Slev. 280.
Posamezna številka stane 1 Din.
v UiM v sredo is a Mra 1921
Leio CL
... Naročnina *» ' a za državo SHS:
do preklica«
•) po poŠti meseino Oia M b, dostavljen j na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo:
mesečno .,.,... Din 23
s~ Sobotna Izdaja: š~
v Jugoslaviji ..... Oin 20 v inozemstva ..... .. 40
s Cene lnseratom:aa
Enoatolpna petltaa rrsta mali oglasi po Din. 1*80 la Din. 2—, veliki oglasi nad 45 mm tlita« po Din. 2 SO, poalaaa INL po Din. 4 —.
Pri vočjem naročilo popvct
Izhaja nak dan t znam 11 ponedeljka ln dneva po pra«-nika ob 5, nri ijatril,
MT Uredništvo i« v Kopitarjevi olioi Itev. 8/Ul. Ko .opisi se ae vračajo; netrsnklrana ptsmr rs ao sprejemajo. Uri in. teui. štv. SO, apravn. štv. 328.		Političen iist za slovenski naroi	I.	Oprava ja v Sopltarten al. 8. — Ba6an poštne bran. ljubljanske It. SS0 za naročnino In it. 349 sa oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praske ln dana). 24.797.
Trgovina na ražun izslrarianeoa I
(Od našega dopisnika.)
Belgrad, 8. decembra 1923.
Kdor pozna ministra g. dr. Peleša, mu pač ne bo mogel odrekati velikega takta in obzirnost celo napram svojim političnim nasprotnikom, kaj šele napram svojim prehod-nikom v resoru, ki ga zavzema. To skrajno izogibanje vseh momentov, ki bi kakorkoli mogli preiti v osebne napade, je za g. dr. Peleša prešlo naravnost v pregovor in ravno radi tega so njegove izjave o akciji prehrane pasivnih krajev v L 1921-22 to 1. 1922-23 vzbudile pravo senzacijo v vseh tukajšnjih političnih krogih. Namenoma povdarjam »politične krogec, kajti nekateri demokratski listi — kakor n. pr. »Pravda« — so prinesli izjave g. min. dr. Peleša brez vsakih komentarjev. Pri tem se seveda računali na nevednost široke publike, češ, g. dr. Peleš itak ni imenoval nobenega Imena. Malo pa jih bo, ki bi polagali važnost na letnic«, še manj, ki bi se spomnili, da je takrat ministroval g. dr. 2 e r j a v in tako bo velika večina razumela stvar kot nekako novo al ro poznejših vlad.
V	političnih krngih seveda take prevare ttiso mogoče. Dolžnost vseh teh krogov je, da n tej zadevi objektivno informirajo tudi najširšo javnost, da se bo mogla v bodoče še pravočasno iznebiti lažnjivih prerokov La prijateljev samo na jeziku, v resnici pa ...
ozirom na ta dejstva in pa na mnogo-tjevilnfe, deloma razumljivo, deloma nerazunv ijivo gorostasne komentarje, je dopisnik »Slo cenca« smatral potrebnim, da dne 6. t. m. ponovno obišče g. min. dr. Peleša in ga v svrho razbistritve nekaterih nejasnosti prosi za pojasnila. Kakor vedno ljubezniv, se je min. g. dr. Peleš tudi to pot odzval Ln odgovoril na večino stavljenih vprašanj, v kolikor mu pač dopušča njegovo odgovorno mesto in pa še nedokončana preiskava o celokupni akciji.
V	naslednjem podajamo glavna vprašanja Vašega dopisnika ln odgovore g. min. dr. Peleša:
1.	Vprašanje:
>V Vašem ekspozeju o prehrani pasivnih krajev v L 1921-22 in 1922-23 ste Vi, g. minister, obrazložili tudi neverjeten slučaj z menico okrožnega potrošačkega saveza v Mostam, koje iznos je namreč ministrstvo za so-calno politiko (takrat je bil minister dr. Žerjav, op. ur.) nakazalo Hrvatsko-slavonskem gospodarskem društvu. Ali je bilo več takih slučajev ,gospod minister?« Odgovor:
»Razen slučaja z okrožnim potrošačkim Mvezom v Mostaru, na katerega ime glasečo se menico za 6 miljonov dinarjev je pri Narodni banki dvignilo ministrstvo za socialno politiko, to valuto pa nakazalo hrv. si. gospodarskem društvu, mi ni znan drug slučaj in mislim, da takih slučajev ni bilo več- Moram Se pripomniti, da me je po mojem ekspozeju obiskal generalni direktor hrv.-si. gospodarskega društva g. dr. Poljak, ki trdi, da je za lo vsoto gospodarsko društvo nabavilo okrož oemu potrošačkemU savezu v Mostaru koruzo, sli la »Savez« to najodločneje zanika, zatrjujoč, da je prejel samo 7 milijonov dinarjev, da pa za valuto od teh 6 milijonov dinarjev ni prejel niti zrna.«
2.	Vprašanje:
»Kako bi Vi, gospod minister, okvalificirali ta slučaj, oziroma te slučaje kot pravnik?« Odgovor:
Vi ste iz mojega ekspozeja videli, da sem *e omejil samo na razlago dejstev in da se nisem spuščal v oceno samega dela. Na stavljeno vprašanje pa ne morem odgovoriti, dokler se ne ugotovi, da li je resnična trditev gospodarskega društva, da je za teh 6 milijonov dinarjev nabavilo okrožnemu potrošačkemu savezu koruzo, kajti v tem slučaju, posebno v kolikor se je to izvršilo na odredbo ministrstva za socialno politiko, ne bi se moglo govoriti o kaki nekorektnosti.«
Na daljno vprašanje: r>Alt ste, g. minister, v tej zadevi podvzeli kake korake, da se eventualni povzročitelji pokličejo na odgovornost, da bi se obvaroval ugled najvišje državne oblasti in da bi se v bodoče onemogočila t ka poslovanja?« se ie g. minister vzdržal odgovora.
S. Vprašanje:
>Kako si razlagate, g. minister, postopanje ministrstva za socialno politiko glede dodeljevanja kreditov posameznim poverjenikom? Smatrate-li, da je bilo potrebno, da se največji del teh kreditov stavi na razpolaganje hrv. si. gospodarskem društvu?«
Odgovor:
>Dodelitev kresov posameznim poverjenikom se je brezpogojna izvršila z ozirom na teritorij, v katerem se je morala izvišiti prehrana kakor tudi z ozirom na potrebe tega teritorija. Hrv. si. gosopdarsko društvo bi moralo izvršiti prehrano v Hrvatski, Slavoniji in Srbiji, ali je dobavljalo hrano tudi za Dalmacijo in Bosno. Hrv. sL gospodarsko društvo trdi poleg '?ga v svojem poročilu, da je iz dobljenih kreditov dobavljalo za Srbijo tndi razne gospodarske stroje.
4.	Vprašanje-
»Ali je po Vašem mišljenju, g. minister, bilo potrebno, da so bili posameznim poverjenikom krediti nakazani preko raznih bank in ne direktno preko Narodne banke odnosno preko njenih podružnic?«
Odgovor:
»Če banke, preko katerih so bili krediti nakazani posameznim poverjenikom, niso zato računale posebnih provizij, ki bi glasom pogodbe morale pasti na račun države, če so marveč te banke imele za dotične poverjenike odprte račune, potem seveda v takem nakazovanju ni ničesar neprikladnega, temveč odgovarja to uzusu.«
5.	Vprašanje:
»Preko katerih bank so se odobreni kre diti nakazovali posameznim poverjenikom?«;
Odgovor:
"Hrv- si. gospod, društvu so se krediti nakazovali večinoma preko »Slavenske banke« in .-»Balkanske banke«, ostali po v. pa so poleg odprtega računa pri Narodni banki dobivali višek v blagu in samo I tuba " nič in tovariši so prejeli 5 milijonov dinarjev od ministrstva za javna dela.«
nem
6.	Vprašanje:
»Ali je iz spisov v računovodstvu ministrstva za socialno politiko mogoč« razvidno, koliko znaša provizija teh bank?«
Odgovor:
*Iz spisov pri ministrstvu za socialno politiko ni mogoče ugotoviti, koliko je iznašala provizija th bank, posebej ne kolika je provizija za garancije pri Narodni banki, ki pada v breme države. To se bo pri obračunu naknadno ugotovilo.«
7.	Vprašanje:
>V koliko bo tak način prehrane pasivnih krajev imel upliva na eventualne bodoče akcije kr. vlade za prehrano siromašnega prebivalstva?' Če se bo taka akcija vršila, ali se bo mogoče vršila na isti podlagi in istih principih, kakor 1. 1921-22 in L 1922-23? (Ko je je bil dr. Žerjav minister, op. ur.)
Odgovor:
»Izkušnja, ki se je bila iztekla ob prehrani pasivnih krajev v 1. 1921-22 in 1. 192'2 in 1923, brez dvoma škodljivo deluje na odločitev vlade, da se prične s prehrano pasivnih krajev v letošnji perijodi. Vendar mislim, da bo vlada tudi tokrat začela z akcijo prehrane pasivnih krajev in pomoči siromašnemu prebivalstvu, ali je istotako brez dvoma izključeno, da bi se tega lotila na dosedanji podlagi. Posebej vlada v nobenem slučaju ne bo prevzela na sebe skrbi o nabavi hrane, še menj pa bo vzela nase kakršenkoli riziko za. even tualne zgube napram posredovalcu za prehrano. Bodoča prehranjevalna akcija se mora po mojem mišljenju postaviti na popolnoma trgovsko podlago, pri tem pa si mora ministrstvo za socialno politiko pridržati možnost kontrole in navodil, v katere kraje se naj hrana odpošlje in prodajalci omejiti pri odrejanju cene. Poleg tega bi morala država potom prometnega ministrstva omogočiti prevoz blaga in to eventualno po znižanih cenah, kar bi na eni strani pripomoglo, da se hrana v določene kraje pravočasno pripelje, na drugi strani pa bi znižalo cene.«
8.	Vprašanje:
>Kateri so po Vašem mišljenju, gospod minister, glavni razlogi, da se taka akejia nc more vršiti na dosedanji način?«
Odgovor:
v svojem prvem ekspozeju «oni dejal, da se na tak način, kakor se jc to delalo dosedaj, nikakor ne sme nadaljevati in to iz razloga, ker ie ministrstvo za socialuo poli-
tiko kompliciralo prehrano, pridržujoč sebi vso ingerenco pri nakupu hrane, in ker ni garantiralo svojim poverjenikom samo povračila zgube, marveč celo dobiček.«
9. Vp-ašanje:
»Ali so Vam, gospod minister, znana pojasnila bivšega pomočnika ministra za socialno politiko g. Janka Jovana k Vašemu ekspozeju, v katerih med ostalim pravi, da slonijo Vaše izjave, da bi vlada sama delala kupčije, na napačni informaciji.«
Odgovor:
»V svojem ekspozeju sem dobesedno citiral točko pogodbe, ki se glasi: »K ceni, za katero bo min. za socialno politiko stavilo blago na razpolago, ima poverjenik pravico priraounati si vse efelrtivne stroške itd. (Glej: r-Slovenec« z dne 5. t. m.: Minister dr. Peleš o poslovanju dr. Žerjava — druga kolona, točka b). Na podlagi tega je jasno, da je bilo ministrstvo za socialno politiko dolžno po pogodbi hrano nabavljati in jo dobavljati poverjenikom in je lo glasom porodila knjigovod stva v glavneiii tudi izvrševalo. Če pa to ni slučaj, potem obstoja tukaj kršitev pejodbe.«
To bi bil v glavnem dobesedno po-
dan razgovor dopisnika »Slovenca«, z g. njln.
dr. Pelešem, ki je bil ljubezniv in je konečno izjavil še sledeče:
»V svojem ekspozeja se nisem bavil t osebami, ki so v imenu ministrstva za socialno politiko vodile akcijo' prehrane. To je za mene postranska stvar. Glavni moj namen je bil, da obvestim našo javnost, da ministrstvo za socialno politiko ne razpolaga z onimi 45 milijoni dinarji, ki naj bi jih po »Zakonu o osiguranju useva i plodova« uporabilo za nabavo semen in za pomoč od toče prizadetim v tem letu in katera vsota bi morala biti n* razpolago 1. novembra odnosno 1. decembra tega leta.
Od te vsote je preko lo milijonov dinar* jev definitivno izgubljeno na zgubi z razliko pri cenah in drugih zgubah, 30 milijonov dinarjev pa je položenih v neplačanih obveznicah raznih občin in aprovizacijskih ustanov in katere obveznice so zapadle 1. novembra t. i ali niso izplačane.«
Tako g. minister. Zlasti zadnji stavek je treba dobro prebrati, da se spozna gospodarstvo gospoda Žerjava. Sicer pa bomo o tej stvari še govorili.
režima na škodo naših žepov in na-
Belgrad, 11. dee. (dec.) Danes dopol-1 dne je imel ministrski svet sejo, na kateri se je govorilo o sporazumu z džemijetom. Vlada je sklenila, da sprejme vse zahteve džemijeta, ki je o tej stvari izdal komunike,' v katerem pravi, da bo džemijet še nadalje podpiral radikalno vlado, ker je leta sprejela vse njegove zahteve. Tako so Turki podaljšali življenje radikalni vladi za ceno 30 milijonov dinarjev. To je vsota, ki je vstavljena v budžet, koliko bodo pa dobili še iz raznih fondov, se še ne ve. Na vsak način bodo tudi tu precej mastne vsote. S tem so bili Turki odpravljeni. Danes so pa prišli na vrsto Nemci. Pogajanja s temi je treba še bolj pozorno zasledovati, kajti gospodje iz nemškega kluba stavljajo zahteve, ki so take, da jih mora vsakdo najostreje obsodiM. Pogajanja z Nemci je vodil minister za prosveto Trifunovič, kar je jasen dokaz, cla gre Nemcem predvsem za koncesije v šolskem vprašanju. Te zahteve drže še v strogi tajnosti, kar je zopet dokaz, da niso ravno skromne. Kolikor se je zvedelo, zahtevajo posebno za Štajersko večje število šol, med njimi eno gimnazijo in meščansko šolo. Sploh obračajo Nemci svojo največjo pozornost na Štajersko in je zato ena njihovih glavnih zahtev ta, da se čimprej izpelje parcelacija Slovenije, da bi tako prišli v mariborski oblasti do še večje veljave. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljive strani, šo glede tega vprašanja do-
bili Nemci zagotovilo, da bo vlada parcelacijo Slovenije pospešila. Za ta slučaj Nemci delajo s polno paro, da si svoj položaj v mariborski oblasti utrdijo. V to svrho se med koncesijami, ki jih zahtevajo Nemci* nahajajo sledeče zahteve: 1. Povrnite*-^Deutsches Heim«-a v Celju. 2. Dvignjenje sekVestra >Heimatstattenbank« v Mariboru, znanega nemškega zavoda za potujce-vanje. 3. Dovolitev koncesijo za tiskarno v Mariboru. Tiskarna, za katero je že vsei pripravljeno, se bo imenovala >Helios d. d.< 4. Garancije za mirno delovanje vseh nemških kulturnih in gospodarskih društev, ki že obstoje in se bodo še ustanovila. 5. Povrnitev premoženja vseh razpuščenih društev.
Kakor se je danes vašemu dopisniku v vladnih krogih zatrjevalo, je koncesija za tiskarno v Mariboru gotova stvar in bo pričela že v kratkem poslovati. >Cillier Zei-tung« bo prenehala izhajati, pač pa bodo Nemci v Maribora izdajali nov dnevnik. Eventuelno prevzamejo >Marburger Zei-tung« in se v tem pogledu že vrše pogajanja z mariborskimi demokrati glede prodaje tega lista. Kar se tiče teh zahtev, so dobili Nemci zagotovilo, da pridejo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta v razpravo.
S takimi metodami in na račun narodnih in gospodarskih interesov si Pašičev režim podaljšuje življenje.
Pomoč oškodovaneem po povodnji.
PREDLOG POSLANCA SUŠNIKA V ODBORU SOGLASNO SPREJET.
Belgrad, 11. dec. (Izv.) Danes dopoldne ob 9. se je sestal odbor za proučava-nje zakonskega predloga za podporo poškodovanim po povodnji, katerega je bil stavil poslanec Sušnik. Na sejo je prišel v imenu vlade poljedelski minister Krsta Miletič. Takoj ob začetku je minister zahteval, da se debata o tem zakonskem predlogu odloži, češ da komisije, ki cenijo škodo, še niso mogle svojega dela dovršiti. Proti tej zahtevi je vstal poslanec Sušnik in v glavnih potezah očrtal katastrofo v Sloveniji in na Hrvatskem. Ugotovil je, da že doslej uradno precenjena škoda znaša 18 milijonov Diu, da torej vsota, zahtevana po zakonskem predlogu (20 milijonov), ni previsoka, da je pomoč nujna, da je ves narod težko čaka, iu jc poudaril, da je vsota eoega milijona Din, kolikor .je vlada dala, sramotno nizka. Zato predlaga, da se brez veliko debate preide na glasovanje v načelu in da so zakon sprejme. Od Jugoslovanskega kluba sta govorila šo poslanec Gostinčar in Kranjc, ki sta zahtevala isto. Po daljši debati je končno minister izjavil v imenu vlado, da vlada v načelu ta predlog sprejema, nakar ie bil pri glasovanju v načelu zakonski predlog poslanca Sušnika zakonski predlog soglasno surejet, Nato je poslanec Sušnik zahteval,
da vlada kot pivo nujno pomoč takoj naka» že še par milijonov dinarjev. Minister Miletič je izjavil, da bo to zahtevo sporočil ministrskemu svetu. Izvoljena je bila posebna parlamentarna komisija, obstoječa iz 5 članov tega odbora (med njimi je za Jugoslovanski klub poslanec Sušnik), ki si bo 7. ministrom za poljedelstvo ogledala ponesrečene kraje. Končno je se poslanec B e -d j a n i č naglasil, da je tudi v ptujsko-or-moškem okraju Drava napravila veliko škode in je zahteval, da se tudi ta škoda ceni in da si komisija ogleda tudi te kraje. Minister je tudi ta predlog vzel na znanje. Med debato je minister Miletič precej ostro nastopil proti bivšemu kmetijskemu ministra P u c 1 j u, ki se kot minister ni niti najmanj brigal, da bi se reke regulirale, » čimer bi se bil velik del takih nesreč preprečil.
Kralj za oškodovance po poplavi.
Zagreb, 11. dec. (Izv.) Pokrajinski namestnik dr. Cimič je preiel 100.000 dinarjev kot prvi dar kralja Aleksandra za podporo oškodovancem vsled poplave.
Dvanajstine.
ZA POŠKODOVANCI? PO POPLAVL — URADNIKI DOBE DECEMBRA 300 MILIJONOV DINARJEV ZVIŠANIH DOKLAD.
Belgrad, ti. de«. (Izv.) Danes je finančni minister predložil parlamentu dvanajstine ta januar, februar in marec, ki vsebujejo vse določbe prejšnjih dvanajstin ter nekaj novih stvari. Značilno je, da se § 12 Iz dvanajstin za september, ki je določil 60 milijonov Din za ceste v Srbiji, podaljša. Razen tega pa se v isto svrho daje še 30 milijonov Din, torej v celem 90 milijonov dinarjev za Srbijo, Ka Slovenijo pa nit. Za zgradbe železnic se določi iz suficitov dohodkov železniškega ministrstva 310 milijonov Din, med temi za železnico Ljutomer—Ormož 25 milijonov 300 tisoč Din. Železniški minister se pooblašča, da more iz-
plačati za Južno železnico vse po pogodbi določene kredite. Za v maju in juniju dolžne invalidske podpore se odreja 26 in pol milijona Din. Za pomoč po poplavi poškodovanim krajem na Hrvatskem, v Slavoniji in Sloveniji se dovoljuje v celoti znesek 6 milijonov 20 tisoč Din. Za povišane doklade uradnikom se odobrava začasno zplačilo do konca tega leta, dokler se ne izvrši razvrstitev, 200 milijonov dinarjev. — Dvanajstine znašajo v splošnem 2 milijardi 33 milijonov 649.357 Dni 60 par. Dohodkov in enako izdatkov. — Predlog je nujen in bo o njem že te dni pričel finančni odbor razpravljati.
Ekspoze ministra dr. MinčSča.
KRITIKA ZUNANJE POLITIKE PO NAŠIH POSLANCIH.
Belgrad, 11. decembra. (Izv.) V današnji seji finančnega odbora je bil najprej »prejet proračun tninistrstva za izenačenje zakonov. — Nato je prišel na vrsto proračun zunanjega ministrstva. Poslanec Pušenjak je kritiziral politiko zunanjega ministra glede propagande v inozemstvu. Zahteval je osnovanje poljedelskih in trgovskih strokovnjiiških atašejev pri po~ »laništvih v inozemstvu. Opisal je postopanje vlade napram Italiji in Avstriji glede hrvatskih in slovenskih zadrug in zahteval, da se dispozicijski fond zmanjša.
Posl. dr. Kulovec je izjavil, da se niso uresničile Ninčičeve obljube, ki jih je dal v zbornici o priliki debate o vladni deklaraciji. Na Koroškem in Primorskem je ostalo vse pri starem. Na Koroškem Slo-venei tudi še dosedaj nimajo svojih šol, medtem ko pri nas vlada baranta z Nemci Sn jim daje koncesije. Govornik izjavlja, da kot pravičen človek ne more biti proti temu, da druge narodnosti pri nas ne bi imele svojih šol, obsoditi pa mora najodločneje ministrovo brezbrižnost za naše brate na Koroškem in Primorskem. (Radikal Subotič: »Kar so koroški Slovenci hoteli, to imajo!« — Proti tej nesramnosti protestirajo vsi poslanci in nastane velik nemir in prerekanje.) Govornik obtožuje vlado, da ni ničesar storila, da bi učitelji b duhovniki dobili državljanstvo. Končno icahteva, da se vpostavijo odnošaji s sovjetsko Rusijo. — Govorilo je še več poslancev, nakar je podal daljši ekspoze minister dr. Ninčič:
Glede Albanije je izjavil, da ostane neodvisna država, da pa se nahaja sedaj v politični krizi. — Glede Grške je rekeL da nimamo pravice vmešavati se v njene notranje zadeve, da pa je naša želja, da se ondotne nenaravne razmere stabilizirajo, u- Glede Turčije nimamo nobenih obvez, ker nismo podpisali nobene pogodbe, tičo-če se Turčije. — Kar se tiče Bolgarije, smo za časa Stambolijskega delali na to, da ustanovimo med njo in nami normalne razmere, sedanjo viado gledamo objektivno in hladno. Naše javno mnenje je glede Vsega, kar se tiče Bolgarije, zelo občutljivo, kar moramo upoštevati, posebno ker še Vedno prekoračujejo naše točke ob meji nstaške čete I — Glede Mažarske opozarja minister ua svoja prejšnja ostra izvajanja. V Ženevi se je sestal z grofom Bethlenom in se z njim posvetoval glede vzpostavitve normalnih razmer. — Glede Velike antante izjavlja, da mora biti njena politika tudi haša poiitika. Glede reparacijskega vprašanja pravi, da obstoja med Francijo in Anglijo nesoglasnost Mi delamo za sporazum, sicer pa stojimo na francoskem stališču. Vprašanje Habsburžanov in Hohon-zollernov nam ni indiferentno. — Bivanje kraljice Sofije v Belgradu je bilo privatnega značaja. — Glede Koroške izjavlja minister, da bo podvzel vse korake glede enakopravnosti Slovencev, glede Italije in Rusije, pa ni hotel podati nobene izjave. Reško vprašanje bo urejeno, kadar bomo mi nanj pristali(l) — Nato je bil proračun ministrstva za zunanje zadeve sprejet z 18 glasovi proti 13. (Gospod Ninčič ni povedal cisto ni r. novega in količkaj pomembnega).
Seja narodne skupščine.
Belgrad, 11. dec. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je pred prehodom, na dnevni red predsednik Jovanovič pojasnjeval znani incident, ki se je dogodil kon-tem zadnje seje. Zemljoradniki so proti takemu postopanju v parlamentu vložili protest, ki ga je pa večina odklonila in glasovala za zaupnico predsedniku narodne skupščine. — Nato so posamezni ministri odgovarjali na razna vprašanja. Minister Vujičič je odgovoril na vprašanje posl. hanovnika in tovarišev glede prevelike obremenitve županov v Sloveniji. Slovenski poslanci bo zahtevali, da se župa-hom povrnejo stroški in trud za dola, ki Bpadaio v področje državnih uradov. Mini-
tafor io nHirnvnril dn no mnrp uc»/vi!H )a!
—— 4- —•----j — — ' «r « —— <
zahtevi, ker »nema para«. V Srbiji se plačujejo občinski tajniki od države, ker ni pismenih liudi. Ministru ie odgovarjal v
imenu interpelantov posL Žebot, ki je
naglašal, da morajo slovenski župani in občinski tajniki vršiti brezplačno hlapčevska dela za državo. Izjavil je, da se ne zadov> ljuje z ministrovim' odgovorom. — Nato je minister za soc. politiko dr. Peleš odgovoril ua interpelacijo glede prehrane in je ponovil vse tisto, kar je izjavil časnikarjem.
Jugoslavija udinjena francoskemu imperializmu.
Zagreb, 11. dec. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z zelo uglednim politikom, ki je dobro informiran o razmerah v Belgradu in na dvoru in ki mu je dal sledeče informacije: Kralj Aleksander je odpotoval nenadoma v Pariz na poziv francoske vlade. Gre v prvi vrsti za sklepanje vojne konvencije, za razširjenje male antante (vstopila naj bi tudi Grška) in za politični položaj Francije, ki vsled nove špansko-italijanske politike na eni ter angleške politike na drugi strani zahteva, da se nasprotne stranke ojačijo. Poleg tega stopa v ospredje tudi vp t nje proglasitve Grška za republiko. Temu se najodločneje protivi romunska dinastija, ki je angažirala tudi našo dinastijo; tudi zato je kralj Aleksander odpotoval v Pariz, da tam intervenira za grškega kralja Jurija. Izvesti bi se imel na Venizela pritisk, naj deluje proti republiki, sicer bi Jugoslavija zasedla Solun.
Režimski načrti glede Hrvatske
Zagreb, 11. dec. (Izv.) Vaš dopisnik je na dobro poučenem mestu izvedel, da pokrajinski namestnik dr. Cimič najbrže na svojem mestu ne lx> ostal čez novo leto, čeprav je notranji minister Vujičič izjavil, da bo dr. Cimič ostal, dokler bo on minister. Gotovo je, da bo dr. Cimič izmenjan z dr. Jambrišakom, zobozdravnikom v Belgradu. Ta bo stopil v zvezo s politiki srednje linije in drugimi politiki, ki stoje ob strani, in bi ob novem letu začel veliko akcijo proti Radiču. Izvedel bo volitve v oblastne skupščine. Potem bo skušal, da sporazumno z vlado ustvari novo stanje o hrvatskem vprašanju. Oblastne skupščine bi iz svojih vrst izvolile posebne delegacije, ki bi se sestajale v Zagrebu in tvorile hrvatski sabor. Na čelu vseh oblasti bi bila obenem osebnost, ki ne bi bila veliki župan, čeprav bi njegova oblast ne bila večja od velikih županov. Na ta način bi se izvršila nekaka zagrebška centralizacija, kjer bi bila oblast »bana« zelo majhna. Za tak predlog je dr. Jambrišak že pridobil neke politične osebnosti, najbrže pa pride v njegove roke tudi neki večji zagrebški dnevnik. S strani radikalov je bila lastnikom doiičnega lista že stavljena ponudba, ki so jo pa lastniki zaenkrat še odbili, ni pa izključeno, da pride do sporazma na ta način, da list ne bo direktno pisal v korist radikalom, pač pa bo napadal ostalo opozicijo.
SKROMNE ŽELJE IVANA HRIBARJA.
Belgrad, 11. dec. (Izv.) Na današnji seji odbora za prošnje in pritožbe je prišla na vrsto tudi prošnja bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da se mu v penzijo všteje 50 let (!). Odbor je tej prošnji ugodil in če jo sprejme tudi minister, bodo gospodu Hribarju všteta vsa leta, ki jih je odslužil kot uradnik banke »Siavije«.
Ba!dwin ostane.
London, 11. dec. Tekom včerajšnjega dne je konservativna stranka sklenila, da Baldwin no poda demisije, marveč da se s celokupno svojo vlado predstavi parlamentu. Stranka smatra za potrebno, da nosi do konca vso odgovornost ter se žrtvuje na korist države. Vlada je prepričana, da ji ob danih razmerah ne bo težko najti opore pri nekaterih liberalcih in laboristih.
Nenadno zakljueenje italijanskega parlamenta.
Rim, 11. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne jo nenadoma izšel kraljevi odlok, s katerim se zaključuje parlamentarno zase-
danje. Odlok dostavlja, da se z novim odlokom določi dan zopetnega sklicanja parlamenta.
Poleg tega odloka Je izšlo poluradno pojasnilo, ki pravi, da še ni določeno, ali se zbornica sploh razpusti ali pa še skliče na novo zasedanje. O volitvah v prihodnji spomladi je zato prezgodaj govoriti. Poslanci so zaenkrat Izgubili imuniteto.
Kar tiče razlogov, ki bo nagnili vlado, da parlament zaključi, pravi poluradno pojasnilo, da se vlada ni bala izida glasovanja o podaljšanju polne oblasti, ki bi bilo prišlo v parlamentu v prvi vrsti na dnevni red. Vlada je namreč hotela preprečiti nastop opozicije ob tej priliki proti fašističnemu režimu, ker je bilo pričakovati, da bodo zlasti popolari in socialisti govorili skozi okno.
Sedanji pooblastilni zakon velja ae do 31. decembra t. 1. Ta čas bo vlada izkoristila in izdala še naslednje odloke: o reformi javne uprave, upravnih in ustavnih oblastih, o pravnem stan'u uradnikov, o državnem odvetništvu in državnem svetu.
Ministrski svet je včeraj odobril na"rt odloka o novem vol i vnem zakonu, ld ga je bil sklenil parlament
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 11. dec. Parlament je v soboto z ogromno večino izglasoval pooblastilni zakon vladi. Za zakon je glasovalo 313 poslancev, proti pa 18. Nemški nacionalci in socialni demokrati so se glasovanja vzdržali.
Nato je bil sprejet tudi zakonski načrt o izpremembi državnega volivnega zakona. Volivna dolžnost je bila odklonjena.
Po izčrpanju dnevnega reda, se je državni zbor odgodil. Pooblastilni zakon določa, da skliče prihodnjo sejo predsednik sam.
-f- Zborovanje Kmetske eve«e v Smar-
jeti preteklo nedeljo je uspelo izborno. Dvorana prosvetnega društva je bila nabita zavednih mož, katerim je poročal o političnem položaju odvetn. kand. g. L a v r i č. Zborovalci so izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Po zborovanju je bil občni zbor Kmetske zveze in izvoljen dosedanji odbor.
+ Prismojeni »Balkan«, ki ga noben
človek ne jemlje resno, se hudo usaja, ker smo velesrbski režim krstili kot despotijo, ki mora v interesu kulture v Evropi izginiti. Iz vpitja se spozna, da smo dobro udarili in sicer tam, kamor je treba. »Balkan« žuga z amputacijo. Kdo bo pa potem plačeval namesto nas milijarde v kaso slavne porodice? Čo nas >amputirajo<, bodo reveži morali pasove okoli trebuha znatno pritegniti. »Slov. narod« seveda jemlje smešne izbruhe cincarskega »Balkana«, ki je res pravi Balkan, hudo za resne. Ata so sploh zelo bojazljive nature.
-f- »Napredna fronta na pohodu.« Tako kliče v kinematografskem reklamnem stilu »Jutro<, zato ker so demokrati pri občinskih volitvah v Gor. Logatcu, ki je bil itak v njihovih rokah, — nazadovali. Voliv-nih upravičencev 252, voliio 201, JDS 125 glasov in 6 mandatov. SLS 76 glasov in 3 mandate, dočetrtega je manjkalo samo 8 glasov, vseh mandatov 9. Pri prejšnjih volitvah je od 18 mandatov dobila SLS 2, JDS pa 15, mandatov, 1 je pozneje pristopil k SLS. Torej so dobili demokrati zdaj 66.6 odstotkov glasov, dočim so jih prej 83.3 odstotke, SLS pa, ki je prej imela 16.7 odstotkov, jih je združila zdaj nase 33.4 odstotke. To nazadovanje glasov imenuje Žerjavovo glasilo »napredovanje napredne fronte«. Napredovanje napredne fronte gre, kakor vidimo, po rakovi poti.
+ Država se konsoliduje. »Slov. narod« poroča: »Minister notranjih del je izdal na podrejene oblasti okrožnico, v kateri ukazuje najstrožje odredbe proti republikanskemu in komunističnemu pokre-tu. Zakon o zaščiti države se naj izvaja v vsakem slučaju, ako se ugotovi kakršnakoli komunistična ali republikanska propaganda.« Dostaviti je še, da je notranji minister prepovedal »Neue Freie Presse« in »Tagespošto«. Nekaj zaslug ima radikalni režim vendarle za državo...
— Novoposvečenemu škofu g. dr. Jos. Srebrniču je došlo te dni zelo veliko število čestitk, ki dokumentirajo splošno spoštovanje in priljubljenost novega dostojanstvenika (samih brzojavk 50). Brzojavke so poslali: iz Krka: občina, staroslovenska provincija fraujevcev, benediklinke, brača Kraljic, Fr. Volarič, arhipresbiter iz Opora; iz O ra i š 1 j a: gradonačelnik Feretič, upravitelj vitelj kaplola Fugošic, učiteljstvo, posojilnica; iz M a 1 i n s k e: župnik Brechler i. dr., župnija Dubasnica; iz Nova i je: pop Papič in verniki ob začetku sv. inisijo-na, g!avarica društva djevojaka Palčič Jelica, glavar Fr. Skunca v imenu ljudstva brez razlike, družbn častivcev SRT (Jelica Sanko), 3. red sv. Franje, Pučka stranka (Palčič J.); iz Aleksandrova (prej Punat): občina, dušebrižnik Mrakovčič, oo.
franjevci iz Koši juna; iz Vrbnika: sv©, teniška zajednica otoka Krk, župnik Mara-čič in verniki, občina; iz Baske: župnj upravitelj Mravič, občina, starosl. župa; ia Veliki: učenik Strgorič; iz K i s t a n j e: župnik Latinic; iz D o b r i n a: Trinajstič in Pohorji; iz Raba: provikar Zakij; obširen brzojav v verzih solkanski rojaki; škof tržaški g. Fogar, iz G o r i c e: Zbor sv. Pavla, bivši gojenci deškega semenišča, dr. Bitež-nik, Velčič, rodbina Fogar, samostan No-tre Dame; nadškof dr. Bauer, Benjski škof Marušič, splitski škof Bonefačič, djakovski škof Akšamovič, Fr. Živkovič (Djakovo), provincijal Juničič (Dubrovnik), apostolski administrator Hrdy (Niš), prior in konvent v Stični, prof. dr. Kniewald in Slamič (Zagreb), preds. Pij. dr. v Zagrebu dr. Deželic, dr. Berlot, konzul dr. Schvvegel, akad. starešinstvo. Pomenljivo pisino jo poslal nadškof sarajevski dr. Šarič, ki med drugim piše: »Baš mi je drago, da ste taj Gospin dan izabrali za svoju konsekraciju. Bit četo Gospin Biskup. Ona če Vas čuvati i voditi. I vidjet čete, kako je i Bi-skup dobro biti pod Njezinom zaštitom. Neka Vas lmmaculala prati i blagosival Ad multos annos et sar.os et sanctosl Živio k S< Ikanci so poslali lepo pisano pesem rojstnega kraja.
—	Umrlega č. g. Franca Unmika, bivšega ekspozita pri sv. Joštu nad Kranjem, prepeljejo iz Rajhenburga, kjer je nenadoma umrl, v rojstno župnijo Predasel pri Kranju, kjer bo v petek, dne 14. t. m. ob desetih dopoldne pogreb. (S kranjskega kolodvora v Predasel je po bližnjici tri četrt ure; v vednost onim, ki se z vlakom pripeljejo na pogreb.) — Iz Rajhenburga smo prejeli naslednje: Sinoči ob pol 6. uri so spremili Kajhenburžani truplo pokojnega na kolodvor. Pogrebne obrede je izvršil z večjo asistenco namestni videmski dekan č. g. Medvešček. Boštanjski župnik g. Eng. Rakovec se je v ganljivem bratskem govoru poslovil od pokojnega. Med asistencijo smo opazili domačega župnika g. Jos. Tr-stenika z obema gg. kaplanoma, o. priorja trapistov s svojim sodrugom iu o. Viktorja Kopatina D. J. Domači pevski zbor je gin-ljivo zapel pokojnemu za slovo ua zadnjo pot dve žalostinki, ki sta v temni noči ob svitu svoč segali udeležencem v srce. Sev-niški notar g. Ivan U š 1 a k a r, sorodnik pokojnega, je spretno izvršil piotetno delo in poskrbel pravočasno za trojno krsta
—	Okrajna Kmetska zveza v Novem mestn vabi svoje odbornike in načelnike krajevnih Kmetskih zvez k iirši seji, ki bo v pondeljek, dne 17. t m. ob 10. d|-poldne v tajništvu SLS v Novem mestu«, (tiskarna Krajec). Dnevni red izredno važen, pridite vsi in točno.
—	Kmetska zveza ▼ Semičn je imela v nedeljo, dne 9. t. m. svoj občni zbor, na katerem sta govorila akademik g. Rezi in tajnik Munda. Semičani stojijo trdno v vrstah SLS in odobravajo delo in taktiko našega poslanskega kluba. Načelnikom Kmetske zveze je bil izvoljen ponovno g. Martin Der-ganc.
—	Velika povodenj v Starotrški dolini. CM
vseh strani prihajajo žalostna poročila o velikih poplavah in škodah, katere je povzročila voda. Lo iz naše doline ni nobenega poročila, tako da lahko mislite, da smo mi to nesreče popolnoma obvarovani. Konec novembra je snežilo pri na« cele tri dni, nakidalo je snega do 70 cm, v gozdovih pod Snežnikom ga je bilo pa čez poldrugi meter. Ko je prenehalo snežiU, je pa deževalo druge tri dni. Skozi dolino tefe potok Oberh, kateri ponikne v požiravniku Golobina pri vasi Dane. Vsled deževja in skopnelega SDega je narastel ta potok nad 4 metre normalne višine (40 cm), poplavil je ve5 kot polovico doline. Vsled naplavljenega lesa in rastlin se je Golobina zamašila. Voda narašča še sedaj in narašča vedno bolj, mera kaže ie 6 m 40 centimetrov, toraj 6 m nad normalno višino. Vs« žage, mlini in hiše ob potoku so do strolie v vodi. Odnaša les, drva, hlode, Sagance, sploh vs«, kar ni dobro pritrjeno. Vse njive * zimsko setvijo so uničene, to pa od 8 ali 10 vasi. Pogled na dolino j« prav žalosten. Voda, povsod kamor pogledaš. Imamo sedaj pod Snežnikom dve jezeri, ne samo eno, Samo da mole iz novega jezera hiše, katere bo napol v vodi. Le s čolai in splavi prideS v posamezne vasi. Škoda je ogromna. Poljedelcem je voda končala ozimino, bo večjo škodo je napravila mlinom in posebno pa žagam, na pr. oni v Pudolu, kjer je sklad išJe, hiša, žaga vse v vodi. in to d" prvega nadstropja. Smiliti se mora vsakemu prebivalstvo teh vasi, katerim je vodo na prav da tako škodo. Vse vidi nesrečo in skuša pomagati, le davčna oblast terja neusmiljeno in preU z nibeinijo ' 6 dneh, ako se ne plača Plačilni nalog za več tisoč dinarjev, izstavljen 6. decembra hiši, iz katere »« bo treba kmalu izseiiti, žago so morali po privezati z verigami, da je ne odneso voda; do streha jo v njej. Apeliramo tui višjo davčno oblast, d® ima v tako hudi nesreči vsaj nekoliko usmiljenja » nesrečnimi ljudmi io jih vsaj za plačilo davkov nekoliko počaka. Saj sedaj vsled vole ne inorej« niti od doma
—	Iz sodne službe. Za sodnika v okrožju ljubljanskega višjega deželnega sodišča jo imenovan avskultant dr. Karel Tschin-kel.
—	I* diplomatske službe. Za časnikarskega atašeja pri našem poslaništvu v Varšavi je imenovan pisatelj g. dr. Anton Novačan,
—	Grada« r Belikrajini. GradaŠko vele posestvo je prišlo v drugo posest Med večjo družbo lastnikov je tudi Julij MazeUe, župan gradaški. To je za tukajšnje ljudstvo hud udarec, ker je imelo to zemljišče morda kakih 50 let v najemu, svojega zemljišča pa nima dovolj. So bajtarji. G. Mazelle je bil član agrarnega odbora.
—	šmartin pri Kranja. V nedeljo, dne 16. t. m. •e vrši pri naa slovesno posvečenje štirih novih brouaatib zvonov. Smarsko zvonenjo je bilo od nekdaj sloveče po Lutonaciji, kakor tudi po spretnosti zvonarjev. Po dolgem času se bo zopet zvo-neuje oglasilo iz našega zvonika, kakor nekdaj s isto intonacljo in Isto spretnostjo.
—	Prošnja. Bližajo se božični prazniki in t. njim Novo leto 1924, za katero smo Izdali in založili žepni koledar v korist ln podporo našim slepim. Prosimo vsakega, kdor ima srce do najbednejših, naj bi si omislil ta koledar. Je telo pripraven: ima dnevnik za vsakdanje zapiske, poleg tega beležnico. Obsega tudi vozni red železnic v naši državi, je lično t platno vezan ter stane samo Din 20. Dobiva se v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem kakor tudi v trafikah, Ki jih imajo invalidi. Slednjič pri založništvu samem »Podporno društvo slepih« Ljubljana, Wolfova uli ea št 12.
—	Povodenj v Hercegovini V Bileči je zavzela povodenj katastrofalen obseg. Po poljih la gozdovih znaša škoda do 700.000 Din.
—	Povodenj v rimski okolici. Iz Rima po-roiajo, da je 7. L m. tudi reka Tibera prestopila bregove in poplavila velike tlele mesta in okolice. Ravnotako sta ae razlili preko bregov reki Marta in Mignone.
—	Razdelitev generalne direkcije neposrednih davkov. V ztnislu fin. zali ona za leto 1922-23 se razdeli generalna direkcija nepo-Brednib davkov na dva oddelka: 1. na administrativni oddelek z odsekom za knjigovodstvo in statistiko; 2. na oddelek neposrednih davkov b tremi odseki: a) za Srbijo in Črno goro; b) za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo ln Slovenijo z Istro in c) za Hrvatsko in Slavonijo, Bana!, Bačko in Baranjo.
—	Rudarska uprava v Zabukovei Dosedanji naziv »Rudarska uprava Zabukovcn< se vsled službene odredbe Izpremeni v naslov »Direkcija driav-aega rudnika Zabukovce«.
—	liseljevaaje na Japonsko. Ker se obračajo mnogi na razna oblastva glede izseljevanja na Japonsko, opozarja Izseljeaiški komisarijat v Zagreba, da glasom informacij Japonska vobče ne potrebuje delovnih moči iz inozemstva. Na Japonskem je hiperprodukcija domačih nianuelnih delavcev, radi Česar »e kljub obnovi po nedavnem katastrofalnem potresu niti ne iščejo niti ne morejo naposliU inozemski delavci. Izseljevanje na Japoa-tfa> v »vrbo uuslužka je brezuspešno.
—	Nfestrpnool f Ameriki. Slovenski ameriški listi poročajo, da so začele ameriške oblasti na delavskih shodih prepovedovati druge jezike razen angleščine. S tem hočejo ubiti dve muhi na en mah: zavreti radikalizem, o katerem domnevajo, da ima svoje korenine med tujerodnimi elementi, istočasno pa pospešiti amerikanizacijo.
—	Sodniške volitve v Ameriki in socialisti. Koncem novembra so volili v Chicagu sodnike. Kandidati drugih strank so dobili povprečno po 200.000 glasov, socialistični pa samo po 15.000.
—Ženska strokoma šola t Baski. Glasom Sklepn pokrajinske uprave v Zagrebu se ustanovi v Baski javna ie tiska strokovna šola.
—	Smrt odličnega kirurga. V Belgradu Je umri ustanovitelj in mnogoletni profesor tamkajšnje medicinske fakultete ter slovit kirurg dr. Vo-jislav J. Subotič.
—	Zagrebški pevci ▼ Belgradu. Minolo soboto so je v beigrajskem Narodnem gledališču vršil koncert pevskega društva »Lisinski« b Zagreba. Gledališče je bilo do zadnjega kotička zasedeno ter je bila navzoča tudi kraljica Marija s spremstvom. >Lisinski< je žel viharne ovacijo.
—	Ukradeno kolo. PoseBtniku Šenku Viktorju v Drav'jah je bilo ukradeno v času od B.—9. decembra kolo, črno pleskano, tn umike >Puch«, vredno 6000 kron.
—	Pobegli. Iz blaznice na Studencu pri Ljubljani je pobegnil 28 letni Ivan Božička lz MeUiške gore. Begunec je čedno oblečen in ima zelen klobuk. —- lz zaporov v Novem mestu Je pobegnil 21 letni pos. sin lz Praperč Alojzij Kune. Po prestani enoleUii ječi v Požarevcu je pobegnil, me-»to da bi šel domov, Štefan Pukupič.
~ Roparski nmor. Neznan ropar Je napadel v Petranici posestnika Ivana Torčatica irt ga pobil do smrti. Odnesel je ropar nekaj obleke in pa 6000 kron denarja.
—	Velik tlom r Zagreba. Pred kratkim je bilo vlomljeno v Zagrebu v trgovino Izidorja Franka. Vlomilci so odnesli 50 tucatov pletenega boin-božastega perila, tri balo barhenta ln 2 zavitka črnih robcev v skupni vrednosti 520.000 kron.
lijanako zastavo ter zvezali in pretepli učiteljico. Italijanski Usti sami naglašajo, da tega niso izvršili domaČi ljudje in da so vesti o fa-šistovskih represalijah neresnične, dasi bi take represalije »slovenskim rovarjem« prišle prav. Tako Italijani koncem koncev vendar-le sumničijo Slovence, drugače ne strpe.
p Nevarno raskuievalno sredstvo. V Trstu preganjajo stenice iz stanovanj s prusko kislino. To sredstvo je v obliki |>lina za vsako živo bitje silno nevarno, ker že najmanjša količina učinkuje smrtno. PripeUla se je že cela vrsta težkih nesreč. Na nekem parniku sta našla vsled neprevidnosti pri razkuževanju smrt dva mornarja. V neki hiši je stranka, stanujoča v pritličju, neko noč Izvršila razkuženje, ne da bi bila o tem koga obvestila. Zjutraj so pa. našli v stanovanju nad njo (v I. nadstropju) mrtvo učiteljico Sabadini. Komisija je dognala, da je po dimniku in zidnih razpokah prodrla do nje pruska kislina, s katero so v pritličju preganjali stenice, in jo zadušila. Podobnih nesreč se jo pripetilo že več. Oblast znova pozivlje prebivalstvo, naj se pri uporabi pruske kisline drži vseh varnostnih predpisov.
p Proti italijanski zastavi. V Lipi, občina Temenica, so neznani zlikovci ponoči vdrli v Šolsko poslopje, vzeli tamkaj italijansko tro-bojnico in sliki kraljeve dvojice ter vse skupaj sežgali v peči. Naslednji dan je takoj prišla v vas komisija, ki je izvršila preiskavo po vseh hišah, kar je trajalo do 2. ure popol noči. Vendar krivcev niso dognali ter so lo na temelju suma zaprli prejšnjega učitelja Černlgoja, Šolsko postrežnieo in tri kmetsko fante. — Podoben dogodek se je pripetil v Lokvi, kjer so fantje vdrli v šolo, raztrgali itu-
š Shoda SLS v Konjicah in Zrelah. Na Marijin praznik, 8. decembra t. 1. je priredilo SLS shoda v Konjicah in Zrečah. Na obeh je poročal g. poslanec dr. Hohnjec.
š Ljudski oder v Mariboru je proslavil 11. t m. 5 letnico smrti Ivana Cankarja z vpri-zoritvijo njegovega dela »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
š V Dramljah pri Celju je umrla 10. t. m. v 92 letu mnogospoštovana gospa Neža Sket, učit. vdova, mati trgovca in poštarja g. Alfonza Šketa.. Pogreb blagopokojne bo danes v sredo ob 10 uri dopoldan. N. v m. p.?
š Poselska sveža v Ptuju jo priredila dne 8. t m. v Narodnem domu Miklavžev večer z burko »Visoki obiski« in nastopom Miklavža, ki je delil pridnim otrokom in odraslim razna darila.
š Nova mlekarna. Kakor se nam poroča, nameravata gosp. Vajdič in. drug ustanoviti v Ptuju večjo mlekarno.
S Za Boiii je mariborsko okrožno glavarstvo obdarilo obmejne šole, da lahko prirode božičnice za revne otroke. Razdelilo se je 916 komadov oblek in perila, 43 parov čevljev ter večje število kocev in slamnic.
š Kako plačuje erar? — je bridko preizkusila mariborska elektrotehnična tvrdka Sachs, ki je izvršila napeljavo električne luči v Meijski vojašnici že pred 3 in pol leti. Predložila je takrat erarju račun, ki je znašal 70 tisoč dinarjev, ker erar računa ni poravnal, je tvrdka tožila in sodišče je erar obsodilo na povračilo. Kakor ponavadi, je vojaška uprava z izplačilom kar naprej odlašala in šele na posredovanje g. poslanca Zebota je vojni minister odredil, da se tvrdki delo izplača. Tvrdka je to dni dobila izplačanih samo 34 tisoč od, zahtevanih 70 tisoč dinarjev, ker so drugo baje požrli koleki in razne pristojbine, poleg tega pa so ji še odtegnili 4 in pol odstotka od cele zahtevane svote. Obresti seveda tvrdlia tudi ne dobi. Vojaška uprava si sama skrbi za dober glas!
š Odlikovanja. Kralj Aleksander I. je odlikoval z ukazom z dne 13. septembra 1923 II. br. 5725 gg. Antona Kolča, Štefana Pater-nuša, Franca Gigerla, Jožefa Konečnika in Antona Krasserja, delavce, ter Mihaela Haber-mana, delovodjo železarno na Muti z zlato medaljo zs vestno službovanje. Imenovanim bodo izročene zlate medalje in tozadevne di plomo na svečan način po slovenjgrajskem okrajnem glavarju dr. Marko Ipavic-u v nedeljo, dne 16. t. m. ob 12. uri v prostorih 2o-lezarne na Muti.
š Napad na ccsti. V soboto zvečer je neznan nasilnež napadel ca Ruški cesti v Studencih pri Mariboru Ivo Petrič. Iztrgal ji je iz roke torbico 8 70 dinarji in raznimi malenkostmi ter pobegnil.
š Mrtvega so našli v nedeljo zjutraj v Mariboru čuvaja nove zvouolivarne Franca RobiČa. bežal je na tleh v svoji čuvajnici. Policija preiskuje ta slučaj, sumijo pa, da se je zastrupil s klobaso ter ponoči nenadoma umrl.
š Židovski tihotapci prod cclj9kini sodiščem. Minolo soboto so stali pred celjskim sodiščem carinik Griinvvald ter židje Rafael Levi, Izak Trlnk in Izak Baruh, ki so skušali sporazumno vtiboiapiti več znbojev cigaretnega papirja in saharina. Sodišče je celo družbo zelo milo sodilo in jc dobil carinik Grtinwald tri mesece, židje pa vsak po 2 meseca ječo, ld so jo vsi že odsedel! v preiskovalnem zaporu. Državni ptavdnik je vložil proti pre-niili razsodbi priziv, ki ga jc pa sodižče odklonilo. Židje pač znajo.
Maša davčna reforma.
Ililarij Vodopivec, član glavno kontrolo.
(Dalje.)
Da gg. Eller šo vodno noče razumeti mojega predloga, so najlepšo vidi, kako on razlaga moj stavek: »Pri dohodkih iz dveh ali več katego rij bi so odmera dohodnine izvršila po proporcionalnem načelu.c G. E. pravi: »Kdorkoli zna pravilno čitatl, bo tu pač mislil na mešano ali zloženo dohodke, ki ne prihajajo samo iz enega, nego iz več virov n. pr. znkupnine obsegajoče v enem znesku hkrati odmeno za zemljišče in za hišo ali za obrt.t G. E. zamenjuje pojem »kategorija* s pojmom »vin. ker vsi Korl navedeni viri iz zakupa
eo viri ene ln Iste kategorije — >o viri dohodka ls samega kapitala bret sodelovanja dela od strani zakupodajalca. Ker so pa vsi M dohodki prejemki ene tn late kategorije, ni nikakor potrebno, da bi te lati — kakor meni g. B. — porazdelili aa njihove komponente po sorazmernem ključu; na davek odgovarjajoč vsoti vseh gornjih dohodkov bi ee udarila enotna korektiva doklade. Ako bi bil g. G. hotel prav razumeti mojo porazdelitev dohodkov oa kategorije lz samega kapitala, U kapitala la dela in ls samega dela, bi bil vsaj izbral prlkladnejši primer ea svoja izvajanja, negoli tri vire ene ln isto kategorije. Tedaj g. E. ne bi bil prišel do osebnega prepričanja, da je moj slog »futurističen«.
Jako čudna je tudi pripomba g. E., da hodim jaz edini svojo pot, ako odmerujem najpred davek od celokupnega dohodka in udarim šele potem korektivne doklade na del davka, ki odgovarja fundiranim dohodkom. Ta njegova pripomba je tem manj razumlliva, ker Je g. Ellerju kot dolgoletnemu uradniku avstrijske finančne uprave dobro znano, da se pri vsaki davčni odmeritvi ločita dve fazi: v prvi fazi se ugotovi davčna podlaga, v drugi fazi pa se Izračuni jo davčni zneekl. Davčna podlaga pa se v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ako se davek najpred Izračuna od celokupnega dohodka, ugotavlja t ustanovitvijo dohodkov iz posameznih virov in kategorij. Sumarno t. j. brez oeira na posamezne vire in kategorije se pa po avstrijskem zakonu o osebnih davkih iz leta 1896 dohodek ustanovi samo v primeru g 214. Ako namreč davčna komisija najde, da Je dohodek, kakor ga je izkazal davčni obvezaneo, prenizek Ln se kljub vodenim razpravam in poizvedbam ne more priti do zadovoljujočega rezultata, tedaj ne j preostaja drugo, kot da si davčna komisija vstvari sodbo v višini vkupnega dohodka na osnovi zunanjih znakov; pri tom se vzame v poštev-davkoplačevalcev celokupni gospodarski položaj, višino njegove potrošnje in medsebojno razmerje dohodninskih virov ln tudi v takih primerih sc davčni komisiji priporoča največja opreznost, kor neosno-vana uporaba tega postopka more vplivati demo-rallzujoče ne samo na dotičnega davkoplačevalca, nego tudi na druge davkoplačevalce. Zato naj se davčna komisija poslužuje ocenitve po § 214 samo v redkih slučajih in le tedaj, kod ar je popolnoma prepričana, da podatki v napovedi ne odgovarjajo ramičnemu dohodku. V primerih globalne vcenitve po zunanjih znakih se poznejo izvrši porazdelitev dohodka nn posamezne "ire, vendar ima taka porazdelitev zgolj statističen pomen. V vseh drugih primerih so celokupni dohodek ugotavlja na osno« delnih dohodkov, izvirajočih lz poedlnih kategorij ali vrst dohodka. Na isti način bi so vršila tudi priredba dohodnine s korektiv-nlmi dokladami, kakor jo jaz predlagam. Ellerjeva prispodoba o sto pešcib, ki merijo pot po levi strani ceste in o poedincu, ki hodi po desni, je ne samo neokusna, temveč tudi popolnoma deplnsi-rnna.
(Dalje sledt.) • • •
g Kolonijnlnl trg. Na zagrebškem ko-lonljalnem trgu so bile na debelo zadnje dni sledeče cene: sladkor v kockah 21 Din, kristal 19 Din; kava: Rio 7, 32.50 Din, Rio 6, 33.50 Din, Rio 5, 35 Din, Rio 4, 36 Din, Rio 3, 38 Din, Santos sup. 38.50 Din, Santos prime 40 Din, Minos srednji 37.50 Din, Minos fini 39 Din, Minas lave, 4 ODin, Rio lave 38.50 Din, Guatemala 57 Din, Portorico 60 Diu; riž: italijanski glace Splendor 10 Din, Moulmain 9 Din, Burma II, 8.25 Din; olje: Soje olje v sodčkih 26 Din, v zabojčkih po 20 kg 26.50 dinarjev.
Na tržaškem kol' rrijalnem trgu pa v lirah na debelo sledeče cene: sladkor v kockah 2.85, kristal 2.72, kava: Rio 7, 5.70, Rio 6., 5.90, Rio 5, 6, Rio 4, 6.20, Rio 3, 6.50, Santos sup. 7, Santos prime 7.20, Minas srednji 6.90, Minas fini 7, Minas lave 7.10, Rio lavo 6.70, Guatemala 11, Portorico 11.50; riž: italijanski glaco Splendor 1.75, Moulmain 1.70, Burma II 1.55; olje: Soje v sodčkih 5.20.
g Živinski semenj v Zagrebu. Pondelj-kov živinski semenj je bil slabo obiskan. Največ se, je kupovalo za Italijo. Cene so bilo sledečo: voli I. vrste 14 do 15 Din kg živo teže, II. vrste 13 do 14 Din, III. vrste 12 do 13 Din, prešiči I. vrste 26.25 do 28 Din, II. vrste 25 do 26.25 Din, teleta L vrste 22.50 do 23 Din, II. vrste 22 do 22.50 Din.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po Izkazu Narodne banke z dne 30. novembra 1923 smo imeli za 5.826,453.920 Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje povečalo za 28,978.930 Din.
g Izrinjonje Italije iz Balkana. Statistika o Izvozu produktov volnene industrije tekom prve polovico t. 1. izkazuje vedno manjše množine, ki gredo v balkansko in obdonavsko države.
BORZA.
Zagreb, 11. dec. (Izv.) Pcštn 0.455-0,46.5. Italija 3.845-3.855, lira 3 78—3.81, London 386 do 387, Newyork 87.75 -88.75, dolar 86.75—87.50, Pariz 4.70—4.75, Praga 2.583-2.505, Dunaj 0.1240 do 0.12.50 Curih 15.425—15.50, Bukarešt 45.50—46.50.
lj Klub občinskih svetnikov SLS ima sejo nocoj ob šestih v tiskarni. Poraz-govorimo so o zadevi, ki smo jo zadnjič odložili, zato nujno vabljeni v s i člani, pa točno 1 — Predsednik.
lj Ljudska visoka šola v Ljnbljani je priredila v nedeljo, dne 9. t m. svoje šesto pre-davanje, ki jc doseglo popoln uspeh. Predaval io e. vseuč. prof. ing. J. Foerjtor o stro
kovnem šolstvu, pri tem se je oziral ie pose* bej na etične vidike pri izberi poklica. Podal je kratek pregled o vsem našem Šolstvu, orisal stanjo našega strokovnega šolstva, ki jo izkazalo v 20 letih svojega obstoja lep razvoj, uspehi v celoti nadvse zadovoljivi. Posebno obrtno nadaljevalna pa »vajeniška« šola so se obnesle ln tudi srednje in višje obrtne 'in tehniške) šole dajejo upov v nadaljni razvoj. Naši intelektualci pogosto premalo upošteva-jo ročna delo našega obrtništva in tehnike; je to faktor, od katerega zavisi moč naše države na znotraj in na zunaj. Radi tega mora, iti naše teženje za tem, da dvignemo posebno naše obrtno in strokovno šolstvo in z njim vred naše narodno gospodarstvo na primerno stopinjo. Strokovno šolstvo ima vršiti pa še drugo važno nalogo, Izobraziti svoje učence v pravem purnenu besede; noče narediti iz njih le porabnih strojev, hoče jih voditi do celih ljudi, ki jim pomeni delo, zlasti produktivno delo zmisel življenja ter notranjo srečo in zadovoljstvo. So to etične naloge, ki/ jim mora biti tudi šola kos; obenem sledijo iz tega vidiki za Izbero poklica. Porazgovor je bil živahen. Izrazila se je želja, da bi Ljudska visoka šola priredila še predavanja o trgovskem šolstvu, o vzgoji ženske mladine. Vidi se, da je občinstvo razumelo težnje visoke šole, upamo le, da bo tudi nadalje podpiralo prizadevanje in delo za poglobljenje življenja, ki ga vrši Ljudska visoka šola v Ljubljani.
lj Občinski davki. Pokrajinska uprava je dovolila mestni občini ljubljanski, da pobere za dobo od 1. julija do 31. decembra 1923 naslednje doklade: 1. na hlšnonajemni davek v dosedanji višini 35%, 2. na zemljiški davek in na občno pridobnino IV. razr. davč. zavezancev v dosedanji višini 50%, 8. na občno pridobnino L, II. in 111. razr. davčnih zavezancev in na posebno pridobnino zvišano doklado 135%, 4. na vse ostale davke dose* danjih 85%.
lj Pevska sveža: Danes popoldne ob pol potili odborova seja.
Ij Slovenska krščanska ženska sveta izreka tem potom svojo zahvalo vsem onim damam, ki so ob priliki dijaškega komerza dne 8. t m. darovale pecivo oz. gmotno prispevale.
Predsedstvo.
IJ Pevski zbor »Glasbene Matlre«. Prva skupna vaja za ves zbor v sredo, 12. t m., ob 18.15. —i Ker bo koncert že 7. januarja 1924, se vse članice in člani nujno vabijo k polnoštevilni ln točni vde-ležbi. — Moški zbor se ponovno opozarja, da so vrše njegove posebne vaje ob Četrtkih ob 20 uri.
lj Strokovna zveza javnih nameščencev vabi svojo člane na izredni občni zbor, ki se vrši dno 15. decembra ob 20 uri v kleti Kons. društva na Kongresnem trgu. — Dnevni red: t. Poročilo na-čelstva. 2. Določitev povi&ka strokovne članarino z ozirom na sklep plenarne seje JSZ. 3. Volitev strokovnega odbora glasom pravil člen 11. 4. Slučajnosti. — Odbor.
lj Družabni klub, veseličnl odsek, ima v sro» do, dne 12. t m. ob pol 8. zvečer na kegljišču gostilne pri »Ferlincu« svojo sejo. Prosim vdelež-bel — Predsednik.
lj OZ javnih namegčenrer sa Slovenijo. Nuj« na, važna seja širšega odbora v sredo, 12. fc m. ob 20. pri Mraku. Vsi — Predsedstvo.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 1. do 8. decembra 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 30, umrlo jo pa 25 oseb, od lega 11 tujcev. Vzrok smrti v 8 slučajih jetika," v 2 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugo bolezni.
lj Nalezljive bolezni v Ljnbljani. Od 1. do 8. decembra so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji skrlatice, 1 trebušnega legarja, 1 griže, 1 ošpic, 2 dušljivega kašlja.
lj lščo so 17 letni SladiČ Anton, ki je odšel neznano kam. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da bi proti povračilu stroškov nemudoma sporočil njegovi sestri: Antoniji Sladič, Pred škofijo 4 Ljubljana.
IJ Opozarjamo na oglas kuhinjske posode tvrd« ke »Fortuna«, Krekov trg 7 poleg Mestnega doma,
Prosveta.
pr »Socialna Misek, 12. zvezek je -f tisku. Prinese članek o šolskih zakonskih načrtih v Jugoslaviji od vseuč. prof. Lam-berta E h r 1 i c h a , konec razprave o jezuitski državi v Paragiiayu od i. Bukov-n i k a in za avtonomisle in federaliste jako poučno sliko o točasnein stanju avtonomije v Indiji od Cosmopolite. — I. številka letnika 1924 izide, tako upamo, še pred Božičem. Prinese socialni sistem takozva« nega romantičnega socialista A. MUllerja, iz katerega so črpali vsi nemški krščanski socialci (spisal K. E, W i n t e r), pregled o duševni orientaciji sodobne emigrantske inteligenco od vseuč. lekt. Nikolaja Pre-ob razen s k ega, jako zanimiv bo tudi odgovor P. Angelika T o m i n c a na članek v »Vzajemnosti« glede dozdevne moralno indiference bogastvu. Med »Pregledom« se bo podala ob priliki čezdalje večjega naraščanja delavske stranke v Angliji dosti izčrpna slika o postanku, razvoju in ciljih Labour Party in o Mussolinijcvi ter Riborini reakciji v njenih odnošajih do katoliške cerkve (dopis iz R i m a). — Naročnina za loto 1924. ostane stara, 10 Din letno. Ker pa to znači v sedanjih dragih časih za revijo velik riziko, se trdno zanašamo na to, da nam vsa duhovniška in laiška inteligenca pomaga <» tem, da revijo letos prav vsak naš "somišljenik, ki to količkaj zmore, naroči. Naročiti Dri: Upravi »Socialne Mi-
mož! ali babice in i» bila obsojena samo radi prestopka po § 339 na 2 meseca strogega zapore, V kazen se Ji Šteje zavarovalni pripor od 13. novembra letos.
Popoldne se je vršila obravnava proti samski posestnikov) hčerki v Seničnem, Angeli Dolen, ki je obtožena, da je dne 6. oktobra v Seničnem rodila otroka ženskega spola, katerega jn zadušila s tem, da ga je zavila v veliko ruto in ga izpostavila v podstrešju. Truplo, ženskega spola, je bilo normalno razvito, vendar že tako po vratu in po glavi od mnčk razjedeno, da se ui moglo ničesar ugotoviti, posebno pa ne, če je bil otrok zadušen. Obtoženka se je zagovarjala da je rodila mrtvo dete in ga je skrila le zaradi tega, ker et je bala, da jo spodi oče od doma. Pravila je tudi, da je odstranila otroka samo zaradi tega, da bi se lahko z nekim drugim poročila, ki pa tega ne bi smel vedeti. Sodna zdravnika sta ugotovila, da je bij otrok živ rojen in zadušen s tem. da se mu je zaprla sapa. Senat je stavil porotnikom skoro ista vprašanja kot v prvem slučaju in so tudi skoro ravno tako odločili. Potrdili so samo četrto vprašanje, ker ni otroka naznanila pristojni oblasti, nakar je bila obsojena obtoženka na 6 tednov strogega zaporo.
telit, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski na-Blp 2 (Kolportažni oddelek), Ljubljana.
Narodno gledišče!
DRAMA.
Premijera v drami. V četrtek, dne 18. t. m. M vprizori prvič v drami tragikomedija znanega ruskega romanopisca Osi pa Dim ova >Nju«. V tem Hela nastopa avtor kot zagovornik ženske duše, Id jo mučijo moški s svojim brezobzirnim vedenjem, kar nočejo videti njene globine. V glavnih vlogah nastopijo ga SariČeva, g. Putjata in g. Ro-goz. RežLra g. Putjata.
~~ Cerkveni vestnik.
e Dane«, 12. t. m. jo ob pol 8 zvečer v kon-gregaeijski dvorani pri sv, Jožetu versko-znanstve-1» predavanje za Izobražene«. Predava preč. g. prof. dr. Rozman o >rimski kurijk.
~~ Dijaški vestnik.
d Občni ibor podrufnlce SDZ v Mariboru sc ilMR dne 10. t m. ▼ telovadnici 85. Šolskih sester bb trifatrt na 14
DVE DETEMOBUjKI.
Včwaj sta se vrSlli dv» obravnavi fn sicer obe zaradi detomera. Kot prva je nastopila Roza-lija Blaškova, rojena 17. novembra 1903 v Dolu pri Otlici, samska, služkinja v Ljubljani pri poštnem ravnatelju g. Debeljaku.
Dne 7. novembra se je raznesla nenadoma po mestu vest, da so našli v pralnici na dvorišču nasproti Debeljakovega stanovanja na ognju v cunje zavito že napol opečeno otroško trupelce. Mali tega deteta je bila prvoimenovana obtoženka, katero so še isti dan prijeli in jo dekle takrat vse prirnalo. — Okoli Božiča lani se je seznanila obtoženka z mehanikom Avgustom Ogoreleem; znanje ni ostalo brez posledic. Prikrivala pa Je svoje stanje. Dne 7. novembra sta začutili hčerka in pa svakinja Debeljakova silen smrad po gorečih cunjah, ki je prihajal iz pralnice. Šli sta tje in našli pod kotlom na ognju že napol opečeno dete. Pri obravnavi je obtoženka čin eam na sebi priznala, trdila pa, da se jc dete rodilo mrtvo. Oče sežganega otroka Avgust Ogorelec jo priznal, da ji ni povedal, da je oženjen, zakona pa ji tudi ni obljubil. Tudi mu baje nI povedala resnic«. — Sodna zdravnika dr. Travner in dr Novetk 6ta preiskala še ne popolnoma ožgano truplo in ugotovila, da je bil otrok donešen, popolnoma razvit in nekaj časa živ. — Po daljSih govorih državnega pravdnika in zagovornika so porotniki potrdili samo vprašanje, da je kriva, ker ni poklicala zdravniške po-
f P/	nudi
i	primeroma
^-m&nftnjenem potplatu
po&peimk in p&fplah
Motoklnb Slovenija vabi vse člane k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši 15. t. m. ob 8. zvečer v *RožcalK v Unionu.
Najboljši premoti drva in
nni:« KUPITE najceneje pri DRUŽBI UyEjC ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev 8, telelon Stev. 220. 2447
Pozor trgovci!
Priporoča se nakup najboljših
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani I« Izdala v eblCaJnl okušal oproml plaarnlžkl
tov. papirnate robe, Zagreb, Nova c. 79.
Ofcriramo ozadja ra koledarje, dnevne bloke: slovenske, hrvatske in v cirilici po brozkonkurenčnib tvorniških ccnah.
Koledar Je Izdelan v obliki 37/32-5 cm. Cena mu Se v nadrobni prodaji e Din. Preprodajalci popust!
Datall-prodaja likljvUna. Radi omajana naklada vabimo Intoraianta, da ga takoj narote.
s 151sin. jamstvom. Prodaja na obroke! So>lanc cene! Dobe so le pri tvrdk,
NAJVEČJA ZALOGA
bakrene žice v vsaki debelini, Bergman-novih ccvij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 53.
Telefon štev, 13, 223, 366, 534
Zastopniki se sprejmejo!
§ Pazi! o
SS	R
g Aleksandrova c. g
I M. I
KS	19
53EJSHJEBeBBSIHBaD013-ISDnBS!
I Fazi!
g Aleksandrova c
HALO • ČUJETE ? HALO !
Svetujem Vam, da ia nc kupite preje
emajEir. kuhinjske posode
predno si nc ogledate blago od NOVO-DOŠLE PARTIJE v veliki izberi pri
fOfi£l!) vsemu
trg. dr. BIZJAK in Comp., Ljubljana, j □ Krekov trg 7—8 (poleg Mestn. doma). §
1 ' Dl
Engross -- Konkur. ceno — En detafl n
moške obleke, raglarcf. zhnskc suknje, jopiči »a lov la šport 1.1, d. pri tvrdki
"bb najboSiše kakovosti iis nafcenefše. DDQE
Oglejte si brezobuszno lipežja zologo u tipuini!
modna trgovina v Prešernovi ol.,
nannanja cenj. občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča: moško in žensko triko - perilo, pletene jopice, nogavice, čepice, rokavicc, žepne robce, kravato, moške in ženske srajce, razna švicarska vezenina itd.
| Ljubljana!, Sv. Petra cesia §4. 20	*
t	Priporočava najfinejše ailroislke sutersfe, teosaufrse,	*
|	ne, dežne jpSašče, Depremočljive lovske peHerlrae iz	|
t	tirolskega sukna (Erl.ngenloden) usnfeate Jopice, raznovrstne	j
|	obleke za cjos^onSe Sira de££«e, klobuke, čepice pe-	|
♦	rilo. Obleke po meri izdelujeva po najnovejšem kroju.	|
NA DROBNO! NA DEBELO!
OKPASKI
Ih BOŽIČNO DREVO
božične svečice, jaslice, razglednice za božič in novo lato, kupite na debelo najccneie pri tvrdki IVAN BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7, 7486
vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah pre> mogovnika v celih vagonskih pošiljkah
ZAGREB	BEOGRAD
Ilica št. 69. Balkanska ul.25 Tel. 18	Tel. 30—05
Brzojavi: »Stroj« Popravlja manometre, vacuum-metre, temometre, pirometre in pod. aparate v lastnih delavnicah. BH9nBaaaan«B»BB!SI(B«BS!HSSBiaB!E
AND. JAKIL, Ljubljana, Krekov trg 10,
GOSPOSVETSKA 1
k P. Mm ml H. Soss,
Mestni trg 19.
OBLASTV, AVT. CIV. INŽ,
tehn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta I a (v palači Ljublj kred. banke). Projektira elektr. centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje stroh mnenja.
ftlcdrlch i ifnaga, M«scH!f»cniaUrlK
Wicn	Prag
Glavno zastopstvo ZAGREB, Račkoga .a/. 7 «. Vse naprave za mesarje, klobasičarje n tvor-ničarje s^lam. Stalno veliko skladišče strojev ln anutuvnfh He!ov. Brušenje izvrflijje takoj in poceni
Zdravnik DE PAVEL KANC
ordinira od 9 do 12 in od S do 4 na Gllncalt št. 37 (hiša TrJbuč).
■	vseh vrst, najboljše kakovosti, po naj-*S nižjih conah dobite v trgovini
■	»DANICA«, Majzelj & Raišelj,	4 —)M. Ljubljane, Turjaški trg štev. 1.. 1 _ Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani^
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.
Izdala konzorcij »Slovenca««