MUZEJSKI RAVNATELJ iL 49 LJUBLJANA JUG03LAVIJ (O. C. cm U posta) « Trsta, v soboto. 26. tabruaria 1927. Storilka 30 cent. Latnlk UT List izhaja rsak dan J^otraj raze iS mesece L 22.—, pel leta L L 6.50 već. — Posamezne H v Širok osti 1 kolone (58 ma): w oice, zahvale, poslana, vabila £ -/t Oglasi na prvi s .ram t 2— Otk^nina mesečno prostora obrtiM tfftltt« L 1—, za os \4eoarnih zarodov L NOST Uredništva in «prsvni»tvoi Trst (3), ulica S. Franceseo d'A asi«i 20. T*» lefon 11-57. Dopisi naf as paittjajo izključno urednittvu. ofM, «kU» maoij« in denar pa apraTniftvu. Rokopisi as ns vračalo. Nsifsnkfrsaa piama so ns sprejemajo. — Last. založba m tisk TIskarn* «£dli>oet» PoduradniStvo v G oric 11 tdka Giaca* Carducci it 7, L a. — TsleL It SIL Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pwk. An jlešKa nota Raslll Odkar oblikujejo življenje člo- iveštva čudoviti izsledki znanosti in izumi moderne tehnike, se svet vedno bolj krči, bolj in bolj izginjajo razdalje med posameznimi deli sveta. Neskončna zemeljska krogla bo kmalu neznatna pomaranča, ljudje, ki so oddaljeni eni od drugih na tisoče in desetke tisočev kilometrov, ?si postajajo sosedi in dogodki, •ki se odigravajo na enem koncu sveta, niso več dogodki sa-,mo tega konca sveta, temveč prav tako tudi nasprotnega konca. Kultura, civilizacija, te-•hnika, in kakor se še imenujejo •kategorije napredka človeškega rodu, so tako zbližale in pre-pletle vse dele človeštva med 'seboj, da ne moreš nikjer več takniti ali poškodovati enega ali •drugega kolesca te ogromne svetovne ure, ne da bi stresel pri tem ves vesoljni sistem okoli in okoli zemlje. Če bi bila izbruhnila kitajska narodna revolucija, ki buta sedaj s svojimi valovi ob vrata •svetovnega pristanišča Šangha-'ja ter grozi pomesti v morje za 'žicami in raznimi »mednarodnopravnimi* predpravicami zabarikadirane Angleže, Francoze, Japonce in druge tujce — če bi bila slična revolucija izbruhnila !pred 100 leti, bi le malokdo vedel o njej — razen poklicnih vladaleev in diplomatov. Zja šir-4Šo javnost bi jo moral odkriti 'še le pozneje po dolgih letih kak zgodovinar, a na licu mesta bi se pobotale med seboj prizadete vlade, ne da bi ogromna večina državljanov niti opazila, da sc je sploh kaj novega zgodilo na svetu. Dandanes — v dobi največjega razvoja občevalnih sredstev in žurnalizma — prisostvuje ves svet temu velikemu gibanju prav od blizu, zasledujoč najmanjše njegove epizode in epizodice. Kakor se je spremenil položaj navadnega državljana v svetu, tako se je popolnoma prevrnil tudi položaj celih držav. Lo-.kalnih političnih dogodkov ni več v zgodovini človeštva, vse, kar se odigrava, postaja sploš-nejše, vesoljnejše, tudi najmanjša epizoda na katerikoli točki naše zemlje zamore postati ono usodno kolesce, ki spravi o-g-romno svetovno poli 10 uro iz pravega teka ter povzroči nevarno drdranje. Velika kitajska narodna resolucija, ki smo jo zgoraj omenili, je sicer več nego navadna epizoda, toda 6e bi se postavile .ostale države na stališče, ki je povsod v civiliziranem svetu temelj socialnega reda, da naj bo v ak v svoji hiši neomejen in i. oten gospodar, in torej tudi L i^jski narod v svoji kitajski 'hiši, potem bi bilo to vprašanje fres samo epizoda. Kitajski narodnjaki, ki sa najmočnejša in .najpopularnejša stranka, bi po-'tolkli ostale stranke in mirna Kitajska! Toda med vsemi drža-\ ami se je postavila na to stališče le Rusija. Le ta država se je sama umeknila iz kitajske liiše, izogiblje se vsakega motenja kitajske posesti in kitajskem ga hišnega miru, medtem ko se druge velike države — predvsem Anglija drugačne vrste ljudje. Ona pravi; Dragi Kitajci, mi smo bili vedno vaši prijatelji in taki hočemo ostati tudi v bodoče, toda dovoliti boste morali, da bomo tudi mi imeli v vaši hiši en prostor, ki nam pritiče po cmeri bi se odločila. Pred Šan- ghajem zbira mogočna brodovje, polk za polkom so pošilja ha Daljni vzhod, medtem ko »e istočasno vodijo pogajanja a kartonsko vlado. Anglija ima na licu mesta popolnoma zadostna sredstva, da lahko uprizori splošen pokolj kitajske «sodrge», da pobarva ' s kitajsko krvjo vse veletoke, ki delijo Kitajsko v posamezne pokrajine — toda kaj bo potem? Kaj bo rekla Japonska, kaj Amerika, ki že itak grdo gledata njeno počen janje pred Šanghajem? V tej očividno brezizhodni zadregi &e je spomnil londonski «Foreign Office» (zunanje ministrstvo), da bi najbrže-šlo vse prav gladko, če bi Kitajci ne računali na eventuelno pomoč Rusije. Če bi ne bilo te potuhe, bi se pač morali ustrašiti že samega dima iz dimnikov brezštevilnih oklopnic in drugih bojnih edinic pred Šanghajem. Če torej hočeš prestrašiti Kitajce, moraš zamahniti v sedanjem položaju proti Moskvi, moraš prisiliti Rusijo, da poda kategorično in obvezno izjavo, da jo kitajte zadeve ne brigajo, da se javno obveže, da se ne bo vtikala v spor med Anglijo in Kitajsko. Vse kaže, da tiči v tem pravi pomen nenavadno ostre note, ki jo je izročila te dni Anglija sovjetskemu poslaniku u Londonu. V njej grozi londonska vlada, da bo odpovedala trgovinsko pogodbo z Rusijo in tudi pretrgala diplomatske odnošaje, če ne dobi zadostnih garancij od Moskve, da se Rusija ne bo mešala v notranje zađev© Anglije in da ne bo vzdrževala ni-kake propagande proti svetovnemu položaju britanskega carstva. Tudi vse besedilo note je prirejeno v «prestižnem tonu», ki naj pride na uho predvsem Kitajcem, da bodo videli, da se Anglija ne boji tiste države, ki jo oni smatrajo za vsemogočno zaščitnico. Računajoč z dejstvom, da mora Rusija posvečati v sedanjem hipu svoje moči notranji organizaciji države in da se torej mora izogibati vsakemu nepopravljivemu konfliktu z Anglijo, se «Foreign Office)) zanaša z gotovostjo, da doseže tudi drugi del uspeha, t. j. da se bo morala Rusija v svojem odgovoru ponižati. Kitajcem postane tedaj samo ob sebi jasno, da jim ne preostaje drugega, nego da se z Angleži pogodijo in rešijo, kar se rešiti da. Kaka bo odgovorila Rusija? Naravno je, da se bo pričakoval njen odgovor s skrajno napetostjo. Naj pa bo ta odgovor kakršenkoli, naj bo učinek «nedi-scipliniranega» kitajskega kolesa v svetovni uri na razmerje med Anglijo in Rusijo kakršenkoli, na tok kitajskih dogodkov bo mogel le malo vplivati. Položaj Anglije je tam končnoveljavno omajan. Ruski listi o an$e&l noti MOSKVA, 25. Ruski listi, ki objavljajo besedilo note, katero je angleška vlada izročila zastopniku Rusije v Londonu, pospremi j a jo to vest z daljšimi komentarji. Moskovski list «Izvestja» pravi v svojem uvodnem članku, da je angleška nota zgrešila cilj in da nima nikake vrednosti, kajti ne navaja prav nobenega konkretnega dejstva, ki bi zamogel opravičiti grožnjo o prekinitvi normalnih diploma-tičnih odnošaje v. List naglaša, da je angleški konservativni tisk pred nedavnim napadal sovjetsko vlado, češ da je ona podpirala stavkujoče rudarje in da ona spletkari na Kitajskem, medtem ko angleška vlada v svoji noti ne obdolžuje več sovjetske vlade, marveč samo sovjetske podanike. «Izvestja» povdarjajo, da se ruska vlada ni nikoli in proti nikomur obvezala skrbeti za to, da ne bodo njeni državljani smeli na ruski zemlji v svojih govorih svobodno izražati svoja mnenja. Kaj bi pa porekla angleška vlada, če bi jo Rusija vprašala kako in kaj misli o govoru, ki ga je imel angleški zakladni minister Churchill v Rimu, kjer je brez prikrivanja pozival na boj proti boljš&viškemu režimu? In kaj bi rekla k govorom Birkenheada proti članom ruske vlade? Listi zavračajo s precej odločnimi besedami tudi druge trditve, ki jih vsebuj^ nota angleške vlade. Seja poslanske zbornia I man CaTtnijsd spisi RIM, 25. (Izv.) Danes je predsedoval seji poslanske zbornic« podpredsednik Paolucci. Po čitanju zapisnika včerajšnje šefe so sledili tudi denes nekateri spominski govori. Državni podtajnik on. Bodrero je nato odgovarjal na interpelacijo poslanca on. Graya, ki je želel vedeti, v kakšnem stanju se nahajajo publikacije spisov in korespondence velikega državnika Ca-vourja. Publikacija je bila že leta 1913. poverjena posebni kraljevi komisiji in bi obsegala po prvotnem načrtu 25 zvezkov. On. Bodrero je odgovoril, da bodo v prihodnjem mesecu objavljeni prvi trije zvezki. Pozneje pa bosta izhajala po dva zvezka vsako leto. On. Gray se s tem odgovorom ni zadovoljil, ampak si je želel, da bi se publikacije pospešile. Zbornica je odobrila sprememb« raznih dekreiov-zakonov in raznih dekretov v zakone. Po l^ončanem glasovanju je prevzel predsedstvo seje on. Ca-sertano, ki je najprej prečital brzojavko de Pineda, s katero se letalec zahvaljuje za pozdrave poslanske zbornice. bo prišel v Rim Nato prehaja zbornica k razpravi o proračunu ministrstva za javna dela. Poslanca on. Gray in on. BarbielUni-Amidei razpravljata o koncesijah hidro-električnih naprav. Oba izražata željo, da bi bile odstranjene nekatere zlorabe koncesijonarjev. Poslanec on. Raschi razpravlja o nekaterih lokalnih vprašanjih. Poslanec on. Vicini utemeljuje svoj dnevni red, v katerem izraža, da bi bili izdani novi predpisi o cirkulaciji javnih avtomobilov, ki jo onemogočujejo monopoli raznih prevoznih podjetij. Ob 18.45 zaključuje predsednik sejo. Na jutrišnji seji bo govoril minister za javna dela Giu-rati. Jutri zjutraj pa se sesta-nejo razne poročevalske komisije za številne načrte. Pričetek prihodnjega zasedanja ministrskega sveta je določen na 8. marca ob 10. uri zjutraj. _ Se Pinafov polet Sprejem v Pernambncn - Prihod v Bakljo RIM, 25. (Izv.) Letalec de Pi-nedo se je proti pričakovanju ustavil včeraj zvečer v Pernam-buco, kjer je pristal ob 16.30. Danes ob 10.40 je nadaljeval neustrašni letalec navzlic slabemu vremenu svoj polet proti Bahiji, kamor je prispel ob 15. uri po brazilijanskem času. Kakor poročajo vesti iz Porta Natal, je priredilo tamkajšnje prebivalstvo junaškemu letalcu ob njegovem prihodu veličasten sprejem. Ravnateljstvo brazili-janskih brzojavov je organiziralo posebno poročevalsko službo za polet de Pineda. Vesti o poletu se predajajo z največjo hitrostjo predsedniku države in istočasno družbi «Italcabl» za italijansko vlado in agencijo « Stefani». V Združenih državah zbuja polet de Pineda navdušeno občudovanje. S jsvojim dohodom v Bahijo je preletel de Pinedo s svojimi vrlimi tovariši 9500 km. Prihodnja postaja de Pinedove-ga poleta bo brazilijanska pre-stolica Rio de Janeiro. Razdalja med Bahijo in Riom de Janeiro znaša 1250 km. Vojni npokojneci RIM, 25. (Izv.) Agencija «Lln-formatore della Štampa* zatrjuje, da je finančni minister razposlal finančnim intendancain okrožnico, v kateri jih pooblašča za sprejem izjav vojnih upokojencev o spremembah bivališča. Okrožnica določa tudi predpise za vojne upokojence, ki prebivajo v inozemstvu. RIM, 25. (lev.) Kakor doznava agencija «L' Informatore della Stampa», je pozval generalni tajnik fašistovske stranke iz stranke izključene poslance, ki niso dosedaj še odloČili mandatov, da naredijo to čimprej. Proti onim, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, bodo pod vzeti u-krepi, katere bo predvideval predlog, ki bo tozadevno vložen v"poslanski zbornici. RIM, 25. (Izv.) Jutri prispe v Rim veliki nemški industrijalec Thpssen. Spremljajo ga njegov brat, generalni ravnatelj njegove tvrdke in ravnatelj drušbe « Alpin e-Montan Gesellsck&ft". Njegovo potovanje je v zvezi z vprašanjem odnošaje v med Italijo in mednarodnim jeklenim trustom ter s pogajanji med italijansko in nemško indusirijc%. Kakor zatrjuje «L'A#enzia di Roma» nima potovanje nemškega industrijalca onega velikega pomena, kakor mu ga hočejo pripisovati nekateri krogi. Thys-sen bo samo i zmenil nazore z italijanskimi finančnimi, gospodarskimi in industrijskimi krogi. Sprejel ga bo tudi predsednik vlade, toda ta sprejem bo samo čin vljudnosti. K« M ii Fraiffftm »ft^faiai Dvbois pri papežu RIM, 25. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel papež franc. kardinala Dubois. Kardinal Dubois in general Casielnau odpotujeta danes v Pariz. Papež je po razgovorih, katere je imel s prvim in drugim, potrdil na celi črti svoje smernice napram li stu «Action Fran^aise». Ob svojem prihodu v Francijo bo general objavil izjave papeža tei jih bo naslovil .na Državno katoliško udruženje, kateremu on predseduje in kateremu posveča svoje neumorno delo, da u-stvari v Franciji izvenpolitično katoliško gibanje po vzgledu predpisov, katere je dal papež italijanskemu katoliškemu gibanju. _ Neosnovane vesti o podržavljenju noterljaia RIM, 25. (Izv.) Pravosodni mi nister sporoča: «V poslednjem času krožijo vesti, da namerava vlada podržaviti notari jat. Te in podobne vesti so popolnoma neosnovane*. _ Obtožnica proti Boži tMslffiovlfr Govor obtokseft ministra BEOGRAD, 25. (Izv.) Tudi današnja seja narodne skupščine je bila zelo viharna. Seja se je pričela ob 10.30. Po običajnih formalnostih je prevzel besedo notranji minister Boža Maksi-mović, ki ga je prekinjevala opozicija z žvižganjem. Posebno ljuto so ga napadali radićevci. Boža Maksimović je govoril do 15. popoldne. Ves čas je opozicija prekinjevala njegov govor z burnimi medklici. Vsaki Mak-simovičevi trditvi je opozicija oporekala. . V glavnem se je Maksimović branil s tem, da je demantiral vse obtožbe. Izjavil je, da trditve obtožnice ne odgovarjajo resnici in da ni res da bi bilo uredništvo kjerkoli vršilo pritisk. Oporekal je, da bi bil dajal uradništvu kake instrukcije. Končno je dejal, da obtožba ni utemeljena in da upa, da se bo njegovo stališče obdržalo in da 9e bo obtožba zavrnila. V največjem hrupu je bila seja zaključena ob 15. uri. Kaj pravijo radićevci Seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 18. uri. Debato je otvoril bivši minister dr. Šibenik. Imel je daljši govosr, v katerem je pobijal navedbe notranjega ministra. Radičevci so bili primorani vložiti obtožbo sedaj, ker oni čas, ko so bili skupno z radikali na vladi, v ministrskem svetu niso mogli sprožiti tega vpraftanja. Ni jim ostalo druge poti, kakor da so vložili obtožbo sedaj. Govor dr. Šibenika so neprestano in s silnim hrupom prekipevali radikali. Dr. Šibenik je končal svoj govor z ugotovitvijo, da je potrebno v interesu radi-kalske stranke same, da uvede temeljito preiskavo v mejah vseh obtožb in da notranjega ministra pokliče na odgovornost Za njim je govoril poslanec Agalorovič, čigar govor je izzval živahne proteste. Minister za notranje zadeve je imenoval za razne upravne uradnike ljudi, ki so brez vsake kvalifikacije in celo take, ki so priSli is zaporov. Nato je očital notranjemu ministru incident, ki ga je povzročil policijski komisar Sokolović. Grovoar Uznnovića Za Agatonovićem je povzel besedo ministrski predsednik Uzunović. NaglaSal je, da imajo ministri politično in parlamentarno odgovornost. Zameril je rađićevcem, da so vložili ob-teifeo, ki je prazna, ter da so podpisali mnoge poslanice brez njihove vednosti. Radićevci so pri tem zagnali velik hrup. Uzunović je dejal, da bi se na ta način vedno moglo najti 50 poslancev, ki bi vložili obtožbe proti kateremukoli ministra. Na tak način izpodkopavajo korenine parlamentarizma. Nemoralno je, da se ministru za notranje zadeve ne daje dovolj časa za odgovor. Podpredsednik skupščine je hotel po govoru Uzunovića prekiniti sejo. Toda k besedi sta se priglasila poslanca Agatonović in Demetrović za osebna pojasnila. Demetrović je odgovarjal na seji, da ni žalil nikogar in da ni delal nikakih aluzij. V jugo-slovenski državi kraljuje kralj, vlada pa vlada. Po 22. uri je podpredsednik Subotić ponovno poskušal vzpostaviti red, potem ko je že okrog 21. ure prekinil sejo. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne. Kin. prabs&lk ozanoulf Zapomnite si ! Ako hodate priknmfl na stotin« lir pn natapa pohištva, tedaj w oeobhoduo potrabno. da se obrnete nam*aort na VELIKO TOVARNO POHIŠTVA luksusnega in nav-dne^a z LASTNO ZALOGO A. BIECHE& TRST - Via deli* Istrla št. 73 - TRST Prodaiajo se tudi posjme^ni kosi. Embalaže In t o ine pošlijatve na deielo. Iiihril aa Mimril parlamenta BEOGRAD, 25. (Izv.) Vas poročevalec je imel priliko razgo-varjati se z ministrskim predsednikom Uzunovićem. Na vprašanje, kaj misli o današnji seji narodne skupščine, je Uzunović odgovoril: «Smatram, da dovolj jasno, da je obtožba padla. Maksimoviću ni bilo potrebno, da je nastopil kot retoričen govornik, ker mu je pomagala obtožba sama, ki je prazna». Na vprašanje, kaj misli o opoziciji, ki je danes tako energično nastopila preti vladi, je ministrski predsednfk izjavil, da je bila opozicija vedno nervozna, kadar se je razpravljalo o obtožbi proti kakemu ministru. On ne pripisuje temu pojavu posebne važnosti. Vaš dopisnik je opozoril ministrskega predsednika Uzunovića, da je njegova sinoč-nja izjava, v kateri je pretil z apelom na narod, izzvala čudno komentarje in da se v političnih krogih to tolmači, kakor da ima namen razpustiti parlament in razpisati volitve. Uzunović jc odgovoril, da se je njegova sinoćnja izjava napačno tolmačila. «Jaz sem za parlamentarno delo. Imamo mnogo dela. Akc. bo potrebno, se bomo koalirali komurkoli. V parlamentu sc mora delati se polni dve leti». Na vprašanje vašega poročevalca, ali to pomeni, da ima Uzunović namen ustvariti kako novo koalicijo, je slednji odgovoril: «Sve može da bude!» litMa v fnntiii ilm radi uLcš^eoia na francoskem pomiku v Neaplja PARIZ, 25. Komunistični poslanec Vailiand - Couturier je vložil interpelacijo na zunanjega ministra radi incidenta, ki se je dogodil na francoskem par-niku «Theophile Gautier», ki je bil zasidran v Neaplju. Policija je namreč pred dobrim tednom izvršila na omenjenem parniku preiskavo v prisotnosti francoskega konzula, ter je aretirala več italijanskih protifašistov, ki so hoteli brez potnih listov pobegniti iz Italije. Tekom govora komunističnega poslanca je prišlo do ostrega sporekanja med levico in desnico. Na interpelacijo je odgovarjal zunanji minister Briand, ki je izjavil, da postopanje italijanske policije ni bilo nikakor v navzkrižju z določbami mednarodnega prava. MEKSIKO, 25. (Izv.) Brzi vlak med Tampico in Montereyem je skočil iz tira. Došlo je do strahovite nesreče, pri čemer je bilo 40 mrtvih in 70 ranjenih. M okrni i republiki Ole proti fc—in anarhistom LONDON, 25. Reuterjevemu uradu poročajo iz Santi aga del Cile: Vlada je izdala stroge odredbe proti tujcem, ki so anarhisti ali pa komunisti; odredila je namreč, da se morajo aretirati. Obenem so bili vsi njihovi listi zaplenjeni Rusija In Kanton;! Polcžaj v Šengheju - Ri.sLi manevri ob mandžnrski meji? LONDON, 25. (Izv.) Bitka med severnimi in kantonskimi četami za Šanghaj se pričakuje od ure do ure. Inozemci sc, bili pozvani, naj bodo pripravljeni, da se odtegnejo v koncesije, kat re bodo branile angleške čete, ki so že bile izkrcane, oziroma, ki bodo izkrcane v najkrajšem času. Z druge strani se potrjujejo vesti iz Tokia, da koncentrirajo sovjetske oblasti na mandžurski meji veliko število čet. S tem koncentriranjem se hoče pritegniti del čet generala Čang-Tso-Lina na mandžursko mejo ter s tem olajšati položaj kantonskih čet. _ Tudi Anglija bo poslala svoje vojne ladje v Nikaraguo? NEW YORK. 25. Državni tajnik Kellog je včeraj dobil naznanilo, da je angleški opravnik poslov v Managui izročil ameriškemu poslaniku noto, v kateri sporoča, da bo Anglija odposlala na zapadno obal Nikarague svoje vojne ladje, če se bo življenje in imetje angleških podanikov še nadalje izpostavljalo nevarnosti s pouličnimi boji. požigi in plen it vami. ISerjriziJa carin na Francoskem PARIZ, 25. (Izv.) Francoski trgovinski minister bo predložil prihodnji torek poslanski zbornici zakonski načrt o generalni reviziji carin. Danes ali jutri bo sestavil minister dolge poročilo k načrtu, katero bo podal pred parlamentarno komisijo za carine. Položaj ameriškega državnega tajnika omajan? \VASHINGTON, 25. Že tedaj, ko je ameriška intervencija v Nikaragui izzvala precejšen vihar v notranjosti in v zunanjem svetu, predvsem pa v Mehiki, so se v tukajšnjih političnih krogih pričele širiti vesti, da bo zunanji minister Kellogg podal o-stavko, ker je njegov položaj omajan. S tem večjo vnemo s€ te govorice širijo sedaj, ko je ^meriška vlada doživela neuspeh s svojim predlogom glede omejitve pomorskega oboroževanja. Značilno je tudi dejstvo, da širijo Kelloggovi prijatelji vest da zdravstveno stanje državnega tajnika ni nič kaj zadovoljivo in da bo moral radi tega najbrž podati ostavko. Odprava «vizuma« med Avstrijo in Holandsko DUNAJ, 15. Ministrski svet j'J sprejel predlog holandske vlade glede odprave obveznega vizuma na potne liste za podanike obeh držav. Dogovor bo stopil v veljavo s 15. marca. Neurje v Združenih državah NEW YORK, 24. Veliki snežni viharji, ki so te dni divjali v severni Ameriki in predvsem v Združenih državah, so po dosedanjih računih povzročili 25 človeških žrtev in za kakih 20 milijonov dolarjev materijalne Škode. Drobne vesti Nenavt len dogodek. V. občini Pozzale blizu Firenze se je ustavil pred neko kmetsko hišo eleganten avtomobil. Iz vozila sta izstopila dva gospoda in izročila kmetici novorojenega dečka. Povedala sta ženi, da pride brž za njima mati novorojenčka, ki je porodila medpotoma, v drugem avtomobilu. Prosila sta kmetico, naj varuje toliko časa otroka, dokler ne pride ponj mati. Ko je žena prevzela otroka v varstvo, se je prvi avtomobil takoj odstranil, toda drugega avtomobila, ki je bil kmetici naznanjen in ki naj bi pripeljal mater novorojenčka, ni hotelo biti od nikoder. Kmetica je čakala in čakala, pestovala otroka in ko je prišel trenutek, da povije otroka v sveže plenice, je dobila v ovoju sto tisočakov. Ne o prvem ne o drugem avtomobilu nI ne duha ne sluha. uc; i j V Trstu, dne 26. lebraanja 1927e DNEVNE VESTI Idi lil Hatečal za natrte za Mire la kasone pri armlroflem cementa Ministrstvo za. narodno gospodarstvo (glavno vodstvo za industrijo in rudnike) je iz obzirov na potrebo sledenja lesu pri gradbi odrov in kas ono v za armirani cement razpisalo sledeče natečaje: 1) natečaj za en načrt štedilnega odra, ki naj služi pri gradbi novih poslopij in popravljanju starih. Za najboljše načrte so določene tri nagrade in sicer 25.000, 15.000 in 10.000 lir; 2) natečaj za načrt kasona (cas-seforme) za armiran cement. Za najboljše načrte so določene nagrade 15.000, 10.000 in 5.000 lir. Tisti, ki se nameravajo natečaja udeležiti, naj pošljejo najkasneje do 31. maja ministrstvu za narodno gospodarstvo (Direzione generale deirindustria e delle Miniere) za vsak natečaj v posebnem zavitku načrte, ki naj bodo pospremljeni s primerno razlago ali eventualno tudi s primernimi vzorci. Predložene načrte bo pregledala posebna komisija. ReS za izžarevanje pokojnin Izplačevanje pokojnin državnim upokojencem za megec marec se bo vršilo po sledečem redu: 1. Civilni in vojaški upokojenci bivše vlade: a) Vdove tn sirote (vhod z ul. Canal Piccolo): 28. II. od št. 1 do 900, 1. III. 901—1760, 2. III. 1761—6820, 3. III. 6821—12.000, 4. III. od 12001 dalje: b) Direktni upokojenci (vhod s trga Verdi): 28. II. od št 1 do 1100, 1. III. 1101— 2600. 2. III. 2601—9100 ; 3. III. 9101 —13.600, 4. III. od 13601 dalje. 2. Invalidi, vdove in sirote nekdanje avstrijske armade: a) Invalidi (vhod s trga Verdi): Vsi 10. marca; b) vdove in sirote (vhod z ul. Canal Piccolo: vse 10 marca. Vsi predujmi — brez pokojninske knjižice bodisi za nove ali stare pokrajine se izplačajo 26. februarja. Svote, ki se dolgujejo za sekvestre in alimente, se izplačajo vse brez razlike 4. marca (vhod s trga Verdi). Upokojenci, ki ne pridejo na dan. kateri je zanje določen, bodo morali čakati, dokler se ne izplačajo vse pokojnine, in se bodo predstavili 14. do 19. in 22. 24. in 28. marca. _ MOKA ZA KONFETE. Kr. prefetura sporoča: Dovoljena je pšenična moka, mleta po veljavnih predpisih, tudi za izdelovanje in prodajanje kon-fetov, ker so to slaščice, ki imajo lastnost, da se lahko hranijo, ter so v tem pogledu iste vrste kot suh prepečenec, za katerega je že bilo dano dovoljenje. Jutri, dne 27. t. m. _ Kaj bi sploh več pisali o tem, saj smo gotovi, da bo jutri, kar leze in gre, v dvorani «Tina di Loren-zo» v Dreherjevi palači. Zapomnite si, da se začne točno ob 8. uri! Seveda — kostim ali večerna obleka! Iz tržaškega življenja Huda nezgoda mladega delavca. V ladjedelnici S. Marco se je včeraj popoldne pripetila huda ne-nezgoda, katere je bil žrtev 16-let-ni težak Nikolaj Scarcelli, stanujoč v ulici Navali št. 46. Okoli 14. ure je Scarcelli delal na odru, postavljenem ob velikem parniku, ki ga tam grade, ko je radi nesrečne kretnje nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine kakih 6 metrov na tla. Siromak je obležal nezavesten; navzočni delavci so ga prenesli v obvezovalnico, kjer mu je tamošnji bolniški strežnik podal prvo pomoč. Med tem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. od koder se je podal na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je Scart-eHi zanobil zek) nevarne poškodbe: počila mu je lobanja in razen tega si je izpahnil levo ključnico. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Toda zdravniki imajo malo upanja, da bo siromak okreval. Aretacija nevarnega zločinca. Svoj čas je tukajšnja policija prejela tiralico za 24-letnim Emili-jem Lombardijem zločincem, ki so ga tamkajšnja varnostna oblastva že del j časa zasledovala radi ubojstva in večkratnega posku&enega umora. Ker je bilo verjetno, da je Lombardi pribežal v naše mesto in da se skriva tu, je tukajšnja kvestura poverila svojim podrejenim organom nalogo, da ga even-tuelno izslede. Policijski organi so se lotili z vnemo poizvedovanja in so v razmerama kratkem času rešili ne-lahko nalogo. Predsinočnjim ob pozni uri so se podali v ljudsko prenočišče v ulici G as pare Gozzi, kjer so izvršili natančen pregled gostov. Tekom pregleda so našli na postelji mladeniča, katerega zunanjost se je čudovito ujemala z osebnim popisom Lombardija, navedenim v tiralici. Prepričani, da so našli iskanega zločinca, so agenti pozvali mladeniča, naj se legitimira. Mladenič je dejal, da se imenuje Dominik Farasconi, da mu je 21 let ter da je Tržačan; dalje se je izgovarjal, da ni imel nikoli opraviti s policijo, marveč da si je vedno služil vsakdanji kruh s poštenim delom. Toda pri zagovarjanju je mladenič zabredel v razna protislovja in s tem se je izdal. Moral je slediti agentom na kvesturo, kjer je bil včeraj podrobno zaslišan. Pri zaslišanju je po dolgem obotavljanju naposled priznal, da je on res iskani Lombardi, a je odločno zanikal, da bi bil zagrešil zločine, katerih ga dol-ži tiralica. Toda njegovi izgovori so bili seveda zaman; moral je v zapor, od koder ga bodo v kratkem spremili v Spezijo ter ga izročili tamošnji policiji. Razna tatinska podjetja. — Obisk v hlevu, v uradu in v skladišču. V zadnjih dneh so zlikovci postali izredno «delavni»; v petek in svetek, ponoči in podnevi, vedno so na preži in kjerkoli s« jim nudi kaka ugodna prilika, jo takoj izrabijo. Tudi niso izbirčni pri svojih podjetjih; če morejo, prevrtajo in olajšajo kako blagajno, če ne se pa v najslabšem slučaju tudi zadovoljijo s tem, da izpraznijo kak kurnik. V noči od 23. na 24. t. m. so zlikovci obiskali hlev Ane Ancona v ulici Cologna št. 104, v katerega so prišli s pomočjo ponarejenih ključev. Toda to pot se niso zadovoljili z ducatom kokoši, kakor navadno, temveč so odgnali kar 21 glav drobnice, večinoma ovc in koz. O tatvini, ki jo je odkril predvčerajšnjim kmet, ki ima v najemu hlev, so bili obveščeni policijski organi na komisarijatu v ulici Ricci. Toda o zlikovcih in — kar je še najbolj važno — tudi ne o u-kradeni drobnici, ki je bila vredna okoli 5000 lir, ni ne duha ne sluha. — Predpreteklo noč so zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev prišli v uradne prostore družbe «Societa Anonima Triestina di Commercio», ki se nahajajo v III. nadstropju hiše št. 3 na trgu Bor-sa. Razume se, da so najprej posvetili svojo pozornost majhni blagajni, ki so jo brez posebnega napora vlomili in izpraznili. Plen je bil razmeroma precej masten: okoli 4000 lir v gotovini. Po končanem «delu» so jo zlikovci odku-rili, ne da bi jih kdo motil. — Ko je trgovec Rudolf Pernar-cich predvčerajšnjim odprl svoje skladišče v ulici Galileo GaJilei št. 1, je doživel neprijetno presenečenje; ugotovil je. da so bili čez noč v skladišču neznani odjemalci ki so odnesli 30 kg čokolade, vredne 500 lir. Pemarcich je javil dogodek na bližnjem polici jek eni komisarijatu. — Da nimajo obzira do nikogar, niti do najbolj nesrečnih, so zlikovci pokazali s tem, da so se predpreteklo noč vtihotapili v zavod za slepce «Rittmayer» v Bar-kovljah, kjer so ukradli v kuhinji razno posodo in jestvine v skupni vrednosti okoli 300 lir. — O dogodku so bili obveščeni barkov-ijanski orožniki, ki si sedaj priza devajo, da bi izsledili brezvestne tatove. Tržaška sodišče Križeva pot ženske, ki spravi ljubimca pred sodfids. Neka Karolina Plazzer je naznanila Guida Novacco, 23-letnega šoferja, ki je glasom obtožnice odnesel gospodični Ines Salvagni, svoji zaročenki, površnik. Včeraj je obtoženec imel razpravo, tekom katere je izvedel da je obtožen tu- druglli zločinov, ta ho slepa-dja na škodo rasnih mabaoikov, katerim je obljubljal, da Jim preskrbi službo. Dne U. oktete* pr. L aa je predstavil t patronatu sa brezposelne mehanike, kjsr je Is-vedel za njihove naslove. Obtoženec taji vse — ne ve o stvari ničesar. Posebno pa taji točko obtožnice, ki govori *o naail-stvu napram lastni zaročenki, ki. Mlado dekle Ines Salvagni izpove v priprostih besedah: Bila sem strežnica v tukajšnji bolnišnici, ko je bil obtoženec sprejet v četrti oddelek. Zaljubila sta se. Ko je on ozdravel, sem spoznala, da ta človek ninrift volje do dela. Silila sem ga, toda on se je venomer izgovarjal z raznimi opravki, ki ji niso bili po volji. Pravil mi je sicer, da ne more najti dela, toda pobrigal se ni nikdar za to. Kmalu je začel postajati nasilen. Pretepal me je. Nekega večera me je ustavil, ko sem bila v družbi s prijateljico Evgenijo Sabec. Potegnil me je na stran in dejal: «Gre za življenje ali smrt!» Moram omeniti, da sem takrat ffe končala razmerje z njim. Šla sem z njim, vsa prestrašena. Hodila sva do Boršta. Tam me je ustavil, potegnil brivno britev in mi zopet grozil in me prisilil, da sem mu sledila peš do Poreča.^ Bilo je po noči. Ne bi ga naznanila, toda življenje mi je ie postalo neznosno! Obtoženec: Podla ženska!« (Spusti se v jok). Ines: Odpotoval je nato v Pulo. Odnesel mi je površnik. Tam so ga aretirali, ker je baje ukradel kolo znamke «Styria» vredno 300 Kr. Obtoženec tu prizna par dejanj — pravi pa, da je bil »Jo vdan kokaini. Priča Evgenija Sabec potrdi izjave dekleta. Državni pravdnik je v svojih izvajanjih predlagal za obtoženca 9 mesecev ječe. Branil je Novacca odvetnik Ke-zich. Govoril je nad eno uro, pređo čeval uničevalni vpliv kokaine na človeški organizem in prosil za svojega obtoženca oprostilno razsodbo ali vsaj zelo milo kazen. Sodišče je deloma upoštevalo zagovoru ikove zahteve in obsodilo Novacca na 4 mesece in 13 dni ječe. TELESNA VZGOJA SPORT Igziifie Adrije — Nedelja 27. t n. CONCORDIA — PROSVETA Da ni četa v razsulu in razpadanju, kakor se smatra v nekaterih športnih krogih, nam bo pričala nedeljska prijateljska tekma med omenjenima četama. Tekma prične točno ob 15.30 na igrišču Adrije. Concordia postavi ta dan na igrišče prvenstveno formacijo v najpopolnejši sestavi. Kdor hoče videti dve lepi, lahki in disciplinirani četi v plemenitem boju na prostem polju, naj ne manjka. M. D. RocoL Igralci prve Čete se zberejo jutri ob 12. uri v društvenih prostorih, od koder se odide na igrižče «Adrie». Zahtevam 2 rezervi. Druga četa naj bo v svoji popolni o-premi o»b 11. uri na igrišču v Roco-lu, kjer igrajo z II. četo M. D. Spar-te. Družina haeene odide iz društvenih prostorov ob 11. uri in pol k tekmi s S. A. Adria. — Natančneje danes ob 20. uri in pol na sestanku. — Načelnik. M. D. Sparta — M. Dl V nedeljo ob 11. uri nastopita drugi četi omenjenih društev v prijateljski nogometni tekmi na igrišču v Rocolu. S. D. Adria. Jutri, točno ob 12.30 naj bodo pod rojanskimi oboki sledeči igralci: Rupena II, Cesar, tKocjančič),' Srk-sida I, Vrtovec I, Vrbec, Vrtovec II., Saksida II., Rupena I., Morel, Budihna, Tavčar. Naj ne manjka Pcčkaj? Od tam je odhod na TVste-nik! — Vodja. S. D. Adria. Danes članski sestanek pri Sv. Jakobu. Pričetek točno ob 8 in pol! Sostn-'f^ ^-ši pri vsakem vremenu! Tajnik. Itorofiijte In Sirite „EDMOST" 1) Ha AJierleo k veselici r veselim vzporedom: Laži - zdravnik, Carodejna brivnica ter še pe&mi: Bdeči sarafan, kar si, boš ostala, Majolčica in Na trgu. Šaljiva poŠta, prosta zabava. Veselica začne v gostilni g. Komela ob 3 in pol popoldne. i) V ftsmpaa k prireditvi z burko Moč uniforme in raznimi pesmimi. Prireditev se bo vršila v dvorani Cirila «Čuka». Tudi tu začetek ob 3 in pol popoldne S) V Gorici v Marzinijevo dvorano ob 4 popoldne gledat Davek na samce in pa poslušat Vodopivčeve Snubače. Vse da neke mere Pridejo za vsakega človeka v življenju gotove okolščine, ko mora popustiti v eni ali pa drugi zadevi, da mu iz njegove nepopustljivosti ne vzraste nenadomestna izguba. Je pa popustljivost do-pustljiva samo v redkih slučajih, kjer ne povzroči Škode na tem, kar nam je najdražje in najsvetejše.. Pod nikakim pogojem pa ne sme značajen človek, ki da nekaj na svoje poštenje in ime, sodelovati ali pa se udeleževati v akcijah, ki so posredno ali neposredno naperjene proti njemu in proti nam vsem. Ta osnovna pravila človeškega dostojanstva smo hoteli sedaj na tem mestu v veselem pustnem času približati onim našim ljudem v spomin, ker so ^ih v nekaterih večjih krajih naše dežele v pustnem vrvežu nekako pozabili in predpostavili raje malenkostne, po večjem neutemeljene razloge osebne koristi in bojazni. Veljajo ti opomini, hvala Bogu le par prav redkim krajem, žal da tudi nekaterim iz vipavske doline, katerim tega v preteklosti ni bilo treba klicati vspomin. Afislimo. da smo dovolj jami, tako da kasneje ne bo potrebno nepotrebno opravičevanje. Ceoelarji! Kdor se hoče naročiti na «SIo-venskega čebelarja« za leto 1927., naj pošlje za naročnino L 18 in za poštnino L 1.25 ^Slovenski čebelarski zadrugi» v Gorici, Via S. Giovanni 6, I., ki poskrbi potem vse potrebno za dostavljenje lista. Ue Ja umoril Cigoja pri Ouštl-nSh? Naši bravci se gotovo še spominjajo na umor, ki se je razkril dne 7. januarja v vasici Guštini občine Planina. Naj nekoliko osvežimo spomin na ta umor, ki je pretresel vso gorenj o vipavsko dolino. Branjevka in kupčevalka z jajci Tona Fugljeva je stopila v hišo posestnika Antona Cigoja in videla gospodarja zraven ognjišča s preklano črepinjo, odsekanim desnim ušesom in porezanim vratom. O tem razkritju so se takoj obvestili karabinirji, ki so pozneje zaprli njegovega sina, ki je bil osumljen umora. Oče in sin sta bila sprta, iz tega se je sklepalo na sinov zločin, toda ta je zatrjeval vedno svojo nedolžnost. Sedaj prihaja luč v to temno zadevo. — Preiskovalni sodnik je med drugim zaslišal tudi gostilni čarko Kobal, ki mu je povedala, da Je par dni pred umorom prišel v gostilno mož, revno oblečen, prosjačit. Ta mož se je jezil, da ga je Cigoj zapodil, ko ga je vprašal ubogajme in je nato začel gostii-ničarko izpraševat o navadah in posebnostih Cigoja in njegove hiše. Ko se je gostilni Čarki pokazala fotografija obeh morilcev posestnika Reharja iz Braniče je ta v starejšem morilcu, Furlanu, spoznala radovednega berača, ki se je toliko zanimal za pokojnega Cigoja par dni pred njegovo smrtjo. Pri isti trditvi je ostala Kobal-ka tudi, ko je gledala Furlana iz oči v oči. Morilec Furlan ne bo mogel več tajiti tega zločina, pa kaj to njemu, zločin več ali manj! Sin, ki se je bil osumil, da je umoril svojega očeta, se izpusti; ljudstvo ga ni bilo obdolžilo takega zločina in ga je smatralo že od prvega začetka za nedolžnega. RENČE Prehitra pošta Ni dobro, da se človek preseneti z žalostno ali pa veselo novico. Znalo bi škodovati živcem. Tega mnenja morajo biti na pošti v naši vasi, ker naš sedanji pismonoša potrebuje v premnogih slučajih po sedem dni, predno vroči pismo. Nezadovoljstvo je radi tega splošno, posebno ker je naša vas vsa vdana -izseljevanju in dnevno romajo družinam doma pisma njihovih ljudi iz tujine. Opozarjali smo že na to nerodnost; ker se na naši pošti niso zganili, prosimo radi tega poštno direkcijo, da ona napravi red v tem oziru. OSEK. Občinska poti. Naše županstvo ima veliko ob-sežje občinskih poti. Samo davčna občina Vitovlje jih ima nad štiri km, davčna občina Osek pa polovico toliko. Dne 13. t. m. je povabil g. poteštat SavelIi vse hišne gospodarje na razgovor, kaj in kako bodi v bodoče z občinskimi potmi, kako se bodo popravljale in oskrbovale. Sklenilo se je in ta sklep je menda v splošno korist, naj vsak sam popravi svoj delež. Le nekateri gorenji Vitovci in gozdarji so se tomu nekoliko upirali in zahtevali, naj jim pomagajo spodnji Vitovci frakcije Brce, ki pa nimajo niti enega metra občinske poti, marveč imajo le svojo poljsko pot, ki jo pa vedno sami popravljajo. Nekam čudne zahteve, naj bi jim spodnji soobčinarji g plačilom popravljali poti, ki jih nikdar ne. rabijo. Ako bi se popravljale občinske poti s plačilom, bi bilo to neznosno in ogromno breme, zato naj vsak svoj delež poti sam popravi brez plačila in brez večjih zamud časa, kadarkoli se mu zlju-bi ne glede na vreme. Na omenjenem sestanku se je končno izvolil odbor, ki naj skrbi za to in zato tudi upamo in želimo, da bo g. po-teštat upošteval želje pretežne večine občinarjev v dobrobit naše občine. OSEK - VITOVLJE. Potrata in drugo. Ni treba, da bi na dolgo in široko pisali, kako se ljudstvo po nepotrebnem vdaja nesrečni potrati. Naj navedem na tem mestu najbolj vsakdanje napake našega ljudstva, ki sta tobak in pijančevanje. V našem županstvu se šteje približno tri sto petdeset moških, starih nad šestnajst let. Med temi so nekateri, ki sploh ne kadijo. Vse te pa nadomešča naraščaj od dvanajstega leta dalje. Kako se uči mladina s kajenjem potrate in kako zapravlja denar in — kar je glavno — svoje zdravje! Saj je splošno znano, kako škodljivo vpliva prezgodnje kajenje na še ne razvito telo. Računam, da se pokadi v našem županstvu vsak teden za tisoč lir tobaka. Nekoliko manjše zlo je alkoholizem. Tudi v tem oziru premnogi le preveč zapravljajo in si izpod-kopujejo zdravje. Brez potrebe se zapravi v našem županstvu na teden do osem sto lir za pijačo. Skupaj s tobakom se zapravi skoraj sto tisoč lir na leto. Nisem tako strog, da bi priporočal popolno vzdržnost in zahteval, naj bi se odpovedali popolnoma tobaku in pijači, priporočal bi le nekoliko večjo varčnost pri kaji in pijači, starišem bi pa polagal na srce, naj ne puste, da se njihovi otroci, še nerazviti, vdajajo tobaku in pijači in zapravljajo s tem svoje zdravje in svojo bodočnost. Le kdor je zdrav na duši in telesu, zamore dandanes kljubovati vsem nepri-likam. Koliko bi se koristilo našim domovom, če bi se stroški za tobak in pijačo zmanjšali za polovico, kajti s tem bi se prihranili tudi drugi stroški za zdravnika in lekarno. Varčnost jc lepa čednost. RAZNE ZANIMIVOSTI — Mraz in sneg v New-Yorku. Te dneve so divjali po vzhodnih državah Severne Amerike hudi snežni viharji. Veter je dosegel na nekaterih krajih hitrost osemdesetih kilometrov v eni uri. V New Yorku je snežilo zaporedoma 18 ur. Tri osebe so zmrznile na ulici. Promet je bil popolnoma oviran. Mestna uprava je mobilizirala v dveh urah osemnajst tisoč kiria-čev, da se je mogel razviti vsaj najnujnejši promet. Neprijeten gost. V Chateau Maillant (Francija) je ušla po predstavi v cirkusu le-vinja in se priplazila v neko trgovino s kolonijalnim blagom. Od tu je šla po stopnicaži v prvo nadstropje in legla v posteljo, v kateri je že spal moški, ki pa ni čutil do-šlega gosta, ker je bil pijan in je tudi v pijanosti pozabil zapreti vrata. Kmalu potem je iztaknil krotilec svojo varovanko in jo odpeljal zopet v kletko, medtem ko je pijanec, vzbudrrii se, vpil na vse pretege, da g«, ne puste spatL Celo krotilec se ga je bal in jo je naglo odkuril iz njegov« bližine « levinjo vred. Borna poročila Amsterdam 913-923, Belgija 815-325, Francija 89.50-90.25, London 111-111.25, New York 22.85-2300,' Španija 379-389, Švica 436-446, Atene 24.25-30.25, Berlin 540-550, Bu-karešt 13.25-14.25, Praga 67.75-6^50, Ogrsko 398-406, Dunaj 320-330, Zagreb 40—40.75. Uradna cena zlata (24. II.).443.79. Vojnoodškodninske obveznice BERLITHCHD0L vodi v vseh jezikih. Via Fabio 23, pouk in nmm , popravlja, prodaja in kupuje z bro po poštenih ccnr.b. Govori se sle venski. 231 ZEMLJIŠČE ob cesti, pri postaji v Štanjelu, pare. št. 914/3, 914 4, pripravno za stavbišče, se proda. Pojasnila se dobijo v restavraciji Stare v Štanjelu. 268 HIŠA v Studenom, ob cesti, popolnoma nova, se proda po nizki ceni Milharčič Alojzij, Studeno 12, Postojna. 270 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici P on te Fabra. 267 SAMO potom energičnega zdravljenja z GJvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, ui.ivkrvnost. cbiicmnfloiL Izdelek le-karne Castcllanovicii, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. 229 KVAS najboljše vrste Soc. Ligure Loui-barda po L 5.30 kg. pri F. Raubarju v Ajdovščini. 256 PRODAJALKA, spretna moć za manufakturo, in učenec se sprejmeta takoj v trgovino špecerijsko in manufakturno pri Fr. Repiču v Ajdovščini. 260 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, via Madonna del Mare 19/11. 269 KRONE Mm\i platio. Mm&i zlate koeiatip ""ZLATO pijčuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVH - urarna . Trst, Via Mazzini -46 ' | Tvrfika H. PETRIČ v Postojci priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih Šivalnih strojev «Sin-ger»- Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenin brezplačno. 193 Pr««no prodate KROME, GOLDINARJE ZLATO In SKE&KO obtičite zlatarno llj st mm VI« Kauidl it. 43 kjer dobite uajvilje cene. - (vapajem llfrike 'nebtae zastavllalaice. ImM posojilnica in registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra un in vloge za čekovni promet, ter j.ii obrestuje po 4° /O večje In staine vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave ia osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnostne celice M Uradne ure za stranke od 8..J0 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt ^tev. telef. 25-67. i 79 najstarejši slov. mm zavod PODLISTE (62) y. L KRI2ANOVSKA: EMEZA ■— ROMAN Junij je šel h kraju. Samuel je sedel na terasi nad vrtom. Bil je krasen večer. Mladi baron je napol ležal v slamnatem naslanjaču in razmišlje-no gledal na vodomet, v katerem so se lesketali •olnčni žarki kakor ne števil ni briljanti. Toda v tem trenotku ni priroda vplivala na razburkano baoikirjevo dušo. Njegove izrazite poteze so izražale silno razburjenost in skoraj mrzličen nemir. Minila sta ie dva dneva, odkar je Ruta rodila sina, toda o Valeriji nobene vesti. Strah, da bi se ji rodila hčerka in bi se tako podrl ves njeg-ov načrt, mu ni dal miru. V tem hipu je vstopil Etien in preružil njegove misli. — Kaj je? — Ravnokar sem zvedel, gospod baron, — je s skrivnostno vnemo rekel sobar, — da- je knegi-nja rodila sina. Marta mi ni mogla o tem prej sporočiti, ker je njena gospa bolna in je vsa hiša vznemirjena. Samuel je skočil na noge; njegovo bledo obličje je zažarelo, oči so se mu zabliskale v divji radošti. — Pojdiva, Etien. moram ti nekaj povedali. Ko sta vstopila v sobo, jo je baron zaprl in vprašal slugo: — Ali hočeS postati bogat, neodvisen in m takoj poročiti s svojo nevesto? Skratka, hočeš prejeti od mene premoženje za uslugo, ki mi jo moreta z Marto izkazati? — O, seveda, gospod baron? Jas ht Marta napraviva vse, kar ukafcete, saj veva, kako darežljiv gospod ste... Vse, razen umora* kajpak, — je pristavil tiše in obotavljajoč se. — Tepec! Kako si moreš misliti, da bom zahteval od tebe umor? Vsa stvar gre samo za zameno: jaz hočem dobiti otroka gospe knegdnje, a mojega sina je treba položiti v zibelko malega kneza. Lakajevo obličje je izražalo glupo začudenje. — Ne raizumem, zakaj se hočete otresti svojega sina! — je zašepetal. — To ni tvoja stvar; tebi je dovolj, da veš, da hočem zamenjati otroka in da pregovoriš Marto, naj mi izkaže to uslugo. Oba bogato nagradim. — Odpustite mi, baron, moj neumni velik, — je rekel Etien, ki je zadobil zopet svojo hladnokrvnost; upam. da bo Marta toliko pametna, da ne bo žrtvovala svoje sreče. Takoj grem k njej, da se pomenim z njo o stvari. — Pojdi in vrni se takoj: izmenjarva se mora izvršiti že danes. Ko je bankir ostal sam, je začel nestrpno hoditi gori in doli po sobi. Vsaka minuta Čakanja se mu je zdela cela večnost. Prešla je že ura in .pol, ko se je končno Etien vnovič pojavil; na obličju se mu je bralo razburjenje, a prekanjene oči so se mu zadovoljno bleščale. — Stvar je urejena, baron, toda ni šlo brez truda, — je rekel in si otiral čelo. — Spočetka me ta glupa Marta ni hotela niti slišati, toda polagoma sem jo pregovoril in zdaj je na vso pripravljena. Zdaj je baš ugodon trenotek: knez in grof, ki sta vso noč in ves dan prečula poleg bolnice, sta zelo trudna in odšla sta, da easpita za nekaj ur. Otrok z dojiljo je v sosedni sobi; ta ženska nam ne bo v zapreko; toda Marta ne zna, kako bi odstranila babico, ki neutrudito neguje kneginjo in hodi večkrat v otrokovo sobo. Samuel ga je molče poslušal, nato je šel k stenski omarici, jo odprl in vzel iz nje stekle-ničico z neko brezbarvno tekočino. — Daj to stekleničico Marti; naj vlije pet ali šest kapelj te tekočine babici in dojilji v čaj in takoj bosta zaspali za tri ure. T; tko j pojdi; počakaj tam, in ko bo to narejeno, pridi mi takoj povedati. Seveda, se prepelješ z vozom, toda uredi stvar tako, da ne bo kočijaž sumil, kam se pelješ. — Sem že tako napravil. Bodite mirni, gospod baron, glede moje previdnosti.