Političen
za slovenski narod.
f« mM prejemu Z» oelo leto predpl»e»n fld.. m pol leta 8 jld., ta ietrt leta
4 rld., xa en mesee 1 fld. 40 kr. ? »Malatrmeijl prejeaian Telji: Za oelo leto 12 fld., i» pol leta 6 »Id., xa četrt leta • fit., M en meMc- 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 »Id. 20 kr. več na leto.
Poiameine številke veljajo 7 kr. NaieSnia* prejema opraniitTo (adnuniitrK-ija) ia »kipedicija, Semeniške uliee št. 2, U., 28.
Xaznanlla (inserati) le sprejemajo in velj4 triitopna petit-TnU: 8 kr., č« se tiska enkrat: 12 kr
ie »e tiska dvakrat: 15 kr., č« «e tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmiuiihs
Sokopiii M ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitro je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. liha]« vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. le^.
v Ljnbliani. v pondpoljek 21. julija 1890.
Letnik: XVIII.
-S
„Pro Patria" — razpiišceiia.
Kakor blisk z jasnega neba izuenadiio je primorske in tirolske Laboue razpuščenje iredentov-skega šolskega društva ,Pro Patria". Iznenadenje je tem večje, ker to minuli že trije tedni po zloglasnih dogodkih v Tridentu, o katerih smo istodobno poročali. Da je vlada odlašala prepotrebni korak, vzrok je bržčas ta, ker je hotela počakati, da se končajo šole. Že tedaj smo opozarjali na protilojalne izjave tega iredentovskega društva, katero je pri vsaki priliki in vedno predrzneje izražalo protiavstrijske svoje namene. Pripraviti je hotelo naše Primorje in južno Tirolsko za nenasitno Italijo. V skrajnem času je temu rovarskemu društvu ministrov odlok prerezal nit življenja. Odlok se glasi:
»Nepolitično društvo ,Pro Patria', ki deluje s podružnicami v Tridentu, na Primorskem in v Dalmaciji, je dne 29. junija t. 1. na občnem zboru v Tridentu na predlog dr. Karola Dordija z živahnim odobravanjem soglasno sklenilo, naj se brzojavno naznanijo rimskemu društvu ,Dante Aligbieri' in njega predsedniku Bonghiju priznanje in najsrčnejše čestitke.
Ker pa je obče znano, da rimsko društvo ,Dante Alighieri' goji Avstriji sovražne namene in ker po italijanskih listih ponavljajoče se izjave kažejo, da so težnje tega društva naravnost obrnene proti avstrijskim državnim koristim, pokazalo je društvo ,Pro Patria' z gori omenjenim sklepom, da goji poleg šolskih namenov tudi druge, in sicer p o-1 i t i č n e.
Taki nelojalni in nedomoljubni nameni društva ,Pro Patria' so se tudi pokazali, da je prirejevalni odsek v Tridentu za občni zbor, kateremu na čelu je bil predsednik tridentinske podružnice, advokat dr. K. Dordi, rajši opustil nameravano in uradno naznanjeno okrašenje mesta z
zastavami, ker je tamošnji policijski komisarijat dovolil okrašenje le s tem pogojem, da se ob jednem razobesi na vzvišenem mestu zastava z avstrijskimi državnimi barvami."
Ker je s tem odlokom razpuščeno glavno društvo, razpuščene so tudi vse podružnice, katerih je bilo samo v Istri nad dvajset. V sredo večer so zaprli tudi po Goriškem vse podružnice, v Gorici je policija zaplenila vse pušice, v katere je »Pro Patria" nabirala prostovoljne darove. Župan v Podgori je ob V»10. uri zvečer dobil nalog, da je v navzočnosti dveh komisarjev zaklenil tamošnjo šolo imenovanega društva.
Umevno je, da so Lahoni popolnoma poparjeni in preplašeni, na drugi strani pa vsi pravi domoljubi odobravajo ta korak vlade, da je zatrla hidro, ki je avstrijske otroke lovila za italijansko žrelo. Prav zadnji čas je, da vlada strogo pazi na dogodke ob laški meji in v kali zatre vsako proti-avstrijsko gibanje.
Celo liberalni listi, ki so sorodni po duhu ire-deutovcem, priznavajo potrebo, da je vlada zatrla protiavstrijsko društvo. Po mnenji »Deutsche Ztg." bi se to še ne bilo zgodilo, ko bi »klerikalni" listi ne raznesli v svet znani dogodek v Tridentu. Ce je to res, potem pa smejo konservatini listi biti ponosni na svoj vspeh.
»Tiroler Stimmen" pišejo: »Ped imenom ,Dante Alighieri' je v Rimu društvo, ki je le nadaljevanje od Crispija zatrtega društva ,Comitato per Trento e Trieste'. Ime Dante je le simbol ,zjedinjene Italije' in spomenik Dantejev v Tridentu, na katerem so bila tudi podoba avstrijskega rene-gata Pratija, simbol skupnosti te dežele z materjo Italijo. Ali ni potrebno, da se ta simbol (Dantejev spomenik) v Tridentu prepove, ker je društvo, ki ima isto ime, protiavstrijsko? Upamo, da vlada ne bode storila polovičarskega dela, temveč
je dokončala s prepovedjo imenovanega simbola. Potem smemo reči: ,V Avstriji je vlada'!"
Precej odločno piše tudi »Presse" tem povodom: »Vladna naredba ne potrebuje nobenega opravičenja. To je dejanje samoobrambe proti skritemu notranjemu sovražniku, kakor je bila samoobramba proti gnezdu nemškega iredentizma, proti »schulverein"-u za Nemce in nemškonarodnemu društvu. Taka skrivališča protidržavnega mišljenja, kjer se izpodkapajo domača tla, morajo se razrušiti, in vlada je pokazala, da hoče strogo izvajati postavo proti vsem onim, ki poželjivo obračajo oči čez črno-rumene kole — bodisi proti jugu ali severu. Najnovejši dogodek pa tudi kaže, da je treba vedno in skrbno paziti na razmere ob italijanski meji. Ne mine leto. da ne bi škandalozna demonstracija v Trstu, Tridentu ali v drugem laškem mestu žalila avstrijske državne misli. Dobro vemo, da vedno iste osebe izražajo take izjave, da ima iredenta večinoma le v nekem sloju mestnega prebivalstva svoj sedež in da je kmečko prebivalstvo dobro avstrijsko. Tem nnjnejša je torej dolžnost, da se zatro z vsemi sredstvi vedni poskusi protiavstrijske agitacije."
Temu le dostavimo, naj vlada vzame metlo v roke in pomete vse življe na dvorišče, ki se sramujejo črno-rumene zastave.
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. julija. ]^otraii|« dežele.
Heinrich. Poslanec Heinrich je poslal mestnemu zastopu v Pragi pismo, v katerem pravi mej drugim, da sprejme izvolitev v deželni šolski svet in zagotavlja, da bode izvrševal svoj mandat v duhu zmernosti in postavnosti toliko časa, da bo mogel svoje mesto prepustiti osebi, ki je bolj všeč nemškemu prebivalstvu. Že 14 let, pravi dalje, borim se za pošteno spravo na Češkem. Ta sprava je državna potreba, ker je češki narod med najtrdnej-
LISTEK.
Marija Pomagaj.
(Po izvirniku »Redeatis".)
I.
Milko Bogataj je bil mlad, vesel dijak. Prvo pobožnost je popustil, zatajevanje mu ni bilo mar, hotel je le vživati. Mati ga je sicer od rojstva sem Bogu posvetila in mu še otroku svetinjico Matere Božje na tanki verižici dejala okolu vratu, da bi ga varovala v slehrni nevarnosti na duši in telesu; in tudi še zdaj, ko se je v velikih počitnicah pripravljal na dolgo popotovanje, hotela se je prepričati, aii jo je todi res nosil; pa naš premodri dijak se je smehljal zaupanju, katero je imela njegova mati do svetinjice. »Z Bogom, in Mati Božja naj te varuje!" reče mu še pri odhodu, in vedrega obličja gre Milko po svetu. Namenjen je bil na Laško, v Rim. Kako se je čudil naš Milko tolikim lepotijam, katere mu je pred oči stavila narava in umetalnost. Zlasti ga je osupnila velikanska cerkev sv. Petra; veselje in žalost, radost in sveti strah ga je spreletaval, ko je pokleknil na grobu prvaka aposteljnov. Čutil je velikost in vzvišenost krščanske vere, videl je tako rekoč z očmi, da tndi peklenska vrata cerkve ue premagajo. Velikanski so bili sicer umetalni spo-
minki časov, ali križ na obelisku pred vatikansko cerkvijo je vse prekosil, in resnico govore besede, ki so zapisane na njegovem stolu: »Kristus je zmagal in vladal".
Spominjal se je tudi Milko posebne prošnje svoje matere. Molil je za-njo pred podobo Naše ljube Gospe vedne pomoči, ki se v cerkvi sv. Alfonza v Rimu hrani in zelo časti. V cerkvi njegovega rojstveuega mesta je bila enaka podoba, in tudi na njegovi svetinjici Matere Božje je bila vtisnena. Podoba mu je bila tedaj dovolj znana, pa izvirna podoba v lepi cerkvi sv. Alfonza ga je bolj ginila, kakor je pričakoval. Pa ue njena umetalna vrednost, ampak njena ljuba priprostost, tiha žalost in popolna vdanost, ki jo je obličje Matere Božje razodevalo, zanimala ga je. To je bila Mati milosti, ki ima usmiljenje z vsemi žalostnimi in trpečimi in za-nje prosi svojega Sina. Milko se je spominjal, kolikrat se mu je njegova mati hvalila, da je bila vselej pri »Mariji Pomagaj" potolažena in uslišana, odkar je vdova, in molil je, kar že dolgo ni storil, pobožno in s trdnim zaupanjem.
Pa kmalu je prišla ura za odhod iz Rima. Poslednji teden si je hotel ogledati Neapelj in njegovo okolico; in zelo ga je mikalo tudi to lepo mesto in njegov zaliv. Danes se je peljal k Sionskim pečinam, ki se o njih toliko pripoveduje. Ladjico, na kateri se je sem pripeljal, popusti ob brežini, grč na pe-
čine, in pečevje ga tako mika, da dalje in dalje pleza, tako, da se v skalnatih zavinkih skorej zgubi. — Ali dan se je zdaj že nagnil, in Milko se mora vrniti! Pa kje je steza, po kateri je prišel? Skalovje na desni, skalovje na levi, skalovje pred njimi — ni je steze — zares je zašel. — Ali naš mladi čvrsti Milko se ue ustraši, ampak je dobre volje, in poslednjič se tudi iz zavitega pečevja izvije. Le brežine ne najde, od koder je lezel na pečine, in zastonj ga čakajo mornarji in ladjica. Da bi le prišel do morja, bo se že prikazala hišica, ker naš mladi popotnik je zelo truden in lačen. In poslednjič ugleda morje — je že tu na brežini — seveda sedaj le bleda luna sveti, in kamorkoli se ozre, nobene koče ne vidi! Ali naj bi vso noč pod milim nebom počival? Ko bi ga prazni želodec ue opora njal, vlegel bi se morebiti kamorkoli na tla.
Zato se pa tudi zelo razveseli, ko za skalovjem ugleda ribičevo kočo. Slaba je bila, skoraj bi rekel podrtija, in mož, ki mu pride na trkanje odpret, dozdeval se mu je kakor razbojnik. A je bil saj pod streho in dobil mrzle polente, kruha in rib, tudi vina mu prinese čmerni gospodar. Tako tedaj Milko je in pije, ker lakota ne izbira. — Potem se vleže na slamo, ki je bila v koči, in Peter Piroti, tako se je imenoval gospodar, gre v izbo, kjer so oče in otroci že spali. Milko je bil tedaj sam in od truda bi kmalu moral zaspati. — Pa čudi se, da zaspanec
širni podporami drim. Moja oseb« torej ne sm« ovirati te Bpnm."
Sle*iim. Iz te deželice ob pruski m«ji dohajajo malo vaaeU poročila. Deželni pradsednik j* nekda odklonil pozdrav v češkem jMilra, okrajni glavar Liebiscber je grajal volilce, ker kot Slovani niso volili nemško-Iiberaluega kandidata, deželni odbor zavrača j^eške dopise županstev. To je pai čudna jednakepravnost, akoravno so rarno t Šleziji Slovani sresti branitelji avstrijske ideje.
Tmai^e driaT«.
Srbija. Iz Belgrada se poroča dn^ 19. t. m.: Jutri (t. j. 20. t. m.) se bo vršil v Jagodini shod vseh odposlancev radikalne stranke. Shod bo otvoril Pašic sam. K shodu pošlje vsak okraj jednega, vsako okrožje dva odposlanca. Vseh odposlancev bo do 500. Jagodina je okrašena z zastavami in slavoloki.
Črtia Gora. Poročalo se je zadnje dni zaporedoma po časnikih o prepiru, ki je nastal med Črnogorci in sosednimi turškimi podložniki, Albanci. Zdaj se je polegel ta vihar; tako saj piše črnogorski uradni list. Eo je razpodil Edhem paša 6000 Albancev, prišel je v skipetarsko okolico, kjer se je sošel s črnogorskim državnikom Vukotičem. V pogovoru sta se sporazumela in naredila mir na meji.
Bolgarija. Bolgarom se vendar utegnejo izpolniti želje, da bi se žboljšalo stanje njih sovernikov, živečih v Macedoniji. Iz Carjigrada prihajajo namreč poročila v Sotijo, da bode turška vlada v kratkem imenovala tri nove škofe za Macedonijo, in sicer take, ki nimajo niti v Macedoniji niti v Bolgariji politiške preteklosti. — Iz Sofije se poroča: „Ko se povrne knez Ferdinand nazaj v Bolgarijo, vršila se bode preosnova vlade. En ud Badislavove stranke bo prišel v vlado. Minister Stranski bo nadomeščen z Načevičem".
Rusija. Ker se poroča, da pride z nemškim cesarjem tudi nemška cesarica na Rusko, opomni „Novoje Vremja", da se misli vsekako sprijazniti nemška vladarska rodovina z rusko carsko drnžino. Ne ve se sicer še, kje se bode pokazal vspeh tega sporazumenja in prijateljstva, vendar pa se lahko trdi, da se ruska vnanja politika ne bode izpremenila. „ Novosti" se pa oglašajo za zvezo z balkanskimi državami. Politiške razmere — piše imenovani list — zahtevajo, da se zveže Rusija s Srbijo, Bolgarijo, Črno Goro in Rumunskim. — Vaje velikih ruskih armad se bodo vršile na širni planjavi med Gačino, Krasnim Selom, finskim morjem in Narvo. j Vse čete bodo razdeljene v dva oddelka, vzhodni in zahodni, ki se bosta med seboj bojevala. Vaje bodo trajale teden dnij, namreč od 7. avgasta do 1.3 dne istega meseca.
Anglija. Nedavno so se zbrali v Majnoothu vsi irski škofje. Ko so imenovani cerkveni dostojanstveniki ponovili odloke zadnjega generalnega shoda 1889. leta, sporazumeli so se o naslednjih zahtevah, tičočib se šolskih zadev: 1. Znova moramo zahvaliti Tomaža Sextona, ki je v zadnjem zborničnem zasedanji razpravljal v izvrstnem govoru zahteve irskih katolikov. 2. Svoje narodne zastopnike prosimo, naj ne odjenjajo v svojem naporu, da se vendar jedenkrat ugodi naši opravičeni terjatvi z ozirom na šolski pouk. Prosimo tudi irsko parlamentarno stranko, naj dela v zbornici z vsemi mogočimi sredstvi, da se nam izpolni naša terjatev. .S. Obžalujemo, da se niso uresničilo nade, katere smo gojili pri zadnjem zasedanji. Ministerstvo je odgovorilo Sextonu ter osnovalo naše terjatve na pogoje, ki so s praktičnega stališča popolnoma nemogoči. 4. Prosimo svojega zastopnika v senatu kraljevega vseučilišča, škofa
mu kar očij ne zatisne, ves nemiren in razvnet se Milko na postelji sem ter tje premetava. Zakaj je vendar v tako čudni stiski? Kaj ga tako teži, kakor bi čutil pretečo nesrečo? In zakaj se tako milo spominja otročjih let?
Poslednjič Milko vzame v roko svetinjico Matere Božje, ki mu jo je mati okoli vratu dala, in jo poljubi. „Pod tvojo pomoč" moli — in potem res zaspi. — Ali spanje njegovo ni mirno. Hude sanje ga strašijo. Zdaj pleza po strmih pečinah, zdaj se vozi po šumečih morskih valovih — zdaj sliši glas svoje matere, ki ga prestrašena po imenu kliče, zdaj zopet povzdiguje roke k Materi Božji, — ker prepad se pred njim odpira; če ga Marija ne otme, po njem je! In tako hude so bile sanje, da se je Milko zbudil. Pa skorej je mislil, da se mu še sanja. Kaj je hotel človek, ki se je nad njim pri-pognil? Kaj mu je liotel storiti? Mladeneč hoče vstati, pa v tistem trenotku se že tudi na posteljo nazaj zvrne, in oster nož se mu v prsi zasadi. — „Jezus! Marija!" zakriči Milko — iu zavednostma zgine. — Morilec je pa še nad njim pripognen — ribič Peter Piroti. — Bil je tako ubožen, imenitni mladi gospod pa gotovo zelo bogat — in nihče ni vedel, da je pri njem prenočeval. — Predno se bo zdanilo, ne bo več sledu krvavega dejanja, in nihče ne bo izvedel, kako je tujec šel s tega sveta.
ardaghskefa, da vloži svojo ostavko v znamenje ugovora proti vodni nemarnosti, s katero ravB4 an-gleika vlada s iiteresi irskih katoHkov z olirom na ponk po višjih Solab. 5. Konečno prosimo Vile irske pariamentarne strank«, da toliko Časa pobijajo postavne načrte o otrolkih v&rubib, dokler se ne uvedejo določila, s katerimi bodo otroci uvarovani proti nevarnostim verskih nskokov." — trei in njib blagi narodni voditelji prosijo in prosijot da bi jim dala angleška vlada, kar jim gre po bo|ji in človeški postavi. To()a Anglež je trd in se ne gane, kakor njegov otok sredi razburjenega morskega elementa.
Portugal. Kakor zagotavljajo poročila Ue Londona, utegnete se angle.ška in portugalska država kmalu sporazumeti. Sporazumenje bode osnovane na naslednje točke: Zambesi se ratglasi za mejnarodno plovbino reko, in reka Puncve je na razpolaganje angleškim ladijam. Zadnje imenovana reka je za Angleže zato važna, ker jim mnogo olajša promet v in iz dežele Mašone. To sporazumenje je sad nedavnega pogovora med portugalskim zastopnikom in Salisbur7jem. Salisburj hoče napraviti nekako politiško oporoko z evropskimi državami.
TurHja. Nepretrgani nemiri v Ercerumu so vendar ganili turško vlado. Zadnji ministerski svet je namreč sklenil, nadomestiti guvernerja v Ercerumu in Vanu z vojaškima guvernerjema. General Hassan Hairi pride v Ercerum, general Osman Ruri pa v Van. Iz Carjigrada se poroča nadalje, da mislita finančni minister Hagop in državni podtajnik Dadian, oba Armenca, ostaviti državno službo, ker so turške čete nedavno porazile mnogo Armencev v Ercerumu.
Izvirni dopisi.
Iz Pulja, 18. julija. Nabral sem nekoliko novic, katere vas bodo morebiti zanimivale. O slavni zmagi pri pazinskih volitvah Vam je že tako poročal drugi dopisnik. Kako da nas ta zmaga veseli in kako ša-renjake peče, to Vam jekleno pero povedati ne more. Italijani so vso moč napeli, da bi bili vsaj v I. razredu te, kakor oni pravijo, italijanske trdnjavice zmagali, pa odklenkalo jim je. Zdaj se po svojih listih s tem tolažijo, da po stari navadi psujejo naše duhovnike. Mimogrede povedano, imamo se le č. duhovščini zahvaliti, da smo tako slavno zmagali, a bojim se, da bode duhovščina za svojo požrtvovalno domoljubje jedau put tako hvaležnost doživela, kakoršno zdaj pri Vas na Kranjskem.
Naša „Citalnica" v Pulji pod vodstvom ne-ustrašljivega g. predsednika Križniča izvrstuo napreduje. To se je razvidelo iz zadnjega občnega zbora. Zbralo se je mnogoštevilno udov, ne samo iz mesta, ampak tudi z dežele. Pozdravil je došle g. predsednik v izvrstnem govoru, potem pa je gosp. tajnik poročal o gmotnem stanji čitalnice. Napravila je čitalnica tekom leta pet različnih veselic, katere so vse močuo ustrezale ne samo udom, ampak tudi drugim vpeljanim gostom. Posebno pa nas je g. predsednik po zimi s svojim humorističnim berilom več večerov zabaval. V čitalnici se vsi najrajši zbiramo. V Puljščini smo že poželi in večinoma tudi omlatili ali kakor tu pravijo, ovršili, ker vse žito z voli omanejo, kakor pri vas proso, seveda zdaj že tudi stroje mlatilnice rabijo. Žito je lepo in ljudje se dozdaj z letino prav pohvalijo. Tukaj sejejo pšenico in ječmen, rži ne poznajo, a za ajdo ni zemlja. Tudi krompirja smo precej pridelali, grozdje tudi lepo kaže. Tako da splošno smemo Bogu hvaležni biti, posebno ker nas je obvaroval do zdaj vsake uime. Dočim Vam Vaši dopisniki poročajo o snegu. Vam imam jaz ravno nasprotno o neizmernej vročini povedati. Danes, ko to pišem, je bilo ob 8. uri zjutraj v senci 27" R. Dežja že 18 dni nismo imeli. Počela je že mala suša, osobito zelju se vidi, da se mu tako vroče solnce neprilega. — Kakor se govori, nas bode v soboto dne 19. t. m. obiskala ce-saričina-vdovica Štefanija, da si ogleda tukajšnjo novo ladijo, katera nosi njeno ime in kateri je podelila prekrasno zastavo, kojo je sama izvršila.
God sv. Cirila in Metoda smo tudi po Istri slovesno praznovali. Cul sem od nekaterih gg. žup-Likov, da so ljudje prostovoljno ta dan praznovali, da so bile po cerkvah slovesne sv. maše in tudi nekaj kresov se je videlo. Več gg. učiteljev se je s šolsko mladino vdeležilo sv. maše.
S tem končam svoje današnje novice, ako Vam bode drago. Vam bom še kaj pisal, osobito za pasje dni.*)
Iz Prage, dne 16. julija. (Delovanje Vin-cencijanov na Češkem. — Nemci seeman-cipujejo od čeških služkinj. — Ruski glas o našem mestu.) Društvo sv. Vincencija Pavian-
*) N«m vertno ustreiete.
Op. vred.
skega je, kakor po vsem sveta, istetak« tadi na Češkem oblagodarjeno btafoslovoa boljlm. To druitvo let« za letom lepie procvita, konfMMce so množi, iianov je vedno teč, revnih pa ttii vedno več, koji iščejo podpore. Vendar itkali(f« blagajnica povoljM Vspeh, in to lavdaje Imitvo z nidejo k dalji vtirajnosti v naSem stoletji ujvečje — Iždel Kaj ttfsdfio poreta letno poroMo u leto 1889, v kojem se zreili Ijndomili trud Vineebeilanov v češkem kraljestvu. Pred vsem poročilo omenja konečno založeaje dolgo zaželjenega zavetišča za neozdravljive siromake: »Vincentinum"; zajedno sta bili osnovani dve novi konferenci na deželi (v Nemškem Brodu in v Strakonicih).
Tako veselo sl6ve početek poslednjega letnega izvestja najprednejše krščansko-socijalne družbe na Češkem. Vspehi blagodejne družine katoliških mož pod zastavo ljubezni in usmiljenja do bližnjega konference društva sv. Vincencija tekom treh let so nastopni:
leta 1887 leta 1888 leta 1889
Konference..... 31 35 37
Delavni členi .... 345 460 469
Vdeleženci..... 1.684 3.270 4:407
Podpiraneosebeinrodbine 1.195 972 1.597
Prejemki..... 40.474 51.620 70 806
Iidatki...... 27.037 36.889 40.505
V blagajnici .... 13.437 14.736 80.300 Rešene prošnje . . . 2 243 2.142 1.269 Revnim dijakom podpora 48 25 24
V	Pragi je zdaj deset konferencij in osrednji svet, v pražkih predmestjih sedem, in druzih dvajset konferencij je raztresenih po deželi. Predsednik vsemu društvu je gosp. K. Ervin grof Nostic. Mej členi in društvenimi podporniki nahajamo v prvi vrsti duhovščino in katoliško plemstvo, slednjih skoro poldrugo stotino. V sedanji neblagi socijalni dobi, ko se ljud mami bolj s frazami, nego krščanskimi načeli, kakor bi katoliških ne bilo, ko nekrščanski iu poganski ljud postaja prava druhal, ne verujoča v Boga in ne čislajoča svojega bližnjega, ko se ta ljud izkorišča za nepoštene politično-socijalne namene, je delovanje naših Vincencijanov, dasi tiho, vendar blagodarno. Revnemu ljudstvu se s tem več skaže socijalnih dobrot, in bodisi še tako ma|hen dar ali tolažilna beseda iz ust Vincencijanov, nego s puhlimi frazami in ,radikalnostjo" marsikaterega agitatorja narodne in socijalne visoke politike.
Le-ta politika pa provzročuje med lastnimi brati boj na nož, ki ne vidijo v slepi strasti, kako tiho-tapno leze pri vseh koncih v naše mesto — germanizacija. Pražki Nemci se v svoji zagrizenosti trudijo od vsega emancipovati, kar nosi češko ime. Zdaj jim že niso po godu češke dekle in služkinje. Da bi jim ne trebalo domd izpregovoriti češke besedice, v službo jemljo samo nemške ženske posle. Toda te niso vredne piškavega oreha, niso spretne, so nečedne in v domačih delih so nevešče. Vsled tega je tu osnovan takozvani »Mtigdeheim" v kojem se Nemke stoprav učš delati; ta zavod Nemkam preskrbljuje službe, v minolem letu n. pr. celo 342 nemškim služkinjam. Seveda bi bilo za naše Nemce najbolje, ker ne marajo poslušati češke govorioe, naj se izselijo v — Kongo ali Kamerun !
Kak duh prevlada med nemškimi sodeželani, bodi dokaz naredba duhcovskega (Dux) župana; vsled njegovega ukaza so bili z duhcovskega — grobišča vsi češki nagrobni napisi odstranjeni tajno in nasilno. Nenavist, strast torej celo onkraj groba zoper vse češko neguje se na severu naše zemlje, in ta dokaz nemške spravljivosti lepo osvetljuje, kako bi se godilo s koristim češkega naroda, da bi ta ne stal vedno na braniku svojih pravic!
V	„Charkovskih Vjedomostih" priobčen je bil poslednje dni jako simpatičen glas o naši stolnici ter jo priporočajo vsakemu Rusu, potujočemu preko mej. Dopisnik opisuje v harkovskem listu vspehe slovanske vzajemnosti v Pragi in v obče po Češkem v literarnem pogledu.
Dalje piše jako pohvalno o ogromni češki deželni izložbi leta 1891 glede obrtnega, umeteljskega in vednostnega napredka. Na Letni bode zgrajen vodopad v Veltavo; na Letno bode pa obiskovalce vozila železnica iz dratove žice, in v izložba električna železnica; na Petrinju bode postavljen razgledni stolp 4 la E ifel. Mnogo paviljonov bode zgrajenih v ruskem slogu. Prekrasni češki muzej, ki je stal nekoliko milijonov in se baš dokončuje, bode pri otvorjenji te izložbe vsakemu pristopen itd. Konečno svetuje dopisnik znova vsem Rusom, naj pohodijo staro slovansko-Prago iu se seznanijo bhžjo
8 češkim narodom, kajti leto 1891 bode za Prago jako pomenljivo.
Vendar ja jelo nekoliko skrbeti našo zlato ia slovansko Prago: kako bode neki itpala izložba, ako se je Nemci ne vdeleži, češ, mogli bi se ta sestati 8 svojim — Heinricbom, koji pa njim na ljubo oi še izstopil iz deželnega šolskega sveta in baj^ tndi ue bode; zato bodo že Cabi skrbeli, da boda izložba mnogobrojno zastopana.
Največji prostor v itlolbi zavzela bode češka — sloga, kakerina ja v istini; dalja naša staročeška pobožnost, posvečevanje nedelja po najnovejšem zakonu. V poslednjem dejanji »Hamleta" vprašata grobarja: Cegava koža najdelj vstraja in je trpežna? Grobar mu odgovori: Jerbarjeva koža, ker je bila še v življenji ustrojena s čreslom. In vsled te analogija nislim, kadar češki kmetič zapusti ta svet in ga položi v grob, kjer kmalu strohni celo truplo, jeden ud njegov ostane neiztrohnjen, in ta je — palec njegov, s kojim je v svojem življenji moral toliko odštevati in plačevati novcev.
In da ni nobena šala, pojasnipi Vam lahko s številkami. Leta 1848 plačevala je Češka državi 7 milijonov posrednjega in 12 milijonov neposrednjega davka. Leta 1861 po padcu bachovskega absolutizma iznašali so državni dohodki iz Češke že 45,081.800 goldinarjev, izdatki za Češko samo 9,279.800 gld ; čistega dohodka je torej Avstrija iz Češke imela 38,702.000 gld. Leta 1868, torej po uvedenji dua-lizma, dospeli so že posrednji davki na Češkem do 21.200.000 gld., neposrednji pa do 40,650.000 goldinarjev, vkupe tedaj je plačevala češka na Dunaj 62.300 gld. davka. — Danes so že posrednji davki na Češkem dospeli do svote 26,640.000 gld., neposrednji pa do 94 milijonov, torej naše kraljestvo plačuje na leto v drž. blagajnico nad 120 milijonov. Dežela si pa mora pomagati pri domači upravi z deželnimi dokladami. okrajnimi, občinskimi iu šolskimi, koje dandane.*: že tudi znašajo več nego
22 milijonov..... Te š^vilke govore dosti jasno.
In za te ogromne svote niti kos — samouprave. Poleg tega se je pa poštenini rodoljubom boriti zdaj z zagrizenimi nemškimi sodeželani, odbijati morajo napade zaslepljenih lastnih svojih bratov — Mladočehov, da nehote človek mora vsklikniti, kakor nekoč neki pruski general, menda v sedemletni vojni:
„Und mit solchen B......muss man sich schla-
gen!«
Iz tržiških toplic, 15. julija. (Raznoterosti.) [Konec.] Pa naj Vam povem, kaj sem čital v tem listu dne 13. julija, št. 4736. Uvodni članek govori o Afriki in tamošnjih razmerah, ki se dotikajo Evrope in Italije posebej; cedijo se mu sline po Tunisu, kateri si bo Francija v kratkem času prisvojila in pa po angleškem otoku Malti, z veliko trdnjavo: la Valetta, katero utegne (?) Anglija v svoji modrosti odstopiti v bodočnosti prijateljski . . . Italiji i Za tem vodenim člankom pride dolg izviren dopis (?) iz Rima, ki hvalisa Italijo in Rim, čegar popolnoma propale denarne razmere bode italijanska vlada v svoji nedosegljivi modrosti (!) vravnala v korist večnemu mestu itd. Za tem pride na vrsto: tretji shod društva „Propatria", (t. j. pro Italia) v Trentu, v slavo divnemu laškemu krščanskemu pesniku Danteju, ki bi se pa gotovo takšnih brezbožnih častilcev in potomcev sramoval, ko bi se mrtvi brigali ta žive! V tistem članku povzdiguje požrtvovalnost prebivalcev »nerešenih dažel", ker navaja, da se je dosihmal nabralo za spominek omenjenega pesnika, ki se mu bode v Trentu postavil, že 78.120 laških lir, 12 čentežimov, pa le 18.898 gld. 77 kr. av. v., kakor da bi bil laški denar že navaden v »nerešenih deželah". Mad temi je dala Gorica zmerni znesek 50 lir; a dijaki mestne laške gimnazije v Trstu pa 80 med seboj nabrali 404 lire in med temi 200 lir v laški zlati veljavi. List hvali njih požrtvovalnost in naglaša, koliko more Italija pričakovati od takšne nadobudne mladme! »Quousque tandem abutere patientia auatriaca", mora avstrijski domoljub takšni kttilinarični lahonski druhali zaupiti! V drugem članku pogreva pa hudobno izmišljeno vest, katero 80 že v.si pošteni laški in nemški časniki preklicali, celo dunajska velika Židinja »N. Fr. Presse", da 80 hoteli sv. očeta papeža Leona XIII. zastrupiti s starimi špargeljni in da se sv. oče boji novih napadov. Vse to opisuje prav z zlobnim veseljem. Seveda, ko bilo mogoče laškim probtomavtarjem in bi božja previdnost vidno ne Čula nad svojim namest-.nikom, bi oni nič rajši na viMi, kakor papeža mrtvega in papeštvo položeno med staro šaro. Pa prosto-■mavtarska drevesa ne bodo zrasla v nebesa. Črnih
pik in oblakov, ki se zbirajo nad zedinjeno Italijo, pa ta list nikjer ne vidi. Slepec ja in voditelj slepcev! H koncu lista sledi šest telegramov samo iz Bima; o Avstriji pa ne doba ne sluha, razven edine neznatne novice: »da se boda Kalnokj sošel sredi avgusta z nemškim kancelarjem Caprivijem!" Da sem z nevoljo položil na stran panlahonski in proti-verski list, labko si misli č. čitatelj Malo boljši je potem že omenjeni list, tržaški »Mattino", ki velja celo za poluradni časnik, ta piše že nekaj več v avstrijskih zadevah, poleg tega pa stika v svoji kroniki najrajše po hlevu »Cronica nera" ter opisuje izmišljene ali zelo pretirane škandalozne dnevne dogodbe italijanske.
Nič boljši ni goriški tritedenski list: »II Gor-riere di Gorizia", vredovan od zloglasne znane goriške Židinje. Ta pa se navdušuje v nekem dopisu »od onkraj Plave, 9. julija", za sežiganje mrličev, t. j. za pagansko šego, ki je bila včasih med nekaterimi paganskimi narodi. Prav dobro ga zavrača goriški tudi tritedenski list »1' Eco del Litorale" z logičnimi in krščanskimi razlogi. Tudi to je prosto-mavtarsko načelo, katero bi hoteli novošegni pagani vpeljati. Če pa se vidi goriški Židinji boljše sežiganje mrličev, nego lepi krščanski obredi pri pogreba mrličev, prosto jej bodi; pa naj le cvre in peče svoje židovske mrliče.
Tako vidite, sem še le v dobro in krščansko vredovanem listu „L' Eco", ki pa se, žalibog, ne nahaja nikjer na javnih prostorih, našel zdravo in tečno berilo, ki mi je radi nesramnih lahonskih-pri-morskih časnikov zmračeno čelo in duha zopet razvedrilo. Da ne bodem predolgo v žalostnem premišljevanju pomilovanja vrednih primorskih razmer, ki tlačijo kot mdra nas primorske, slovenske in avstrijske domoljube, naj h koncu tega dopisa le to še povem, da je od 15. maja do 15. julija, to je, ravno v celih dveh mesecih, prišlo v tržiške toplice le 131 gostov, katerih malokdo rabi te znane toplice več, nego 10—15 dnij. Med dosedanjimi gSsti so tudi: tržaški namestnik vitez Teodor Rinaldini, msgr. Štefan Bensa, vodja goriške nadškofijske pisarnice, msgr. Matija Kravanja, nadškofijski kancler, ki je pa danes odšel, in pa (čujte!) celo jeden Rus iz Bige v Estlandiji, po imenu Estov! Da je pa dosihmal tako malo topličarjev semkaj došlo, temu je kriva deloma oddaljenost kopališča od Tržiča (jeden četrt ure z vozom ali tri četrt ure peš), deloma pa, ker se z ljudstvom ne more zmeniti, kdor ne ziid laščine; slovenskega, akoravno je Tržič tik slovenske meje ob Krasu, pa nemškega jezika razven uradnikov skoro nobeden Tržičan ne zn4, niti se ju noče učiti. Tako trd in neupogljiv je Italjan do drugih jezikov I Cemu se neki navdušuje laško ljudstvo v Primorji za družbo »Pro patria", ko ni nikjer laška narodnost v nevarnosti, marveč se ona še razširja na škodo primorskih Slovanov!
M. Mihaeljev.
Dnevne novice.
(Mil. gosp. kneianadškof goriški) pripeljal se je danes v Ljubljano.
(Koroške volitve.) Iz Celovca se nam poroča: V Djekšah so naši 4, v Ovbrah 6, v Grebinju 7.
(Iz Gradca) se nam poroča: Kakor znano, praznoval je »Triglav" slovesno razvitje svoje nove I zastave. Tisti dan pač noben Triglavan ni mislil, • da bode društvo v kratkem žalovalo vsled zgube dveh društvenikov. Dn^ 14. junija je umrl v Smar-' jeti pri Rimskih Toplicah drd. jur. Ožek. Telegram o tej smrti je iznenadil vse društvenike. K pogrebu se je odpeljala deputacija »Triglava" z lepim vencem. Josip Ožek je bil dobra duša. Žalostni stariši in sorodniki naj se tolažijo z zavestjo, da mnogi njegovi tovariši obžalujejo prezgodnjo smrt dobrega mladenča. — Dne 21. junija pa je umrl v Ljubnem Dragotin Žitek, cand. jur. Bil je sin gop. Žitka, profesorja v Ljubnem, jako priljubljen radi svojega pohlevnega vedenja in izvanredne marljivosti. Dasi je bolehal več časa, vendar je glas o njegovi smrti užalostil vsacega, ki ga je poznal. Bog daj obema večui pokoj!
(LjnbljsiBko gasilno dmitvo) je imelo včeraj o priliki shoda zveze gasilnih društev veliko vajo na Talvazorjevem trgu. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo jutri daljše poročilo.
(»Edinosti' v odgovor.) Dostavljajoč naš »panctum* k dopisu iz Trsta o doslednosti gospodov pri »Edinosti" upali smo, da nam ne bode več treba pisati o tej stvari. Ker pa se je oglasil
grešnik sam v zadnji številki .Edinosti*, da nan s svojim navdušeuo-duhovitim sostavkom zamaši usta, to je, da sa opraviči, smatramo za svojo dolžnost, da odstopimo nekaj vrstic svojem« prijatelja iz Trsta, ki nam piše: »Citajoč navdušeni odgovor v »Edinosti" na moj kratki dopis v »Slovencu", posebno pa odstavek, ki trdi, da hujskam tržaške slovenske trgovce proti »Edinosti" v istem trenotku, ko je društvo pričelo energično akcijo za slovenske napise, začudil sem se resno, kako je mogel gospod tak nezmisel porabiti v obrambo, ker bi bil storil boljše, da je mojo opombo molče vzel na znanje. Moj dopis ni imel druzega namena, kakor opomniti gosp6do na doslednost, proti kateri niso grešili vprvič s temi dopisnicami. Izgovor na vajenca v tiskarni in zadnji trenotek je smešen in neumesten, ker vem, da se je od strani polit, društva tndi prej dopisavalo na takih dopisnicah. Tukaj torej ni bil vzrok vajenec, ampak dotičnik sam, ki je porabljal take dopisnice. Kar se tiče popravka, o katerem govori »Edinost", o tem še ne vem, ker se nisem prepričal, kako so gospodje popravili pogrešek »vabeč zaupne može v zopetuo posvetovanje*. Mogoče, da so jih zopet vabili z navadnimi nemško italijanskimi ali mogoče tudi z nemško-slovenskimi dopisnicami. Ako so vabili z zadnjimi, zastavim glavo, da se niso take dopisnice kupile ua zahtevanje gospode pri »Edinosti", ker poprej ni bila njihova navada, ozirati se na take malenkostne nedoslednosti, o katerih za sedaj molčim in bodem molčal, ako me zopet »Edinost" ne počasti s svojim mogočnim navdušeuo-duhovitim odgovorom. Sicer pa je boljše za-njo, da molči. Kar se tiče slovenske zavednosti, smem reči, da ni vse zlato, kar se blišči. Zavedni brusovee alias zastopnik »Edinosti" naj se ne skriva »Slovenče-vemu" poročevalcu iz Trsta, ker bi se tudi v pasjih dneh utegnil prehladiti, kar bi mu gotovo bilo žal." — Gosp. dopisniku smo odstopili dovolj prostora za njegovo opravičenje ter želimo, naj bi bila s tem stvar dognana.
(Umrl) je v Gradcu dne 18. t. m. bivši ravnatelj tukajšnje realke in član dež. šol. sveta, g. dr. J. M r hal, vitez Franc-Josipovega reda, v 67. letu svoje starosti. Zapustil je vdovo in dva otroka.
(V Kočevju) je bilo na nižji gimnaziji koncem šolskega leta 90 učencev.
(V Idriji) je bil namesto pokojnega g. Lapaj-neta za župana izvoljen hišni posestnik in občinski svetovalec g. Fr. Didič.
(V Trstu) se je v soboto vršilo slovesno polaganje temeljnega kamna za šesto župno cerkev. Na-vzočni so bili mil. g. škof Glavina, stolni kapitelj in na tisoče ljudstva. Stavbišče in sosedne hiše so bile okrašene z zastavami.
(Strelovode) na zvonikih in kupoli stolne cerkve je kaj izvrstno izgotovil, kakor je pokazala poskušnja z aparatom za strelovode, tukajšuji ključavničarski mojster g. Josip Rebek. Jako nevarno delo je bilo izvršeno v šestih dneh brez kake nesreče. Delo v višavi na zvonikih je izvršil 78 let stari, pogumni tesarski mojster gosp. Anton Jerančič. Vsi trije strelovodi so med seboj zvezani in odpeljani v vodnjak poleg stolne cerkve.
(Dar.) Gosp. Vinko M ajdič, veleposestnik v Kranju, je podaril »Slov. bralnemu društvu" v Tržiču 50 gld., za kar ga odbor najtopleje zahvaljuje.
(Strela) je udarila sinoči okrog 9. ure v kozolec vdove gospe Marije Hribar v Velikem Gabru. Zgorelo je devetnajst oken žita. Škoda je velika.
(Ogenj.) Sinoči pred jednajsto uro je strel z Grada naznanil ogenj. Gorel je kozolec posestnika Straha v Vodmatu. Pogorelo je tudi več žita in dva voza. Škode je nad 1000 gld.; pogorelec je bil zavarovan za 600 gld. Ljubljansko gasilno društvo je takoj hitelo gasit in zabranilo večjo nesrečo.
(Prijateljem slovenske glasbe.) Ako dobim le toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskovni troški, izdati hočem III. zvezek »Skladeb ranjkega Avgusta Armina Leban a". Naj mi torej gospodje, ki se mislijo naročiti na te skladbe, naznanijo to z listnico. Iztis, obsezajoč moške in mešane zbore ter divni samospev »Vojak*, stal bode 40 kr., po pošti 45 kr. Janko Leban, učitelj ? Avberu, p. Štanjel pri Sežani.
(Ii razsodil) [rešil] posameznih finančnih deželnih oblastev, ki so do zdaj v smislu § 3. ukaza z dne 13. junija 1889. 1., drž. zak. it. 92 bila razglašena v ukazniku e. kr. finančnega ministerstva, iu s katerimi .so se od omenjenih oblastev hraniU
nicam in posujilnicam (kreditnim in napredninskim društvom) priznale pristojbinske ugodnosti zakona z dne 1. julija 1889. I., drž. zak. št. 91, — prepričalo se je visoko e. kr. finančno ministerstvo, da pravila teh društev v nekaterih deželah ne vstrezajo dovolj jasno onim pogojem, kijih predpisuje zadnji odstavek § 1. navedenega zakona. Po zadnjem odstavku § 1. tega zakona namreč smejo 'se pristojbinske ugodnosti priznati pod tem pogojem, da .obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristoj bine (upravne troške itd.) presega obrestno stopinjo hranilnih vlog največ za 1*/» odstotek". V nekaterih deželah, n. pr. na Gorenjeav.strij8kem imajo tam veljavna pravila (§ 15. al. 2), ki se glase: .vendar ne sme zadnja (to je obrestna) stopinja posojil vštevši pod katerim-koli naslovom vplačane provizije, upravne troške itd. presegati obrestne stopinje posojil in hranilnih vlog za več ko za 1'/» odstotka" ta pogoj za pristojbinske ugodnosti natanko določen; v drugih deželah, n. pr. na Dolenjeavstrijskem, Češkem, Tirolskem pa v dotičnih pravilih (§ 65.) ta pogoj ui dovolj določno izražen, ker je tam samo rečeno: .ista (to je obrestna stopinja posojil) ne sme najvišje obrestne stopinje, ki se določi za obrestovanje hranilnih vlog, presegati za več, ko 1'/» odstotka", ne da bi se pri tem glede obrestne stopinje posojil kaj omenilo o eventualnih postranskih pristojbinah (rezijnih doneskih itd.). Akoravno visoko c. kr. finančno ministerstvo doslej ni še našlo povoda, da bi se od posameznih finančnih deželnih oblastev dovoljene pristojbinske ugodnosti v omenjenem ukaz-nikc ne razglaševale zaradi tega, ker se v predloženih pravilih ni oziralo na režijne doneske itd., bo C. kr. finančno ravnateljstvo prihodnjič ua dotična določila pravil vendar posebno pazilo ter pri vsakem nejasnem tekstovanji pravil priznalo pristojbinske ugodnosti ne poprej, da se društvena pravila primerno prenaredš. Tudi se bo strogo na to gledalo, da bodo društva, katerim se bodo one pristojbinske ugodnosti priznale, točno spolnovala ono dolžnost, katero jim nalaga § 4. zvršitnega ukaza z dne 13. junija 1889. 1., drž. zak. št. 92, ter vsako premembo pravil naznanjevala finančnemu oblastvu.
C. kr. finančno ravnateljstvo počastuje se vsled razpisa visokega c. kr. finančnega ministerstva z dne 20. marea 1890. 1., št. 10.376, slavni deželni odbor na predstoječe opozarjati s prošnjo, da izvoli o tem obvestiti tudi vsa ona avtonomna oblastva in one avtonomne organe, ki se morebiti bavijo z ustanovitvijo hranilnic in posojilnic ter jim izrečno pripomniti, da se pod .obrestno stopinjo posojil" po smislu § 65. pravil razume: .obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristojbine (režijne doneske)".
Telegrami.
Celovec, 21. julija, v Ovbrah, Gre-binju, Škocijanu in Rikarjevivasi zmagali naši. Živeli podjunski Slovenci! Včerajšnji shod v Klečah pri Beljaku vršil se je sijajno. Navzočnih je bilo nad sto posestnikov volilcev.
Dunaj, 20. julija. Bankir Kendler. ki je strankam izneveril do 2 miliona gld., je obsojen na sedem let težke ječe.
Frančiškov! Vari, 21. julija. Ruski veliki knez Pavel s soprogo se je pripeljal.
Valencija, 20 julija. Na deželi zbolelo za kolero 31 in umrlo 10 oseb.
Carjigrad, 21. julija. Tudi inžener (jerson je izpuščen.
Novi Jork, 20. julija. V republiki San Salvador je popolna anarhija.
Tremeniiko sporočilo.
o 1 (S| ^	Stanje		Veter	Vreme	■3»» "
opazovanja	irmkom.n T mm	toploB«rft po C«Uijo			
7. u. zjut. 19 2. u. pop. 1 9. u. zveč.	'J34h 734-5 734-2	186 240 194	si. vzh. brezv.	oblačno. del. jasno «	0-00
m.	t	»v m	•.'•vu*.	n
Srednja temperatura 20-'/° za nad normalom.
I>una|Nka borza.
iTelegraHčno poročilo.) 21. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (g 16* davka) 88 gld. 25 kr
Srebrna „ 5". 100 '„ „ 16* , 89 5* avstr. zlata rtnta. davka prosta . . .109
Papirna renta, dav^a prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......983
Ereditne akcije ..........303
Francoski napoleond......... 9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ......... 56
35 30 S5
23 „ 53 . 92>;„
stanje aTstro-ogerske banke
dne 15. julija 1889.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gid.
Kovinski zaklad . Listnica	.
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
400,114.000 244,021.000 143,639.000 22,530.000
(7,233.000) ( 502.000) (9,603.000) (1,638.000)
47,949.000 (— 9,268.000)
Zalivala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutstva ob bolezni in smrti naše nepozabljene, predrage soproge, oziroma matere, gospe

i Jaoilr roj. Zore,
za darovane krasne vence in za obilno vdeležbo pri pogrebu, sploh za vse našo bolest tolikanj olajšujoče sožalje izrekamo vsem sorodnikom iu dragim prijateljem iz daljine in bližine, posebej še obema gospodoma lastnikoma tovarne, sosedom, učiteljem in šolski mladini najtoplejšo zahvalo
Žalujoči ostali.
Umrli mo:
18. julija. Janez Klier, miiar, 86 let. Kravja dolina H marasmus. — Alojzija .Mallner, krčmarjeva hči, 1 mesec. Kurja vas 6, katar v želodcu. — Jožef ^kerjanu, hišni posestnik, 63 let. Karolinška zemlja 7, jetika. — Anton Černe, hišni posestnik, 80 let. Krakovske ulice 35, driska. — Jernej Kle-menčič, prodajalčev sin, 2 meseca, Florijanske ulic 48, katar v črevih. — Anton Cankar, delavčev s n, 13 mesecev, Martinova cesta 13, driska. — Ivan Brecelnik, mizarjev sin, 7 mesecev, lJunajeka cesta, pljučnica.
Razpis službe.
(3-1)
Na slovenskem zabavišču družbe sv. Cirila in Metetla pri sv. Jakobu v Trstu je izpraznjeno mesto
otroške vrtnarice
z letno plačo štiri sto (400) goldinarjev.
Podpisano vodstvo sprejema prošnje s {)0-trebnimi prilogami do konca tekočega meseca.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
v Ljubljani, 15. julija 1890.
št. 9659.
Razglas.
(1)
Občinski svet deželnega stolnega mesta je sklenil, da je na dan poroke Nje c kr. Veličanstva gospe nadvojvodine IMLarlJe Talerlje razdeliti 200 gld. med petero ubozih vdov ljubljanskih, to je tacih, katere imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Prošnjo za podelitev te podpore je vložiti pri mestnem magistratu do 26. dne julija letos.
V Ljubljani, dno 14. julija 1890.
Župan: Grasselli s. r.
Obrabljene pismene marke «akfal
Gr. Zeolintiayer, Nurnberg.
Obrazci KaatonJ.	(15—4)
Tujci.
17. julija.
Pri Slonu : Rabi, potovalec, \Veiss, Abeles, Woin-lich, r Dunaja. — Gospa pl. Ritter, Jahoni, Počevar, z Trsta. — Goldstein iz So-vodnja. — Fischer iz Budimpešte.— Hitzinger, uradnik, iz Zadra. — Uznik iz Celovca. — Mayer s soprogo iz Zagreba. — dr. Luzzatto, odvetnik, iz Trsta. — Domladis iz Ilir. Bistrice. — Muri, trgovec z lesom. — Fritsehe, zasebnik, iz Nemčije. — Jlollnie iz Tržiča.
Pri MfUiču: Illek, Cap-retz in Polaczek, trgovca, iz Dunaja. — Rodbina Lozer. — Smrekar, zasebnik. — (Jalabrese, zlatar, Scocier s sinom, iz Trsta.
se sprejme v prodajalnico mešanega blaga, ki je dovršil prvi ali drugi razred srednjih šol, je zdrav, pošten ter ima veselje do trgovine.
Čas pouka po dogovoru, merodajna je sposobnost. Stanovanje, hrano, perilo preskrbi učencu njegov gospodar.	(3_3)
Poizve se natančneje pri lastniku pro-dajalnice g. Ivanu Murnik-u v K a m n i k u.
"^'^rečke dunajske razstave a 1 gld. jji
srečkanje veljavna. ^^
fi
Prvo srečkanje 14. avgusta 1B90.
U 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti rir 1	Kooo
(27)
Vsaka sreeka za B^oboje"
Kazalo sreček obojega srečicanja.
Drugo srečkanje 15. oktobra 1890.
1 dobitek50.000gl.vrednosti
5000 „ „	H,
»
»J II II II
II II II II
t
n
^Srečke
po A gld.
6000 2000 1000 600 200 100 60 20 10 5
razstavnih srečk
:: ir^
II	r^
A M
II	r^'
■ I
I II y
' " Iii
dobivajo se pn	M
€. C. 5Iayer-ju v LjubljanK^
a 10 20 .■)0 200 2000
2000 1000 600 200 100 50 20 10 6
OIsJNATB BARVE
V
ko0ltar!ikllt piit^lcah po pol In Jeilen kilo
pi«il>oi*oea iiajeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	^2)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
M^^mmmmmmmmmM
Odgovcrn; mdnik: lgnaoi]lŽft»lk