGA, 2. del angleške
mladinske nadaljevanke po romanu Ann Pilling; 17.35
MINI SREČANJE, gost: Ranihard Fendrich; 17.55 RDE-
ČE IN PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 HIŠNICA, Vse, kar je
okroglo; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZVENEČA AV-
STRUA, Nežni osvajalci; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI;
21.07 GlULIA, 9. del: Cena prostosti; 22.00 POGLEDI
S STRANI; 22.10 DUHOVI (Ouesti fantasmi - italijanska
komedija, 1968); 23.50 POROČILA; 23.55 SATANAS
- GRAD KRVAVE POŠASTI (The Masgue of the Red
Death - britanska grozljivka, 1964); 1.15 ZAHODNO OD
SANTA FEJA, Robateži; 1.40 POROČILA
AVSTRIJA II
17.00 ŠOLSKA TV; 10.00 ORIENTACUA; 18.30 SINHA
MOČA — SUŽENJELASTNIKOVA HČI, 166. del; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT:
SP V NOGOMETU 1990: BELGIJA — JUŽNA KOREJA,
iz Verone, NIZOZEMSKA — EGIPT, iz Palerma (ob
21.00), v oddmoru ČAS V SLIKI 2; 22.45 REPORTAŽE IZ
TUJINE, oddaja zunanjepolitične redakcije; 23.35 NOČ-
NI STUDIO, portret Leopolda Kohra; 0.20 POROČILA
LJUBLJANA I M
8.35-11.20 in 15.30-1.25 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50
VIDEO STRANI, 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
- M. Jezernik: MEDVEDOV GODRNJAVČEK: NORČIJE
V ŽIVALSKEM VRTU, 2/6; 9.10 PAMET JE BOUŠA KOT
ŽAMET; 9.15 Ž. Jeličič: LUKNJA, drama TV Zagreb;
10.25 F. Nicolini: OČE BOM, italijanska nadal[evanka.
2/6; 11.10 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOC, pono-
vitev nadaljevank MURPHV BROVVN, ameriška nani-
zanka, 8/22 GLAS SRCA, 4. - zadnji del ameriške nada-
ljevanke ČERI GAD^angleška nanizanka, 8/18; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.05 ŽARIŠČE, ponovitev; 18.35 ZBIS: B.
Žužek: O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL; 18.55
CICIBAN, DOBER DAN: UUBEZENSKO PISMO; 19.15
RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 20.05 FILM TEDNA PRVI PONEDEUEK V OK-
TOBRU, ameriški film; 21.50 DANES V SKUPŠČINI;
22.55 TV DNEVNIK 3; 23.15 POLETNA NOČ MURPHV
BROVVN, ameriška nanizanka, 9/22 FANTOM IZ OPE-
RE, ameriška nadaljevanka, 1/4 ČERNI GAD, angleška
nanizanka, 9/18; 1.15 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II ^
16.40 ITALIA '90, SP v nogometu URUGVAJ - ŠPANIJA,
prenos; 19.00 IZ TUJIH KUHINJ: JAPONSKA, 2. del
izobraževalne serije, 2/9; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
JOHNNV LOGAN V ZADRU, zabavnoglasbena oddaja
TV Zagreb; 20.40 ITALIA '90, SP v nogometu Argentina
- SZ, prenos; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB 1^^==^^
10;55 TV KOLEDAR; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.40
NAJ VAM ČAS PRIJETNO MINE, zabavnoglasbena od-
daja; 13.30 ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 6/7;
14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev noč-
nega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRA-
ŽEVALNA ODDAJA; 17.50 ČUDOVITA LETA, angleška
nanizanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 NOSTALGIJA EKSPRES, dokumentarna oddaja;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 MODERNI
ČASI. oddaja o filmu; 20.30 SOBA Z RAZGLEDOM,
angleški film; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.05 POROČILA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 BARVA NOČI, nočni pro-
gram ŽE SPET TI, humoristična serija PLAVA TRAVA,
ameriška nadaljevanka, 3/4; 1.10 POROČILA
ZAGREB II
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR;
16.00 REGIONALNI PROGRAM: Karlovac, Sisak, Go-
spič, Bjelovar in Varaždin; 16.30 MONDIAL; 16.45 Udi-
ne: Urugvaj - Španija; 19.00 FEUTON; 19.30 DNEV-
NIK; 20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČILA; 20.50 CI-
KLUS ITALIJANSKEGA FILMA: V ZADNJI MINUTI
KOPER^= M
12.00 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 12.30 FISH
EVE (ponovitev); 13.00 HOCKEV NHL (ponovitev);
14.00 BOKS; 15.00 TENIS-OUEENS CLUB LONDON
TURNIR (nep. prenos); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR-
TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30
BAKSET NBA (posnetek); 22.30 TV NOVICE;
AVSTRIJA I i        z_
9.00 POROČILA in SINNA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI, 166. del, ponovitev; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 ZAROČENCA (II fidanzati - italijan-
ski film, 1963) ČB; 11.45 RAJI ŽIVALI, Lov na gorile;
12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.10 Ml,
ponovitev; 13.40 Z VETROM OKOLI SVETA, Južnomor-
ski čar in SOS; 14.25 BATMAN, Sveta deska za deska-
nje; 14.50 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Prisilni
pristanek na Galileu 7, 15.30 Otroški program; 15.35
GEATHCLIFF IN RIFFRAFF, Heathciiff v akvariju, Menu
za sladokusce, risanki; 16.00 PRIJATEU CVETLIC BO-
HUMIL. lutkovna igrica; 16.30 KONČNA POSTAJA ZLA-
TA REKA, Rudnik zlata - avstralska mladinska serija;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 DNEVNIK GOSJE MATE-
RE, 7. - zadnji del - Gosji mladiči so stari 13 mesecev
in že skoraj odrasli; 17.35 MINI KLUB; 17.55 BARBAPA-
PA; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
167. del; 18.35 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, Feld-
krich v Voraribergu; 18.30 HIŠNICA, Vse gre narobe;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DROMBUSCHEVI, 2.
del: Pozno spoznanje; 21.45 POGLEDI S STRANI; 21.55
SKRIVNOST ČRNEGA KOVČKA (Nemška kriminalka,
1961) ČB; 23.15 POROČILA; 23.20 BELA ŽENSKA
V KONGU (VVhite VVitch Doctor - ameriški film, 1953);
0.50 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Neenaka nasprotni-
ka; 1.20 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
15.45 OD INFLACIJE K STABILNOSTI, 4. del; 16.15
ZEMUA IN UUDJE; 16.45 ŠPORT: SP V NOGOMETU
1990 - URUGVAJ - ŠPANIJA, iz Udin; 19.00 LOKALNI
PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DIDIJEV SHOVV, smešni prizori z Die-
trom Hallervordenom; 20.45 ŠPORT: SP V NOGOMETU
1990 ARGENTINA - SZ. iz Neaplja, v odmoru ČAS
V SLIKI 2; 22.50 Evropa: KAKO NEMŠKA JE AVSTRI-
JA?; 23.35 DISPUTATIONES, Šolske reforme; 0.40 EX
LIBRIS
LJUBLJANA l:
8.35-10.20 in 11.20-0.35 TELETEKST RTV UUBLANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE GRIZLI ADAMS, 9. del ameriške nanizanke;
9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 2. del ameriške nani-
zanke; 10.10 VIDEO STRANI; 11.35 VIDEO STRANI;
11.45 ITALIA '90, SP v nogometu Argentina - SZ,
posnetek; 14.00 JOHNNV LOGAN V ZADRU, ponovitev
zabavnoglasbene oddaje, TV Zagreb; 14.30 POLETNA
NOČ, ponovitev nadaljevank MURPHV BROVVN, ameri-
ška nanizanka, 9/22 FANTOM IZ OPERE, ameriška na-
dalj., 1/4 ČERNI GAD, angleška nanizanka. 9/18; 16.35
TV DNEVNIK 1; 16.40 ITALIA '90, SP v nogometu; 19.00
RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 20.05 E, VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU.
angleška nadaljevanka, 6/13; 21.00 TEDNIK; 22.05 TV
DNEVNIK 3; 22.25 POLETNA NOČ MURPHV BROVVN.
ameriška nanizanka, 10/22 FANTOM IZ OPERE, ameri-
ška nadalj., 2/4 ČERNI GAD, angleška nanizanka, 10/
18; 0.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.50 RAVNOTEŽJA: POLITIKA - EKONOMIJA, poljud-
noznanstvena oddaja, 1/3; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00^
ŽARIŠČE; 20.30 ITALIA '90, SP v nogometu Otalija
- ZDA, prenos Kamerun - Romunija, posnetek (do
0.00)
ZAGREB I
10.55 TV KOLEDAR; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.35
HE MAN, risanka; 13.00 NEMŠČINA, 26. lekcija; 13.35
VRNITEV ARSENA LUPINA, fran. nanizanka, 4/12;
14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev noč-
nega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 KULTUR-
NA DEDIŠČINA: REKA - SEN O VELIČINI; 17.50 FER-
DY, risanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični maga-
zin; 21.05 ZABAVA VAS NEDA UKRADEN; 22.05 TV
DNEVNIK 3; 22.25 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE;
22.30 BARVA NOČI, nočni program ŽE SPET TI, humo-
ristična serija PLAVA TRAVA, 4. - zadnji del ameriške
nad.; 0.30 POROČILA
ZAGREB II
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR;
16.00 REGIONALNI PROGRAM: Dalmacija; 16.30 MON-
DIAL 16.45 Bologna: Jugoslavija - Kolunibija; 19.30
DNEVNIK; 20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČILA; 20.50
Rim: Italija - ZDA; 22.50 Bari: Kamerun - Romunija
KOPER^
12.00 TENIS-OUEENS KLUB LONDON TURNIR (pono-
vitev); 15.00 TENIS-OUEENS KLUB LONDON TURNIR
(nep. prenos); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA
sledi: V ZNAMENJU KONJSKIH MOČI; 19.30 TVD STI-
ČIŠČE; 20.00 KULTURNA RUBRIKA; 20.30 RAZISKO-
VALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.00 NOVICE;
22.15 SOTTOCANESTRO - oddaja o košarki; 23.00
TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR (pono-
vitev)
AVSTRIJA I i
13.35 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, po-
novitev 167. dela; 14.00 THATS ENTERTAINMENT M
(Hollyw^ood, Hollywrood - ameriški film, 1976); 16.00
LETO IN DAN, Rešnje telo; 16.10 HELMI - OTROŠKI
PROMETNI KLUB; 16.15 PERRINE, Nesreča jih prega-
nja - risana serija po knjigi Brezdomci Hectorja Malo-
ta; 16.40 V SAMOTI GOZDOV, živalske biografije; 17.40
X-LARGE, San Remo 90; 18.30 HIŠNICA, Povsem
znanstveno, se razume; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50
UUBEZEN, ŽIVUENJE, SMRT, Besedila in psalmi Er-
nesta Cardenala; 20.15 KAKO UMORIŠ SVOJO ŽENO
(How to MurderVour VVife - ameriška komedija, 1965);
22.100 KULINARIKA; 22.15 POZNATE STEINBREC-
HERJA? Ob 80.-obletnici dobrega Avstrijca; 23.15 PO-
ROČILA; 23.20 GLENN GOULD - EKSTAZA IN INTE-
LEKT, 2. zadnji del portreta genialnega pianista; 0.15
POROČILA
AVSTRIJA III
9.00 POROČILA; 9.05 ZASANJANA USTA (Nemški film,
1932) ČB; 10.45 MNOGO HRUPA ZA NIČ, komedija
VVilliama Shakespeara; 14.50 ŠKOF ERVVIN KRAUTLER
- INDIJANSKI ŠKOF IZ VORARLBERGA, reportaža;
15.35 OBIUE PRIJETNIH GLASOV, poglavje iz romana
Čudežna gora Thomasa Manna - z Martinom Benrat-
hom: posneto v mijnchenskem teatru Cuvillies; 16.50
SP V NOGOMETU 1990: JUGOSLAVIJA - ARGENTINA,
iz Bologntf; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1; 19.50 ŠPORT; 20.15 SP V NOGOMETU 1990:
KAMERUN - ROMUNIJA iz Barija, ITALIJA - ZDA iz
Rima (ob 21.00); 22.45 ASFALTNA DŽUNGLA (Asphalt
Jungle - ameriški film, 1950) ČB; 0.30 ZAHODNO OD
SANTA FEJA. Račun se izide; 0.55 POROČILA
LJUBLJANA I
8.35-10.50 in 13.15-1.25 Teletekst RTV Ljubljana;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
WUDE PISANI SVET: KJE SO LUTKE DOMA?; 9.25
ZRCALO NOČI. dokumentarna oddaja; 9.45 E. VVaugh;
VNOVIČ V BRIDESHEADU, angleška nadaljevanka, 4/
13; 10.40 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40
ITALIA '90, SP v nogometu Jugoslavija - Kolumbija,
posnetek; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadalje-
j^ank MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 10/22
f^ANTOM IZ OPERE, ameriška nadalj., 2/4 ČERNI GAD,
fngleška nanizanka, 10/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10
^RIŠČE, ponovitev; 18.40 POLTRONA EXPRES, po-
novitev španske nanizanke. 12/13; 18.55 NORO, NO-
nEJSE, NORIŠNICA, ponovitev norveške igrane serije,
1,2/13; 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 19.52 ZRCALO TEDNA;
20.05 RUMENA REKA, japonsko-kitajska dokumentar-
ca nadaljevanka, 3/10; 21.00 CIRCOM GALA, zabavno-
'"'ormativna oddaja; 22.05 ZAKON V LOS ANGELESU.
ameriška nanizanka, 5/42; 22.50 TV DNEVNIK 3; 23.15
[;OLETNA NOČ MURPHV BROVVN, ameriška nanizan-
ka; 11/22 FANTOM IN OPERE, ameriška nadalj., 3/4
^ERNI GAD, angleška nanizanka, 11/18; 1.15 VIDEO
LJUBLJANA II ^
16.40 ITALIA '90, SP v nogometu Avstrija - ČSFR,
prenos; 18.57 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUA-
NA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 MALI KONCERT: Komorni an-
sambel Slovenicum; 2(fH0 ITALIA '90, SP v nogometu
ZR Nemčija - Združeni arabski emirati, prenos; 23.00
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 23.30 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOS (DO 1.30)
ZAGREB I "
10.55 TV KOLEDAR; 11.05 POLETNI PROGRAM; 12.35
RISTANC, ameriški film; 14.15 RISANKA; 14.35 PORO-
ČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega progra-
ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 SOCIOLOGIJA UMET-
NOSTI: SLIKARSTVO IN MITOLOGIJA, izobraževalna
Oddaja; 17.50 FERDV, risanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČR-
KE; 18.40 POROČILA ZA SLUŠNO PRIZADETE; 18.45
MUPPET SHOVV; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 V CITVJU, angleška nadaljevanka, 1/7; 20.50 TV
POSTER: TUTI FRUTI, zabavnoglasbena oddaja; 21.25
TV DNEVNIK 3; 21.45 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 22.15
SLIKE ČASA, oddaja o kulturi; 23.15 POROČILA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 23.20 BARVA NOČI, nočni program
ŽE SPET TI, humoristična serija NEVUUDNO VEDE-
NJE, ameriški film, 1/2; 1.20 POROČILA
ZAGREB II
12.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR;
16.00 PANORAMA 15; 16.30 MONDIAL; 16.45 Firence:
Avstrija - ČSFR; 19.00 FEUTON; 19.30 DNEVNIK;
20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČILA; 20.50 Milano:
ZRN - ZAE; 22.50 Bled: CIRCOM REGIONAL GALA
KOPER^B M
12.00 TENIS-OUEENS KLUB LONDON TURNIR (pono-
vitev); 15.00 TENIS-OUEENS KLUB LONDON TURNIR
(nep. prenos), 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TV STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 BASKET
NBA (posnetek); 22.30 TV NOVICE; 22.40 ODBOJKA
- VVorId League: ZDA - BRAZILIJA (posnetek)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in RAJI ŽIVALI, Voda v stepi; 9.30
RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 DUHOVI, ponovitev
(Ouesti fantasmi - italijanska komedija. 1968); 12.15
NAFTA - ISKANJE ČRNEGA ZLATA, ponovitev; 13.00
POROČILA; 13.10 Evropa: KAKO NEMŠKA JE AVSTRI-
JA? ponovitev; 13.55 RISANKE; 14.10 NEBEŠKO DARI-
LO (Fathers Little Dividend - ameriški film, 1951) ČB;
15.30 Otroški program; 15.35 JONOŠOVA URA, risan-
ke; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 5x JAZ IN TI, napoved
programa; 16.35 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI
ČAS V SLIKI; 17.10 FILOZOFIJA ZA OTROKE - SO-
KRATOVI VNUKI; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 SINHA MO-
ČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 168. del; 18.30 HIŠNI-
CA, Bavarska Čarovnica; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
EVROPSKI POLICISTI: V GLOBOKI NOČI, tv film; 21.10
ZANIMIVOSTI; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, Dogo-
vorjena poroka, amigo; 22.10 POGLEDI S STRANI;
22.20 TRAILER. oddaja za ljubitelje filma; 22.50 IZDAJA
V FORT BRAVU (Escape from Fort Bravo - ameriški
vestern, 1953); 0.30 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Tes-
nobne ure; 0.55 POROČILA
AVSTRIJA II
15.05 DEDIČI UUBEZNI (Mistrals Daughter - 2 del
francoske nadaljevanke, 1985); 16.00 BORZNA PORO-
ČILA; 16.15 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA,
Dragulj v savani; 16.45 SP V NOGOMETU 1990: AV-
STRUA - ČSFR iz Firenc; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.15 SP V NOGO-
METU: ZRN - ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI iz Milana,
v odmoru ČAS V SLIKI 2; 22.50 SEDMA ZAPOVED, film
Krzysztofa Kieslovvskega; 23.50 SPITTING IMAGE, sati-
rična lutkovna serija; 0.20 IZGUBUENA ČAST KATHA-
RINE BLUM (Nemški film, 1975); 2.00 POROČILA
20. STRAN ~ 7. JUNIJ 1990

ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Bolnišnica
razpisuje
po 96. členu Statuta TOZD bolnišnica in po sl<lepu
delavsl<ega sveta TOZD
dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
a) direktorja TOZD bolnišnica
b) pomočnika direktorja TOZD
bolnišnica za nemedicinske
zadeve
c) vodje službe za preskrbo in
vzdrževanje TOZD bolnišnica VII/1
č) vodje službe za preskrbo in
vzdrževanje TOZD bolnišnica VI/1
d) predstojnika lekarne
e) predstojnika poliklinike
f) predstojnika oddelka medicinske
rehabilitacije
g) predstojnika oddelka
patomorfologije s citologijo
h) predstojnika oddelka za
kardiologijo, revmatologijo,
hematologijo, onkoiogijo in
diabetologijo
i) predstojnika oddelka za
gastroenterologijo
j) predstojnika oddelka za
dermatovenerologijo
k) predstojnika oddelka za
infektologijo
I) predstojnika oddelka za poškodbe
m) predstojnika oddelka za kirurgijo
notranjih organov
n) predstojnika oddelka za otroško
kirurgijo
o) predstojnika oddelka za
ortopedijo in športni travmatizem
p) predstojnika oddelka za
okulistiko
r) predstojnika oddelka za
otorinoiaringologijo
s) predstojnika oddelka za kirurgijo
roke in plastiko
š) predstojnika oddelka za čeljustno
kirurgijo
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
a) - da imajo visokošolsko izobrazbo medicinske
smeri in opravljen specialistični izpit ene izmed de-
javnosti TOZD
- da imajo 5 let prakse (v stroki) pri vodenju
- da predložijo program poslovne politike
b) - da imajo visokošolsko izobrazbo ustrezne
smeri
- da imajo 5 let prakse pri opravljanju odgovornih
del, praviloma na področju zdravstva
- da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa TOZD
c) - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske
oz. tehnične smeri
- da imajo 5 let prakse pri opravljanju odgovornih
del
- da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa TOZD
č) - da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske oz.
tehnične smeri
- da imajo 5 let prakse pri opravljanju odgovornih
del
- da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa TOZD
d) - da je diplomiran farmacevt in ima najmanj 5 let
delovnih izkušenj v bolniški lekarni
- da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa TOZD
e-š) - da ima visoko izobrazbo medicinske smeri
z ustrezno specializacijo in najmanj 5 let delovnih
izkušenj z delovnega področja oddelka
- da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa TOZD
Kandidati naj pošljejo ponudbo z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici
v 8 dneh po objavi razpisa na naslov
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - z navedbo TOZD
- kadrovska služba Gregorčičeva 7, 63000 CELJE.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
Ljubečna Cel
telefon (063) 33-421
tržnica
Podražila se ii
cvetača
Na celjski tržnici sej
prejšnjega tedna do dane
dražila samo cvetača, kiji
30, zdaj pa je po 50 din. i
je še paradižnikovih in o:
sadik.
Zelenjava: čebula je f
česen 50-60, fižol 50,
20-100. krompir 15-18, ico
40-100, kumare 20, Ohn
peteršilj 50, paradižnik 4
prika 80-100, solata 20-3
rivka 30, špinača 40-50 in
no zelje 20 din. .
Sadje: breskve so p<
nane 35-40, češnje 25-
dje 80, jabolka 30,
20-40, limone 20, oreh(
ca 100, pomaranče 25-i
slive 30 in kivi 60 din.
Mlečni izdelki: m'
skuta 30, smetana 24,
160 in srbski sir 80 din
Jajca: 1-2 din.
Urnik maš
v cerkvi Sv. Danijd
lju so maše vsak dan ob
zvečer ob 18.30 uri, od j
dalje pa so večerne mal
uri. Ob nedeljah so v t«
maše ob 6. 7. 8. 9. (tj
istočasno maša tudi v j
cerkvi, na Trgu V. k<
v Celju), ob 10. 11.30.
uri. f
V cerkvi Sv. Duha v«,
maša vsak dan ob IS-
nedeljah pa še ob 8. in:
V cerkvi Sv. Cecij
Bregu v Celju, so pol&
oh delavnikih ob 8.
ob nedeljah pa ob 6.30.
uri, ob 10.30 je maša y
v Tremaijah, ob 18.
pet v cerkvi Sv. CecijuJ
kapucini upravlj^o v»
kev na Miklavškem hi^
so maše le občasno, ^
sebnega urnika ni,
pa tudi cerkev na Sve^
so ob sobotah maše
1 nede^ah pa ob 10.30 ^

7. JUNIJ 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
ija osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem bo jutri,
etek, 8. junija dan odprtih vrat šole. Obiskovalci si bodo
^ hko pogledali zanimivo razstavo knjig, ki so jih učenci
zasnovali in izdelali.
Slovenskem ljudskem gledališču bodo jutri v petek,
„ ;„nija ob 19.30 uprizorili premiero zgodovinske kome-
5 ip Alexandra Dumasa očeta POKVAIUENEC ali
jJpOTA IN MOČ. Komedijo je režiral Vito Taufer.
V prodajalni in galeriji MOZAIK si lahko le še danes
, fetrtek in jutri v petek, 8. junija ogledate razstavo slik
Oljskega umetnika Borija Župančiča.
dvorišču Mestnega gradu bo v soboto, 9. junya ob
on uri koncert skupine Parni valjak, v organizaciji Mladin-
JJega kulturnega centra - KLjUB.
V Kulturnem domu v Šentvidu pri Planini bo v nede-
|. 10. junija ob 16. uri revija odraslih pevskih zborov
Vjne Šentjur, ki jo pripravlja Zveza kulturnih organiza-
cij občine Šenčur in Prosvetno društvo Šentvid pri Pla-
nini.
V Likovnem salonu v Celju razstavlja slike in risbe Ivo
prančič.
V prostorih Galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik
razstavljata fotografije in knjige pod naslovom iluzija
gESED, Barbara Jakše in Stane Jeršič.
V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko ogledate
^tavo IZ SLAVISTOVE DELAVNICE OB 60-LETNICI
5ateja rodeta.
V razstavišču Laški dvorec v Laškem bodo jutri,
v petek, 8. junija ob 18. uri odprli razstavo akvarelov
j^ndreja Košiča iz italijanske Gorice. V programu ob otvo-
jitvi bo sodeloval orkester učencev Glasbene šole Radeče,
[[i ga vodi Jadranka Stoviček. Razstava bo odprta za ogled
10 dni.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si
lahko ogledate razstavo AVSTRIJA V AKVARELIH
Josipa Lipperta iz stalnih zbirk starih grafičnih listov
Muzeja, ki jih je Rogaški Slatini podaril zbiralec Kurt
jluUer iz Švice. Razstava bo odprta do 16. julija.
V Pivnici mineralne vode v Rogaški Slatini vam je do
nedelje, 10. junija še vedno na ogled razstava likovnih del
(^varelov in risb) kit^skega ustvaijalca Hua Quing-a iz
Ijubljane.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, 8. junija
ob 20.30 uri koncert Ženskega in Moškega pevskega zbora
Zdravilišča Rogaška Slatina.
V Zdraviliškem parku bo v soboto, 9. junija ob 10. uri
promenadni koncert Rudarske godbe Velenje, ki ji diri-
gira prof Ivan Marin.
V Pivnici mineralne vode v Rogaški Slatini bodo
v nedeljo, 10. junija od 18. uri odprli novo razstavo slik iz
slikarske kolonije EXTEMPORE, ki bo v Rogaški Slatini
potekala od danes, 7. junija.
Na letnem kopališču v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 10.
Ea ob 16. uri plesno-zabavna prireditev, na kateri bo
ipila skupina Plava trava zaborava. Ob slabem vre-
u bo prireditev v restavraciji Pošta.
Na rekreacijskem centru na Griču bo v nedeljo, 10.
junija od 14. do 17. ure otroško-zabavna prireditev »PO-
ZDRAV POLETJU«.
V kulturnem domu Vrbje pri Žalcu bo v soboto, 9. junija
ob 20. uri gostovalo dramsko gledališče Zarja iz Trnovelj
s komedijo - farso KRALJ MALHUS.
Na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jel-
^bo v soboto, 9. junija ob 17. uri četrto srečanje pihalnih
orkestrov celjske regije. V primeru dežja, bo prireditev
v dvorani kulturnega doma.,
V avli Zdravilišča v Laškem bo do konca tega meseca
odprta prodana razstava akvarelov akademskega slikaija
janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v pone-
deljek, 11. junija ob 12. uri predstava Štefana Zw^eiga
^olpone, zaključena za OŠ Ratanska vas. V torek, 12.
Wmja ob 10. uri bo predstava Hep van Delta Hura soncu in
''^žju s katero bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče
•zNove Gorice, za abonma čebelica I. Ob 19.30 uri bo taista
predstava še za abonma torek in izven. V sredo, 13. junija
11. uri bo predstava Hura soncu in dežju ob 15. uri, za
Abonma čebelica III.
V Delavskem domu v Tmovljah bo v petek, 8. junija ob
^. liri letošnje srečanje otroških folklornih skupin Slove-
5!^^. na katerem bodo sodelovale folklorne skupine iz
gorenjske. Dolenjske, Bele Kre^ine, Št^erske, Prekmuija
•"mrnorske.
jtanilno kreditna služba
pllislva in gozdarstva
Celje, Žalec, Nama Leveč,
Vojnik, Laško, Petrovče,
Vransko, Braslovče, Gotovlje,
Polzela, Tabor, Trnava,
Šempeter, Prebold
^^jvečja hranilno kreditna služba v Sloveniji vam nudi:
~ najugodnejše obresti za vaše tiranilne vloge
- jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge
- možnost dviga in pologa pri poslovnih enotah Ljubljanske banke po
Jugoslaviji in od 1. 7. dalje na vseh poštah celjske regije
^ zJ^re<iitsmvsenameoe  _______.............     _________________________        .....^
'^''Pravljamo:
^ opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in\
civilno pravne osebe (obrtnike)
in podjetniki!
^^koristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko HKS KG Žalec. Pokličite]
''4-251 za podrobnejše informacije. j
Borza dela
Delovne organizacije občina     prosta dela in naloge_
Tekstilna tovarna Pre- Žalec       vodja kadrovske službe
bold
Srednja tehniška šola Celje        učitelj angl. in nem. jez.
Srednja tehniška šola Celje        učitelj matematike
Srednja tehniška šola Celje        učitelj fizike
Srednja tehniška šola Celje        učitelj slov. jezika (10 mesecev)
Srednja šola Boris Ki- Celje       učitelj strok, predm. in fizike
drič
Srednja šola Boris Ki- Celje       učitelj telesne vzgoje
drič
Srednja šola Boris Ki- Celje        učitelj fizike
drič
Srednja šola Boris Ki- Celje        učitelj angl. in nem. jez.
drič
Srednja šola Boris Ki- Celje        učitelj matematike
drič
Vzgojno varstvena or- Šentjur     vzgojitelj (10 mesecev)
ganizacija
Srednja šola Boris Ki- Celje        učitelj praktičnega pouka v teks-
drič tilni smeri
Zdravilišče    Rogaška Šmarje     višji fizioterapevt (9 mesecev)
Slatina
TP Savinjski magazin Žalec       vodja finančne službe
Oprema Celje        računovodja
Avtotehnika, Bežigraj- Celje       skladiščnik RD TAM prog.
ska 13
Avtotehnika, Bežigraj- Celje        ref. nabave in prodaje
ska 13
Zdravilišče    Rogaška Šmarje     vodja trgovske dejav.
Slatina
Ljubljanska banka Celje       oprav, strok. oper. del
Servis Opel Ida Brance Laško      administrativna dela (starost nad
Miran 30 let)
Oprema Celje       tehnolog
Vzgojno varstvena or- Šentjur     varuhinja (12 mes.)
ganizacija
Zdravilišče    Rogaška Šmarje     kozmetična opravila (pripravnik
Slatina 6 mesecev)
Zdravilišče    Rogaška Šmarje     natakarska opravila (9 mesecev)
Slatina
Dom upokojencev Celje       servirka-natakar
Toper Celje        konfekcionar
Steklarna Boris Kidrič Šmarje     kuhar (12 mesecev)
Rog. Slatina
Zavod za živinorejo in Celje        prevoz kadavrov
veter.
Bife Volavšek Emilija Šmarje     gostinski delavec
Tobačna tovarna Celje Žalec       prodaja blaga (4 mesece)
prodajalna
Bife Emilija Volavšek Šmarje     prodajalec
Turistično društvo Rim- Laško      reševalec iz vode (4 mesece)
ske Toplice
Turistično društvo Rim- Laško      natakar (4 mesece)
ske Toplice
Era Velenje p.c. Vino Celje       voznik tovornjaka
Šmartno ob Paki, Skla-
dišče
Zdravilišče Rogaška Šmarje čiščenje restavracije (9 mesecev)
Slatina
Zdravilišče Rogaška Šmarje razkladanje-nakladanje (9 me-
Slatina secev)
Zdravilišče Rogaška Šmarje pomoč pri pospravljanju (9 me-
Slatina secev)
Zdravilišče    Rogaška Šmarje     pomivanje posode (9 mesecev)
Slatina
Pivovarna Laško Laško      pom. dela v polnilnici (3 mesece)
Vzgojno varstvena or- Šentjur     čistilka
aanizaciia
ROJSTVA
Velenje
V mesecu m^u se je v ve-
lenjski občini rodilo 27 dečkov
in 16 deklic.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Milko MESA-
RIC iz Dežna pri Makolah in
Klavdija STIPLOVŠEK iz Ro-
gaške Slatine, Božo ČOH iz
Pristave pri Mestir^ju in Kar-
men TUTA iz Zatolmina,
Franc ARBAJTER, in Roman-
ca ŽAFRAN iz Sp. Tinskega,
Milan ŠTRUKLEC iz Brezne-
ga donja in Jožica SOVIČ iz
Strmca pri Rogatcu ter Ivan
PRESKAR iz Gradišča in Veri-
ca KLAKOČER iz Ješovca pri
ko2jem.
Velenje
Poročili so se: Franc ŠMON
iz Topolšice in Alenka TRO-
GAR iz Raven, Samo KO-
RELC in Tatjana RAMŠAK
oba iz Podkr^a pri Velenju ter
Janko DOBNIK in Valerija
OŠEP oba iz Topolšice.   .
Žalec
Poročili so se: Matjaž HREN
■ iz Pariželj in Monika ČMAK iz
Polzele, Branko KORENT iz
Pongraca in Helena GOLAV-
ŠEK iz Mogojnic ter Aleš PE-
PEL iz Žalca in Jasmina CI-
JAN iz Šempetra v Savinjski
dolini.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton AVGU-
STINČIČ, 61 let iz Polja, Janez
ŠKET, 56 let iz VeUkih Rodn
ter Antonija CESTNIK, 89 let
iz Belega.
Velenje
Umrli so: Marija Adela STA-
RIČ, 76 let iz Ljubljane, Nazifa
KANTAREVIC, 65 let iz Bo-
sanski Novi, Ana GRAČNER,
80 let iz Dobja, Irena Dobrave,
49 let iz Žalca, Mirko Stančin,
39 let iz Velenja, Marija POD-
BREŽNIK, 66 let iz Šmiklavža
ter Fortunat MEŽNAR, 81 let
iz Florjana.
Žalec
Umrl je Slavko PALADINA,
71 let iz Vrbja.
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 13-250
odprto od 9. do 19. ure
- nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje
- velika izbira uvoženih in domačih korekcijskih okvir-
jev in sončnih očal
- uvožene dioptrijske plastične leče za očala
- fotosiekla
A dan je črn moral priti,
bridkosti dan, oj dan solzan,
tetko se je ločiti,
a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
zahvala
Ob boleči izgubi ljube mame, babice,
prababice, tete in svakinje
PAVLE SIVKA
rojene lešnik
iz šmaijete 15 pri škofji vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem ter kolektivu TVO Škofja vas za izreče-
no sožalje, za pomoč in tolažbo ob težkih trenutkih, daro-
vano cvetje, sv. maše in denarno pomoč ter spremstvo na
njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Rakovi, kakor tudi
ostalemu osebju ZD Vojnik ter patronaži iz Celja in Vojni-
ka za nesebično pomoč in skrb v času njene hkjiezni. Iskre-
na hvala g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede
pri odprtem grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala
govorniku g. Ivanu Mekeju za zadnje besede ob krsti.
Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koU delih bolečino
z nami.
vsi njeni
zahvala
Ob prezgodnji izgubi dragega moža,
očeta in starega očeta i
JANEZA
KUKOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in
vence. Hvala tudi kolektivom Alpos, Klima, Tami, ZTP,
pevcem, govorniku, gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči:
žena julijana, sinova edi in janko z družino
zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in
dedka
JOŽETA
CESARJA
iz trnovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter
spremstvo na njegovi zadnji pHJti. Hvala g. župniku za lepo
opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorni-
kom za poslovilne besede.
Žalujoči:
žena angela, sin marjan in hčerka jožica z družino.
22. stran-^7. junij 1990
9
hmm
motorna vozila
FIAT 750, letnik 80, reg. do junija
91, prodam. Telefon 741-955.
126 P, letnik 83, YUGO 55 E-87,
Kadett 1.6 D, 85 let, prodam. In-
formacije 7. 6. od 14. do 19. ure
na telefon 736-013.
VOLVO 343 avtomatik, prva regi-
stracija 1982, brezhiben, reg. do
24. maja 91, zelo ugodno pro-
dam ali zamenjam za manjši av-
tomobil. Tel. 32-716, zjutraj ali
zvečer.
R 4, leto izdelave 77, na novo regi-
striran, poceni prodam. Franc
Komplet, Brezova 9, Šmartno
v Rožni dolini.
YUGO 45, letnik 83, reg. do junija
91, prodam ali zamenjam za
VVartburga. Telefon 32-597, po
14. uri.
126 P, star dve leti, prodam. Wi-
egele, Badovinčeva 12, Laško
po 16. uri.
ALFO 33 1.5 TI, letnik 87, prodam.
Telefon 701-392.
Z101 comfort, letnik 80, cena 2700
DEM dinarske protivrednosti,
prodam. Božo Buzina, Podgorje
54, Celje, nasproti mest. poko-
pališča.
BMW 1602, Z 128, prodam. Inf. na
telefon 33-112, 44-43, dop. ali
pop. Jože Plahuta, Trnovlje
141 a.
Z 101 GTL 55, letnik oktober 86,
reg. do maja 91, prodam. Marjan
Mardelc, Gomilsko 42, 63303
Gomilsko.
SAMARO, staro 20 mesecev, pro-
dam. Klicati od 20. do 21. ure na
telefon 821-794.
CIMOS cintroen GS 1,3, registri-
ran, v voznem stanju, ugodno
prodam. Inf. na telefon 28-688,
popoldan.
LADO 1500, letnik 77 in ford, 78,
prodam za rezervne dele. Tele-
fon 783-208.
MERCEDES 508, vozen z B kate-
gorijo, prodam. Telefon 721-691.
MOTOR BT 50 S prodam 15% ce-
neje, delno tudi na kredit. Motor
je nov. Telefon 34-456.
PZ126, letnik 79, v voznem stanju,
prodam. Cena po dogovoru. Jo-
že Vrečko, Lokarje 2b, Šentjur.
AVTOMATIK 3 ML, malo vozen,
ohranjen kot nov, prodam. Tele-
fon 731-082.
VW 1300, v dobrem stanju, pro-
dam. Telefon (063) 741-570.
ZASTAVO 126 P, letnik 80, pro-
dam. Inf. na tel. 34-879.
Avtoodpad Cene,
prodaja delov in voznih
avtomobilov
Delovni čas od 9. do 18.,
nedelja, ponedeljek
- zaprto.
Edvard Cene, Zbelovska
gora 44, Loče pri
Poljčanah. Telefon (062)
815-095.
AVTOMATIK, star 3 leta, prodam.
Rečnik, Lokrovec 13, Celje, po-
poldan.
AVTO zastava 126 P, letnik 1979,
reg. do aprila 91. prodam. Cena
1200 DEM din, protivrednosti.
Klicati na telefon 34-294, od 19.
do 21. ure.
MOTOR tomos avtomatik s smero-
kazi, letnik 87, malo rabljen,
ugodno prodam. Telefon 34-549.
ZASTAVO 850, letnik 81, dobro
ohranjen, prodam. Telefon 36-
885.
FIAT 750 L, letnik 1983, tehnično
brez napak, prodam. Cena po
dogovoru. Majda šmerc, Sp. Re-
čica 175, Laško.
GOLF, letnik 87, 23. december, pr-
va registracija 1. 6. 88, prodam
za 126.000,00 din. Telefon 752-
170, vsak dan od 15. ure dalje,
ob sobotah in nedeljah ves dan.
GOLF bele barve GL, letnik 1982,
v dobrem stanju, prodam. Tele-
fon (063) 811-643, od 14. dalje,
v petek In soboto.
VETERAN VW 1200, letnik 1957,
v odličnem stanju, prodam. Av-
toodpad Edvard Cene, Zbelov-
ska gora 44, Loče/Poljčanah.
KOMBI bus IMV, star 12 let, bež
barve, reg., odlično ohranjen,
ugodno prodam. Telefon (063)
778-006.
MOTOR BT 50, dobro ohranjen,
reg., prodam. Inf. na telefon
(063) 713-316, popoldan.
MOTOR Tomos BT 50 prodam. Tel.
35-274.
JUGO 45, letnik 1984, zelo ugodno
in nujno prodam. Telefon 35-
882
ZASTAVO 126 P, januar 1982, pro-
dam. Telefon 779-240, v večer-
nih urah.
OPEL kadet, dec. 86, nemški, pro-
dam. V račun vzamem golf di-
esel 85. Telefon 784-202, od 16.
do 20.
AUDI 80 turbo diesel, letnik 86, iz-
redno ohranjen, ugodno pro-
dam. Tel. 741-000.
BT TRS 16, star 2 leti, 28.000 km,
prodam za 155.000,00 din. Tel.
dopoldan 24-511/17.
OSEBNI avto pasat, letnik 78, ka-
ravan, dobro ohranjen, prodam.
Vlado Robič, Slatina 8 a, Dobje/
Planini.
KAVASAKI 55 L, letnik 85, prodam
ali menjam za avto. Telefon 39-
762, po 19. uri.
SAMARO 10/87, ohranjeno, prevo-
ženih 23.000 km, prodam. V ra-
čun vzamem tudi cenejši avto.
Telefon 775-062.
126 P, letnik 86, prodam. Telefon
731-730/225, do 14. ure.
Z SKALA 55, letnik 89, garažiran,
prevoženih 6000 km, ugodno
prodam. Telefon 32-372, Celje.
DIANO, letnik 1980, dobro ohra-
njeno, prodam. Telefon 821-145.
R 4, letnik 81, reg. do aprila 91,
dobro ohranjeno, prodam. Tele-
fon 724-150.
JUGO 45 L, letnik 1986, reg. do
aprila 1991, prodamza 5200
DEM din. protivrednosti. Tele-
fon 741-769.
JUGO 45, letnik 86, prodam. Tele-
fon 776-353, od 15.30 do 17. ure.
126 P, letnik 81, obnovljen, reg. do
konca 90, ugodno prodam.
Cvirn, Loka/Žusmu 141, telefon
31-988, dopoldan.
FIAT 126 P, letnik 85, prodam za
20.000,00 din. Telefon 723-240.
Z 126 P, letnik 1986, prodam. Inf.
na telefon 33-219.
POLON EZ 1500, letnik 1982, pre-
voženih 65.000 km, prodam. Te-
lefon (063) 723-447.
MERCEDES 240 D prodam. Franc
Roškar, Matke 82, Prebold.
126 P, 10/81 in 11/80, ugodno pro-
dam. Telefon 39-171 ali 29-934.
LADO 1200, letnik 75, reg. do maja
1991 in tam 5000, generalno ob-
novljen in nove gume, zelo
ugodno prodam. Inf. na tel. 779-
168.
AMI 8, celega ali po delih, ter poni
ekspres prodam. Telefon 33-
561.
KOMBI IMV 220 D, s podaljšano
kabino, kason 3 m, generalno
obnovljen, letnik 1980, ugodno
prodam. Telefon 38-218 ali 855-
965.
GOLF diesel, letnik november
1984, s paket, 5 vrat, ugodno
prodam. Telefon 33-310, po-
poldan.
Z 101 GTL, letnik 1983, odlično
ohranjena, prodam. Inf. na tel.
38-828.
GOLF JGL 1300 prodam po delih.
Bojan Vrečer, Pot na Dobrotin 2,
Vojnik.
ZASTAVO 101, letnik 77, prodam
za 9.000,00 din. Vlado Banje-
glav, Kovinarska 3, Celje.
ZASTAVO 635, 3,5 t, naregistrira-
no, poceni prodam ali menjam
za kaj podobnega, prodam pa
tudi avto na tri kolesa A katego-
rije. Inf. na tel. 855-077, sobota
od 18. do 21.
126 PGL, avgust 1987, prodam. Te-
lefon 731-040.
FIAT 750, letnik 85, prodam. Inf. na
tel. 39-570.
FIAT 126, letnik 79, dobro ohra-
njen, prodam. Motor generalno
obnovljen. Telefon 26-061.
FIAT 850, letnik 84, registriran do
junija 91, ugodno prodam.
Ogled popoldan. Janez Kresnik,
Cesta na Rifnik 1, Šentjur-Nova
vas,
JUGO 45, letnik 1985, reg. do 16.
12. 90. prodam. Inf. na telefon
31-489.
ZASTAVO 101 B, reg. do marca
1991, prodam. Telefon 776-775
od 15. do 17. ure.
stroji
TRAKTOR štore 404, dobro ohra-
njen, prodam. Mirko Brglez, Ži-
ce 46 a, Loče/Poljčanah.
KOSILNICO laverda, dobro ohra-
njeno, tračni traktorski obračal-
nik in traktor ferguson 42, pro-
dam. Telefon 884-102.
KOSILNICO, motokultivator gore-
nje muta, prodam za 6.000,00
din. Gradišnik, Javornik 26,
Štore.
TRAKTOR stayer, 18 KS, s koso,
prodam. Cena po dogovoru. Jo-
že Mlinaric, Jernej 38, Loče.
SAMONAKLADALNO prikolico SIP
25 m^ trosilec umetnega gnojila
ferty in molzni stroj vitrex, pro-
dam. Peter Vrisk, Ivanca 16,
Vojnik.
DVOREDNI ELEKTRIČNI avtomat-
ski pletilni stroj pfaff, star 2.5
leti, s carinsko deklaracijo in
vsemi priključki in dodatki (4
barvno pletenje, avtomatično
vzorčenje - kartice, računalnik
krojenja, močnejši elektromo-
tor, navodila del v slovenščini
itd.), prodam. Naučim tudi ple-
sti. Cena 6700 DEM din. proti-
vrednosti. Telefon 33-953.
KOSILNICO BCS diesel, dobro
ohranjeno, prodam. Igor Gradič,
Lažiše 4, Dobje/Planini.
SKOBELNI stroj - debelinka, po-
ravnalka, prodam. Inf. na tel.
(063) 723-272.
TRAKTOR štore 302, opravljenih
600 del. ur, ugodno prodam. Inf.
Železnik, Verpete 27, Franko-
lovo.
TRAKTOR TV 21 prodam. Telefon
748-093.
KOSILNICO za traktor TV 730,
z dvema kosama (rezerva), po
zelo nizki ceni prodam. Alojz Ki-
tak, Žahenberc 13, Rogatec.
DVOREDNI pletilni stroj brother,
na kartico, z dodatki, za 700
DEM din. protivrednosti in sta-
rejši salonski klavir, ugodno
prodam. Telefon 711-113, po 20.
uri.
co2 VARILNI enofazni iskra, malo
rabljen, nujno prodam. Anton
Smodej, Ponikva 10, Ponikva.
ENOOSNO traktorsko 3 tonsko ki-
per prikolico prodam. Andrej
Lesjak, Brezno 11, Laško.
KOMPRESOR 100 I ugodno pro-
dam. Inf. 35-452.
TRAKTOR ursus C 360, s kabino,
letnik oktober 86, prodani. Vojko
Gračner, Trobni Dol 17, Breze.
Ogled v soboto In nedeljo do-
poldan.
PLUG obračalnik, krožne brane in
kiper prikolico za TV 730, pro-
dam. Ferdo Hercog, Tevče 8,
Laško.
MOTOR z upi. za avtomatika, let-
nik 88, prodam za 700,00 din.
Telefon 33-732.
NOVO KOSILNICO SOKOL 145
prodam po ugodni ceni. Jože
Gaber, Pletovarje 24, Dremlje.
OBIRALNI stroj WOLF 280, letnik
73, prodam. Lovro Kos, Ponikva,
63310 Žalec.
ALFA laval molzni stroj, nov, zelo
ugodno prodam. Marta Hiadin,
Mrzlo polje 13 a, Marof pri Jur-
kloštru.
MOTOKULTIVATOR IMT 506,
s priključki, nov, z garancijo,
prodam. Srečko Dežan, Lahom-
šek 31, Laško - popoldan.
M LATI LN ICO stresalko prodam.
Telefon 742-426.   .
CIRKULAR za žaganje drv ugodno
prodam (MIO Standard). Motor
3.5 KW za trofazni tok. Telefon
721-014, po 19. uri.
satelitske antene
dobava in montaža
- maspro
- amstrad
- aiba
Božo Les, Malgajeva
18,
telefon (063) 21-689
DOBROVA
Trgovina živilskega in
neživilskega blaga, krmil
ter galanterije.
Zaupajte ceneni in
konkurenčni ponudbi.
Priporoča se
Leonida Klenovšek,
Dobrova 16. Celje._
DVOSTANOVANJSKO hišo
v končni fazi, možnost obrti,
v bližini Vitanja, zelo ugodno
prodam. Inf. na tel. (063) 761-
730, popoldan.
15 AROV ZEMLJE nujno prodam.
Alojzija Grabler, Dramlje 42,
Dremlje.
PARCELO za vikend, približno
3000 m^ v bližini avtobusne po-
staje Tekačevo pri Rogaški Sla-
tini, prodam. Inf. na tel. (063)
811-366, popoldan.
NEDOKONČANO dvostanovanj-
sko hišo z delovnimi prostori
v Vrbju pri Žalcu prodam. Tele-
fon 711-304.
GRADBENO parcelo v šmarjeti pri
Celju, velikost 750 m^ s telefo-
nom, prodam. Branko Kralj,
Stranice 87.
PARCELO za vikend, z dokumen-
tacijo, na lepi legi, 10 km JZ od
Celja, prodam. Telefon 36-799,
po 19. uri.
STAREJŠO hišo in ključavničar-
sko delavnico, v mirnem kraju,
Studenice pri Poljčanah, pro-
dam. Telefon (062) 815-374.
HIŠO 11x9, ob glavni cesti ob
Šempetru, primerno za poslov-
no dejavnost ali stanovanje,
prodam. Inf. na tel. 711-165.
NEDOKONČANO hišo v Zagradu,
4. faza, z garažnim prizidkom,
prodam. Inf. 28-204.
VEČ PARCEL od 1000 m^ naprej,
občina Šentjur - smer Slivniško
jezero - prodam. Informacije
(063) 25-675, zvečer.
MANJŠI NEDOGRAJENI vikend in
nekaj zemlje v Malih Braslov-
čah prodam. Telefon 28-445.
PARCELO za vikend v Liscah pri
Celju prodam. Inf. (063) 34-231,
od 18. do 20. ure.
MANJŠO hišo z nekaj zemlje pro-
dam. Šifra: PRILOŽNOST.
NEDOKONČANO dvostanovanj-
sko hišo z delovnimi prostori
v Vrbju pri Žalcu Prodam. Tele-
fon 711-304.
MONTAŽNO HIŠO v Celju, celo
podkleteno, s prizidkom, cinko-
vo kritino, ugodno prodam. Te-
lefon 36-037, po 15. uri.
VINOGRAD na Tinskem - Zibika,
trs 28 arov, gozd 7 arov, klet
s hišno številko, voda, elektrika,
asfalt, prodam po 15 DEM/m^ di-
Servis SEMIČ,
Šmarje pri Jelšah 69,
(063) 821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne stroje
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in bojler)j
Obiščite našo trgovino
z rezervnimi deli.
Cene konkurenčne!
Del. čas 7.30 do 9.
ENDOVITAL
je visokokvaliteten
proizvod narave, čebel ii
primerne tehnologije.
Sistematično zasledovar
učinkov ENDOVITALAje
pokazalo presenetljive
rezultate pri zaščiti in
ponovnem pridobivanju
zdravja.
Proizvajalec
ENDOVITALA bo imel
v torek, 12. 6. ob 17. uri
posvetovanje
- informativne ure
v KAFRI, Zidanškova
2 v Celju, telefon 28-580
narske protivrednosti. Tt
(063) 24-128, zvečer aliiifri
PA LEGA.
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE!
tralno, telefonom in 9
v Žalcu, prodam. Telefon
392.
športni rel(viziti
GORSKO KOLO ROG, oF
osmega, 18 prestav, stai
leta, prodam za 4.500,00 di
lefon 731-826, Polak, pop«
DIRKALNO kolo Botecchis.
po dogovoru, prodam. T(
28-263, pop.
JADRNICO COLIBRI, za 3»
ugodno prodam. Telefon 3'
oprema
PRALNI STROJ, v brezhibn
nju, ugodno prodam.
26-050.
PRALNI STROJ Gorenje t
peravtomat 635,  p«>j
1.500,00 din. Telefon
780 ali (063) 731-211,1"*-
poldan.
PRALNI STROJ CANPV 5«
ralno obnovljen, ugo*
dam. Ivan Jesenek, SV*
Strmec pri Vojniku.
DNEVNO SOBO ugodno f
Telefon 722-044, Vojnih
RAZTEGUlV kavč in <Jv»
poceni prodam. Tele'«'*
38-033, od 16. do 20. u'«'
ZAMRZOVALNO omaro
2101 prodam za 2.000,«"'°
nudbe na telefon 33'
poldan.
RABLJENO etažno cenvK
HELIOS, primerno za nisj^^
šo, ugodno prodam-
Dečman, 63222 Dramij«'
farne cerkve.
posest
TRAVNIK, sadovnjak, na sončni
legi, približno 2000 m^ prodam.
Telefon (063) 701-387.
p OGLASI-INFORIHIACUE
7. JUNIJ 1990 - STRAN 23
L no p®^        
i)irf* (, po zelo ugodni ceni
»n"   Telefon 34-112, int. 23
^i^;. POSTEUICO 2 jogi
prodam. Teiefon 29-
--1
^ani aparati
glasbila
-iTER 8 teletelcstom, star
6.000,00 din in teiefon
''^103, prodam. Teiefon 27-
barvni TV sprejemnilc
prodam. Teiefon 711-
L|KO Hohner, 72 basov,
istrov, novo, prodam. Teie-
^1 tv Gorenje, 10 iet star,
J^jffl za 2.000,00 din. Telefon
,53 popoldan.
1 tv Gorenje s teletek-
l-ie zapakiran in barvni TV
JJj, 51 cm, prodam - lahko
jva obroka. Telefon 37-104,
Ji ure dalje.
..fVALNIK MARANTZ DC 122,
Jevalnik Korting, tuner Fis-
1^335, videorekorder Sanyo
^,,,0 500 EX digital, v garanci-
|j,odam. Telefon 34-247, po-
'0_
^čke, stare 8 tednov, pro-
(iZdravko CvikI, Vinska go-
iulefon 856-571.
yc KRAVO sivko (drugo tele),
ito preko 600 kg (breja 3 me-
ite), prodam. Inf. na tel. (063)
r^je.v petek od 9. do 10.
ijitke, stare 10 tednov, šved-
lipasme, prodam. Elza Majo-
nc. Prožinska vas 66, Štore.
ivo šeko, 5 mesecev brejo,
tdam, Ivan Kračun, Bezovica
ujnik.
10 simentalko, 9 mesecev
K prodam. Pesjak, Gorica
:v%rna, telefon 778-038.
i^i ovčarje, stare 6 tednov,
starši, prodam. Martin
«!Pepelno 18, Šmartno v Rož-
iDiini,
»0. brejo, prodam. Kompolj-
kiProseniško 39, Šentjur.
Ske ovčarje brez rodovnl-
^ stare 8 tednov, prodam.
'»C Levstik, Začret 60.
"3 sivo-rjavo, sedem mese-
' l»eio, tretje tele, prodam,
»"ko Oprešnik, Straža 4,
niec,
Stalo
'5iniran voziček roky, nov,
i*""« prodam. Telefon 35-671.
J i»vo vabeto avtomatik in
2 ^8 4 osebe zelo ugodno
Tel. (063) 821-269.
f5'^0 stajico prodam. Inf. na
^^3-321/16, Saša.
jokaset z dvema filmoma
^žanrov, prodam. Teiefon
zvečer.
KOLO DINO cross in video kame-
ro, prodam ali menjam za APN
6. Jože Zupane, Goričica 10,
Šentjur.
GARAŽO v Novi vasi, Kraiglierje-
va 7, prodam. Pustinek, telefon
35-504.
ŠTEDILNIK, pralni stroj gorenje,
prednje steklo za Z 101 in nove
prevleke ter pleteno sedežno
garnituro, prodam. Telefon 27-
312.
MOTOR za čoln tomos 4,5 prodam
za 3.000,00 din. Telefon popol-
dan 713-856.
JADRNICO elan S 375 s prikolico
prodam za 2.000 DEM din. proti-
vrednosti. Cirkulan, 29-021.
OTROŠKI voziček chicco in zložlji-
vo posteljico-stajico, prodam.
Telefon 36-466.
RABUENI AVTO DELI: Z 101, 101
Mediteran, 750, 126 P, Škoda,
vsi deli, motor, menjalnik - 126
P-karoserija, brez motorja, VW
74 letnik, potreben manjšega
popravila, Z 620, 21, vozen z B,
Z 101, 75 reg. Se priporoča An-
ton Prevolnik, Avtoličarstvo, av-
tokleparstvo - prodaja rezerv-
nih delov in rabljenih avtomobi-
lov. Cesta v Laško 12, Celje, te-
lefon 29-135, od 8. do 16. ure.
MIZO, brunarico in klopi, ter praši-
ča 100 kg, prodam. Slavko Slu-
ga, Razbor 12, Dramlje.
SALON ITKE čokoladno rjave - no-
ve, prodam, motor za čoln 3.5
Tomos, star eno leto in avtoma-
tik star eno leto. Prekorje 87,
telefon 39-161.
POČITNIŠKO prikolico »SKIM« in
motorno kolo MZ ETZ 250, pro-
dam. Anton Sojč, Poženelova 1,
Laško.
TRI SONČNE kolektorje SSE 87/2,
prodam. Telefon 711-233.
BRAKO prikolico D-lux, gumi čoln
kosava, tomos 10 (kratka os),
prodam. Ivo Kramar, Dobojska
38, Celje, telefon 32-805.
NOVA STREŠNA okna, hrastov
les, lamelni parket in parno
obloge prodam 30% ceneje ter
12 nadomestnih dvojnih vtika-
čev, cena 70,00 din. Telefon 35-
442.
KOZE z mladiči ter kovinske rešet-
ke za hlev, 80x100 m, prodam.
Ivanka Vipotnik, Plat 4, Rogaška
Slatina.
PLINSKI štedilnik, strešno okno,
pony ekspres, poceni prodam.
Večko, Trnovlje 192.
TOMOS avtomatik, kot nov, usnje-
no sedežno garnituro dyana
meblo, trosed, dvosed, dva fote-
. Ija, novo in nov otroški kombini-
V ran voziček, prodam. Telefon
770-114.
PRIKOLICO za TV in prikolico za
osebni avto prodam. Št. (061)
375-219.
PARCELO za vikend v občini Šent-
jur ali Šmarje kupim, šifra: PLA-
ČAM TAKOJ.
TRAKTOR z bočno kosilnico ter
GOLF X, mlajši letnik, kupim ali
zamenjam za kakšen drug stroj.
Informacije do 15. 6. Šifra:
TRAKTOR.
STANOVANJA
MAMICA s 5 letnim sinom išče
garsoniero v Žalcu. Šifra: MOŽ-
NO PREDPLAČILO.
DELNO OPREMLJENO STANOVA-
NJE oddam. Telefon 27-468 ali
31-711/374, dopoldan.
ODDAM enosobno stanovanje za
dve leti. Informacije 28-424, po
20. uri.
ODDAM dvosobno stanovanje
v Celju. Informacije 37-650, po
20. uri.
ZAPOSLITEV
GOSTIŠČE - TRGOVINA Kocman,
Breze, sprejme v redno delovno
razmerje samostojno trgovko
ali natakarico. (063) 741-381.
IŠČEM dekle za honorarno delo
v bifeju Ščurek v Petrovčah. Tel.
776-355.
IŠČEM dekle za pomoč v bifeju,
honorarno, takoj. Telefon 36-
347, 33-265.
ODLIČEN ZASLUŽEK, seminarji
v tujini, dinamično delo, mož-
nost napredovanja. Vaša inve-
sticija je vaš prosti čas. Če ima-
te prevoz in telefon, kličite po
17. uri na št. tel. (063) 714-851.
Vse, ki bi želeli z delom (2
uri dnevno)
veliko zaslužiti
in imajo svoj avto ter so
starejši od 25 let,
Tehnounion Ljubljana vabi
na inf. sestanek 11.6.
1990 ob 18. v hotelu Merx
v Celju, Ljubljanska 39.
AKVIZITERJA za prodajo tekstila,
z lastnim prevozom, iščem. Te-
lefon 711-590, dopoldan.
IŠČEM dopoldansko pomoč v go-
spodinjstvu za starejšo osebo
v Celju. Telefon 24-638, od 18.
ure dalje.
IŠČEM mlajše prodajalce za pro-
dajo slik - visoka provizija. Tel.
26-009.
ŠIVlUO za serijska dela zaposli-
mo. Šiviljstvo Fidler, Kocbekova
39, Ljubečna.
VOZNIKA vlačilca zaposlim. Pogoj
C In E kategorija. Šifra: VLA-
ČILEC.
ZA STREŽBO v bistroju zaposlimo
dekle. Prednost imajo pripravni-
ce. Telefon popoldan, zvečer
34-598.
PRODAJALKO v mesnici ali me-
sarja sekača z delovnimi izkuš-
njami takoj zaposlimo. Ponudbe
s kratkim življenjepisem pošljite
pod šifro: PRIJAZEN.
IŠČEM žensko za varstvo dveh
otrok. Začetek avgusta. Plačilo
po dogovoru. Telefon 26-043.
IŠČEM organizatorja akviziterske
prodaje. Telefon 33-441, od 7.
do 8.
GOSTILNA-RESTAVRACIJA ŽOL-
NIR, Kostanjevica ob Krki, išče
kuharja z dobro delovno prakso.
Nastop dela takoj, ostalo po do-
govoru. Na tel.: (0608) 60-133.
VW servis Miran
Brance
63270 Laško.
zaposli žensko,
staro od 30 do 35 let,
s srednješolsko izobrazbo
ekonomske smeri, z naj-
manj petimi leti delovnih iz-
kušenj ter vozniškim izpi-
tom B kategorije. Pisne vlo-
ge z dokazili pošljite na
gornji naslov.
Šlandrov trg 2, Žalec
Tel.: (063) 712-303
Iščete očala ?
Želite kontaktne leče?
Potrebujete okulista?
Vaš problem je rešen!
Optik Irman.
Ena redkih tovrstnih ponudb v Sloveniji:
- strokovni pregled oči
- takojšnja dobava vseh vrst okvirjev, leč in
kontaktnih leč
- konkurenčne cene
- neprestana zdravniška kontrola
Podjetje BREZA je pooblaščeni zastopnik NOVELL Inc. USA.
Izdelujemo večuporabniške programe za lokalne mreže.
V mesecu juniju vam je na razpolago strokovnjak BREZE, ki vam bo
brezplačno svetoval pri nakupu opreme, lokalnih mrež in uvajanju
računalnikov.
POKLIČITE NAS.
STANOVANJE nudim družini ali
ženski srednjih let za pomoč
v gospodinjstvu. Možnost traj-
nega dogovora. Šifra POLETJE.
SNEMANJE z video kamero. Po
ugodni ceni in kvalitetno sne-
mamo poroke, krste, rojstne
dneve in druge priložnosti, ki jih
ne želite pozabiti. Telefon 28-
667.
ANICA ŠTOKIČ, Ulica 14. divizije
62, Rogaška Slatina, preklicu-
jem neresnične trditve z dne 27.
2.1990, ki sem jih izrekla Terezi-
ji Tramšek, iz Ulice 14. divizije
62 v Rogaški Slatini.
NOVO! Kvalitetne steklene avto-
mobilske strehe svetovno zna-
ne ameriško-nemške firme Far-
mont, prodam. Dodatna oprema
- spojierji. Možnost obročnega
odplačevanja. Telefon 721-520,
Drago.
HITRO, poceni in kvalitetno vam
očistimo itison, tapison, tepih.
Inf. 24-382.
TAKOJ vzamem v varstvo enega
ali dva otroka. Telefon 29-328,
Valči Mohorko.
IŠČEM prostor za trgovino v Celju.
Možnost  zaposlitve.   Telefon
(062) 815-095.
INŠTRUIRAM kemijo, matematiko
in fiziko za osnovne in srednje
šole. Telefon 24-278.
ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo,
montiramo in popravljamo po
konkurenčnih cenah. Telefon
24-296, od 7. do 20.
NOV OBJEKT 30 m^ ob magistral-
ni cesti Šentjur-Šmarje, oddam.
Šifra OBRT.
LOKAL v centru Šentjurja, velikost
30 m^ primeren za butik, papir-
nico ali katero koli drugo dejav-
nost, oddam za dobo 5 let. Pred-
plačilo za 2 leti. Inf. na tel. 741-
993 ali 785-216, zvečer.
hišo menjam. Šifra HIŠA.
VITA
vabi vse osamljene in
nevezane na
DRUŽABNO
SREČANJE
V Celje vsako 2. in 4.
soboto V mesecu ob
20. uri V hotel CELEIA.
Informacije daje VITA osebno
vsak ponedeljek od 16. do 18.
ure v hotelu in na tel. (063) 38-
481 vsak ponedeljek in četrtek
od 18. do 22. ure.
V OKOLICI Celja vzamem v najem
manjši gostinski lokal. Šifra:
»TAKOJ«.
UČINKOVITA INVESTICIJA. Pred
odhodom na dopust zavarujte
premoženje z alarmno napravo,
ki vam jo brezplačno demonstri-
ramo tudi na domu. Teiefon 33-
459, zvečer.
PROSTORE za mirno obrtno de-
javnost oddam v najem. V stav-
bi je telefon, voda in trofazni
tok. Inf. v popoldanskem času
na telefon 776-959. Vse ostalo
po dogovoru.
NUDIM KOVINOSTRUGARSKE
usluge ter izdelavo strojnih na-
črtov. Telefon 39-915 popoldan.
IŠČEMO AKVIZITERJE za prodajo
kozmetike in ostalih zanimivih
artiklov po Sloveniji. Zaželen
osebni avto. Ponudbe pod:
KOZMETIKA.
ZA POMOČ na kmetiji sprejmem
na stanovanje upokojenca. Te-
lefon 742-426.
SPOROČAM, da je prepovedano
odlaganje odpadnega materiala
v Pilihovo (Štefanovo jamo)
v Trnovijah. Ivan Pilih, Trnovlje
8, Celje.
GREMO V KINO
kino union
7. 6 .: VRNITEV V PRIHOD-
NOST II. del - ameriški film
do 11. 6.: SENATOR IN
STRIPTIZETA - ameriški
film
od   12.   6.:   TURNER   IN
HOOCH - ameriški film
kino mali union
do 9. 6.: POLKOVNIK REDL
- zahodnonemško-avstrijsko-
madžarski film
od 11. 6.: POT V INDIJO
- angleški film
kino metropol
do 7. 6.: LOLITA, DEKLE
NA KLIC - zahodnonemški
film
do 13. 6.: LJUBICA - OTRO-
CI so SE SKRČILI - ameri-
ški film
od 8. 6.: KRATKO SREČA-
NJE - ameriški film
kino dom
7. 6.: ARIZONA JUNIOR
- ameriški film
od 8. do 11. 6.: SMRT V AV-
TOKINU - ameriški fUm
od 12. 6.: ZMAJEVO LETO
- ameriški film
kino zdravilišče
rogaška slatina
7. in 8. 6.: POD UDAROM
ZAKONA - ameriški film
9. in 10. 6.: GOLA PIŠTOLA
- ameriški film
11. in 12. 6.: JURIŠ NA BA-
ZO QLORIA - ameriški film
KINO rtc UNIOR zreče
7. 6.: BESTSELLER - ameri-
ški film
8. in 9. 6.: WILLOW - ameri-
ški film
9. 6.: ENAJST DNI IN
ENAJST NOČI - ameriški
film
10. 6.: STRELJAJ IN UBI-
JAJ - ameriški film
KINO ŽALEC
7. 6.: SICILJANEC - ameri-
ški film
8. in 10. 6.: CARSTVO SON-
CA - ameriški film
9. 6.: ZAPOSLENO DEKLE
- ameriški fUm
12. 6.: SEX, LAŽI IN VIDEO
TRAKOVI - ameriški film
KINO PREBOLD
7. 6.: VONJ GOLEGA TELE-
SA - ameriški film
8. 6.: OBRAČUN V HONG
KONGU - ameriški film
10. 6.: PREGON ZA MOŠKO
SVINJO - ameriški film
12. 6.: ZAPOSLENO DEKLE
- ameriški film
KINO POLZELA
7. 6.: OBRAČUN V HONG
KONGU - ameriški film
9. 6.: VONJ GOLEGA TELE-
SA - ameriški film
10. 6.: SICILIJANEC - ame-
riški film
12. 6.: NEAPELJSKA MAFI-
JA - ameriški film
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjeta Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Fraryo Bogadi.
Tžunica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN-7. JUNIJ 1990
NOČNE
CVETKE
• S taščami je treba pre-
vidno, v rokavicah, včasih
tudi s pravimi diplomatski-
mi prijemi. Edino v odno-
sih s taščami je malce hi-
navščine dovolj - vse za lju-
bi mir v zakonu. Tega pa se
zet, ki je v ponedeljek zve-
čer na Tehaijah razgrajal in
razbijal, očitno ne zaveda.
Še več - razgrajanje in raz-
bijanje si privošči vpričo
same gospe tašče, ki se mo-
ra potem obrniti na milični-
ke. Ti so zeta na Vrheh 6 si-
cer umirili, taščine zamere
pa si ne bo mogel sprati do
sodnega dne. Sa najmar^j
težav bo imel s sodnikom
za prekrške.
• Jurček pijanček ne
zna več domov. To so hude
težave, ki se ponavadi stop-
rxiujejo. V ponedeljek zve-
čer je Jurij I. iz Celja, mi-
sleč da se je varno primajal
do doma, tolkel s pestmi po
tujih vratih. Po dolgi alko-
holiadi si je pač zaželel var-
nega ležišča. Pa so mu tisti,
ki so bili na drugi strani
vrat povedali, da se nahega
v bloku na Milčinskega uli-
ci 11. Jurij pa jih ni prav nič
zastopil, ampak je robantil
dalje. Umiril se je šele po
prihodu miličnikov, ki so
ga blagohotno napotili do-
mov. Da se te zadeve rade
stopnjujejo pa tale cvetka
podkrepljuje s podatkom,
da se je Jurček vrnil pred
ista vrata, še isto noč. Na-
slednje jutro se je zbudil
pred vrati, ki jih je odprl
miličnik.
• V torek opoldne je tai-
sti Jurij (glej prejšnjo cvet-
ko) že v gostišču Pri hrastu
na Hudinji. Bil je menda
spet neroden, zato mu to-
čajka ni hotela dati šnopsa
pit. Namesto da bi ji bil
hvaležen, jo je Jurček grdo
zmerjal, za kazen pa si je
nakopal spet mihčnike. Tu-
di Jure bo moral k sodniku
za prekrške, ker se je igral
z javnim redom in mirom.
• Prva četrtkova cvetka,
bila je popoldanska, ima
dve napaki: grdo zaudaija
po alkoholuin pljuje po jav-
ni morali. Zanjo pa je za-
dolžen Stjepan Š. iz Celja,
ki se je zložil kar pred sa-
mopostrežno trgovino na
Dolgem polju in zaspal spa-
rvje pravičnega. Njegov
spanec pa je zelo motil mi-
moidoče občane, ki ljubijo
red, mir in estetiko. Za klic
na Postajo milice so pora-
bili en sam telefonski im-
pulz, Štefeka pa bo prekr-
šek stal gotovo nekaj male-
ga več.
• Druga četrtkova cvet-
ka se je zgodila proti veče-
ru, svoje mesto v sončnem
zatonu pa si je poiskala
v celjskem mestnem par-
ku. Tisti, ki so bili takrat
tam, so imeli kaj videti. Žr-
tev je bila Snežana M., ki se
je otepala fuU-contact obje-
ma Rudolfa C. iz Celja. Ru-
dolf je odnehal šele po pri-
hodu miličnikov, ker pa je
bil rcizborit tudi do njih, so
ga vzeli s seboj. Medtem ko
se je treznil, si je Snežana
opomogla. Tiste, ki ženske
tepejo, čaka najmarg vabilo
za obisk pri sodniku za pre-
krške.
• V soboto zvečer je lju-
di v belem vznemirjal nez-
nanec, ki je v prostorih
zdravstvenega doma vpil,
vznemirjal zdravstveno
osebje in se sploh grdo ob-
našal. Miličniki so ugotovi-
li, da gre za pijanega Miha-
ela L. iz Celja, ki je bil do
streznitve gost v palači
UNZ v Celju. Tudi Miha bo
šel k sodniku za prekrške.
M. A.
Zaradi vinjenosti za volanom
za tri mesece v zapor
Višje sodišče v Celju je
ugodilo pritožbi javnega to-
žilca in s tem spremenilo
sodbo (odločbo o kazni) pr-
vostopenjskega sodišča
v kazenski zadevi zoper ob-
dolženega Stanislava
Krajnca iz Štor, ki je kršil
določilo Zakona o temeljih
varnosti cestnega prometa.
Iz malomarnosti je ogrožal
promet na cesti tako, da je
spravil v nevarnost življenje
osebe, ki je utrpela hude te-
lesne poškodbe. Prvosto-
penjsko sodišče je Krajnca
obsodilo na 500 dinarjev kaz-
ni in začasni odvzem vozni-
škega dovoljenja. Višje so-
dišče pa mu je izreklo trime-
sečno zaporno kazen.
Obdolženi Stanislav
Kr^nc je 19. februarja lani
vozil tovornjak po lokalni ce-
sti iz smeri Teha^e proti Bu-
kovžlaku pod tolikšnim vpli-
vom alkohola (n^manj
2,01 g/kg), da je bil nesposo-
ben varno upravljati vozilo.
V Bukovžlaku, v bližini hiše
s številko 16, je v desni pre-
gledni ovinek zapeljal po le-
vi strani in je zato s prednjim
delom vozila čelno trčil v ko-
lo z motorjem, ki ga je, pra-
vilno po desni strani, iz na-
sprotne smeri vozil Marjan
Rezar. Ta je pri trčenju in
padcu po tleh utrpel pod-
plutbo okoli desnega očesa,
raztrganino na desni zgornji
veki, odrgnine na desnem
robu podčeljusti, možganski
pretres in prelom zgornje če-
Ijustnice na desni strani.
S tem se je začasno znatno
zmanjšala oškodovančeva
zmožnost za delo.
Pred senatom Temeljnega
sodišča v Celju, enote Celje,
je obtoženec kaznivo dejanje
priznal in povedal, da je tik
pred nesrečo vozil s hitrostjo
30 do 40 kilometrov na uro.
Pred desnim ovinkom pa
mu je padla v škorenj cigare-
ta. Nagnil se je, da bi cigaret-
ni ogorek pobral, takrat pa
ga je zaneslo v levo, vendar
je uspel vozilo še pred trče-
njem izravnati. Oškodovan-
ca Rezarja je zagledal približ-
no 10 metrov pred sabo, ko
se je le-ta pripeljal po sredini
ceste. Po mnenju obdolžene-
ga je imel oškodovanec do-
volj prostora, da bi lahko pe-
ljal mimo in da bi do trčenja
sploh ne prišlo.
Oškodovani Marjan Rezar
se prometne nezgode na so-
dišču ni spominjal, dogodka
se je zavedel šele v bolnišni-
ci. Kritičnega dne je pri vož-
nji uporabljal čelado, potreb-
ni izpit za vožnjo je imel. Pri-
ča M. M. je v postopku soje-
nja povedala, da je celotni
dogodek opazovala in da je
oškodovanec pripeljal skraj-
no desno in da se ni imel
kam umakniti.
Obtoženec je vozil vinjen.
Sam je povedal, da je tistega
dne popil okoli sedem briz-
gancev in tri viskije (0,5 del).
Vedel je, da v prometu ne
sme voziti vinjen, a je kljub
temu sedel za volan in vozil,
s tem pa ravnal zavestno ma-
lomarno.
Kot že povedano, se je zo-
per sodbo Temeljnega sodiš-
ča pritožil temeljni javni to-
žilec, kateremu je Višje so-
dišče ugodilo v odločbi
o kazni. Izreklo je zaporno
namesto denarne kazni. Viš-
je sodišče se je za takšno ka-
zen odločilo zaradi visoke
stopnje alkoholiziranosti ob-
dolženega in zaradi doteda-
nje kaznovanosti za enako
kaznivo dejanje in cestno-
prometni prekršek zaradi
vožnje pod vplivom alkoho-
la. Obdolženca očitno denar-
ni kazni nista poboljšali, zato
ga bo, kot je menilo Višje so-
dišče, spametovala kvečje-
mu zaporna kazen.
MARJELA AGREŽ
Tudi to je podoba življenja m sožitja v mestu
Savinji. Človek na fotografiji je neznanec. V šoku,
okamenel, je sedel v soboto popoldne na klopi p
kinom Metropol. Ljudje, ki so hodili mimo, so se
izogibali v velikem loku. Nikomur se ni zdelo vr«
poklicati zdravnika, miličnika, kogarkoli. Človek p
bil ves v krvi. Očividci so nam povedali le to, da sta
iz čistega miru n^brž, napadla dva moška in ga pn
pla. Le kdo bi si z neznancem mazal roke! Vsakdan]
ali zgolj sluč^nost? Foto: EDO EINSPlEl
KondicijskI
preizkus
v nočnih urah
Akicja na območju UNZ
Celje, ki je potekala v noči
od 2. na tretji junij, med 22.
in 4. uro, je spet vznemirila
prenekaterega voznika. Mi-
ličniki so namreč to noč
preverjali psihofizično sta-
nje voznikov in starge nji-
hovih vozil.
V šestih urah so ustavih
in preverili 970 voznikov
oziroma vozil. Zapisali so
370 kršitev cestnopromet-
nih predpisov, napisali 110
predlogov sodniku za pre-
krške, 187 voznikov so na
kraju prekrška mandatno
kaznovali, devetintridese-
tim pa so začasno odvzeli
vozniško dovoljenje zaradi
vožnje pod vplivom alko-
hola. Stopetim so prepreči-
li oziroma prepovedali na-
daljnjo vožnjo, veliko pa je
bilo opozorjenih. Ob zak-
ljučku letošnje »Akcije mi-
nus 10 odstotkov« ne bomo
nazdravljali. M. A.
PROMETNE NESREČE
Spet smrt na cesti
Prometna nesreča, v kateri
je ena oseba izgubila življe-
nje, se je pripetila v četrtek,
31. maja ob 22.25 uri na magi-
stralni cesti Celje-Ljubljana.
Voznik osebnega avtomobi-
la Jožef Krajnc iz Kopra je vo-
zil iz smeri Celja proti Žalcu.
V Petrovčah je na prehodu za
pešce spregledal 43-letnega
Romana Kranj eca iz Hlevic
v hrvaški občini Krapina, ki je
prečkal križišče z leve smeri
proti desni. Pri trčenju se je
pešec tako zelo telesno poško-
doval, da je že med prevozom
v bolnišnico poškodbam pod-
legel.
Nepazljivo na
prednostno cesto
v četrtek popoldne je prišlo
tudi do prometne nesreče na
regionalni cesti v kraju Trno-
vec, v kateri je bila ena oseba
huje telesno poškodovana,
materialna škoda pa znaša
300 tisoč dinarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la Edvard Sivec iz Tolmina je
vozil iz smeri Proseniškega
proti Trnovcu, kjer je v križiš-
ču zapeljal na prednostno ce-
sto v trenutku, ko je po njej
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila Jožef Žabčič iz Metli-
ke. Med voziloma je prišlo do
trčenja, pri čemer se je Žabčič
hudo telesno poškodoval, so-
potnika v Sivčevem avtomobi-
lu pa lažje.
Trčil v peško
v četrtek popoldne se je pri-
petila prometna nesreča na
Stanetovi cesti v Titovem Ve-
lenju.
Vera Konovšek iz Titovega
Velenja je hodila po Stanetovi
cesti ob desnem robu vozišča.
Za njo je pripeljal voznik oseb-
nega vozila Mirsad Kostarič iz
Živinice (BiH), ki je peško za-
del in jo hudo telesno poško-
doval.
z mopedom
v cveUični loneCi
Voznik kolesa z motorjem,
sedemnajstletni M. H. iz Tito-
vega Velenja je v soboto, 2. ju-
nija ob 22.10 uri, vozil po stezi
za pešce skozi Salek iz smeri
Efenkove ceste. Pri stanovanj-
skem bloku Šalek 83 se je zale-
tel v ulični cvetlični lonec in se
pri padcu huje telesno poško-
doval.
Izgubil oblast nad
vozilom
V soboto popoldne se je na
lokalni cesti v Skalni kleti
v Celju pripetila nesreča,
v kateri se je motorist hudo
telesno poškodoval.
Andrej Pogladič iz Celja je
vozil motorno kolo po lokalni
cesti iz smeri Zagrada proti
Skalni kleti. Pred tamkajšnjim
nogometnim igriščem ga je
v blagem levem ovinku zane-
slo na bankino, pri tem pa je
izgubil oblast nad vozilom ter
se prevrnil po vozišču.
Nepravilno zavijanje
V soboto ob 20.50 uri se je
pripetila prometna nesreča
tudi na lokalni cesti v Zado-
brovi, kjer sta trčila voznik
kolesa z motorjem in voznica
osebnega avtomobila.
Skozi Zadobrovo je iz Arcli-
na proti Trnovljam vozil kolo
z motorjem Jože Podpečan iz
Višnje vasi. V Zadobrovi pri
hišni številki 37 je nenadoma
zavil v levo, v času, ko je za
njim pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila Nevenka Be-
zlai iz Celja in s prednjim de-
lom vozila trčila v zadnje kolo
mopeda. Voznik Podpečan je,
skupaj s sopotnikom, padel po
vozišču. Podpečan se je v ne-
sreči hudo telesno poškodoval.
Verižno trčenje
V nedeljo ob 0.30 uri je pri-
šlo do nesreče z verižnim trče-
njem na magistralni cesti
v Rimskih Toplicah. Dve ose-
bi sta bili huje telesno poško-
dovani, materialna škoda pa
znaša 308 tisoč dinarjev.
Matjaž Ulaga iz Hrastnika je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Zidanega mostu proti Laškem.
Ko je pripeljal v Rimske Topli-
ce, v bližino kopališča, ga je
v blagem levem ovinku zane-
slo na nasprotni vozni pas, kjer
je čelno trčil v nasproti vozeči
osebni avto, ki gaje vozil Stipo
Šolaj a iz Leskovca pri Kr-
škem. Vozilo Ulage je zaradi
trčenja odbilo nazaj, vanj pa je
trčil še voznik osebnega avto-
mobila Igor Uratarič iz Laške-
ga. V Urataričevo vozilo se je
nato zaletel voznik osebnega
avtomobila Marjan Gaberšek
iz Celja. V tej nesreči sta se
v čelnem trčenju hudo telesno
poškodovala voznik Ulaga in
voznik Šolaja.
IVIotorist umrl na
cesti
V nedeljo ob 19.20 uri je pri-
šlo do hude prometne nesreče
na magistralni cesti v Latko-
vi vasi, v kateri je ena oseba
izgubila življenje, ena pa se je
hudo telesno poškodovala.
Voznik motornega kolesa,
po domnevi 18-letni Janko Po-
gačar iz Domžal, je vozil iz
smeri Vranskega proti Žalcu.
Na mostu čez Savinjo, ko je
vozil v koloni vozil, se je le-ta
pričela ustavljati. Zaradi pre-
kratke varnostne razdalje je
motorist trčil v osebni avto av-
strijske registracije, ki gaje vo-
zil avstrijski državljan iz Gra-
za. Pri trčenju je motorno kolo
odbilo na nasprotni vozni pas,
kjer je trčilo v nasproti vozeče
osebno vozilo R-4, ki gaje vozil
Ciril Jelen iz Andraža pri Pol-
zeli. Pri trčenju je motorista in
njegovega sopotnika M. C. (17
let) iz Domžal vrglo po cestiš-
ču, povozil pa ju je osebni avto,
ki je peljal za Jelenovim in ki
ga je vozil Andrej Janežič iz
Ljubljane. Domnevni voznik
motorja Janko Pogačar je na
kraju nesreče poškodbam pod-
legel, njegov sopotnik pa je hu-
do telesno poškodovan.
LISTAMO
PORUMENELE
STRANI
Zb
Miloš Li
Slovenski narod, 1925
Sinoči je bilo ob Savinji več fantov, katerim so di
ribice. Zagledal jih je delavec Jože. Zrl je v vaiov
kar čutil, kako ga srbe prsti, ki so začeli grabiti
vrvici in trnku. Fante moram spoditi, sije rekel. Pn
žal se jim je. Fantiči so se ustrašili, ko so ga zagh
Ubežali so. Ujete ribice so kar za Jožeta pustili, saji
imeli časa ukradenega blaga s sabo vzeti. Jože je u
voljen vzel ribice in šel nazaj proti mostu, odkodt
prej opazoval veliko postrv. Preveč vesel dob;
plena je pozabil na previdnost in ujel še sam sedem
Ko je hotel Jože z ukradenimi ribicami oditi, g'
naenkrat potrepljal po rami orožnik in mu dejal: »Ji
danes si pa mnogo naložil. Imel sem Te na pikiže^
časa, zdaj pa sva skupaj!« Jože je bil tako preplašen
še odgovoriti ni mogel. Ko seje Jože zogovarjalp
sodnikom je dejal, da je hotel prepoditi samo fanl
ki so lovili ribe. Ko pa je dobil njihove ribe, §
premagala skušnjava in je začel še sam loviti. Da a
bo treba Jožetu boriti 14 dni s skušnjavami, ki
imajo ribji tatovi, mu je sodnik dal za toliko i
prosto stanovanje in hrano v zaporu.
Poginilo sto kilogramov rib
v četrtek okoli poldneva
so občani opazili in javili
večji pogin rib v Hudinji. Po
oceni gre za okoli 100 kilo-
gramov rib, škoda pa zaen-
krat še ni ocenjena.
Znan pa je vzrok onesna-
ženja voda in pogina rib. Na
ventilu kadi za obaijanje
v Cinkarni, v obratu Kemija,
je prišlo do okvare, zaradi če-
sar je steklo od 3 do 4
ne metre litopona v ka
cijo, od tam pa v pot"
nico in naprej v reko
njo. Litopon je po Kj
sestavi cinkov in '
sulfid.
93
POROI
V celjskem teatru J
vehkokrat dimi in J!
krat pa je šlo zares, v'^
je tamkajšnja tele
centrala privoščila J
stik, gasilci pa so
ko, da je bilo ol™
manj. .
Spet klasika. NaCfJ
je spet nekdo izgub",
gasilci pa so zato mor
žgečkati ubogo klj"'^'',
V bloku na Uhci FraJ
skih žrtev je bilo tre»
bledoličneže iz dviga',
hotelo ne gor, ne 0°'^
pa so se celjski po^.
silci ukvarjali s pr^/jo
vode. Dvanajstkrat s
tednu sodelovali Pj''ij,
nih reševanjih, kot *^
co pa so si privošcU
Ijevanje ostankov tr
orožja  iz  druge
vojne.
SP. REČICA i 63270 LASKO
tel.: (o63) 731-046
AKCIJSKA
PRODAJA
SLADKORJA!
- 50 kg sladkorja
(1 kg 8,90 din)
- 10 kg sladkorja
(1 kg 9,90 din)
- olje Zvezda 13,90 din
Odprto od 7.30.-19.
ure, sobota od
7.30-17. ure, nedelja
od 7.30 do 12. ure.
Vabljeni k nakupu!
DELO