I If I hmerišk^^^domovinfl
S DAROM! jj ... AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	V%WO	__SLOVENIAN MORNING
L_J 1N LANgUAGE 0NLY . AMERICAN HOME	NEWSPAFER_
NO. 247	CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 18, 1946	LETO XLVIII--VOL, XL^lii
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
OČI SE JIM ODPIRAJO. — Najprej so spoznali spletke Osvobodilne fronte Slovenci v mejah nekdanj predvojne Jugoslavije. Ti so kaj hitro videli, da je za OF čisti komunizem in so se mu uprli. Na Primorskem je ljudstvo dolgo držalo z OF, ker je bilo na zunaj videti, da se bori res za narodne ideale. Sedaj so Primorci že tudi po večini ozdravljeni. Najbolj je zajela OF Slovence na Koroškem. Tudi res dobri katoličani so držali z njo. šele v zadnjem času spregledujejo, da so bili varani od komunistov. Prej so mislili, da jih more le OF osvoboditi Nemcev, sedaj pa vedno bolj čutijo, da se briga komunizem na Koroškem za vse drugo, le ne za rešitev izpod nemškega jarma. Nekatere ozdravi šele lastna skušnja.
Bilo je Rožni dolini. Domov prideta dva fanta, ki sta bila svoječasno prisiljena iti v nemško vojsko, pa sta nazadnje prišla v vojno ujetništvo. Bila sta v Šabcu v Srbiji. Ko prideta domov, zagledata na steni Titovo sliko. Takoj jo strgata s stene in vprašata očeta, kako je mogel obesiti to sliko na steno poštene hiše. Oče se je izgovarjal ,da je to voditelj Jugoslovanov. Tedaj pa sta fanta začela praviti, kaj so delali z njima jugoslovanski komunisti in'kaj ti v resnici hočejo. Očetu so se večale oči in šele na ta popis dveh slovenskih fantov, ki sta na lastni koži okušala komunizem in njegovo slo-vanstvo, je spoznal, kako je bil varan. Drugi dan je šel on sam
m še drugi, v Celovec, povedat, da ne mara biti nič več član komunistične O. F.
PODIRAJO. — Vedno se piše, kako Jugosalvija obnavlja. Naj danes dodam, da partizanstvo tudi še vedno podira. In sicer iz samega sovraštva do vsega, kar je bilo kdaj proti njim. V Kranju so napravili par let pred vojsko lesen most čez globoko kokr-sko dolino, ki je vezal Kranj s Hujami. Ta most so v soboto 26. oktobra partizani raztrelili. Ker še ni hotel pasti, so šli in ga pre-žagali. Tako so pretrgali edino zvezo med tema dvema krajema. Rekli so, da jih ta most Spominja na stare klerikalne čase in da bodo ljudje že potrpeli, dokler oni ne zgrade novega betonskega. Kakor nekdaj Črnogorci, ki so po zadnji vojski uničili namakalne naprave na gackem polju, ker so jih naredili Avstrijci. Namesto obnove torej še podirajo.
ZA DELOVNE ZADRUGE.
—	Končni cilj komunistov je, da' tudi kmetu vzamejo zemljo in ga' prisilijo na skupno delo na skup-1 nih veleposestvih po ruskem vzorcu tako imenovanih kolho-! zov (skupnih gospodarstev.) Zaenkrat tega še ne izpeljejo, ker j se ne čutijo dovolj močne. Da bodo kmalu s tem začeli, priča' zakon o delovnih zadrugah, ki| naj. bi bile nakak začetek kolho-! ž;ov. Po Slovenskem pošiljajo ckrog nekega potovalnega uči-' telja, ki na mitingih o tem govo-1 ri in ljudi pripravlja. Ta učitelj
—	neki Rogulj — pripoveduje _(Dalje^na 3._stranl)____ j
Unije upajo, da bodo uspele z novimi pogodbami mirnim potom '
Pittsburgh, Pa. — P h'ill p J Murray, predsednik unije CIO je izjavil, da upajo tri največje J unije v CIO doseči sporazum za * nove pogodbe z delodajalci mir- j nim potom. To so avtna, jeklar- . ska in unija elektrikarjev.
Murray je tudi rekel, da njegove unije ne bodo najbrže za- 1 htevale poviška mezde na podla-gi mnenja ekonomistov, da indu- j stri j a lahko zviša mezdo delavcem za 25%, ne da bi ji bilo treba zvišati ceno produktom, 1 ampak bodo pretehtale tudi stran 1 delodajalca pri kolektivnih poga- 1 janjih.	5
Pri pogajanjih z jeklarnami, je rekel Murray, bo baza poga- ( janj garantiran letni zaslužek, 1 socialna zavarovalnina ter pla- s čan čas od vrat tovarne do pro- 1 štora dela in nazaj.
----o--1
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE Piti VSAKI PRILIKI SPOMNI- ( MO NA BEGUNCE	j'
Pridelek sladkorja na j: Filipinih ne bo nikoli več kot pred vojno
Washington. — Japonci so pri okupaciji Filipinov napravili to-; liko škode sladkorni industriji, da se popolnoma ne bo mogla; nikoli več popraviti na produk-j cijo pred vojno, ko je otočje pro- j duciralo nad en milijon ton sladkorja letno. Vzelo bo še •pa1' let, predno si bo sladkorna industrija na Filipinih opomogla do 60% produkcije pred vojno.
Zed. države so pred vojno pokupile veš sladkor, kolikor so ga producirali Filipini, to se pravi, da je bil en funt iz vsakih šestih v Ameriki, iz Filipinov.
Iz raznih naselbin
Madison, O. — Pri gostilni- ^ carju Mr. in Mrs. John Medevic j v Madisonu so kupili zalo hčer- j ko. Matji in dete se dobro počuti- r ta v Glenville bolnišnici v Cleve- j landu. Mlada mamica je hči dru- t žine Mr. in Mrs. John švergo iz j Madisona, mladi atek je bil hra- ( ber vojak z ameriško armado na italijanski fronti, čestitke!
San Francisco, Calif. — Pri j
družini Joseph M. Tomšič je pri- j
šlo do velike tragedije. V pre- j
piru je mož zabodel ženo s ku- t
hinjskim nožem, nato pa -skočil ^
s tretjega nadstropja v smrt. Po
poklicu je bil pomolski delavec, ,
toda brez dela. Zdravniki si v , ... * t bolnišnici prizadevajo, da rešijo j
ženo pred smrtjo.
Cumberland, Md. — Dne 6. " dec. je bila tukaj pokopana Ma- ( ry Strah, stara 66 let, doma iz ( št. Ruperta, Dolenjsko, v Ame- ; riki od 1907. živela je mnogo let v Kitzmillerju. Zapušča moža,'
tri sinove in dve hčeri.	' J
i
-o-
CIO v Kaliforniji	i
jeza 30 ur dela na | teden zanaprej
Santa Cruz, Kal. — Unija C. j I. O. v Kaliforniji je sprejela i na svoji konvenciji v tem me-.; stu resolucijo, da se ustvari 30-, urni delovnik, s čemer bi dobili i zaposlitev vsi vojni veterani. .; Dalje je sprejela konvencija .! resolucijo, da se odpravi brez-i p o s e 1 n a zavarovalnina za 52 • tednov za veterane in nadomesti - s tem, da naj veteran dobiva ) brezposelno odškodnino toliko I časa, da dobi primerno zaposli--'tiev s primernim zaslužkom.
i -0-
i, Bodite previdni, kadar gre-ti ete preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči!
j ELIZABETH SE BO ji POROČILA Z GRŠKIM , PRINCEM
London. — Princeza Elizabe-, ta, naslednica angleškega presto-i la, se bo poročila z grškim princem Filipom, čim se bodo politične razmere na Grškem uredi- j i le. Tako se zatrjuje iz verodo- I ; stojnih virov. Elizabet;« je sta-| ra 21 let, Filip pa 25.
Predno more biti par uradno zaročen, mora za to dati po zakonu dovoljenje kralj, princezin j oče. Enako dovoljenje mora dati tudi ministrski predsednik.
Radi političnih homatij na Gr^ škem mislijo vladni krogi, da zdaj ni čas razglasiti zaroko, ker i bi to še povečalo kritiko radi an-j1 gleških čet na Grškem.
Princ Filip je služil tekom 1 vojne v angleški mornarici in bo! postal februarja angleški držav-j1 ljan. Takrat se bo odpovedali vsem pravicam do grškega pre- 1 stola. Princ je pra-pravnuk angleške kraljice Viktorije.	! --o_
Iz Pulja bodo bežali vsi Italijani
ko ga zasede Tifo
— i
Kakih 29,000 Italijanov 1 se namerava izseliti
iz tega pristanišča	1
1
Rim. — Ko bo podpisana mi- i ! rov na pogodba z Italijo in zase-| de Jugoslavija mesto Pulj, se bo-, do izselili iz mesta skoro vsi r prebivalci. Od 32,000 prebival- j , cev, ki jih mesto zdaj šteje, se i .jih namerava izseliti, predno i | pride Tito, najmanj 29,000. Ostalih 3,000 so pa člani komu- ] nistične stranke.
j To bo eno največjih preselje-] vanj naroda v modernih časih, j Puljci so se obrnili na London} in Washington za garancijo, da'( mesto ne bo izročeno Jugoslaviji 1 prej, da bo lahko odšel zadnji meščan, ki hoče to iz svoje vo- 1 lje storiti. Vsi prebivalci bodo odšli v Italijo.
; Da bodo odpeljali premičnino ' teh izseljencev, bo treba 20 železniških vozov vsak dan skozi i 120 dni. Ljudi same bodo pre- • , peljali v Italijo na ladjah. Pri j , tem bodo pomagali tudi za vezni-i; ki. j
Kot se sliši, bi se večina teh Puljcev rada naselila v Gorici in ' tam okrog. Zavezniki pa tega ne 1 , bi radi videli, ker bi bili potem 'še večji spori s Slovenci tam.1 Italijanska vlada jim bo tudi nu-( dila vso pomoč in jih porazdelila po Italiji, največ menda po se-1 vernih krajih, i	-o—-—
Pavelic se nahaja baje v Avstriji pri ameriški zasedbeni armadi |
j Belgrad. — Kot poroča "Borba," glasilo jugoslovanskih ko-' munistov, se nahaja dr. Ante
•	Pavelič, hrvaški vodja ustašev, 1 pri ameriški armadi v Avstriji.
-	To poročilo je prišlo iz Moskve,
-	piše Borba, in v Moskvo je to i sporočil nek časnikarski poročevalec iz Švice, ki se je razgovar-
*	jal s Paveličem.
Poročilo trdi, da so Paveliča i pobrali v Rimu in ga odpeljali i na Dunaj, kjer sta ga vzela dva ^ ameriška oficirja in ga odpelja-0 la/v Gradec na razgovor.
V čemer je to poročilo dvomljivo je to, da- so v Gradcu angleške okupacijske čete in pe ameriške, torej nista mogla ame. riška častnika odpeljati dr. Pa-' veliča v Gradec.
Stassen je kandidat za predsednika
LAUSCHE JE BIL PRI TRUMANU
Ni še znano, če mu je predsednik ponudil kako fed. službo	i
1 i i Washington. — Ohijski gu-
tverner Frank J. Lausche je bil	j
I včeraj pri predsedniku Truma-	(
jnu na razgovoru. Govorila sta	. 115 minut. Kaj sta govorila, je I njuna tajnost.
Mr. Lausche .je povedal čas-	,
Inikarjem, ko je odhajal iz Bele	.
hiše, da s predsednikom nista	(
govorila "politike," ni pa za-	,
nikal vprašanja, če mu je pred-	, sednik ponudil kako federalno
službo. Vlada ima namreč na	;
razpolago vsepolno služb, ki no-	.
sij o okrog $10,000 na leto.	,
Vprašali so ga tudi, če ga je predsednik povabil, naj bi sto-	) pil v njegov vladni kabinet. Lausche se je temu vprašanju	i samo prijazno nasmehnil. Rekel je, da je obiskal predsedni-	( ka samo "iz prijaznosti," česar mu, seveda, nihče na verjame.	\
Rekel pa je, da se je posvetoval s predsednikom zaradi bolnišnice v Cambridge, Ohio, ki bi	, jo rada država kupila in katero	, ima zdaj država v njemu od	, vlade za preskrbo umobolnih.	j -—o---j
V Wisconsinu so izgubili i levičar ji moč pri CIO !
j Wausau, Wis. — Na konven- : ' ciji CIO za državo Wisconsin je desničarska stranka končno po- ' razila levičarske kandidate pri ; vodstvu. Devet let so imeli le- ■ vičarji v rokah CIO v tej drža- 1 | vi. Protikomunistični kandidat za tajnika in blagajnika je bil : John M. Sorensen iz Milmaukee, ki je zmagal z 37,595 proti 85,-134 glasovom.
| Pri lokalni podružnici 248 v 'Milwaukee (avtnih delavcev) je j bil izvoljen za predsednika Herman Steffes, vodja desničarjev. ' Prejšnji predsednik Robert Du-' se je v zadnjem trenutku umaknil kandidaturo. On je glavni 1 vodja stavkarjev pri Allis-Chal-mers Ml'g. Co.
Odločilne glasove za tajnika-1 blagajnika so dali delegatje pi-| vovarnieke unije, ki je bila prej i pri AFL. pred tremi meseci se je pa priključila CIO.
-o—---
Južna Amerika nakupi j preveč moke v U. S.
Washington. — Ameriška via- j " da je nedavno dovolila južno-; ! ameriškim republikam, da naku-' ' pijo tukaj kolikor hočejo moke.' ' Evropske države imajo pa samo ' določeno količino. Zdaj se izva-} Ja toliko moke v Južno Ameriko, i " da bo morala vlada najbrže to " j ustaviti.
^ I	-o——— ■
• V severni Alberti so se t pomnožili volkovi
-	Pittsburgh, Pa. — Dr. Two-mey, ki se je vrnil iz znanstven^
-	ekspedicije v kanadski Alberti
-	pripoveduje, da so se tam v zad-e njem letu razpasli volkovi v ta-!- ki množini, da bodo uničili vso i- drugo divjačino, ako se volkov
kmalu ne iztrebi.
Bviši guverner države Minnesota, star 39 let, mornariški kapitan v 2. svetovni vojni, je kandidat za predsedniško nominacijo na republikanski listi.
Washington. — Harold E. Stassen, nekdaj guverner j države Minnesote in mornariški kapitan pri ameriški mornarici v 2. svetovni vojni, je naznanil, da se bo potegoval za predsedniško nominacijo na republikanski listi leta 1948. Njegovo kampanjsko geslo bo: pr.ivi liberalizem.
Na ]. jan. bo odprl svoj kampanjski glavni stan v Washing-tonu. Njegov kampanjski manager bo Earl Hart iz Clevelanda, bivši tajnik Harolda Burtona, elevelandskega župana in sedaj člana najvišjega sodišča.
Stassen je izjavil, da bo predložil definitiven, konstruktiven program republikanski stranki, na podlagi katerega pričakuje, da bo njegovo ime predloženo republikanski konvenciji za nominacijo.
Stassen je izjavil, da bo v njegovi platformi v prvi vrsti vprašanje delavstva in (sicer bodo glavne točke:
Nobenih večjih stavk in velika, neprestana produkcija.
Višje plače in mezde za urad-ništvo, vključno učiteljskih moči.
Upiral se bo postavam, ki bi dajale preveliko oblast vladi, ki je v protislovju ustavnih pravic delavskih slojev.
Odpor proti velikim cenam.
Stassen je izjavil, da se bo bori za postavo, ki bo zahtevala tajno glasovanj e glede stavk v vsaki uniji in da bo proti vsakemu masnemu piketiranju od strani delavcev. Bo za to, je rekel, da se ne sme vzeti delavcu pravice stavkati v zasebni industriji, ni pa nič omenil glede stavk pri javnih utilitetah.
Poleg Stassena so na obzorju še drugi kandidatje, med katerimi je Stassen najmlajši. Dewey je star 44 let, Taft 57, Bricker 53, guv. Warren iz Kalifornije 55. Senator Vandenberg, ki je star 62 let, je izjavil, da ne bo kandidat, čeprav se je njegovo ime že večkrat omenjalo s tem v zvezi. Ostali gori omenjeni, so logični kandidatje republikanske stranke, toda noben se še ni javno izjavil za ali proti. Taft je oni dan rekel, da "zdaj" še ni kandidat.
ZAGOVORNIK ŠKOFA STEPINCA JE PRI-BEŽAL V ITALIJO
Rim. — Dr. Politeo Ivan, ki ga je bila Titova vlada postavila za zagovornika zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, je zdaj pribežal v Italijo. Ta pripoveduje, da so nadškofa premestili iz jetnišnice v Lepoglavi v bolnišnico Rebro v Zagreb. Nadškof 'jt v zaporih zelo oslabel. Boji se vzeti hrano, ker misli, da ga bodo zastrupili.
t Mrs. Geo. Brince
Na Evelethu, Minnesota, je v pondeljek umrla Mrs. George J. Brince, soproga Mr. George Brinca, predsednika nadzornega odbora KSKJ. Pogreb se vrši danes. Naj ji bo lahka ameriška gruda, preostalim naše globoko sožalje.
-o-
Francozi so počastili ! MacArthurja
Tokio. — Francija je odlikovala generala MacArthurja z redom častne legije, ki je najvišje odlikovanje v Franciji. General Pechkov mu je izročilv v imenu francoske vlade odlikovanje z besedami, da Francija prizna čudovito vodstvo MacArthurja tekom vojne na Pacifiku. Francoski general je govoril v angleščini, gen. MacArthur mu je odgovoril v francoščini ter poudarjal solidarnost Amerike in Francije. Samo dva druga ameriška generala sta dobila enako j odlikovanje prej: Pershing in Eisenhower.
VSAKIH 18 MINUT JE UBITA PO ENA OSEBA V PROMETNIH NEZGODAH
Clevelandski policijski načelnik Geo. J Matowitz pravi, da1 se malo ljudi zaveda, koliko oseb' je ubitih ali poškodovanih v pro-j metnih nezgodah, V Zed. drža-1 vah je na vsakih 18 minut ubita I po ena oseba v prometni nezgodi. Na vsakih 32 sekund je pa vi takih nezgodah poškodovana po ena oseba, kar znese na leto preko milijona oseb.
V Clevelandu je pa ubita v prometnih nezgodah po ena oseba povprečno na vsake tri dni. Več kot šest jih je pa poškodovanih, ki ostanejo kompletno pohabljeni, ali dolge mesece v bolnišnici.
Kdo so te osebe, ki so žrtve teh nezgod ? In zakaj so prigode nezgode?
Nekatere teh nezgod pripisujejo malomarnosti voznikov, nekateri store to napako; da vozijo v pijanem stanju, toda največ nezgod se pa pripeti, ko skušajo iti ljudje preko ceste, ne da bi pri tem zadostno pazili. Včasih je delavec, ki se vrača z dela domov, včasih je gospodinja.
ki gre v trgovino, včasih j e otrok pri igri. Pozabljajo, daj preži smrt pri vsakem koraku na prometni cesti. Vsak teh, ki so^ bili v prometni nezgodi, je poza-( j bil na previdnost, kadar je šel preko ceste.
-o-
Evropske države bi rade dobile ameriški bombaž |
Washington. — Ameriški iz-' voz bombaža v vzhodne evropske dežele bo v letu 1947 precej majhen. Poljska, češka in Jugo-' slavija bi rade dobile kolikor bi mogle ameriškega bombaža za svojo predilno industrijo. Polja-j ki bi radi kupili 225,000 omotov, Čehi 125,000 in Jugoslavija več i kot 100,000. Toda za nakup nimajo denarja in njih politični ustroj ne kaže, da bi dobil v Zed. državah kaj prida posojila.
Jugoslavija zdaj poskuša, da bi dobila kolikor mogoče bombaža od UNRRA, predno zaključi ■' poslovanje. Poljska pa upa, da
• bo dobila bombaž od švedske, ki i ' ga bo lahko nakupila v Ameriki.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te
okolice
Zvon vabi, na sejo—
V	nedeljo 22. dec. ob 10 dop. bo letna seja društva Zvon. Članstvo naj se udeleži v polnem številu.
Za gospodinje—
Mramor's Grocery, 6710 St. Clair Ave. priporoča gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike. Za cene glejte oglas v današnji številki. Za gospodarje—
Stefan Robash, poznani hrvatski rodoljub se priporoča svojim prijateljem, da ga pokličejo, kadar potrebujejo v hiši nov furnez, boiler, razne grelce, popravila pri furnezih ter za razna plumberska dela. Mr. Robash je zdaj pri W. F. Hann & Son, 15505 Euclid Ave. telefon MU -1200. Miklavž je nosil —
V	našem uredništvu je včeraj nosil Miklavž. Iz Willarda so Debevčevi poslali slastne koline, iz Floride pa Frank Za-krajšek en bušelj oranž. Prav lepa hvala za poslano. Kadar nam bo najbolj luštno, se bomo spomnili nji vas.
Novi uradniki—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ je izvolilo za ieto 1947 si ode« i odbor: Predsednik Jože Grdimi, podpredsednik Matt Kavas, tajnik Steve Markolia, 6527 Schafer Ave., zapisnikar Valentin Ko-vačič, blagajnik Martin Kavas; nadzorniki: Louis Ciček, Steve Zver, Anthony Casar. Seje so v šoli sv. Vida vsako 4. nedeljo. Božična darila—
Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. vabi na ogled krasnih in pripročnih božičnih daril, ki jih imajo veliko izbiro, električnih in drugih.
Poziv na sejo—
čilanice dr. Sv. Neže št. 189 C. K. of O. so prošene, da se udeležijo letne seje nocoj ob 8 v šoli sv. Vida. Na le l no sejo—
Društvo sv. Antona Pad. bo imelo v nedeljo pop., ob ] letno I sejo v SND na 80. cesti. Po seji bo serviran prigrizek. Vsi člani naj se udeležijo.
Obuvalo bo najbrže nekaj padlo v ceni
Washington. — Statistika ka-i že, da ljudje ne kupujejo drage-I ga obuvala, kolikor se je mislilo, 1 da ga bodo. To bo imelo v nekaj 1 mesecih za posledico, da bodo 1 cene padle in sicer najprej kožam, potem usnju, zatem pa obuvalu. V oktobru 1946 so ljudje faktično kupili manj obuva-i la kot v oktobru 1945. i	-o-
Rekordna letina oranž bo letos
Washington. — Ta sezona bo ; dala večji pridelek oranž kot še 1 kdaj poprej. Pridelali jih bodo ' za 50% več kot v letih 1985-44.
Zato bo pa cena primeroma ; nizka.
-o-
J Za Churchillov spomenik bodo nabirali
New York. — Charles H. Da-
i	vis, ki je predlagal, da se posta-
-	vi Winstonu Churchillu spome-
i	nik na pečinah ob Rokavskem a prelivu, bo skušal nabrati med
i	Amerikanci za ta spomenik do
i.	$2,000,000.
2 -	" AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA
r i
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 062«	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »7.00; sa Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00.
Z& Ameriko pol leta $4 00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol	leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2J50; ia Cleveland in Kanado po pošti 6etrt leta $2.75. Za Cleveland to okolico po rasnatalclh: celo leto »7.00, pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Pouunesu« Iteviik* atme 8 centov.
BtJBBORIPTION BATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year O S. $4.00 for 8 month«. Cleveland and Canada fcj m»U $4.50 for 0 months. O. 8. $2.50 tor S month«. Cleveland and Canada by mail $2.76 for S months. Cleveland and «uburta by Carrier $7.00 per year. $4.00 far 6 months. $2.60 for S month«. Binfit copies B cents each.______ __________
Entered a« tecond-cla« matter January «th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1679.___________
No. 247' . Wed., Dec. 18, 1-946
Kulturni boj
Beseda kulturni boj je naSla svoje mesto v zgodovini evropejskih narodov pred dobrimi 70 leti. Takrat je v stari Avstriji prišel na površje liberalizem, ki je hotel svoja proti-eerkvena načela prenesti tudi na politično polje. Avstrija je dobila prve postave sovražne katoliški veri. Takrat se^ je začel odpor katoličanov. Začeli so se organizirati v politične skupine, na eni strani za varstvo katoliške šole. neloč-ljivosti pred cerkvijo sklenjenega zakona, za neoviran pouk itd, na drugi strani pa za boj proti pogubnemu vplivu liberalizma na verskem in socialnem polju. V Nemčiji je ta boj divjal zlasti pod železnim kanclerjem Bismarkofn, ki je sicer zaprl celo vrsto škofov, pa končno le moral odnehati pred strnjenimi vrstami katoličanov, ki so branili svojo Cerkev.
Ta boj se v resnici ni začel v dunajskem parlamentu ali pod Bismarkovim vodstvom v Nemčiji, ampak je star kot Cerkev sama. Rimski cesar Julijan Odpadnik je hotel zadet; Cerkev na kulturnem polju, nemški cesar Friderik il. je poskušal isto. Za njima trop preganjalcev Cerkve, na katere je že v evangelijih pokazal njen ustanovitelj. Če pogledamo v zadnjo dobo, vidimo, da so francoski svobodomiselci v začetku tega stoletja izpeljali v tem duhu ločitev Cerkve od države ter vrgli križ in verski pouk iz šol. V tem duhu so preganjali Cerkev v Mehiki, v istem duhu so požigali cerkve in klali duhovščino v Španiji. Povsod je šlo in gre za boj med krščansko kulturo in njenimi sovražniki. V tem kulturnem boju hoče, brezverstvo enkrat pod krinko liberalizma, enkrat kot radikalni socialisti, enkrat kot komunisti, zlomiti kulturni vpliv krščanstva in v resnici vpliv vsake pozitivne vere, ki naj daje smernice za človekovo življenje.
Nič novega pod soncem. V istem smislu se bije sedaj boj proti katoliški Cerkvi v Jugoslaviji.
Prav vselej so v tem boju v ospredju škofje in duhovniki po tisti besedi: Če so mehe preganjali, bodo tudi vas preganjali." Metode boja so različne. Včasih ječa, včasih pregnanstvo, včasih umor, včasih uničevanje dobrega imena. Vse to so godi tudi v sedanjem boju v Jugoslaviji. Ker so katoličani oropani vseh časopisov in ker so vsa sodišča v rokah komunistov ter se tako nihče ne more braniti, je zlasti obrekovanje duhovščine učinkovit način boja. Vse se more reči in pisati o služabnikih Cerkve, nihče pa jim ne more na pomoč. Ni dvoma, da bo ta način boja bolj pogubno vplival zlasti na mladino in njeno vzgojo kot vsi umori, ječe in pregnanstva. Od vsakega obrekovanja nekaj ostane.
Pa je še ena stvar ob vsakem preganjanju Vnačilna. Vse, kar sovraži Cerkev, se po celem svetu združi in pomaga napadalcem vsaj s tiskom in besedo. Tudi v sedanjem komunističnem preganjanju v Jugoslaviji komunisti in njih sopotniki križem vsega sveta hvalijo in zagovarjajo to blatenje Cerkve. Tudi ameriški rdeče pobarveni slovenski listi se boje, da bi pri tem blatenju zaostali. Ne izide nobena številka "naprednih" listov, da se ne brv njej kdo trudil vreči nekaj blata na slovensko duhovščino. Kaj jih žene h temu? Včasih so rekli, da hudič povhe pase in jih goni po svoje tja in sem. Tako se zdi, da. pase tudi te "naprednjake" in skrbi, da ne bi kak dan zgrešili vsaj ene mastne proti ka-toličanstvu. Kaj bi sploh počeli svobodomiselni rdeči listi, če ne bi bilo več duhovnikov. Pri priči bi morali zapreti
svoje štacune.
In tako prepisujejo iz komunističnih listvo v starem kraju laži o škofu, o posameznih duhovnikih in splošna obrekovanja vse duhovščine kot da je nepoštena, da hi narodna, da je proti ljudstvu itd. Tudi partizani, ki pisarijo v Ameriko in delajo propagando za svoje partizanstvo, slepo prepisujejo v takih pismih zmerjanja in natolcevanja iz komunističnih listov, ki so včasih naravnost smešna. In potem ponatiskuje na pr. "Enakopravnost" 10. dec. tako pismo s stavki: "Najbolj žalostno pa je bilo to, da so se nekateri duhovniki vtikali in organizirali to zločinsko bando, in po večini še sami pomagali izdajat in pobijat. Z eno roko je blagoslavljal, v drugi pa je držal pištolo, da je šel morit. "V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan," to je bilo njihovo geslo." — Tako se piše in prepisuje obrekovanje tolikokrat, da začno partizani sami verjeti, če je še tako neumno. In kdo ne vidi neumnosti v stavku, da ie duhovnik "z eno roko blagoslavljal, v drugi pa držal pištolo, da je šel morit." ? Napadeni se v starem kraju ne morejo braniti, ker ni svboode besede. Toda napreden list v Ameriki tega svojim bralcem ne pove, da bi tako imelo obrekovanje večji učinek.
Vedno pa je bilo žalibog nekaj kalinov tudi med katoličani, ki so nasedali gonjam kulturnih bojev. Obešali so se na kake malenkosti namesto, da bi spoznali, da gre pri napadu na Cerkev za boj dveh kultur, krščanske in protikr-ščanske. Kar smo že večkrat poudarjali, ponavljamo, da je namreč tudi med katoličani mnogo slabega in da imajo tudi škofje in duhovniki svoje včasih velike napake. Toda le hudobija ali pa neumnost more zamenjavati Cerkev, božjo ustanovo, in smeti, ki se na njej nabero.
Žalibog pa je v starem kraju tudi nekaj duhovnikov /poročila pravijo, da. v celi Sloveniji šest), ki gredo s komunizmom. Ne mislimo tukaj tistih, ki so v narodnem navdušenju za osvoboditev izpod okupatorjev pomagali Osvobodilni fronti. Niso videli, da je za to fronto skrit čisti komu-
nizem, zato so dajali v svoji zmoti oporo ljudem, ki so nje in druge slepa,rili z osvobodilnim bojem, ko je v resnici šlo za komunistično revolucijo. Tem so se danes odprle oči in obžalujejo svojo neprevidnost. Če je še kdo, ki verjame, da is komunistu res za slovensko narodnost in za slovenske narodne koristi, bo spregledal — zlasti oni na Primorskem — ob izgubi Trsta in Gorice, ki so ju Slovenci izgubili radi komunistične taktike.
Ko .govorimo o kvizlingih, ki jih ima in jih je imela žalibog skozi vsa stoletja tudi Cerkev, mislimo tiste, ki danes s komunizmom sodelujejo in delajo in govore stvari, ki niso v skladu z naukom Cerkve. Tako je na pr. duhovnik Lam-pret glasova! v belgrajskem parlamentu za razlastitev cerkvenega premoženja brez vsake odškodnine. Glasoval je za navaden rop. Rop namreč ostane rop, naj ga izvrši posamezen človek ali država. Če je bila potrebna kaka razlastitev z agrarno reformo, bi jo mogli izvršiti v sporazumu z lastnikom in morali dati primerno odškodnino. Prav isti je glasoval za zapostavljanje cerkvene poroke, prav isti je napisal napad na papeža Leona XIII. in njegovo socialno okrožnico, da ne naštevamo še drugih dejanj. Take imenujemo kvizlinge, odpadnike, ker očitno delajo proti svoji Cerkvi. Cerkev je prenesla že hujše odpade. Tudi ti kvizlingi je ne bodo zrušili. Toda škodo morejo napraviti zelo veliko.
Morda se eden ali drugi takih kvizlingov spet obrne na pravo pot. Bilo bi samo želeti. Toda eno je gotovo, da bi v takem slučaju tak duhovnik ne bil več-deležen pohvale brez-verskega lista, ki dere za komunizmom. Posebnost vsakega kulturnega boja je namreč bila, da so iskali v Cerkvi izdajalcev. jih uporabljali proti isti, ko so jih dovolj zlorabili pa zavrgli, kot izžete limone.. Kot so judovski starešine zaničevali Judeža. >
Nlastane vprašanje, ali more kdo kdaj sodelovati s komunizmom. Odgovor na to daje kratko in določno okrožnica o brezbožnem komunizmu iz leta 1937. Tam pravi papež dobesedno: "Komunizeij-i je notranje napačen in nihče, komur je za rešitev krščanske civilizacije, naj ne sodeluje z njim v katerikoli stvari. Oni, ki se puste prevarati in pomagajo komunizmu do zmage v svoji deželi, bodo prve žrtve svoje zmote." — Tako okrožnica, ki ne veže samo enega ali drugega, ampak vse katoličane. Papeževo napoved, da bodo prve žrtve svoje zmote, občutijo danes tisti katoličani v stari domovini, ki so se dali zlorabiti od komunizma v dobi nemške in italijanske zasedbe, občutijo pa isto katoličani po drugih deželah, tudi na Francoskem in v Italiji. Govorjeno je tu o organiziranem komunizmu, ne morda o posameznem dejanju, ki ga izvršita skupaj kristjan in komunist.
Naš namen je ustvariti jasnost, kako je s komunizmom Zato pišemo o teh vprašanjih. Strahote, ki jih povzroča komunizem v stari dotnovini, nam govore, da je treba jasnega pogleda v tem oziru tudi v Ameriki. Komunistom in njih sopotnikom pišemo seveda brez haska.
Odpri srce, odpri roke. . .
VOJNA! In še kako nepričakovana vojna! Dobro či ta j te:
VOJNA med KREMLINOM :n VATIKANOM!
Pravijo, da se že bije ta vojna. Neki Rev. C. Hinnen, je govoril na Angleškem na zborovanju, ki se je vršilo pod predsedstvom nadškofa Donalda Camp-bella, in je rekel:
"Kremlin in Vatikan sta v vojni, katera se more končati samo s tem, da se eden teh dveh brezpogojno preda."
To so resne besede! Toda kako se more Vatikan bojevati zoper Kremlin, ko je nekoč na konferenci v Teheranu Stalinov Jože tako zaničljivo zasolil nazaj Rooseveletu, češ, koliko divizij pa ima papež . . .?
* * *
Pa vendar trdi Rev. C. Hinnen, da se je vojna med Vatikanom in Kremlinom že začela. V pomirjenje vseh, ki si želimo vse kaj drugega ko kake nove vojne, je Rev. C. Hinnen nadaljeval:
"Cerkev ne bo prelila niti kapljice krvi kakemu svojemu sovražniku. Tudi ne bo opustošila nikomur njegove zemlje. Meč, s katerim se bo Cerkev borila, je meč duha, lli je Beseda božja." Potem je še dodal: "Ako še dvomite, da .se bije, velika borba za človeške duše j med Cerkvijo in komunizmom, j vas lahko zagotovim, da o tem, prav nič ne dvomijo tisti, ki vo-! dijo komunistično internaciona- j lo!"
* * *
da! — mislili. In tako so razglašali v svet.
* * *
Njaimesto VATIKAN in KREMLIN nekateri postavlja jo nekoliko drugačne btesede, mislijo pa isto. Tako je nedavno prinesel podoben članek magazine THE FAMILY FRIEND v Milwaukee. Naslov članku je: RIM IN MOSKVA.
Kratek je tisti članek, pa veliko pove. V naslednjem naj ga prepišemo — in vi ga prečitaj-
te — v slovenskem jeziku:
* * *
"ZDAJ vemo, če poprej niko: li nismo vedeli, da današnji svet ni razklan med Vzhodom in Za-padom, ampak je razpoka mec dvema miselnostima. Na eni strani pe KRŠČANSTVO, pa drugi strani je KOMUNIZEM.
"Danes ni prostora za neutrednost. Nihče ne more ostati v sredi. Ta odkrita in drzna? trditev se bo bolj in bolj izkazovala za resnično. Danes imajo rde-čkarji in sopotniki nekaj skupnega s komunizmom — namreč da pomagajo — komunistom pri
blatenju Rima."
* * *
"Osvojili so si to taktiko, da zmerom perejo sovjetsko delovanje in mahajo z rdečo zastavo. Sovjetom prijazen tisk piše in piše in se giblje v veličastni — praznini. Izpuščajo, zavijajo, poročajo polovično resnico in vsakovrstne netočnosti. Ta taktika označuje njihovo propaganda, ki jo na prvi pogled lahko razločiš. Kakor ima marsikatera kuhari
T^TURA stokrat bolj strupena v Rusiji nego na španskem, vpijejo na ves glas zoper špansko diktaturo, molče pa kot miš o diktaturi v Moskvi. Komunistično geslo je, da se mora veliko pisati o zatiranju svobode po vsem svetu samo na Balkanu, na Poljskem in v Baltiških državah
je vse v najlepšem redu. . ." * * *
"Tisti, ki se dobro zavedajo, da so vidiki demokratične Amerike in totalitarne Rusije med seboj v velikem nasprotju, si tega ne upajo odločno povedati. Ne upajo si tega povedati, ker bi jih komunisti napadli, češ da hočejo izzvati svetovno vojno številka III. Podobno je, da bi morali odgovorni možje za ure. ditev sveta v vseh točkah poče-niti pred zahtevami Rusije. Moskovske zahteve rdečkarji zmerom lepo operejo.
Kadar se kje pojavijo pametni ugovori zoper načrte Kremli-na, se takoj pojavijo 'tovariši' in pobijajo take ugovore. Pobijajo jih tako, da ni vredno resno vzeti njihovega pobijanja. Tovariši si brž nadenejo masko strahu, izbulijo svoje oči in kri-če v svet: Mednarodno reakcio-narstvo, fašizem! Vse je fašizem, kar ni po volji komuni stov!"
* * *
"Na drugi strani pa — kaT je katoliškega, se 'sploh me omenja. Da bi mogel človek misliti v isti sapi na Rim in na svobodo, to je taboo! Nedavno tega je Winston Churchill nizozemskemu parlamentu govoril o katoli-škj cerkvi kot čuvaj ki svobode — ali se je o tem čitalo v rdeč-karskih listih ? Bog ne daj! Molčali so kot grob! Prosovjet-ski tisk je to reč komaj omenil.
"Prišlo je dandanes v navado, da se Rusija slika kot izredno globokoverna dežela. Takole či-tate: 'Bojevito brezboštvo preteklih desetletji se je umaknilo. Cerkve in božja pota cveto danes na Ruskem v neverjetnem številu.' Res je, da je Kremlin spremenil svojo politiko do ruske pravoslavne cerkve. Obnovil je starodavni moskovski patriar-hat. Nekaj takega je napravil tudi Napoleon po francoski revoluciji. Stalin je prišel na to, da utegne biti pravoslavna cerkev koristna na današnji stopnji
ruske zgodovine."
* * #
"Ta sporazum med rusko cerkvijo in državo sovjetov je zelo podoben tistemu "razpustu tretje internacionale," o katerem smo toliko slišali. Uradno je šla
Celini""""""'"1
Če
verjamete al' pa ne
mmiiiimimit;
Bolj poredkoma posejane hiše so kazale, da smo že skoro iz mesta. Pridržal sem nekoliko Buick in vprašal spoštovano družbo: "Ali niste v vsem mestu opazili nič pripravnega, kamor bi stopili na večerjo? Tukaj je že konec mesta, od vas pa ne slišim še nobenega reporta. Kaj
žvižgat; neuradno po tihem nadaljuje s svojim delom. Podobno sta si ruska cerkev in sovjetska država uradno stisnili roke; ne uradno so roke cerkvenih poglavarjev priklenjene na roke komunističnih in brezbožnih državnih poglavarjev. Ta zvijača je napravila, da se lahko očitajo zunanjemu svetu, da napada neki sovjetski ateizem ki ga niti ni . . . Na podlagi te zvijače je prišlo do tega ,da to vržejo v obraz, ako se boriš zoper komunizem: Bratec, ti hočeš razpa-liti borbo med pravoslavjem in katoličanstvom!
"žalostno je to, da bodo mnogi res nasedli tej zvijači in verjeli da gre za resno stvar."
"ZDAJ je čas, da poučena javnost na široko odpre oči! Zadnji košček resnice je v nevarnosti. Prevara ima svoj dan in žanje na debelo! Katoličani ne smemo mižati in moramo visoko nositi prapor svojih načel. Ako tega ne storimo, smo izgubljeni."
* * *
Tako in podobno pišejo dandanes vsi KATOLIŠKI listi. Je pa nekaj '"katoliških," ne samo med Slovenci, ampak tudi med dru-gorodnimi katoličani v Ameriki, ki mislijo, da je bolje o vsem tem in takem — molčati.
Če bodo uredniki in naročniki takih listov ostali katoličani, se bodo nekega dne zbrihtali in spoznali, da so bili zapeljani. Ne želimo, da bi bili mi takrat v.nji-hovi bližini, ko se bodo tolkli po tretja internacionala res razkom glavi in sami sebi klicali: HLAPCI! Preveč bi se nam smilili, če bi slišali, kako bodo sami sebe zmerjali. Resnica pa je, da niso ,ti ljudje nič drugega ko — hlapci. Čimprej to spoznajo, toliko bolje.
Zaplot.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
Spet in spet se ponavlja trdi-1 ca mnogo svojega kuharskega tev: VATIKAN in KREMLIN si materiala v cinastih škatljah stojita nasproti! Kremlin vidi v1 da seže po njih, kadar nanese VATIKANU svojega največjega potreba, tako imajo tudi ti pro nasprotnika. In narobe: Vati- i pagandisti jte naprej pripravi je kan se zaveda, da mu je KREM-' no bogato snov, ki zmerom od LIN najbolj nevaren sovražnik! kraja segajo po njej in namaže-
Nove seveda te trditve niso.' jo ž njo svoj tisk. Zanimivo in značilno pa je, da "Poglaviten njihov nauk je, sc zopet in zopet ponavljajo —' da Moskva ne more mapraviti nič kljub temu, da so jih že pred leti i napačnega, že pamet nam pove, nekateri katoličani in seveda tu- da je tudi na Ruskem marsikaj kega odpeljala v zapor. Tam je di "katoličani" z zasmehovanjem slabega, kakor je marsikaj sla- držala nekatere bolj dolgo, neka-pometli z dnevnega reda — vsaj bega v vsaiki deželi. Toda čeprav j tere manj, vsak pa si bo zapom-tako so oni — vsevedni, kajpa-i \es svet ve da je na primer DIK- nil, da ne hoc\i na "slavo" k lju-
(Nadaljevanje z 1. strani) ,
ijudem naj se sami odločijo "do-| kler je še čas." Tako- delajo vstrajno na izvršitvi celega komunističnega programa.
O UBITEM KAPLANU MAVCU so se zvedele kasneje strašne stvari. Mavec je doma iz -Iga in je bil seveda odločen nasprotnik komunistov. Sodeloval je pri Vaških stražah in kasneje pri domobrancih. Ko so ga dobili partizani po vrnitvi iz Koroške v roke, so se nad njim hoteli še posebej znesti. Zvedelo se je, da so ga sekali kos za kosom, da je tako počasi umiral in izkrvavel. Potem so nagnali ujete domobrance ,da so nesli kose pokopat. Da se ne bi vedelo, kje je pokopan, so končno pobili tudi vse tiste domobrance. Res, kakor da so se učili mučenja od azijskih Mongolov.
ČUJEiČiE OKO OZNA-E. — OZNA je hotela vedeti, kdo so prijatelji družine, ki je v Bel-gradu držala z Dražo Mihajlovi-čem. To so najbolje dognali na dan "slave." Srbi namreč praznujejo tako imenovano slavo podobno kot drugi godovni ali rojstni dan. Na ta dan obiščejo gospodarja njegovi najboljši prijatelji. Tako so 'prihajali tudi k tej družini. Vsakemu pa je odpirala vrata OZNA in vsa-
etem, ki ne prisegajo na Titov režim.
PESNIK OTON ŽUPANČIČ je bil ob procesu generala Rup-nika prav v veliki zadregi. Vojni kapelnik Hercog je pričal nerodne stvari. Da bi razbremenil nemškega generala Roesenerja, je pripovedoval v kaki milosti je bil Župančič pri italijanskem visokem komisarju Graziolliju in tudi pri nemškem komandantu Roesenerju. Graziolli je izplačeval Župančiču denarne podpore iz posebnega fonda, enkrat pa mu je podaril celo večji znesek. Roesener pa je pesniku pošiljal celo prvovrstna jedila, ki se jih je sicer med vojsko težko dobilo. "Glas Jugoslavije," ki o tem poroča, pravi, da je Župančič te darove s hvaležnostjo sprejemal in se Graziolliju tudi pismeno zahvalil. Da se je pri Rupniko-vi in Roesener j evi obravnavi govorilo tudi o Župančiču, niste brali v nobenem komunističnem listu, ker piše Župančič pesmice
za partizane. Župančič je
tudi
eden izmed sedanjih izvoljencev pri volitvah v ustavotvorno skupščino. Vsak rad privošči staremu možu vse, kar je prejel od Lahov in Nemcev, zanimvio pa je, da prijatelj partizanov ni kolaborator z okupatorjem, če pa je kdo drugi samo roko podal italijanskemu komisarju ali nemškemu generalu pa je že izdajalec; po partizanski pravičnosti namreč.
**<
vam nisem naročil, da zijajte okrog sebe, na levo in desno! Saj vendar rii mogoče, da bi bilo to veliko mesto prav brez vsakih jerperg. Sam bi bil pazil na to, pa kako si bom vsemu "vštati": paziti na telegrafske drogove, da se kateri ne postavi našemu Buicku po robu, obenem pa zavijati oči na obe strani ceste in gledati, kje bi nas vabili na dobro večerjo. Ja, lepo komisijo sem pooblastil za to. K združenim narodom vas bi poslal, kjer rešijo najnujnejše zadeve v 6 mesecih, in bi vas."
"Zares lepo mestece, to," je prvi reagiral na moje "puca-nje" Mr. Grdina; "pred vsako hišo košato drevo, lepa zelena trata in hišice kot bi jih iz škat-ljice vzel. Tri trgovine s pohištvom sem opazil in dva pogreb-niška parlorja. Se reče, saj se jih ne more primerjati z našimi v Clevelandu, pa za tako mesto že kar pašeta."
"Kar se meni najbolj dopade v teh-le mestecih je to, ker so hiše postavljene tako daleč od ceste," je reportal gospod Fronc svoje vtise pri vožnji skozi mesto.
"Tam-le zavij na desno," je komandiral naš uradni kažipot Jakšič, "potem pa kar naravnost."
Na, pa imam večerjo! Tako vneto sem jim naročal, naj pazijo na kak pripraven prostor v mestu, pa so zijali v vse kaj drugega kot v to. Mrači se že, vsak čas bodo prižgali luči in v vseh poštenih hišah klicali ljudi k večerji, mi pa matafirimo lačni in žejni po Indiani, pa ko ni nikjer rečeno, kdaj moramo biti kje ali zakaj. Taka druščina, taka špa-navija, tako občestvo popotnikov. O, le počakajte, saj me ne boste več zvabili s seboj. Lačen sem lahko tudi doma, če že moram delati tako pokoro na tem svetu in se mi ni treba voziti 150 milj daleč od Clevelanda nalašč za to.
Take bridke misli so se mi podile po glavi in že sem odpiral usta, da bi "tovarištvu" eno ali dve "topogledno" (jej, za to besedo me bodo gospod iz Willarda zmivali, da nikdar tega) povedal naravnost in brez ovinkov, ko moje mile oči zagledajo nekaj ob cesti, da sam sebi nisem verjel, če vidim prav ali imam morda kak privid, kakor pravijo učeni ljudje kakšni stvari, ki jo vidijo, pa ki je v resnici ni. (Da ne bo kake pomqte, naj razložim tukaj le, da če kdo tam za baro vidi tri ali -štiri, dočim je v resnici samo eden, to še ni privid; ampak če bi žejen človek segel po kozarčku na bari, ki ga tam vidi, pa kozarčka v resnici tam ni — tisto je pa že privid, pa še kakšen)..
Zagledal sem namreč ob cesti poslopje, ki je nosilo napis, kakršnega sem iskal že od opoldne: we serve steaks, chicken dinners, sandwiches, beer, wines and liquors . . . Upam, moj ljubi bralec, da ti gornjih besed ni treba tolmačiti po naše.
Pa kaj pravim, da sem zagledal tak, v dno srca ganljiv napis ob cesti! Ne enega, dva sem videl, vam pravim: enega na desni, enega pa na levi strani ceste. Zato ni čudno, če sem v prvem hipu mislil, da je'to kak privid, ali kakšna sleparska prikazen in domišljija, ki mi jo je vtepla v glavo moja prazna notranja shramba. V silni naglici sem si najprej pomencal eno, potem pa še drugo oko. Saj veste, oba hkrati si nisem mogel brez izrecnega dovoljenja mojega konjiča, ki bi takoj vedel da sem popustil vajeti in bi si morda dovolil kakšne proste vaje po lepi državi Indiani, njemu in nam v napek.
živa resnica: na vsaki strani ceste' po eno prijazno gostišče, če se mi bo zdelo, bom lahko napravil tako, kot je imel dopad-ljivo navado Tonkov stric iz Be-zuljaka, ki je bil "merkont" ali lesni trgovec. Saj sem vam menda o tem že povedal, ali ne? Pa bom vseeno še enkrat, ker bo morda lep zgled komu koristil, pa ki ga dajem tako rad in absolutno zastonj.	a
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA OČETA
John Lenarčič
ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči 18. decembra 1937.
Minilo je že devet let,	Kdo opisal bi vso tugo, *
kar zapustil si ta svet,	solze kdo bi jih preštel,
odšel si tam, kjer ni nadleg,	let devet, predragi ranjki.
predragi ranjki oče.	kar si v večnost Ti odšel.
Toda misel nas tolaži da za teboj pridemo, tja kjer večno .bo plačilo, ko se skupaj snidemo.
Žalujoči ostali:
SINOVI m HČERE. Cleveland, Ohio, 18. decembra 1946.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1946	1	___V 3
Ljudske povesti
FRANC JAKLIČ
"I. kaj neki bi bilo?" poizveduje Lazar radovedni, jaz se pa odrežem: "Kar snubil bi jo! . . . Gotovo bi jo snubil moj general."
"Če bi mu jo hotel dati," se ponese Lazar. "Saj to pa še rečem: Toliko bo že moral biti tisti, ki jo bo hotel imeti, kot je kakšen general."
Udaril sem se na prsi in pogledal kvišku, občudujoč velikansko misel Lazarjevo in sem rekel:
"O, saj v Dolgem selu je dosti generalov."
Lazarica je menda čutila, da sem njega malo potegnil, pa se ji je zasmilil in je hotela govorico zasukati: "Ali se nimata o čem drugim razgovarjati?"
Toda on se ni dal ustaviti in je pripovedoval, kakšen bo moral biti tisti, ki bo dobil njegovo hčer. Jaz sem mu kimal, a v resnici sem se mu smejal. Hči se mi je pa smilila. Vsa rdeča je bila, in solze so ji igrale v očeh. Zdelo se mi je, da jo je sram in da je name jezna, ker kimam njenemu očetu. Zato sem molčal in še hitreje zajemal, da nadomestim zamujeno . . .
Ko smo se nosili z drugo jedjo — Lazar je še vedno govoril, kakšen bo njegov zet — pride mimo po stezi tropa koscev. Zadnji — Gornikov — se ustavi in pozdravi: "Bog blagoslovi!"
Pogledal sem ga in videl, da ga prav liič ne skrbi, kaj imamo v skledi,*pač pa, bi fant rad videl Ančkine oči, katere je pa ona sramežljivo povešala. Samo enkrat ga je, pogledala, pa tako iskreno, da je bilo meni takoj jasno, kaj je med njima
"Danes je pa vroče," je izpre-govoril potem Gornikov, samo zato, da je mogel še nekaj hipov gledati Ančko.
GEORGE PANCHUR in SINOVI
TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM
Papiramo in dekoriramo
16603 Waterloo Rd.
KE 2146
"To ste pa iskali sence!" je jdvrnil Lazar.
"Kaj Kadar smo mi na dnini, se sami ženemo, da nas ni treba priganjati," pravi fant ponosno.
"Hahaha . . Saj se poznamo'. . . Kar vas je v Kozjem repu, ste pridni samo pri skledi."
"Kaj?" je vzkipel fanjt in hotel vrniti zasmeh, a videč proseče Ančkine oči, se je premislil in šel. Ko se je oddaljil nekaj korakov, je zaukal, da se je razlegalo po vasi. V ta krepki glas je vlil ves srd, ki ga je povzročilo kmetovo zasmehovanje, pa tudi vse veselje, da je videl Ančko. Kadar je človek vesel in srečen, mu hoče razne-;ti prsi in dati mora duška •ivojim čutilom . .
Lazar se je pa pobahal:
"Ali ste videli, kako je molčal, ko sem mu očital lenobo? O, ti Kozjerepci! Kadar je :reba govoriti ali zajemata iz sklede, jih ne užene nihče v kozji rog, pri delu pa niso nikdar prvi."
Jaz sem mu ugovarjal in zagovarjal Kozjerepec, da so dobri delavci, kadar hočejo, a La-■:ar je pihal jezen okrog sebe in ni našel nobene druge lastnosti ma mojih rojakih. Cim bolj sem mu ugovarjal, v tem večjem ognju je bil in naposled je potegnila tudi hči z očetom.
Ostrmel sem, ko je dejala: "Ta Gornikov je ravno tak, kakor so drugi!"
Izkušal sem ujeti njene oči, da bi videl, zakaj govori tako; pa je gledala samo v skledo ali na mizo in pritrjevala očetu, ki je klestil po Gorniko-vem.
Premišljeval sem, zakaj ven- i l|ČB
dar dekle tako govori o fantu, o katerem sem jaz prvi hip razsodil, da ji je pri srcu . . . . Ali sem se jaz motil? Ali se hoče dekle s tem pota j iti? Ali hoče s pritrjevanjem potolažiti očeta, da ne bi kipel, da bi ne govoril še dalje slabega o njenem izvoljencu? Tega nisem mogel premotriti in ves t,a dogodek mi je ostal kakor zanimiva, pa težka uganka, ki mi ni hotela i,ti iz glave.
Jaz se menda nisem motil . . Tiste zareče oči tu in tam . .. Tisto veselje na licu, ko se je oglasil Gornikov — sem si "mislil — nekaj je!
Že senj hotel spesniti eno in jo potočiti pred Lazarja, pa se mi je zdelo, da me dekle prsi in zato sem obmolčal.
Cela dva dneva sem bil pri Lazarju na' hrani. Slalbo se mi ravno ni godilo, prijetno pa tudi ni bilo. — Lazar, saj ga poznate, kako je stisnjen — me je gledal od strani; samo takrat se je nekoliko premagal, kadar sem ga kaj pohvalil. No, ona bi mi bila rada kaj postregla, ko bi bila mogla in smela—pa se je bala njega, ki
mi je obgodrnjal vsak grižljaj.
Zadnji večer je ona vendar smuknila za menoj in mi zavalila velik kos kruha, proseč me:
"Tone, na, spravi! • ■ Pa nikar nič ne reci, kako slabo smo ti postregli. Tone, saj veš!"
"Mica! . . Nič se ne boj! . . Saj me poznaš!"
Tako sem jo potolažil.
Pri dekliču sem se bil že prej poslovil. Popoldne sem sedel pred skednjem v senci in sem ravno prav premišljeval, ali je kaj ljubezni med Ančko in Gor-nikovim, ali ne, ko prinese mimo procko plevela.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St. KE 6580
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
MAKE
0ME1a|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
forhop« you need vltamliu. H yo» you want vitamin« that art— Potent, Eaiy and Convenient to take, Economical. Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule contain! the full boile dally quantities of five vitamini, whole requirement! In human nutrition have been eitablithd. Take one capsule every morning and yo'f ten forget about vitamin lupplementt until the next day. That'« CONVENIENCE. Pay for only one capsule each day. That'« ECONOMY.
GUARANTEE: Your money baek If, afler taking a single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule every day for «lxty days, you are not entirely satisfied. Be »uro to ask for One-A-Day (brand) Multi-pie Vitamin Capsules.
MILES LABORATORIES, INC. Elkhart. Indiana
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NIK-1 DAR POZABLJENEGA ' SINA IN BRATA
Pfc. Rudolph M. j
iodic |
ki je padel za svobodo narodov na krvavih poljanah v Belgiji dne 18. decembra 1944.
i
Kje je zdaj gomila hladna, kjer Tvoje blago spi srce? ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadneg-a je dne.
Zdaj bivuš vrh višave jasne, — kjer ni mraku, kjer ni noči, tam v daljni tuji zemlji, truplo Tvoje zdaj trohni.
Žalujoči ostali:
JOSEPH in MARY, starši; RM 3/C ROBERT in JOSEPH, brata;
MARY in JOSEPHINE, sestre, j Cleveland, O., 18. dec. 1946.
1883 Hg 1946
NAZMEL0 1 ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je neizprosna smrt odvzela iz naše srede našo drago soprogo in ljubljeno mater
Albino Smrekar
ROJENA URSIč
ki je tako nenadoma preminula, ter nas zapustila in se preselila v večnost dne 7. novembra 1946 v* starosti 63 let. Doma je bila iz št. Ruperta na Dolenjskem.
Po opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Jeronima je bila položena k večnemu počitku dne 11. novembra 1946 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se iz hvaležnosti prav prisrčno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Leo Hammer, Rev. Tulley, Rev. Woll in Rev. Sebian za opravljeno slovesno pograbilo sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem številnim prijateljem, ki. so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav. Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir blag pokoj njene duše.
Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, še posebno hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na poslugo brezplačno.
Prisrčna hvala St. Jerome's Altar & Rosary Society, Northeast K. of C-, A. B. Z. 47, S. ž. Z. št. 14. East End Social Club in Sisters of Parmadale. Lepa hvala prijateljem sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala sorodnikom iz Duluth, Minn, in Pueblo, Colo., ki so prišli na pogreb.
Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za .vso prijazno postrežbo in pomoč, ter tako lepo urejeni pogreb.
Končana je Tvoja življenska pot, ljubljena soproga in draga mati. Volja Vsegamogočnega je bila, da si morala iti k njemu, da sprejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju. Naša hiša je prazna, ker Tebe več med nami ni. Solze s ) v očeh in bridkost v naših srcih. Tolaži nas le zavest, da se enkrat snidemo tam v večnosti.
žalujoči ostali:
JOSEPH SMREKAR, soprog;
EDWARD in ALBERT, sinova;
MARGARET por. HOČEVAR, hči.
Zapušča tudi sestro ELIZABETH ŠILC, ter 8 unukov.
Cleveland, O., 18. dec. 1946.
Zapalzila me je in potočila procko po travi, da se-je plevel ' razsul, potlej pa stopila k meni v senco.
"Strašno je vroče," je vzdih-nila, potegnila ruto z glave ter sedla.
Govorila sva to in ono. In ko sva se dalje časa pogovarjala in sem bil govor prav napeljal, sem dejal: "Ančka, jaz pa poznam tistega."
"Katerega?" je vprašala osupla in redečica jo je oblila. "Hehehe, tistega, ki ga imaš rada!"
Pri teh besedah poskoči prestrašena in pravi v zadregi: "Jaz imam katerega rada,
jaz?"
"Ti, ti, Ančka, ti! . . Gornikov je tvoj!" sem ji dejal in se smejal. Nisem je izpustil iz oči, ker sem jo hotel pogrun-tati. Pa na mojo vero, da sem jo!
• (Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Trije odrasli v družini iščejo stanovanje 5 do 6 sob v okolici od 60. do 102. ceste, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 4537.'	(252)
Kupujte Victory bonde!
■■■ ^--
Božična
i DARILA!
V zalogi imamo lepo izbiro raznih električnih predmetov in pohištva, zelo prilična za božično darilo, n» primer:	t
Električni čistilci, toasterji, Coffee Makers, Pre-sure Cookers, Heating pads, električne luči za gretje, svetilke, mizice — male in velike.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
8ELCI P011J0
VEČ POMOČNIC ZA
CAFETERU0
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti
angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6603 CT. CLAIR AVENUE
<	FRANK CVELBAR, lastnik.
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite Be *
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave,
Sprejme se
PACKERS
za Shipping Room
INŠPEKTORJE
53 ur na teden
Ohio Piston Co.
5340 Hamilton Ave.
Boiler and Furnace-
Immediate Installation
UP TO 3 YEARS TO PAY FOR
Any size for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Burners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furnace — Plumbing.
Call STEPHEN M. ROBASH at
W. F. HANN & SON
15505 Euclid Ave.
MU 4200-01-02
Quick Service! 40 Years Serving Cleveland People ALL WORK .GUARANTEED
Za čiščenje
j Sprejme se ženska za čiščenje j pisarne in sicer 1 uro zjutraj 5 j dni v tednu. Zglasite se pri j Hoffman Bronze & Aluminum ! Casting Co. 1000 Addison Rd. |_(149)
Mesarja se sprejme
I Sprejme se izkušenega mesar-! ja za delni čas. Zglasi naj se na ' 784 E. 152. St. ali pokličite GL
2836. (247) * .... ........
Sprejme se
Delavce
Inšpektorje
Truckerje
za 2. in 3. šift <" 5 dni v tednu
Dobra plača od ure
Stalno delo z 60 let f staro kompanijo.
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49. St. __(251)
Dekleta
Ako ste diktafone operatorica, stenografinja in če želite zaposlitev v bližini, vprašajte Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Lakeside Ave. ali telefonirajte HE 1000.	(255)
MALI 0GLAsT
Furnezi
Novi furnezi ja premog. Dlln. olj«. Korko vodo nil paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Dremenjamo stare r.a plln all oil« Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0467
Govorimo slovensko (*>
Dom in investicija /
Naprodaj sta 2 hiši po .2 družini, 5 in 5 sob ter 6 in 6 sob; novo bai-vani; blizu jparka in transportacije. Cena za vse skupaj je $15,800.
Porath Realty
10522 Superior Ave.
RA 5777	/
Mr. Pausis KE 8064

4	............. . AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1946
POSEBNO ZA PRAZNIKE!
OREHOVA JEDERCA, Diamond,
polovičniki, novi, funt ....................... '^f'25
MED, funt ....................................................
CELI OREHI, Diamond ....................................
SAPPHIRE MOKA, 25 ft...............................$-|.83
NOVA AJDOVA MOKA, 2 ft....................... ^ j*
RINSO ali OXYDOL, vsaka .............................jj,
ZMEŠANI OREHI, novi ....................................
TOILET PAPIR, ......................................2 za | jr
CHASE & SANBORN KAVA, ft. ...................
CIGARETE, carton ..........................................$f.60
BRESKVE, kanta ............................................QQ*
Gospodinje, nakupite si potrebne stvari za praznike pri nas, kjer dobite vedno sveže blapo
ŽELIMO VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
MRAMOR'S GROCERY
6710 St. Clair Ave.	HE 7769
JAREM PREGREHE
(povest— spisal P. Bohinjec)
"O, Polonica, glej jo no! Kaj ne boš dala nič za pijačo? Kje so pa oče? Kobilo vašo sem videl."
Tako pozdravi Cene Krajče-vo in pristavi:
"Daj 110 ročico!"
In ko Polona poda Cenetu roko, jo ta potegne za seboj in kmalu izgineta v vežo. Anton pa je nekako čudno gledal za njima. Sto misli je preletelo hipoma njegovo glavo.
"Aha, tako?" zašepeče polglasno in odide v izbo.
Polonica pa je že sedela v zgornjiei na mehkem naslonjaču. Cene je sedel njej na-
In da je šel po poboju takoj po zdravnika v mesto, mi ni treba 'še posebej pristavljati. Ravno tako opuščamo popiso-\ati Krajčevo, Polonino in Janezovo hvaležnost.
Janez je zdihoval pod posteljno odejo, Franca mu je stregla, Cene pa .je tolažil in tudi potolažil Trosnika, ki je bil v silnih skrbeh, kdo mu poplača pobite koarace in stekle pri oknih. Pili so tisto noč še do ranega jutra na Cenetov račun in celo neizgobini berač Bogme se je tako ojunačil, da je šel v podel j ek zjutraj brez torbe in brez gorjače. ŠepaStega voznika pa je rešila iz korita zjutraj Trosnikova dekla, ko je prišla po vodo.
XII.
Kaj nek' odlašajo? Saj mi je rekel! Kaj se zanašajo? Čas bole tekel!
V. Vodnik,
. Bil je zopet semenj v Kranju. Že popoldne je bilo. Pri Cenetu so dobro tržili. Tudi Krajec je krmil svojo kobilico v njegovem hlevu. Ko je opravil svoje opravke, je počasi odhajal iz mesta proti gostilni našega juaka. Polona je stopala nekaj korakov za njim. Janez je bil ostal doma. Nekoliko mu je še noga nagajala, nekoliko ipal ga je iMlo sram, odkar se je bil stepel pri Trosnikovih. '
Naša znanca se ustavita pred gostilno.
"Kar noter pojdi in naroči i polič vina, ali pa mene počakaj ! Grem pogledat za kobilico, če ima kaj v jaslih."
Tako reče Krajec hčeri in odide za zidom proti dvorišču.
Polona si ni upala sama v pivsko izbo. Zato je hotela počakali očeta. A komaj se oddalji oče, že stopi iz hiše Loparjev Anton in se prijazno nasmeje;
"Polonica, pojdi no pit!"
"Moram očeta počakati", odgovori dekle.
"Saj pridejo oče tako notri, kaj ne? Naša mati so tudi v hiši. Pojdi, pojdi da se kaj pomenimo!"
"Počakaj malo, saj ne gori!"
V tem pa stopi iz veže sam gospodar.
Ne čakajte, kadar imate
čut, da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas peče v" mphurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate imete. žil«. Vse to so "»varna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkuSnje v bolnišnici v teh boleanih. Govorim slovensko.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 CITIZENS BLDG-, 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin 6016
Uradne ure: 10 do 3 razen ob sredah in po dogovoru
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SM) VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENK HEADER"
kateremu je znižana cena a aa gg in stane samo:	3) LiUU H
Naročila sprejema	H
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA I
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. I
^	OBLAK MOV^
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 114« E. 61st St.
^PMHMMM
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"
THE MAN THE WHOLE WORLD ENVIES
He lives better, eats better ... yes and sleeps better . . . than most of the blue-blooded aristocrats of other lands.
He owns a comfortable home, with inside plumbing and a real heating system.
He drives a modern car, instead of a charcoalburner or an oxcart.
He is his own boss, and, if he wants to badly enough and is willing to try hard enough, he can get-to be boss of his department, his company, or his country.
His children can have college educations, and can go into any business or profession they choose. (There aren't m^ny other places on earth where that's true.)
He's an American working man, livihg and working under the American
system of free choice, free speech and free opportunity.
\
Thousands of men like him work at Republic Steel.
REPUBLIC STEEL CORPORATION
Mož, ki ga zavida ves svet
živi boljše, je boljše ... da in tudi spi boljše . . . kakor mnogi plavokrvni aristokratje drugih dežel.
Lastuje udoben dom, z vso moderno napeljavo vodnih in drugih cevi ter resnično in moderno grelno napravo.
Vozi se v modernem avtu namesto v zastarelem vozilu na ogljeni pogon ali mogoče celo z volovsko vprego.
Je sam svoj gospodar, in, če sam hoče in če se resnično potrudi, lahko postane gospodar v svojem departments svoje kom-panije ali celo svoje dežele.
Njegovi otroci lahko dobe višješolsko izobrazbo, lahko prične katero koli trgovino ali pro-fesijo, ki si jo izbere. (Ni dosti takih dežel na svetu, kjer bi bilo to mogoče.)
On je ameriški delavec, živi in dela po ameriškem sistemu svobodne izbire, svobode govora in svobodne prilike.
Tisoče mož kot on, dela v Republic Steel tovarnah.
Republic Steel Corporation.
sproti in ji govori sladke besede.
"Kaj poreko oče, ako me tukaj najdejo?"
"Nič ne poreko, saj sem že naročil natakarici, da jih pripelje gori. Danes moramo govoriti resno besedo!"
V tem se začuje Krajcev glas v veži. Od vseh strani ga kličejo in mu napivajo. Tudi Loparica in sin mu napijata.
"Kje pa je Polona, ali je ni?", povpraša Antona.
"Je, j e, a zanjo je tukaj pre- ( kmečko" prehiti odgovor Čad-nikov stric.
"Kaj? Ali je šla gori? Tako? Boječe dekle!"
"Aha!" pritrde mu vsi trije in piker nasmeh se jim prikaže na ustnicah.
Toda Krajcev že tega ni več opazil, ampak je odhitel po stonicah v zgornjico, kamor ga je bila spremila natakarica.
"O, kaj sta sama?" pozdravi Krajec.
"Zdolaj je tako vse polno, oče! Zato sem pa za vaju pripravil tukaj-le."
Krajec sede na stol, a nič kaj mu ni po volji. Menil je, da najde Polono pri Loparjevih. Zato je le kratkih besedi od kraja.
Cene pa govori in povprašuje po Janezu, po letini, po kupu živine in drugih podobnih stvareh.
Nakatarica je nanesla na mizo izvsrtno kosilo.
Krajec je le malo govoril, a mnogo pil, ko ga je pa razvnelo vino, je postal zgovorne,)ši. I In takrat izproži Cene odločilno besedo:
, "Oče Krajčev! ali ni res lepo moje imetje?"
"Ne rečem, da ni. Pravijo pa da ni nič tvojega."
"Kdo je to rekel? Rad bi vedel."
In Cene se začne veriti, da je vse to njegovo in vrhu tega ima še lepo vsoto v hranilnici. Nato stopi k podstavcu v kotu sobe in vzame iz njega hranilno knjigo.
"Poglejte, kdo govori resnico? Ali jaz, ali zlobni jeziki? i Kaj menite, da bi se mi kar ta-
ko ponujale bogate neveste, ako bi ne imel ničesar pod pal-;ceni?"
< "No, saj naša tudi ne bo prazna, če bo kaj! Ali jaz jo ivočem dati poštenim ljudem. To mi je največ."
"Kaj nimate mene za poštenega?"
"Bog varuj tega! Toda — i no, saj veš sam bolje kakor jaz ..."
"Mešetarjev sem, kaj ne?" reče Cene in se zaničljivo na-.smeje. "Kaj vam je toliko za j ime?"
| ''Toliko že, da jaz svojega ne dam zanje."
j "Vidite, oče! Ko bi mene I Polonica ne izbrala in ko bi jaz nje ne bil izbral, kaj menite, |da bi se jaz ženil pri vas? Kdaj ;sem bil že potreben gospodinje
in že davno bi si. jo bil izbral
1_'>
| "Ako bi ne bilo Repnikove Tone, "kaj ne?"
In starec se zasmeje prav iz 'srca.
(Dalje prihodnjič.)
--o-