SLOVENSKA BČELA.
----
Izdana 1. decembra 1851.
rr..... ■ '■ ----------- ^^^^------ ----------- ■
Povabilo na naročbo.
»Slovenske bčele in šolskega prijatelja."
» sladkej nadi, tudi zanaprej med častitimi rodoljubi blagovolne podpore in pripomoči najti, nastopi »slovenska bčela" z novim letom svoj tretji tečaj.
Vredništvo si bode na vso moč prizadjalo, svoj list čedalje s pri-jetnišim in vgodnišim berilom okinčati in olepšati. Posebno skerb bomo: pesmim, povestim, životopisom, narodopisu, zgodovini, književnemu pregledu in zmesu obernili. Da pa leposlovnim in drugim znanstvenim sostavkom več prostora prihranimo, zraven pa tudi željam mnogih rodoljubov vstrežemo, bomo »bčelo" vsak teden izdajali in vse šolske sostavke iz taiste izločili. Ker je vendar šola podlaga vse ljudske sreče in omike, toraj naj imenitnejša reč, ki vso našo skerb zasluži, bomo taiste v posebnem listu: »Šolski p r i j a t e I« imenovanem natisko-vati dali.
»Šolski prijatel", bode tudi štiri krat v mescu kot priloga kbčeli na malej osmerki izhajal, in vse kar šolstvo ali rejo otrok zadene p: navkoslovne sostavke, šolske novice, šolske ukaze, povestice, pesmi, basni in sploh vse ali učiteljem ali otroškej mladini primerne stvari dona-šal. »Šolskega prijatelja" bo vredoval: g. A. Einšpieler.
Po tem takem bo »slovenska bčela" v novem letu vsaki čet-vertek na pol poli velike osinerke na svitlo izhajala. Vselej jej bode tudi na pol poli »šolski prijatel" pridjan.
»Slovenska bčela« s »šolskim prijateljem« vred velja kakor dosedaj v g. Kleinmajerjevej bukvarnici prejemana.
za celo leto .... 2 gld. 24 kr. sr. za pol leta .... I » 12 » »
in po pošti prejemana: za celo leto .... 3 gld. — kr. sr. za pol leta .... 1 » 30 » »
Kdor hoče, da se mu v Celovcu »bčela« na,.dom pošilja, ima na-vadnej naročnini še 25 kr. sr. nošnine priložiti. Cetvertletna naročila se bodo Ie tedaj prejemale, če saj dva gospoda vkupej naročnino pošleta.
Na šolskega prijatelja se ne more posebej naročiti.
Naročivne denarje prosimo nam frankirane o pravem času poslati, ker bomo prihodnjič le toliko iztisov napravili, kolikor se naročnikov oglasi.
Scer ostane pri starem. Na koncu vsacega polletja bo pridjan: glavni list, kazalo zaderžaja in zavitek in na koncu celega leta tudi imenik častilih naročnikov. — Kakor dozdaj ponudimo tudi za prihodnje leto gosp. pisateljem, ki so »bčelo« s svojimi sostavki podpirati volje, eden iztis taiste na dar.
S serčno prošnjo se še enkrat obernemo na vse slovenske rodoljube, nas v vredovanju in izdavanju pričujočih listov iz ljubezni do svojega naroda podpirati, da bi še dolgo k omiki in povzdigi domačega slovstva izhajali zamogla. Toliko več zaupamo na podporo vsih rodoljubov, ko bo »bčele« v novem letu še enkrat toliko izhajalo, brez da bi se bila cena kaj povišala. Vse na čast domovini! *)
Vredn. in založn.
Na g r o b e k.
Skoz oblakov lamno krilo Se vkraduje lune trak, Ter posije na gomilo, Mi ljubezni stare znak.
Dolge verste se grobičev Razprostirajo očem, Ah! domovi tu merltcevM Kaj bi storil sarn ne vem —
V nebo se oko oberne Zapustivši duh zemljo, Skoz oblake pekločerne Pošljem prošnjico glasno:
Ko trobenta bo zapela Cez gore, čez daljni plan, K' se bo mavrica razpela Cez obnebja sinji dlan,
Ko poklical boš spijoče — Dušo truplu opet dal, Ah! na desni tvoji, oče! Da bi takrat tud'jaz stal" Mladolj ub.
*) Opomba. Kdor kakega lista letašuje bčele p rejci ui, naj se pri novem naroČila ali v odpertem pismu za-uj oglasi Kdor si hoče dosedajne tri svezkc bčele, ktere še nekaj iztisov imamo, kupili, jih more vse vkup poštnine proste z* z gld. 3o kr. »r. po pošti poslane dobiti. Vsak posamezen sve-zek velja 1 gld. »r.
Strah i groza me obdaja, V žilah stoče žarna kri, Serce se nemirno taja, Iz samote si želi.
Jezni tulijo vetrovi, Groma bije vdar na vdar, Trepetajo rek valovi, Trese hrast se sto let star.
Svet že misli, da pogina Dan grozivni bliža se, Groma votli glas pečina U tamotni hram požre.
Mirno le je beka slala, Je ne straši divji piš, Glavo svojo pripogvala Je na nizek černi križ.
Smertni andjel perutnice, Stegne — treski se vkrote — Mile sapce mi cvetlice Nježnih nedric zdaj hlape,
— 163
P o b r a
t i m i.
„Šta je Ijubav? Vetrič roileu , Slo se brati s prernaletjem, CelivajuO igra s cvrtjem —
v ' i--------'	'
Sto nas truje kupom lasli, »

Stanko.
Sta je ijubav ? Črni djavo
U slovanskem narodu, posebno pri Bosnjacih, se najde običajev, ki 6ežejo daleko u preteklo slarodavnost, kterih tudi keršansko duhovni-štvo zatreti ni moglo, temoč jih samo pod nekoliko bolj prijazno obliko spravilo i posvetilo. Med te običaje spada sveža pobratimska — tajno družtvo, ktero dva al trije inladenči sklenejo, i do groba zvesto držijo. Pop praznično oblečen sprejme njihove obljube stoje pri žrtveniku, jih opomeni, naj si iskreni ostanejo prijatelji, jeden drugoga naj podpira, ako je sila tudi život za brata žrtvovati pripraven naj bode. Za tim se pročita prisega, ki zadržava medsebojne dolžnosti. Ko jo mladenči do konca dogovore, jih pop svečano proglasi pobratime, i blagoslovi družtvo. Ta sveža se jim lako sveta zdi, da težko smerti odide, kdor svoje dolžnosti pozabi, in s kakim činom protizakonitim obljubo oskruni. Na primer naj služi sledeča prigodba, ki se je pred nekimi letmi pripetila. —
Trije mladi tihotapci, (švircari) Vazil Obrič, Bojko Jugovič, in Ivo Milanovič so se bili 1 1829 pobratili. Bili so iskreni prijatelji, zvesti bratje u duhu i mislih. Ni zapustil jeden drugoga, ne u nevarnosti, ne u sreči. Večkrat so jo potegnili na Austriansko državo, tam kupčevat i nasproti proda vat bosniških proizvodov; včasi se je tudi prstov kaj prijelo. Kadar so prišli turški uradniki s vojaci štibro pobirat, so kmalo posla najšli. To se ve, da je marsktera krivica spodletela, ki zatrloga kmeta do živega dere. Tako se je prigodilo, da so se ti 3 pobratimi včasi s Turki zgrabili, ter jim brade nekoliko nategnuli. O zimskem času, al kadar so meje pregosto s stražami nastavljene bile, so se damo pomeknuli i mirno prebivali u revnej kolibici, ki je v temotnej špilji med drevjem skrita stala. — Leta 1836 pridejo vsi trije iz svojega zakotja u Srebenik, kjer se je ravno neka obletnica obhajala, pri kterej se je bilo mnogo stanovnikov z bližnih krajev sbralo. Vse je bilo prav dobre volje. Tamburica je igrala narodne nape ve, bas je bučal soglasno u ples. Mladenči i devojke gibčni kot brzne srne, se vrtijo v krogu plesaje krasno kolo, drugi so vodili bojne plese. Tam spet speva slepec uz ja-vorove gosli tužnoglasne junačke pesni; okolj njega so sbrani starčki in puhajo zamišljeni duhan v pretekle lepše dobe. Vse se raduje po svojem ukusu, samo trojica bratov od daleč stoji, neogibljivo vpiraje pogled u jedno devojko, ki je ravno krvave bilke s gadnim Turčinom spevljala. Kot Iepoglasni zvonov šum, ko ga nježni vetrič po zraku zaziblje, tako milo i sladko je tekla pesen iz čistoga grla. I spomenuvši svojih prede-dov slavnih del i junaške serčnosti se porumeni belo lice, iz oči švigne plam iste hrabrosti i domoljubja, ktero vkljub krvoločnemu prognaristvu i mučenju turških vdertnikov neugasljivo gori i gorelo bo u sercih, dokler ne zgine ime Slavjanov. — Mrina, tako je iine omenjenej devojki, je
bila hči siromašnoga štacunarja, tedaj v naj lepšem cvetju devičanske starosti. Krasna hčerka se umili vsim treni mladencem, vsaki občuti serčno nagnulje k Iepoj pevki, jeden šepeta drugomu svojo tajnost na ušesa. Al gorje i tuge, kaj početi? Bratska sveža nedopušča nobenemu, prilastiti si blaga, ktero drugi za se primerno misli. Zato se med seboj porazumijo, da nočejo ni jeden drugemu sopern biti, naj tedaj razsodi srečka; komu se nakloni, naj snubi za njo pri očetu. — Pobratimi se podajo u log, ter splezajo na pečino, ki visoko v megle gole verhe tišči. Vsaki vstreli divjo goso, ji priveze trak od boje, ki si jo je poprej zvolil, na noge, potem se skrijejo v germovje. Ni dolgo trpelo, zagledajo orla, ki se veličastno krog pečine suče, i spuslivši se na tla zgrabi jedno gosko, se vzdigne š njoj visoko pod nebo, ter zgine v sivih meglah spred oči. Srečka zadene Ivo Milanoviea, i volno se mu podasla Obrič i Jugovič. Pred ko je orel po drugej goski skomino dobil, že pripelja Milanovič Mrino kot mileno ženko damo. K ženitnini je bilo kmalo vse pripravljeno, jedi in pitja dosta, svatov i prijateljev na kupe. Prav serčno se veselita Obrič i Jugovič s srečnim pobratimom, posebno židane volje je bil Jugovič, i zdelo se je, ko da bi bil s Milanovičevoj goskoj tudi svojo ljubezen do Mrine u veter poslal. Po gostovanju se vrnejo vsi 3 prijatelji u prejšno zakotje nazaj, Obrič s Jugovičem se vseli u jednoj kolobici, kije blizo Milanovičeve stala. — Al krasne Mrine kip ni bil še čisto zbrisan iz Jugovičeva srca, limveč bližina njena je bila še le olje na ogenj. — Kmalo se zbude poprejšne strasti, i ljubav predere silnoj močjoj v mlado serce. Mrina pozabi zakonske dolžnosti, se splete s Jugovičem, i v tajnem porazumljenju živi š njim nekoliko mescev, brez da bi bil kdo slutil o tem. Al naenkrat zgine Jugovič; lahko da ga je groza napadala, ako bi se njegova zaplelka zazvedela, al ga je pa vest spodjedati začela, al naj že bo kaj če, on zapusti Mrino i prijatelja in se pridruži jednej tropi svojih rojakov, ki so se pripravljali, na Austriansko vdariti. Ali tudi u bojnem šumu, u nevarnosti i krvavem poslu ne more pozabiti Mrine, i berž ko se je četa raztrosila, se je umaknil, ter poji-skal stanek Mrine, če je le poprej zvohal, da ni sopruga (moža) i Obriča blizo. »Ljubav je slepa" veli prigovor, i ravno ti nedostatek je oni poreden škratelj, ki tolkokrat veselje moli, in krivim lase zmeša. Tako se pripeti tudi našemu klatežu. Pozabi namreč u Mrininoj sobici enkrat svoj handžar. — Ne dolgo potem prideta Milanovič i Obrič damo. Komaj stopi Obrič med vrata, zapazi Jugovičev nož na tleh, i preden ko soprug kaj zagleda, ga skrije u pojasu. Po kratkem razgovoru ide soprug vun i Obrič ostane s Mrinoj u sobi. »Evo ti orožja handžar mojega pobralima" reče Mrini. Kako to? Jeli ni Bojko že pred nekoliko dni odišel? Kako dojde nož u tvojo sobo ?« — Mrina se trese kot šiba na vodi, i trepečim glasom se počne spričavati, da ne ve, kako se je to pripetilo, ga prosi, i zaroti pri vsem, kar mu je drago i sveto, naj ne obudi suma u njenem soprugu. Obrič obljubi to, bil je tudi mož beseda. Soprug ni besedice zvedel od vsega, kaj se je zgodilo. Obrič se poslovi i gre k pastirjem, ki so okolj Milanovičeve kolibice radi ovce pasli. Od njih zazve, da so večkrat že Jugoviča tukaj po gorah hoditi videli, da se je tudi včasi iz kolibice zmuznil ter po skritih stezah amo lamo odbegal. — Obrič zgine i — 30. junia najdejo u ranoj zori Jugovičevo truplo pred kolibicoj ; bilo je na več stranih s nožem prebodeno. — Se tistega dne pride Obrič svojevolno pred mestnega poglavarja u Srebenik, ki je bil iz neke
plemenite stare bosniške rodbine. Obtoži se sam, da je Jugoviča umoril, prosi pa za edno, naj ga sodi starešinstvo, posebno pa tirja, da 6e Milanovič, ki ga tedaj doma ni bilo, kleri tedaj od umora ničesar še vedel hi, k obravnavi ne pokliče. Poglavar, akoravno turške vere, ni pripustil, da bi bil Kadi to stvar preiskoval i razsodbo sklepal, temoč povabi po starodavnej navadi savet starešinstva na sodbo. Ti savet, tolko ko pri nas novo upeljane porote, je složen iz 13 sodcev, ki se iz naj modriih i imenilniih gradjanov izvolijo. — Prvo nedeljo mesca julia se sbere vsih 13 možev u cerkvi i po sv. maši se podajo u sodnico. Tam pove vsaki, kolko je star, in naj starji med njimi, sivi starec pri 96 letih je bil zvoljen za »so.lnega starešina.« Na vzvišanem stolu se vsede, krog njega 12 ostalih sodcev. Tudi pop v slovesno obleko ogernjen, se vdele-zi pri posvetovanju. Pred njimi na mizi stoji med dvema svečama razpelje. — Zdaj pristopi založen, ipriklonivši se popu pregovori: »Zarotim se pred živim Bogom, da hočem pravo (resnico) govoriti.« »Proklet bil« odgovori pop, »ako lažeš, zakaj pred onimi govoriš, ktere je poslal Bog, da te sodijo.« Obrič se vzdigne i obernjen k starešinstvu progo-vori možkim, mirnim glasom: »Spoštujem jaz vašo starost, spoštujem vaše sive lase, čestiti očetje! Morebiti sle tudi vi pobratimi med seboj, dobro tedaj vi znate, kako svete so dolžnosti te slavne sveže naših prededov. Jaz Vazil Obrič i Bojko Jugovič biasva pobratima, iskrena prijatelja, i vendar sim umoril brata Bojko, al zarotim se, da kriv nisim. Naj in pobratim Ivo Milanovič je bil po njem osramoten, nepošteno izdan. Sveto prisego pobralimsko je Jugovič lahkodušno prelomil — zato sim ga umoril. Kaznujte me, al skrivnost lo ohranile, prosim vas pri Bogu, ohranite jo u sercih do hladnoga groba. Nemojte jo razkriti Milanoviču, zakaj on ljubi svojo soprugo iz cele duše. Še zna ona zvesla i poštena svojemu drugu postali, al za njega nima na svetu ne mira.^ ne sreče več, ako" to zazve. Pravedno sodite, prosim vas, česlili očetje! spomnite se, kar pravi slar prigovor: »Sreča je drevo, koje dvapot ne cvete« Zdaj poprime starešina besedo rekoč: »Povej, kako i zakaj si to storil?« Obrič na dalje pravi: »U jutro za rano sim videl črnoga gavrana, ki se mi je 3 krat okolj glave zasukal; to znamenje obudi u mojej glavi misel," da je čas došel, osvetili mojega pobratima. Podam se toraj na stanek Milanovičev, — Mrino najdem samo doma. Ko zapazi, da se nekdo bliža, mi prihiti na proti, ko pa mene spozna, hitro veselje mine i bled slrah jej stopi u lica. Resnobno jej ukažem, naj se mahom vrne nazaj u sobo, jaz se pa skrijem za bezgovinoj, ki vtik kolibce spod stene na kviško moli. Nisim še čisto trave pod nogami poteptal, že zaslišim Bojkov glas, ki je grede veselice si prepeval. Strašni al meni zaželeni trenutek je došel. Dušo izdajavca izročim Bogu, ne pustim mu tolko časa, da bi bil še za pomilovanje k nebesom molil, ker sim mislil, da molitev zločinca Bogu nedopade — iz toka zderem handžar, i Bojko pade, kao žrtva svojega strastnoga, gresnoga serca! — Čestita skupščina! to sim včinil, sodile pravedno, miloserdno pred Bogom i po vašej vesti." — Starešina opomeni: »Nisi li tudi li ljubil Mrino, ali ni ljubosumnost morebiti le zapeljala, da si ga umoril?« Pop: »Gorje tebi, ako lažeš.« Obrič odgovori': »Islina, tudi jaz sim ljubil Mrino, ljubim jo še, al nigdar ni zaslišala iz mojih ust besede o ljubavi, i še enkrat izgovorim pred Bogom i vami, da sim Ju-goviča le zato umoril, ker je on pozabiv prisego pobratimsko Milanoviča
osramotil, in ker sim jaz svete dolžnosti naše saveze zvestejši spolnovati htel." — Obrič mora zdaj odstopiti, i starešina opomeni sodce, naj premislijo i pretehtajo dobro, kar so slišali. — Smrtna nastane po sodnici tišina, zamišleno sedi vsaki na svojem mestu i skleplje razsodbo. Po dolgem molčanju vstane naj mlajši sodeč, prikloni se čestito pred razpeljem i pregovori k popu obernjen: »Vazil Obrič ni kriv, storil je, kar dolžnost zvestemu pobratimu veleva.« Tako stori vsaki izmed sodcev, poljubi razpetje i proglasi Vazila Obriča »ne krivega.« Vrala se odpro i spet stopi Vazil u sodnico. Strah i groza po obrazu ga preliva, ali iz oči seva možka serčnost i podanost u razsodbo, od ktere pričakuje smrt ali ži lenje. — »U imenu čestitoga sodništva — pregovori starešina« — »po nalanjčnein razmotrenju tvojega čina oznanim ti, da te ne krivega sodimo." — »U imenu božjem, reče pop, spoznam tudi jaz, da kriv nisi, ker si le storil, kar se pravemu pobratimu pristoji. Obriču začne zdaj serčna žila glasneje bili; serčno se zahvali vpričo celoga sbora i otide solznimi očmi? Pridšiu prosti zrak, se mu zdi, ko da se je iz novič na beli svet porodil. Neve, kam bi se podal, kot nevedno dete omahuje sem ter tje, i tako pritava na visoko goro. — Ves osupnjen tu posloji, ko zasliši iz globine nekaki krik, ki se grozovitno po gori odmeva. Naglo plane navzdolj, zmerom, bolj razločno čuje šumlanje možkih glasov, i vekanje plašnih otrok. Verne se na stran, prodere čez gosto germovje i stoji zdaj nad strmim prepadom. Orjaške pečine zevajo navpik iz temno-ga dna mu naproti, unkraj propada vidi — o groza, kak truma seljakov mrtvo ženo na nosilnice veže. Bila je to nesrečna Mrina, žalostna žrtva zakonske nezvestobe. Turobna joj! al stokrat ponovljena prikazen, ktero strastna ljubav u tugokazih tolkokrat — al skororn zastonj — Iahkoduš-nemu svetu pred oči stavija! —- Obriču se sterne krv po žilah, strašen bije boj volja s vestjoj. Pogleda v stermi propad — že hoče tudi svoje živlenje vkončati, ko zagleda zlate žarke večernoga sonca po gričih prijazno se razljivati. K nebu povzdigne svoje oči, čudovit nekov čut mu oklene drhteče serce; vzdihne globo iz duše: »Velik si Bože moj, smiluj se mene« pokrije si s rokama žareča lica i odide.
Jedina tolažba na svetu je bil za njega še Milanovič. Iz ljubezni do njega je pogubil pobratima, al joj — tudi Mrino je pahnil u strahovito smert. Prijatelska zvestost je pa tudi njemu skororn živlenje vzela, i vse veselje na svetu iz serca zderla. Mira ne najde ne pod milim soncem, ne u lemnej noči, ne u družbi, ne u samotnih kotih. Tako je hodil kot zgublen sin žalosten, otožen okolj, i po slepej naklučbi pride k Milanovi-ču, ki je drugi dan po strašnej prigodbi damo prišel i od britkosti čez to nesrečo skororn pamet zgubil. Obrič stopi u kolibico, in najde Milano-viča bledoga kot smert za mizoj sedeli. »Obrič, pobratime moj« reče Ivo milotožnim glasom — »zgubil sim naj dražje blago, ki mi ga je revna zemlja podarila, zgubil soprugo, ah mileno ženko, ki sim jo ljubil, kot ljubi majka svojega dojenčeka.« — Vazil ga prime za roko in mu pove od konca do kraja vse, kaj se je dogodilo. »O brate moj Obrič« zdihne Ivo »grozovitno me boli rana, ktero mi je vsekala nevsmilena pravica našega pobratimstva. Ah grenka sreča kratkoga veselja! Ali tebe ne dolžini, moj druže. dobro si mi mislil, za me si se žertvoval — al nemila osoda ni dopustila, da se s teboj veselim svoje sreče. Naj bo u božjem imenu, ostani mi zvest, ko dozdaj.« To izreče, objeme prijatelja ker v objemu laglje oko svoje solze roni. —
Vesele i žalostne dni sta nerazdvojljivo delila, zvesta si ostala po-bratima ta do smrti, nam pa primer zapustila, kako daleč ljubav seči ne sme, od druge strani pa, kako Slavjani tam na naj globšein jugu prija-telstvo cenijo, če ravno odkritoserčnost i pravičnost tudi naj dražje blago, naj ljubšo stvar, ako v pogubo pelja, prijatelju z rok zvije. K.
Zvezdica.
Kaj si tak bleda zvezdica, Sej nisi blizo mesica, Sej ne bo danas lučice. Ti ne bo vzela lunica Scer si tako se zbledila, Kadar je luna svetila? Kaj sim zbledela zvezdica Da si ne bode mesica, Da si ne bode lunice Ino nje sville lučice ? Prišla sim čez goričico Sim posijala v izbico,
V izbi je spala deklica, Lepša ko vsaka zvezdica, Bolj je bla svitla v ličica, Kakor svitla daničica, Bolj je bla čista v serčice, Kakor rojeno detešce, Vzela je meni lučico, Vzela bi tudi lunico, Vzela bi še daničico, Vzela bi vsako zvezdico, Vzela bi vse vse zvezdice, Vzela bi tudi solnčice.
Podoba ljubezni.
Ljubijoča: mladeneč in deklica, ki sta se že davno v sladko ljubezen zavezala, se sprehajala v ljubeznivih nedolžnih pogovorih po zelenem gaju.—Pojiščiva, pravi mladeneč svoji deklici, pojiščiva tukaj podobo najne zveze in ljubezni. Saj je cela natvora polna lepih primer za uno in to. — Vidiš tamkej, pravi ljubič, vidiš, kako se zelen beršljan lepo okoli jelke vije in povija. Kako ravno in čversto rase mlada jelka, in kako lepo in prijazno se ji povija in druži zali beršljan! — Oba sta v pervem pomladnem cvetju, — vidi se, kakor da bi se hotla terdno in za vselej sklenili in zjediniti. Ko bi jelke ne bilo, bi se beršljan mogel po tleh razvijati. — Ljubijoča se pogledata, — lepa je ta podoba, pravita, vendar pa pravi ljubezni podobna le ni! —
Tamkej gori je vsajena vinska terta, ki se široko po berstju povija in razprostira. — Zares, tudi je podoba lepe in umne zaveze! --Močneji rastljina služi slabeji, iz ktere se naj boljši sad in sladkoživna piva naredi. Vendar, ako je terta preobširna in prepolna, lahko drevju škodje, mu cvet in sadje obsenči in zamori. —■ Lepa je ta podoba! Primeri se lahko človeški družbi, iz ktere z zjedinjenimi močmi veliko dobrega pride in izvira, — toda podoba ljubezni, prave ljubezni — vendar tudi še ni. Prava ljubezen se pač ne da lahko kaki reči dobro primeriti, pravita zdaj oba enoglasno; — prava ljubezin je darek dušne moči, ktera se posvetnemu priličiti ne da.
Zdaj obstojita ravno pod dvema lipama, ki ste terdo skupej zraščene visoko proti nebu molele. — Kak lepo je to drevje, pravita, — korenine obeh so združeno ulerjene, in debla in veje so enako visoke, ter se razprostirajo v milo nebo! — Obe ste združeni v sercu in glavi; — obe se branite in ustavile vsakemu viharju s druženo močjo! — Ako bi ji utegnila kdaj kaka sila podreti in izruvati, se ne razkrušite; ne-
morete drugače, kot da padete obe.--Je li tukaj podoba najne
ljubezni, se prašata ljubijoča milo pogledaje; — in namesto odgovoriti se objameta v čisti ljubezni v senci združenih lip. —
Milo ljub.
Kako so stari Slavjani s merlici ravnali.
Kakor drugi malikovavski narodi starodavnih časov , so tudi Slavjani več Bogov molili. Vendar zmisli edinega Boga nikdar niso zgubili; za-tegadel je tudi njih vera o osodi duše po smerti božjemu razodenju bližej stala, kakor marsikterega drugega naroda. Vsi Slavjani so bli prepričani, da je človeška duša nevmerjoča, in da se po smerti telesa v Svitlejše in veselejše prebivališče preseli. Narava je jim bila izgled dušne osode. V zimskem spanju zakopana narava je opominjala merlvo v grobu ležeče truplo. Ali kakor se taista spet zdrami iz zimskega spanja, nove popke in cvetje poganja, ravno tako je jim bilo v zemljo podjano truplo samo žlahtno zerno za svetlejšo in srečnišo večnost. Zalo so se merliči pri izhodnih Slavjanih pokopovali, kar je opomnilo, da se zerno za večnost vseje; pri zahodnih pa sožigali, da bi se duša, zemeljskega tovora oslobodjena, ložej v veseliši dom preselili in višjim duhovom pridružili zamogla.
Za dans samo o ruskih Slavjanih. —■ Kader je kak ruski plemenit-nik zameri, so ga v svoj grob položili in s streho pokrili, dokler se merliču mertveška oblačila pripravila niso. Zraven njega so podjali marsikaj reči: pijače, nekaj sadja in postranico. Njegovo premoženje so na 3 dele razdelili. Pervi del je njegovej družini ostal, za drugega so se inertvaška oblačila oskerbela, tretjega so pa na tisti den zapili, ko bi se dekle, ki hoče s gospodom zgi i'-V<. v smert podali imela. Kader so vino pili, se ne znajo zderžati, in večkrat se zgodi, da s bokalom v roci poginejo. Po smerti hišnega gospodarja popraša njegova družina deklete in mladenče, kdo da hoče s gospodom vmreti? (Je kdo privoli, ne sme več odreči; pa večkrat le dekleta v to privolijo. Od tiste dobe dve dekleti na nesrečno pazite. Povsod jo spremljate in jej strežete, kamorkoli se poda. Dokler se merliču inertvaška oblačila pripravljajo, deklica vsak dan vince pije in veselo sprepevlja. Na den, ki je za sožganje merliča odločen, se barkica h kraji na suho potegne in s štirimi mački pritveže. Krog barkice stoje velike iz lesa napravljene človeške podobe. Dokler se ladja pripravlja, človek še v grobu leži; ljudi pa k ladji vrejo tihe neznane besede mermraje. V ladji se napravi klop, nad taisto streha in mehka sukna in s zlatom pretkani zglavniki se razproslrejo. Slara baba, smertni angelj imenovana, vse te reči po klopi razde. Ona ima vselej
mertvaška oblačila priskerbeti in tudi deklici nož v persi zabosti. Po vidu je vragu nar podobnejša; pa ludi njeno opravilo je zares vražje. Ko je že vse pripravljeno, se podajo k grobu. Najprej se streha odkrije in potem meri vaško v platno zavito truplo iz groba potegne. Tudi pijače, sadje in postranica, se zdaj iz groba vzemejo.
Merliču oblečejo zdaj hlače, škornje, kurlak in kaftan s zlatimi gumbi; glavo mu s zlatim sobolovim pokrivalom pokrijejo. Tako oblečenega merliča nesejo zdaj na ladjo, ga na klop pod šotorom posadijo in s zglavniki podprejo. Ponudijo mu pijače, sadja in zelišča; tudi kruha, mesa in čebule zraven njega podejo. Na dva konca razsekanega pseta veržejo v ladjo in prinesejo ludi vse njegovo orožje; njegove konje pa tako dolgo jahajo, da na zadnje obnemagajo in s mečmi razklane njemu v ladjo butijo. Ravno to storijo tudi s ednini petelinom in kokošjo. Deklica pa, ki je za smert namenjena, se med tim semtertje sprevaja; potem jo postavijo na nek terkel, ki je verii vrat riaj bolj podoben. Možem na dlani stopaje, nekaj govori in spet doli skoči. To stori tudi drugo—in tretjokrat, in se ravno tako kakor pred obnaša. Pervokrat deklica reče: »Glejte! tukaj vidim očeta in mater;" drugokrat: »Glejte! tufcaj vidim svojo žlahto;" tretjokrat pa pravi: »Glejte! sedaj vidim svojega gospoda v raju sedeti. Oj kako je veselo, kako krasno in svetlo! Pri njem sedijo njegovi otroci; on vabi tudi mene, prinesite me k njemu!« Sedaj vzemejo deklico in jo peljejo k ladji. Tukaj jej slečejo narokvice, ktere mora starej babi, smertnemu angelju, podati. Tudi perstane potegne iz rok in jih dekletima podari, ki ste jej stregle in se hčeri smertnega angelja imenujete. Ko deklica v ladjo stopi, jo šest, s ščitom in s palicami obo-rožanih, mož obstopi in jej iz bokala piti ponudi. Poje ga izpije, in ko je že od svojih slovo vzela, jej še drugi bokal ponudijo. Dekle ponujen bokal vzeme in ga, dolgo pesem zapevši, izpije. Stara baba jo priganja, da se podviza in hitro v gospodov šolor stopi. Prestrašena deklica se obotavlja; ali komej glavo v šotor pomoli, jo zgrabi stara baba in jo noter porine. Možje zdaj jamejo na svoje ščite biti, da bi stokanja deklice slišati ne bilo, kar bi druge odstrašiti vtegnilo, s svojimi gospodi vmreti. Potem jo zagrabita dva moža za noge, dva za roke, smertni angelj pa jej verže verv krog vrata in jo unema dvema poda, da jo zadavita. Baba jej med tim hitro širok nož med rebra zabode. Merliča naj bližji žlahtnik prižge zdaj dervo in ga ritniško k ladji zanese. Tudi od unih vsaki goreče dervice k ladji prinese in ga na gromado verže. Veter plamen podpiše, in kmalo je vse, šotor in ladja v enem ognju. Na ognjišču se gomila naredi in v sredo se za spomin bukov panj vsadi.
Oblačila, konje, orožje in dekleti so k merliču zategadel djali, ker so si uni svet ravno tako kakor tukajšni mislili, in dajihbozato on tudi na unem svetu potreboval.
Peter Petrovič II. Njeguš.
Na bridko žalost vsih Slavjanov je zameri 31. oktobra t. 1. ob devetih zjutraj v svojem stolnem mestu, Celinje imenovanem, Peter Petrovič II.
Njeguš, vladika eernogorski in berdski, po kratkej bolezni, če je ravno že delj časa na svojem zdravju bolehal. Menil je to zimo spet na Dunaju preživeti in si lam za svojo bolehnost leka in pomoči iskati. Vendar božja previdnost je drugači skletiula. Njena volja je bila, da bi njega kosli v zemlji svojih očetov, v krilu svojega ljubljenega naroda počivale. Ravno dva dneva pred smerljo je zlo nevarno zbolel. Holel se je še do Kotora prenesti dati in tam lekarske pomoči vživati. Pa to mu ni blo dovoljeno. Še predenj je lekar iz Kotora prihitel, je že slal na božjej pravici. Prej da o njegovem živlenju kaj povemo, se hočemo še o njego-vej česti in domovini malčkaj zmenili.
Vladika pomeni vv slavenskej cerkvi (oliko, kakor v lalinskej škof ali biskup. On je v Cernigori naj višji svetski in cerkovni vladar. Al vladika se nikar svobodno ne voli kakor pri nas; temuč ta čest je privezana od konca XVII. stoletja na rodbino Njeguš. Iz te rodbine si vladajoči vladika vselej jednega za svojega naslednika izvoli in skerbi za njegovo izobraženje. Tako je tudi zamerli vladika jednega iz svoje rodbine na Dunaj poslal, da bi tam svoje navke dokončal in se v potrebnih vednostih izobrazil.
Cerna gora, ki v Cernogoro in Berdo razpade, je skalnala in visoko ležeča krajina proti iztoku jadranskega ali sinjega morja in obseže okoli 100 Q mil s 127000 serbskimi stariovniki, ki se vsi k pravoslavnej slovanskej cerkvi spoznajo. Ko so Turci po bitvi na ,Kosovem polju 15. junija 1389 Serbstvo podjarmili in vkončali, so si Cernogorei s svojim neobičajnim junaštvom do današnjega dne ohranili svojo poliličko neodvisnost proii mnogoterim strašnim napadom divjih Muselmanov. Kolikor je v Cernigori možev, Joliko junakov. Vsaki je oborožjen in posebno dober strelec. K temu so Cernogorei silo velike postave,in nad mero pogumna deca narave brez vsake dalje omike. Sicer sloji Cernagora pod posebno ohranbo ruskega cara, od kterega tudi vladika lelno plačilo dobiva.
Peter Petrovič JI. je rojen leta 1811 iz slavne rodbine Njegušev na Černigori. Bil je bratrovec vladika Petra Petroviča I. ki je 18. oktobra 1830 zameri, in tudi od njega v oporoci za naslednika imenovan. Ljudstvo mu je voljno zvestobo zapriseglo, če je ravno šele 18 let imel, in ga 30. oktobra 1830 pod imenom Petra II. za svojega vladika pozdravilo. Perva leta njegovega vladarstva so bila dokaj nemirna. Turški sultan si je na vso moč prizadjal, ga na svojo stran spravili; vendar on se je krepko soperstavil vsim željam in vabilom neverne porte kakor ludi orožju nje divjih tropov leta 1832. Toliko bolj je zdaj rasel v ljubezni svojega naroda. Na to se je podal v Pelrograd, kjer je bil 6. oktobra 1833 za vladika posvečen.
Ko se spet na svoj dom poverne, je začel na vso moč za izobraževanje naroda skerbeti in nove naprave upeljevati. Najimenitniše njegovo delo je ustrojenje Černogorskega starešinstva, ktero vladiku pri upravljanju zemlje na strani sloji in iz jednega predsednika (bratrovca) in 12 starešin obstoji, ktere si vladika vsako leto voli in potverduje. V tem starešinstvu se vsreduje znotrajna sprava Cernegore; za zvunajne zadeve je vladiku poseben minister dodan.
V pervej mladosti je imel zainerli vladika serbskega pesnika Milu-tinoviča za učitelja. Iz tega je posebno izvirala njegova naklonjenost k pesništvu, kteremu je do poslednjega časa zvest oslal. Izšlo je od njega
več pesniških del, ki so pravi kine serbske-slovanske literature. Zercali se v njih najverniše živlenje černogorskih Serbov. Kaj imenitniša so: »Ogledalo serbsko« sbirka serbskih junaških spevov, „Luča Mi-krokozma«, potem »Kula Džuričiča in Cerdak Aleksiča«, dalej »Gorski Vienac«, »Pustinjak cetinjski« »Liek jarosti Turške«, »Molit v a C e/nog orača h k Bogu« in poslednjic drama-tički epos »Lažni car Sčepan mali«. Slovansko rodoljubje in svest junaškega bojnega rodu veje v vsih njegovih pesmih. Založil je v Celinji tudi malo tiskarnico, kjer je od 1835 nekoliko let zabavnik »Gerli-ca« izhajal.
V ostalem je bil rajnei vladika tako visoke postave in krepkega in krasnega telesa, da so ga clo na Cernigori za riaj večega in naj lepšega moža imeli. Bil je visoko izobražen in omikan. Govoril je zvun slovanskih jezikov tudi (alianski, francozki in nemški. Zatorej je bil spoštovan od svojega ljudstva, ktero je po malem k evropejskej omiki napeljeval in tudi od vsih drugih, ki so ga poznali. Zmiraj je bil iskren Slavjan. Na često je vzdihoval nad zapadniin Slovanstvom in se tresel za njega prihodnost. Zatorej se njegova smert ne obžaluje samo po Černogori, temuč po celej obširnej slavjanskej domovini. Lahka uiu žemljica!
-'.—O'- --
Kratko številoslovje.
(Dalje.)
D e v e t i 11 e.
Da deveti no rajniša lehko najdemo, ozrimo se na njegovo tretjino, ki je dvajsetica; in napeljujmo otroke spoznovati: da, ako troje t. j. tri reči za jeden rajniš dobimo, in tako jedno po dvaj-setici pride, bo jedno tre tj ino d vaj se tiče veljalo, če jih devet za en rajniš kupimo: n. p. za tri prače damo 1 fl., pride prač po 20 kr. če pa za de vel pračev l fl. damo, bo prač 20 3 — ali toliko dvajsetic razštetih med troje veljal: Nekdo kupi 9 skled,'in da za nje 7 fl. po čem je jedna? odgov. po 7 dvajsetic, razštetih med tri t. j. 2 dvajsetici, in tretjina jedne dvajsetice, kar znese 46'/3 kr.
Desetine do stotin.
Ker desetina lajniša je šest i ca, se pravilo ročno najde: kolikor rajniš deset tt toliko šestič jeden n. p. 10 Š" veljajo 7 fl. koliko jeden? odg. 7 šeslic, t. je 42 kr. Potem se rajniši lehko med deset razdelijo in vsaka naloga hitro reši.
Kadar otroci desetine poiskati znajo, moremo skočili na dvajsetine Lahko bodemo spoznali, da ako d vaj s ti kosov velja 1 fl. en kos pride po trojači (grošu) n. p. orna vina velja l,2,3,4,5....fl. po čem je pinta (virlelj) odg. po 1, 2, 3, 4, 5 ... . trojač. Iz tega bodemo ludi štiridesetine rajniša urno poiskati mogli. Ako d>ajsti za en rajniš kupimo, in tako U po trojači (grošu) dobimo; bo U
le poltrojače veljal, če za en rajni! 40 U dobimo; poltrojače pa je 1 kr. in 1/2 krja. Ako taj vedro (40 pint) po 8, 9, 10, al koliko si bodi rajnišev plačamo, bode pinta 8, 9, 10 to je ravno toliko krajcarjev in polkrajcarjev veljala, to je 8 kr. in 8/2 kr. = 12 kr. 9 kr. in 9/2 kr. = 13'/, i. t. d.
Kdor ve najti štiridesetine, bode najšel tudi osemdesetine rajniša 1/40 fl. je = 1'/, kr; 1/80 bode tedaj I ;2 krja, in 1/4 krja, kar znese 3/4 kr. ali toliko trojač razštetih med štiri; n. p. 80 U velja 36 fl po čem pride en %t'\ odgov. po 36 trojač razštetih med štiri; kar da 9 trojač = 27 kr.
Tridesetino, šestdesetino, devetdesetino rajniša bodejo otroci sami lahko našli, če se jim le nekoliko razjasni, in stezda pokaže. Po teh se da mnogo zadač rešiti n. p. kdor si na mesec 18 fl. zasluži, koliko dobi na den? — odgov. 18 dvojač = 36 kr Nekdo dobi u dveh mescih 27 fl. plače, koliko mu pade na den? odgov. 27 kr. Ko na kvatre (3 mesce) 75 fl. plače vlečem, koliko mi gre na den? odgov. 75 dvojač raztšetih med tri 60/3 da 20, in 15/3 da 5; 20 in 5 je 25 dvojač, ali 50 kr. — Tudi tako: 60 dvojač da 2 fl. 15 dvojač = 30 kr. 2 fl. med 3 data 40 kr. 30 kr. med tri da 10, 40 in 10 kr. = 50 kr.
Da najdemo petdesetine, podajmo se nazad k petinam. Petina rajniša je dvanajstica, pelin dvajsetina rajniša je torej peti del ali petina dvanajstice, t. j. 2V5 kr. alj 1 dvojača in 1 dvojača raz-šteta med pet. Ako za 25 U plačamo 17 fl. bode 1 U veljal 17 dvojač = 34 kr. in še 34/5 kr. t. j. 64/s, kar snese 404/j- Kadar bodejo učenci petindvajsetine urno najti znali, poskočimo na petdesetine; in našli boderno, da ako petdeset reči velja 1 fl. bode vsaka veljala l'/5 kr. to je: toliko krajcarjev, in še toliko krajcarjev razštetih med pet, kolikor jedna rajnišev velja n. p. 50 S"? odgov. po 18 kr. in 18/5 kr. 18/3 je 53/5 kr. torej ukup 18 in 53/5 snese 233/5 kr.
Ce znamo najti petdesetine, nam ne bo težko tudi stotino rajniša poiskati. — Ako je petdesetina l'/5 kr. in jo najdemo, če za jednoto vzamemo toliko krajcarjev, kolikor rajnišev celota velja, tote krajcarje razštejemo med pet, in oba sneska soštejemo; tako bo stotina vsakega števila rajnišev toliko polkrajcarjev, in še toliko polkrajcarjev, razštetih med pet n. p. za 1 tr. (100 U) damo 24 fl. po čem je 1 U? odgov. 24 pol. = t. j. 12 kr. in 12 5 kr. kar ukup da 14' 5 kr. 1 rStr. mesa se plača po 16 fl. po čem je 1 S"? odgov. 8 in 8 5 kr. = 93/5 kr.
Po drugem pa ravno tako lahkem načinu bodemo pozneje obresti najšli, ki jih od vsakega rajniša dobimo, ako je nam znano, koliko od 100 fl. na leto odpade.
Sedemdesetine otroci ne bodejo lahko našli, popred da s številkami rajtati znajo; se jim more pa povedati, da ena reč bo veljala toliko 6/7 kr. to je toliko šestič razštetih ined sedem, kolikor rajnišev jih velja 70; n. p. za 70 S" masla plačam 35 fl. po čem pride 1 &*? odgov. 35/7 šestič; 35 sedmin snese 5 celih šestič, ki zveržejo 30 kr. ali tudi 35 šestič je 3 fl. 30 kr. od kterih se najde sedmina po zgor naznačenem načinu. Dobro je, da se otroci tudi drobki (Briiche) soštevati vadijo, kar ni težko, kjer je ravno taisti znamenatelj kakor tukje sedmina 3 krat po 8 = 24 3 X 4/7 = 12, 30/7 kr.
J e d n a j s t i n e.
Jcdnajstina rajniša se dobi, ako se pregleduje, v kterih številih stoji jednajst J, 2, 3, 4, 5 krat. Tako se najde, da u 60 stoji 5 krat, in ostane 5. Iz tega se da pravilo: Kolikor rajnišev velja 11 kosov, toliko petič, in še toliko petič razštetih med 1 1 velja je-den kos. n. p. 11 U velja 9 fl. koliko 1 Wi odgov. 9 petič = 45 kr. in 45/11 = 4'/,, ukup 49/,, kr.
Kakor jednajslina tako naj se išče tudi trinajstina, sedemnajstimi, in v obče razšteva med vse izvorne števila.
Pravilo za trinajstino je: Kolikor rajnišev velja trinajst, toliko reparjev, in dvojnatih reparjev razštetih med 13 velja jedno.
Za sedemnajst: Kolikor rajnišev daš za 17 kosov, I oliko trojač, in trojnih trojač razštetih med 17 si dal za jednega; za devetnajst: Kolikor rajnišev dobimo za 19, toliko trojač (grošev) in toliko trojač razštetih med devetnajst pride za jedno. N. p. za 13 pračev plačam tO fl. bode torej prač veljal 10 reparjev, t. j. 40 kr. in deset dvojnalih t. j. so reparjev razštetih med 13, 20,13 reparjev je 1 rep. in 7/13 rep. kar znese 6'/l3 kr. torej ukup 46a- ,3 kr 17 velja 15 fl. po čem pride S"? odgov. 15 g r. t. je 45 kr. in 45 gr. razštetih med 17; — ker 17 v 45 stoji 2 krat — še dobimo 2 gr. = 6 kr. in 11/17 gr — to je 33 17 cm. kar je rb/,7 kr. torej vse ukup 52'"/,, kr. Take razšteve bodo za mlajše učence skoro pretežke, ako ravno šo važne, in dosti pripomagujejo, da se um razvija in okrepi; torej se le takim učiteljem priporočijo, ki so v njih sami za se dovolj urjeni, da se ne zmotijo. —	(Konec sledi.)
B r e d k a *).
(1 j KleCan ua Kranjskem, zapisal M Valja v eC).
Bredka zgodaj je vstajala, K sebi klicala je mater; Le sem, lesem mati moja, Vam povedala bom nekaj.
5. Sanje so se mi sanjale, Da tri solnca so vshajale, Pervo bilo je rumeno, Drugo bilo je zeleno, Tretje bilo je rudeče;
10. Kaj pomenijo tri solnca?
To pomenijo tri solnca, Da boš suknje tri imela. Kdo bo meni kupil suknje? Kupil bo jih oče tebi. 15 Bredka šla je v line gornje, Gledala je v polje ravno, Kaj je vidla v polju ravnim? Kaj na polju inergoleti? Leseni, lesem mati moja, 20. Vam bom nekaj pokazala:
*) Za primer iz: Cvetja slovanskega naroda. Glej Književni Oglas.
25.
30.
35.
Ali so všenični klasci. Ali biseri so zlati, Ali je pa silna vojska'? Ni so ne všenični klasci, Ni so biseri ne zlati, Tudi ni to silna vojska, Svalje so, po tebe gredo. Kdaj ste me pa omožili'? Ko smo v zibki te ta kali. Svat je pod bel' grad prijezdjo, Bredka tak je govorila: Kaj vam pravim slarašina, Kteri je pa moj naj ljubši? Odgovori starašina: Tisti je pa tvoj naj ljubši, Ki sedi na belim konju. Mu podala belo roko, Vzela je slovo od mater: Vidile se več ne bove, 40. V pismih slišale se bove. Zdaj premočno mi zderčijo, Da ferči spod nog jim ogenj. Kamor daleč priderčijo Tje do merzlega studenca. 45. Bredka ravno žejna bila, Še je rekla, govorila: Kaj ti pravim ti moj ženin, Jaz sim ravno močno žejna, Stojimo, da se napijem. 50. Bredka s konja se spustila, V serce se ji meč je vsadil, Še je rekla, govorila : Odreži mi košček krila, Da mi rano boš zaveza!. 55. Govori lako ji ženin, Skoda ga odrezati je. Vrezano j' od zlafga kosa. Se je rekla, govorila: Sej ga ni si ti ini kupil, 60. Kupil mi ga je moj oče. Ženin rane ji zaveže, Spet premočno mi zderčijo, Da spod nog ferči jim ogenj. Stara mati gre naproti, Tako reče stara mati:
65.
Pri ti priči dušo pustil Ti si umerla zavolj mene, Jaz umerjem zavoij tebe.
Kaj ti pravim ti nevesta, Kaj si lako v lica bleda, Karkol'leze ino grede, Od lepote tvoje vede. 70. Še je rekla, govorila: Tud vi bi lepi ne bili, Tudi vi bi bledi bili, K'vam bi tolko kervi steklo, Kolikor je steklo meni; 75. Karkol leze ino grede, Od hudobe vaše \ede. Spet -premočno so zderčali, Da spod nog je ferčal ogenj, Kamor daleč priderčijo, 80. Tje do ženinovga grada, Tak ji ženin je govoril: Bredka, to so tvoje lnše, To je tvoj grad belo zidan, V gradu tvoja svilla izba. 85. še je rekla, govorila: Kaj mi bodeš vse to kazal, Pelji me na belo postijo, Da si malo bom počila, Ti postoj mi pa pri durih; Tak je rekel in govoril: Kdaj pa jaz prišel bom k tebi Še je rekla", govorila: Ko bo tretja ura v noči, Takrat pridi ti le k meni. Ženin stal je še pri durih, Je poslušal mlade Bredke. Vzela v roke perstan zlati, Ga po izbi potočila, Še mu lak je govorila: Pojdi, pojdi persfen zlati Tje do mojih starih mater, Povej, kak godi se meni, Da ne bodo hčer možili, Pa ne sveta jih prašali.
105. ženin komaj je pričakal, Da je tretja ura v noči, Odpre izbo, grede k postlji, Bredka mertva je ležala, Je ležala v kervi černi. Ženin čez njo se naslonil,
90.
95.
100.
- 175 — Književnost.
* K oledarčik slovenski za prestopno leto 1852. Na svillo izdal Dr. Janez Bleiweis, kakor srno že unokrat omenili. Razun navadne pro-tike, obseže v drugem razdelku tudi nekaj lepoznanskih reči. Kar mu pa posebno vrednost daje, so narodske pesmi slovanskih narodov avslrijan-skega cesarstva, ktere so poslovenjene in tudi v izvirnem jeziku pridja-ne. To je naj krajši in nar naravniši pot, Slovence s druzimi slavenskimi narečji soznaniti. Knjižica šteje 32 strani. Na koncu je jej pridjana jedna pesmica s napevom vred. Dobi se po vsih slovenskih mestih mehko vezana za 24 kr. in terdo vezana za 32 kr. sr. Zvunajna in znotrajna oprava je prav lična in krasna, kakor vsa dela iz Blaznikove tiskarnice. Živo jo priporočimo vsim Slovencem.
*	Slavni g. profesor Mikložič pripravlja za natis svoj spis: primer-jajoče zvukoslovje slovanskih jezikov, za kteroga je letos, kakor je bčela omenila, od c. k. akademije navk darilo prejel. To bo pervi del večega spisa, ki bo dalej celo primerjajočo slovnico slovanskega jezika obsegel, kakor je jo v nemškem jeziku Jakob Grirnm spisal.
*	Dr. D. Medakovič v Novem Sadu oznanuje v Juznej Pčeli svojo poveslnico serbskega naroda od naj starših do naj novejših časov. Taista bo v 4 svezkih na 50 — 60 tiskanih polah na svetlo prišla. Iv vsakej knjigi bo pridjana podobšina kakega narodnega junaka. Naročnina vsake knjige znese 1 zl. (gold.) v bankovcih. Kdor se na celo delo naroči, dobi s četerlo knjigo tudi dogodivščino bulgarskega in horvatskega naroda poverh. Penezi se imajo izdatelju v Novi Sad poslati.
Z m e s.
* Iz zapisnika družtva za povestnico jugoslavensko nam prineso: Narodne novine 30. listopada med druzimi imenitnimi vestmi tudi tole: Jedan rodoljub iz Rieke postavlja za spisanje diela, koje bi obče koristno i potrebito bilo, 100 carskih dukatah, i iz-ražuje svoje mnienje, da bi poviestnica čoviečanstva s osobilim obzirom na Slavjanstvo a ponajprie na Jugoslavene ilite Ilire verlo nužna bila. U ostaloin ostavlja konačnu odluku ravniteljstvu družtva za poviestnicu i starine jugoslavenske, i izjavlja, da če 100 dukatah uložili u hervatsko-slavonsku štedionicu, kako za odluku ovoga ravnileljstva saznade.
Poslie zrelog pretresanja i posavietovanjsf bi iznadjeno, da ovo ravniteljstvo uz mnienje gori rečenoga rodoljuba sa svime prislaje, i da če izraditi potanji program o načinu, kojim treba to dielo napisati, čim bude nagrada za najbolje napisanje povieslnice čoviečanstva u štedionicu uložena i štedionička knjižica blagajniku družtva predana.
Med i pelin.
* Obljubili smo, ob svojem easu tudi tiste gospode učitelje u „Bčeli« oznaniti, ki so jih naš častiti šolski svetovavec, gospod Rudmaš na svojem drugem potovanju obljnblenih daril vredne spoznali. Darila so prejeli: Gosp. Jožef Ranner, podučitelj u mestu št. Lenard u Labudskej dolini 20 rajn. sr. — Gosp. Janez Terčik, učitelj u Šolarej vesi (Sit-tersdorf) Doberlnoveske dehantije 15 rajn. sr. — Gnsp. Miha Senker, učitelj u Dolnem Dravbregu 10 rajn sr. — Gosp. Matevž Groll, učitelj u Sokovičah (Schiefling) u Labudskej dolini 5 rajn sr. — Gosp. Miha Pečnik, učitelj u Tinjah (Tainach) 5 rajn. sr
Pri tej priložnosti tudi še pristavimo, da so dosedaj tri učiteljski shodi na Koroškem bili — eden na Slovenskem in dva na Nemškem. Vse le shode so gosp. Rudmaš objiskali in povsod gosp. dehantu 20 rajn. sr. izročili, da bi se učiteljske knjižnice na noge spravile. To se pravi u resnici — ne samo u besedi — šole podpirati in za vse ednako skerbeti — za nemške in slovenske! —
S 111 e s 11 i c a.
* Na„ jednom oku slepi Iakomec dojde dvo kazalištne peneznice i upraša: »Sto se plati za poslednje mesto-?« »Šest krajcarjev,« se mu odgovori. »Elo vam 3 krajcarje; jer ja imam za jedno oko manj od drugih."
Književni osla*.
Koj po novem letu bo izšel pervi svezek slovanskih narodnih pesem po nadpisoin: »Cvetje slovanskega naroda.« Obsegel bo v pervem razdelku slovenske narodne pesme, ki še nikjer natisnjene niso in v drugem naj lepše narodne pesme vsih slovanskih rodov poslovenjene in zraven tudi v izvirnem jeziku. Trem ali štirem pesmam bodo ludi napevi pridjani. Cela knjižica bo obsegla okoli 100 strani. Kdor do novega lela naročnino pošle, dobi vsaki svezek za 20 kr. sr. Kdor se na 10 svezkov naroči, dobi ednajsti poverh. Imena častitih naročnikov bodo vsakej knjižici pridjane. Serčno poprosim vse častite rodoljube, me v izdavanju po mogočosti podpirati, bodi si s obilnimi naročili ali s slavjanskitni narodnimi pesmami za omenjeno knjižico. Ni dvomili, da je to pervi pot, predrage Slovence s narodnim pesništvom Slavjanov, od kterega slavni nemški jezikoslovec J. Grimm pravi: »nad njega krasoto bi Evropa oster m el a«, s njih jezikom in pravopisom (s latinico in cirilico) soznanili in si v jeziku čedalje bolj približati.
Na koncu še poprosim častita vredništva, Novic in Ljublj. Časnika temu oglasu (vsaj okrajšanemu) svoje liste odpreti in tudi naročnino prejemali.	Anton Janezič.
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.