^rT""1*	..
UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI
RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
^tev. 57	31 . 'jktober 19 90	Leto VI.
Z REBALANSOM LETNEGA PLANA V OKVIR SVOJIH ZDAJŠNJIH SPOSOBNOSTI
čas bi morali dosegati mesečno prodajo vsaj med 35 in 40.mio din, je namreč tista meja, ki bi nam zagotavljala perspektivo zaposlenim v podjetju.
faradi izjemno slabe plačilne sposobnosti kupcev naših proizvodov, in ^a se še slabša, le -ti niso več zainteresirani za nakup kot so napovedali in mi na osnovi tega tudi planirali.
tisti, ki pa vendarle kupujejo, pa ne plačujejo tako, da se močno veča razkorak med fakturirano in plačano realizacijo. To so stvari,
4a katere, direktno nimamo vpliva. So pa na drugi strani naše slabosti, ^i te težave še povečujejo.
tu je;mišljena kvaliteta naše proizvodnje, ki je dosegla na nekaterih Segmentih kritično točko. To je posledica konstrukcijskih in proizvodnih slabosti, ki se odražajo na porasti reklamacij. Še posebej so Zaskrbljujoče reklamacije izvoženih izdelkov. Če j e izvoz velik del Rešitve naših težav, potem je popolnoma jasno, da bomo morali takoj kvaliteto našega dela dvigniti na raven, ki ga zahteva zahtevno Evropsko tržišče. Druge rešitve enostavno ni. Da to predstavlja resen ^ toblem kaže že podatek, da bo delavski svet na prihodnji seji posvetil točko dnevnega reda samo tej problematiki, saj so bile na seji izrečene tako resne obtožbe, ki bodo nujno morale dobiti nosilca odgovornosti za to, če se bodo potrdile kot resnične.
ioda to, kar se bomo dogovorili šele prihodnjič, ne more vplivati, ti a. ne bi potrdili rebalansa (usklajevanja z dejanskimi možnostmi) kotnega plana in sicer 6 % zmanjšanje plana prihodka.
Temu bi jasno moralo slediti tudi ustrezno zmanjšanje stevila zaposlenih na število, ki je za zmanjšani plan proizvodnje še Potrebnih. Za zdaj je to prepuščeno naravni fluktuaciji, ki pa ^tisi že tako neustrezno ravnovesje režije in proizvodnje.
PERIODIČNI OBRAČUN ZA OBDOBJE PRVIH DEVETIH MESEČEV
Rezultati obračuna tega obdobja so pač takšni, kot so lahko bili doseženi v teh izjemno težkih pogojih gospodarjenja.
tiena, ki jo moramo plačevati za znižanje inflacije v letošnjem letu'
^e izredno visoka, saj je zmanjševanje denarne mase v obtoku povzročilo upadanje industrijske proizvodnje, zmanjševanje potrošnje in 'tipne moči, naraščanje zalog končnih izdelkov in s tem povečanje izgub, Gospodarstvo je dobesedno na kolenih, obljubljenih razbremenitev pa nikoder.
Najbolj zaskrbljujoče pri tem je padanje fizične realizacije. Čeprav Sito predvideli 27 % nižji obseg proizvodnje kot smo prvotno planirati, smo tudi to dosegli le s 86 % . To pomeni, da v zadnjih mesecih delamo le še okrog 60 % tistega, kar smo planirali v začetku leta.

Če k temu dodamo še neplačevanj e te proizvodnje, kar povzroča hude likvidnostne težave, je razumljivo, da smo v prvih devetih mesecih pridelali 20,9 mio din skupne izgube.
Glede na to, da se kljub zmanjšani prodaji izguba v primerjavi s polletjem ne povečuje, je bolj kot rezultat zaskrbljujoče stanje na področju likvidnosti.
Žal pa v bližnji prihodnosti ni pričakovati izboljšanja, saj nam zmanjšana proizvodnja in prodaja obetajo le še manjše prilive denarja. Izhod je možen-ob obstoječem številu zaposlenih samo v maksimalnem povečanju prodaje plačilno sposobnim kupcem, kar pa je seveda v veliki meri obj ektivno pogoj eno.
PRAVILNIK 0 RAČUNOVODSTVU
Delegati smo brez kakšne razprave potrdili Pravilnik o računovodstvu.
r; c c-y	:. g
- O ' p.	INVENTURE
Da se leto počasi izteka, priča tudi to, da se pripravljajo inventure, ki bodo popisale celotno premoženje podjetja.
Delavski svet je potrdil 46 inventurnih komisij, v katerih bo sodelovalo več kot 200 ljudi.
.. OSNUTEK PRAVILNIKA 0 DELOVNIH RAZMERJIH
Delavski: svet j e posredoval v javno razpravo in sicer od 5.11. do vključno •23:. 11.1990 Pravilnik o delovnih razmerjih,.
Ker gre za "izjemno pomemben akt,, ki bo urejal naše pravice in dolžnosti iž' delovnega razmerja, javne razprave ne prezrite.
NAJETJE INOZEMNEGA KREDITA
Delavski svet j e: dal zeleno- luč za. najetje inozemnega kredita za zagotavljanje, repromaetiala iz uvoza. Gre za kredit v višini 750.000.- DEM za dobo 6 mesecev in 8,75 % obrestno mero.
' - ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE
Delavski svet j d. potrdil naslednje organizacijske spremembe:
1.	Dela in naloge EVIDENTIRANJE TRANSPORTNE .EMBALAŽE se prenesejo iz tržnega področja - sektor prodaje v PROIZVODNO TEHNIČNO PODROČJE - INTERNI TRANSPORT. 2 3
2.	INVESTICIJSKA DEJAVNOST v razvojnem področju se ukine. To področje dejavnosti pokriva REFERENT ZA INVESTICIJSKO DEJAVNOST kot štabni organ predsednika PO.
3.	Opravila ODDAJANJE SPOROČIL PO TELEFAKU se iz tržnega področja -sektor zunanje trgovine prenesejo v RAZVOJNI SEKTOR in se izvajajo
• v okviru del In nalog RAZMNOŽEVANJE IN DISTRIBUCIJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE .
OBRAVNAVA VARSTVA PRAVIC GOLOB PONGRACA
Po tretji obravnavi je bil tokrat sprejet sklep, s katerim je bil ,otr j en sklep disciplinske komisije “prenehanje delovnega razmerjat:.
VPRAŠANJA IN POBUDE
»
Glede na to, da smo v zadnjih mesecih izplačilo OD pomaknili na konec meseca, večina položnic, ki j ih prejmemo 'za stanovanje, kurjavo, elektriko ipd. pa zapade v plačilo v sredini meseca, je bila" podana pobuda, da se vodstvo podjetja poskuša dogovoriti za zamaknitev plačil teh obveznosti na konec meseca.
Pravtako pa bo to pobudo preko'občinskega sveta sprožil tudi sindikat podjetja.
Na tej seji je bilo tudi dogovorjeno, da bomo sklicali sejo delavskega sveta mimo običajnega dnevnega reda, na kateri bomo obravnavali in se seznanjali, s tekočimi problemi.
Tako bomo obravnavali pritožbo'delavca Plaveč Franca na sklep o čakanju na delo. Zakaj posebej. Zato, ker je bil na eni izmed sej delavskega sveta sprejet sklep, da tovrstnih pritožb delavski svet he bo obravnaval. V tem primeru pa gre za obtožbe vodstva podjetja, ti jih je sicer že raziskala samoupravna delavska kontrola in o tem i-isno seznanila' delavski svet, pa vendar delegati menijo, da je še potrebno obravnavati.
a nekaj zadnjih sejah je delegat iz DE 02 Alojz Ličen želel nazorno dokazati in razložiti nekatre slabosti v obstoječi .organiziranosti in nakazati zanje tudi rešitve. Delegati so bili mnenja, da naj .redlagatelj da predloge v pisni-obliki na strokovne službe in bodo tako lahko predmet strokovne obravnave.
Iz napisanega je razvidno, da seja sicer ni bila maratonska, bila pa ue živahna.
M.
MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Ned ' 'prTj atelj icami
"Vidite iz tistega človeka, ki gre na oni strani ceste, sem naredila cilj o nar ja!:i
"Kako j e to mogoče, kaj pa je bil prej?5'
"Milj arder15.
Ndor zna
Nupec: Če je ta obleka volnena, zakaj pa je potem na listu zapisano, da je iz bombaža?’
Prodajalec: Zato, da so molji v zmoti.
Zakonca na Triglavu
^na: Kaj bi storil, če bi padla in se ubila?
On:	Znorel bi. Prav gotovo bi znorel!
Ona: Eh kaj! Še enkrat bi se poročil.
On:	Ne, tako hudo pa gotovo ne bi znorel.
Topla
2.11.
5.11.
6.11.
7.11. C .11.
9.11.
12.11
13.11
14.11
15.11
16.11
19.11
20.11 21.11
72.11 7 3.11
26.11
77.11
78.11
JEDILNIK TOPLE IN HLADNE MALICE V MESECU NOVEMBRU 1990
malica
Šunka3 sir 3 čaj
■ ■ • j - -.
Pečena klobasa, zeljna solata Pečen’'piščanec , test. 3 solata Prekmurska' JOTA Pečenka3 krompirjeva solata Golaž, polenta
Kisla 3uha
Ocvrt kotlet, solata Fižolova mineštra, jogurt Krompirjev golaž, hrenovka Špageti bolonez, solata
Kuhana kmečka ki ob .," hren,-čaj Drobovina v omaki, jogurt Pečena kurja bedra, solata Buj ta repa, fižol Ocvrt oslič, solata
Hladna malica Šunka, sir, sok
Dravska klobasa, sadni jogurt Mesni narezek, sok Planinska salama, sadje Pečenka, kumarica Šunkarica, puding
Pašteta, sok
čajna salama, dukat sit.namaz Navadna klobasa, jogurt Posebna salama z zelenj., sir Mortadela, surovo maslo
Kranjska klobasa, gorčica, sok Poli salama, jogurt Pečenka, kumarica Zaseka, čebula, sok Francoska salama, sirni namaz
. Segedin golaž	Ribe, sok
. Pasulj, 1/2 kranjske klobase - Krajnska klobasa . Pečeno nadevano meso, krompir, Prekajeno' meso, jajca solata
DOBER TEK!