292. številka. Ljubljana, v sredo 18. decembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan svećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z» i eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 g!d. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicih St. 12. Oprav ni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odgovor Taaffe-ov. V zbornici poslancev stavili so Plener in drugovi v seji dne 3. t. m. interpelacijo na minister-skega predsednika: 1. ) Kako stališče zavzema vlada nasproti državnopravnim zahtevam, izraženim v češkega deželnega zbora sklepih dne 9. novembra; ali ne čuti dolžnosti, zoperstavljati se tem težnjum, pretečim državni podlagi? 2. ) Se jej li še vedno zdi umestno, da še nadalje odklanja opravičene zahteve Nemcev na Češkem? Interpelacija ta imela je tako široko podlago in tako nabrušeno ost, da je bilo vse radovedno, kakšen bode odgovor. Vlada bila je vsled teh vpra šanj nekako prisiljena, javno povedati, kako misli o češkem državnem pravu, je li res, da bode naš cesar kronan kot kralj češki, prisiljena pa tudi, jasno izreči se, kako misli o razmerah na Češkem in kakšen je njen bodoči program. Zbornica poslancev bila je zaradi tega včeraj izredno polna. Vse je z napetostjo pričakovalo, kako bode grof Taaffe iz te interpelacije se izvil in kaj bode novega povedal No sedaj, ko Taaffe ov odgovor leži pred nami, nam je tudi možno izreči o njem sodbo svojo. Grof Taaffe je vtem odgovoru z običajno virtuoznostjo zopet dokazal, da on res „plava nad strankami", to se pravi na slovenski jezik preloženo: da vse jednako prezira. V tem je velik kos naše jednakopravnosti in v tem tiči veliko politične modrosti. Ako jedna stranka ničesar ne dobi, je vsaj druga ne zavida, in če se jednej Btranki s trdo roko podere nekoliko bujnih nad, treba na drugi strani le malo graje in ravnovesje je zopet uravnano. Grof Taaffe odgovarjal je na rečeno interpelacijo blizu tako: „Odgovarjttje na obe vprašanji, omejal bi se lahko na to, da češkega deželnega zbora ukrep z dne 9. novembra t. 1., s katerim se je o znanem piedlogu dr. Julija Gregra in tovarišev prestopilo na dnevni red, vladi ni dajal povoda, da bi posebno označila stališče svoje. Isto tako bi mislil, da bi onim, ki so ustavno poklicani, da se udeležujejo delovanja deželnega zbora češkega, bolje kazalo, da bi svoje državnopravne pomisleke izrekali v prvi vrsti v deželnem zboru samem, ne pa v državnem zboru. Navzlic temu pa na stavljena vprašanja odgovarjam tako: V kolikor se je v uvaževanjib, pretresovanih pred deželnozborskim sklepom z dne 9. novembra tega leta izražala le želja, da se premeni obstoječa ustava, ni nikacega uzroka, da bi se ta uvaževanja zmatrala kot težnje, nevarne državni podlagi. Ustavni zakoni so se večkrat, zlasti 1867. in 1873. 1. iz-premenili in je tudi deželni zbor češki baš v teh uvaževanjih kazal na zakoniti, to je ustavni pot. Ako sem s tem konstatoval, da prememba ustave ustavnim potom, ako blaginja države to zahteva in dovoljuje, ustavno ne more biti izključena, mora vender vlada odkrito javljati, da baš sedaj državni interes zahteva, da se na podlagi pravo-veljavne ustave napreduje in mirno razvija in da sedanji trenotek za rešitev ustavnih vprašanj ni ugoden. Vlada zatorej ne namerava predlagati Nj. velečastvu načelne premembe ustave, niti ž njo spojenega kronanja kralja češkega. Pri tem si ne morem kaj, da ne bi z zadovoljstvom poudarjal, da je tudi deželni zbor češki v uvaževanji pred sklepom dne 9. novembra s pravo in domoljubno previdnostjo z ozlrom na splošni po-litiški položaj isto prepričanje izrekel. Na drugo vprašanje v interpelaciji odgovarjam z vso odločnostjo, da se vladi ni nikdar umestno zdelo in se ji tudi sedaj umestno ne zdi, da bi odklanjala katerega koli naroda v kateri koli deželi zahteve, če se strinjajo s splošnim interesom države in državnimi osnovnimi zakoni. To velja, kakor se ob sebi umeje tudi glede opravičenih zahtev Nemcev na Češkem; da se bodo opravičene zahteve Nemcev na češkem popolnoma jednakomerno v poštev jemale, kakor opravičene zahteve Čehov, to je vlade neprestana skrb. Kar se pa tiče zahtev Nemcev v deželnem zboru češkem, dana je z na novo razpisanimi volitvami vsem krogom prebivalstva zopet prilika." Odgovor ta vzbudil je na desnici priznanje, na levici smeh, Plener pa je predlagal, da bc o tem odgovoru otvori debata, a predlog njegov bil je z 143 proti 114 glasovi odklonjen. Debate o tem odgovoru torej ne bode, vsak si lahko o njem misli, kar mu drago. Misliti pa daje ta odgovor velemnogo. Pred vsem se mej vrstami Čita, da vlada ni ugodila nikomur. Res je sicer Taaffe Staročehe m»lo pobožal, opazivši, da so v deželnem zboru izrekli isto prepričanje, as tem, da je pre-membo ustave in kronanje kralja kar odločno odrekel, storil jim je slabo uslugo, kajti s tem dobili so Mladočehi zopet ostro orožje, katerega se bodo z navadno spretnostjo posluževali. A tudi Nemci ne bodo odgovora veseli. Jako odločno jim je grof Taaffe povedal, da naj se ne kujajo, marveč naj gredo v deželni zbor ter ondu izreko svoje državnopravne pomisleke, kajti ondu je za to pravo mesto. Isto tako glasi se odgovor glede opravičenih zahtev Nemcev na Češkem. Hladno in nekako z vrha nizdolu zatrjuje ministerski predsednik, da se vse opravičene zahteve jednakomerno jemljj v poštev, da torej ni nobenega povoda za interpelacijo. Plener in drugovi so se pri tem odgovoru lahko uverili, da s svojo interpelacijo oeso uspeli, kakor so si obetali. To pa je usoda vseh interpelacij. V l,jul»ljuni 18. decembra. Nemci se kuj radi sklicujejo na to, da varujejo jedinstvo države in predbacujejo drugim narodnostim in sploh vsem politikom, ki nečejo hoditi za Plenerjem, da delajo na razpad države. Gospodje sicer sami tega ne verjamejo, a vender zatrjujejo dan na dan, da je tako. Zato pa imajo pač svoje uzroke. Nemška liberalna stranka je pred desetimi leti državo bila tako zavozila, da je bila zgubila zaupanje pri večini avstrijskega prebivalstva. Zatorej se tudi nadejati ne more, da bi jej narodi tebi nič meni nič pomagali na krmilo. Zares so tla sedanji večini že precej semterlja podkopana, toda levica se vender ne more nadejati, da bi pri bodočih volitvah dobila večino, če bode volitve vodila vlada, ki ne bode vzeta iz njene sredine. Posebno kmečki stan in obrtniki se ne m<>- LISTEK Blodne duše. Roman, Ćeški spisal VhcsIhv HoneS - Tfebizsky, preložil I. Gornik. X3r-a.g-l cLel. (Unije.) XIII. Stari mož ozrl se je še jedenkrat na Podlesje, razprostirajoče pred njim ves svoj majski kras in vse lepote bujne cvetane. A videl ni dobro, imel je oči polne solz. Šinila mu je namreč najedenkrat v glavo slutnja, da zre zadnjikrat te lesove — zadnjikrat te slamnate, od mahu ozelenele strehe, in postalo mu je tako težko za vedno — na veke ločiti se od kraja, od kota v češki zemlji skoro pozabljenega, od vasic, od streh, iz katerih mu je v nje-govtm blodnem živlienji bila skoro vsaka dom, kjer bi ga bili na rokah nosili. A vender se je dvignil in za nekoliko hipov stal je že na gozdni poti, ki je vodila proti samostanu Avguštincev pod Ročov^m. V istem času zvijala je za gurani Kvetove J hiše ljubeznjiva devojka venec od I6čnih cvetlic, najkrasnejše so v njem spominčice. Včasih dvignila je glavico, najbrž motilo jo je šumenje veje v vrbovih jablan, ki so belele in rdele že v poslednjem cvetji, poletavale so ondu z vejice na vejico penice. wAli grem tu prav h Kvčtovim, gospodična?" čul se je najedenkrat pred njo tih glas. „Dobro, starka! Koga iščete? Otec odšel je baš!u „Ti si Kvfitova?" Starki bilo je okolu Šestdeset let; bila je utrujena, morala se je nekolikrat oddahniti, predno je mogla dalje govoriti. Glavo pokrivala ji je temna ruta in krilo imela je od pepelnatega tofeta. /Zahvalit se vam prihajam, da ste mojega sina, mojega ljubljenca pokopali! Poplačaj vam Bog stokrat!tt In starka je zaihtela, sklenila roki in pogledala devojko, ki je njenemu sinu mesto nje opravljala poslednjo službo. aAli ste vi njegova mamica? — Pozdraviti in potolažiti vas imam od njega ..." In Svčtluška skrila je svoji lici v temno ruto starkino. In ko sta stali obe tako nemogoč niti govoriti zbok solz, čul se je še drug glas : „Po smrti kakor za živa! Iu jaz nisem ostavil nadeje do tega hipa. A zdaj zagrebem jo v črno temno prst na kakem grobu Okrouhelskem. Le če se mi posreči !a Iz soteske stopil je najedenkrat mladeneč v vojaški obleki, z upalim zarumenelim obrazom, z zardelimi očmi opiraje se ob težko puško. Stal je za hruško na nasprotnem bregu precej časa, z očmi tako rekoč požirajoč devojko spletajočo venec. „Sveta Marija Pod roče vska I" Svetluška je zaupila, kakor bi ji grabil dušo, in z vso silo stisnila se k starki, da bi jo ubranila pred sinom Oufadovim. „Ne boj se, Svčtluška ! — Govoriti hočem le s to-le staro ženo. — Vi mati, imela ste sina, jedino svojo radost — jaz uropal sem vam ga. Jaz ustrelil sem ga takrat v oni dolinici. More li biti, da bi me ne preklinjala, da ne bi klicala na morilca svojega sina božje kazni, povejte mi, s čim bi mogel dobiti vaše odpuščanje." „Ti?! — Grozni človek!" Obeh žensk polastila se je groza tako, kakor bi se imeli spremeniti v kamen. Mladeneč videl je v njih svoje grozodejstvo kakor v zrcalu. Zamau poskušal je dobiti še besedo iž njiju — nemota rejo več naudušiti za levičarje, zagovarjajoče man-šestersko sistemo Le tedaj je mogoče, da bi dobili večino, ako bi volitve vodila odločna levičarska vlada. Znano je namreč, da levičarske vlade dobro umejo voditi volitve v svojo korist. Na Kranjskem, kjer je jedva pet odstotkov Nemcev, znala je levičarska vlada dobiti večino v VBeh važnejših zasto-pih dežele. In ne rečemo dvakrat, da bi se jej kaj tacega zopet ne posrečilo, če bi zopet dobili nemško vlado, katera bi na volilce pritiskala z vse m svojim aparatom. Ker razmere tako stoje, napenjajo levičarji vse sile, da bi že pred volitvami prišli na krmilo. Ker v parlamentu nemajo večine, jim do tega more pomoči jedino krona Da bi pa krono k temu nagnili, skušajo vse oddelke sedauje desnice razkričati, da goje protiavstrijske; težnje. Nemškim konservativcem očitajo, da gledajo v Rim, da jim neso mari avstrijski, temveč le rimski interesi, Čehom in Slovencem predbacivajo rusotilstvo in je slikajo za veleizdajnike, kateri pred vsem hočejo oslabiti Avstrijo, da jo bodo potem kedaj Rusi ložje podjarmili. Zares se mora reči, da v sumničenji so Nemci mojstri. Žilibog, da glede Slovanov semtertja tudi dosežejo namen svoj, ker nemarno nikogar, da bi prav poučil višje kroge Drugače je pa seveda, kar se tiče nemških konservativcev, ti so mnogo na boljem, kajti v višjih krogih imajo dovolj zagovornikov. Sami se pa hočejo pokazati, kot jako dobre Avstrijce. Zaradi tega pa vedno govore o jedinstvu in utrjenji države, da bi s tem preslepili višje kroge, v Katerih se je o svojem času ostro obsojalo fakcijozno nasprotovanje levičarjev proti sedanji vladi. Vedno dokazujejo, da je v interesu države, da zopet pridejo na krmilo. V strašnih barvah slikajo nevarnosti, ki prete Avstriji od češkega državnega prava in od slovenskega narodnega teženja po zjedinenji. Njih postopanje reči moramo, da je jako premišljeno in ni brez sisteme. Poleg tega so pa jako delavni. Nobene prilike ne zamude, da je ne bi porabili v korist svojo. Politiki na desnici morajo biti jako pozorni, da preprečijo, da se Nemcem ne posreči njih namen. Odobravati moramo zla>ti, da so slovanski poslanci začeli osvetlovati postopanje levičarjev zlasti njih ftkrb za jedinstvo države. Posebno je poslanec Žaček} dobro naslikal v državnem zboru levičarje in razkril njih težnje. K-.'kel je, da je posnel iz govorov, da Plener in tovariši težko čakajo, da bi Taaffe jim spraznil sedež svoj. Spominjal se je besed bivšega minister-skega predsednika kneza Auersperga, ki je dobro poznal stranko svojo, to je sedanjo opozicijo. Tisti dan, ko je bil Taaffe prišel na Dunaj, da sesUvi novo vlado, je rekel knez Auersperg: „Danes vseh 112 ustavovercev doma čaka, ker se vsak nadeja, da ga grof Taaffe pokliče v ministerstvo svoje. Tudi danes je vsaj toliko ministerskih kandidatov, kolikor ima opozicija članov v zbornici. Vse zdihovanje o zatiranji Nemcev je le prisiljeno. Kdor pozna razmeri' v meševitib deželah in vidi s kako resnim obrazom gospodje slikajo trpljenje Nemcev, reči mora, da je od vzvišenega do smešnega le jeden korak, Čehi bi radi vsak čas zamenjali položaj svoj z zatiranimi Nemci. Na Moravskem in v Šleziji še polastila se je tudi njegovega jezika, konečno odvrnil Be je nevede in nehote začel bežati odtod, kakor Kajn od trupla bratovega. Stoprav v duljini izvil se je iz njegovih prsij obupen krik in se raz-gubljal polagoma .... Starka dvignila je glavo in uprla pogled na vrt, je-1 i se no vrača oni mož v beli suknji, a že ni bilo nikogar videti. Le z vrha košate jablane padalo je poslednje belordeče cvetje. Starka obstala je z zaplakanimi očrni na majskem nebu. „Ali je res, da v tem kraji duše mrličev niti po smrti nimajo miru?" — Ali je res, da oni, ki hoče pomoči drugim, zablodi sam in postane b!o-dilka? — Ako si tudi ti, sin moj blodna duša, le pridi k svoji materi, ona te spozna mej tisočerimi drugimi, pritisne te na materinsko srce, na katerem moraš najti miru . . . ,* Svetluška ozrla se je, zavedevši se iz omed-levice, plašno okrog sebe in še tesneje stisnila se k starki. Na belo, skoro prozorno lice njeno zavel je večerni vetrec najkrasnejši jablanov cvet. (Dalje prih.) vedno gospoduje manjšina večini. Vlada ne postopa z Nemci kakor z opozicijo, temveč jih razvaja. Če se je vlada v čem pregrešila, se je v tem, da se bolj ozira na interese opozicije nego na interese večine. On ne ve, če se Taaffe kaj boji strašenja opozicije, da bode kmalu ostavila državni zbor. Govorniku se dozdeva, da je to pretenje le dokaz slabosti opozicije, kajti silni ne preti, temveč deluje. Žaček zahteva, da naj levica pove koncesije, katere so se dale Čehom. Nemcem seveda ni trebalo pod prejšnjo vlado zahtevati koncesij, ker je vlada za njih koristi že dovolj skrbela v Škodo Avstriji Če so pa zahtevali koncesij in jih tudi dobili, to neso bile politične ali narodnostne, temveč so se dosta-jale bančnih in železničnih zadev. Vladi se je očitalo, da so pod njeno upravo radikalni elementi na Češkem se pomnožili. Temu je pa le to krivo, da se je vlada premalo ozirala na želje naroda češkega. Govorilo se je tudi, da moravski Čehi sami ne žele, da bi se podjarmili pod Češko. Govornik pa pravi, da Če bi imeli moravski Čehi izbirati, ali naj jih podjarmijo Češkej ali nemškej stranki, bi se vsekako za prvo izreklo. Sicer pa tukaj ne gre za podjarmljenje. Češka, Moravsko in Šlezija so več stoletij jedna poleg druge živele in imele svoje državno pravo, svoje naprave in hi tudi sedaj našli obliko, da bi tudi moravski prebivalci lahko v.spre-jeli državno pravo češko, katerega se levica tako boji, ko bi se Čehom prepustilo, da sami urede zadeve svoje. Očitalo se je, da vlada in desnica podkupujeta državo in prestol in ovirata utrjevanje države, in hočete razrušiti jedinstvo njeno. Žaček vpraša, kaj je storila levica za jedinstvo in utrjenje države. Raztrgala jo je v dve polovici, in jedno polovico spustila iz svojega območja, ko je spoznala, da vse države ponemčiti ne bode mogla. Sedaj pa hoče odcepiti še Galicijo in Dalmacijo, da bi potem drugod ložje ponemčevala. Kako se je pa vladalo pod usta-voverno vlado? Državno upravo bo oskrbovali vladni komisarji, namestnike so zamenili z vojaškimi guvernerji in 1869. leta celo doveli do UBtaje. Ko je poprejšnja vlada popolnem dogospodarila, poklicala se je sedanja, da popravi, kar so Nemci spridili. Levičarjem tudi ne gre za druzega, ko da bi jeden navod gospodoval oad drugimi v državi. Njih program se pa ne bode nikdar uresničil, če se hoče, da se bode razcvitala država. On torej zakliče : „Bog varuj cesarja in državo nemškoliberalne vlade.* To je glavna vsebina govora njegovega. Reči se mora, da je izvrstno naslikal uemško-liberalno stranko in da se je iz tega govora dalo jasno posneti, v katerem taboru je Avstrija. Njegov govor je pa bil levičarje jako poparil. Dr. Rus, ki je govoril za njim, mu ni mogel niti pičice ovreči, vsaj niti skušal ni, dobro vedoČ, da bi vse bilo zastonj. Primernejšega odgovora na Plenerjeve trditve, da desnica spodkopava stare temelje Avstrije, si pač misliti ne moremo, nego je bil ta Žačekov govor. Pa še od neke druge strani se je habanje levičarjev z avstrijskim patrijotizmom dobro osvetilo. Vojaški list „Reiehsvvehr" piše o tej zadevi, da se Plener jako moti, Če trdi, da avstrijski pati ijotizern leto za letom pojema in to pripisuje na rovaš sedanji vladi. Ali je mari bilo kaj bolje z avstrijskim patrijotizmom, ko je sedanja opozicija imela oblast v rokah. Politično razloček ni bil velik. Čehi so se kuiali, Nemci pa vladali ne zmeneč se za abstiuenčno politiko. Avstrijski duh se je tedaj še manj gojil nego sedaj. Liberalni ministri zma-trali so suvereni parlament za ideja], dočirn je baš v Avstriji kakor malokje oblast krone in moč dinastične misli zjedinjajoči element. Mari je to avstrijski duh, ko je ustavoverna stranka pod znamenjem svojih doktrinernih nazorov hotela pomanjšati vojaško silo države vzlic kritičnemu položaju, da bi potem cesarstvo ne moglo več spolnovati uloge svoje kot velevlast in ne moglo začeti svobodne akcije ? V tem oziru se je dokaj zboljšalo in sedaj je naša država jednako močna v trojnej zvezi in zato gre zasluga patrijotični inicijativi sedanje vlade in požrtvovalnosti večine zbornice poslancev. Ta glas je tem pomenljivejši, ker ne prihaja iz strankarskih krogov, temveč iz krogov, o katerih avstrijskem patrijotizmu se dvojiti ne more. Taki glasovi so pripravni podreti nakane liberalcev, ker kažejo odločilnim krogom nemški patrijotizem v pravi luči. In mi se nadejamo, da se bode na mero-dajnih mestih dostojno ocenjevalo, da torej nemškim liberalcem njih ponašanje in habanje ne bode nič koristilo, vsaj se za njim skriva le sebičnost in pan-germanizem, ki bi rad razrušil našo slavno Avstrijo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. decembra. Poljski poslanci mislijo v državnem zboru, ko bode v VVadovicah končana pravda proti izse-Ijevaluim agentom, staviti predlog, da se začne poizvedovanje glede politične uprave v Wadowiškem, Bialskem in Zaybuškem okraji. Policijsko ravnateljstvo v Oradci je prepovedalo slavnostni koucert, kateri so nameravali prirediti slovanski velikošolci. Povod prepovedi je to, ker je odbor za prirejenje komersa odklonil pogoj, ki se mu je stavil, da se bode pri k^mersu govorilo le v obeh deželnih jezicih, v nemščini in slovenščini. Odbor je zoper prepoved se pritožil pri namestništvu. V nedeljo je česki deželni poslanec dr. Julij Gregr poročal svojim vohlcem o delovanji v deželnem zboru. Ostro je kritikova! prijenljivo politiko Riegrovo in da Staročehi vedno vkupe hodijo s fevdalci. Dogodki v poslednjem deželnem zboru so pokazali, kam pripelje tako druženje. Ravno tako ostro je kritikoval pastirski list nadškofa grofa Schonborna proti Husu, zavračajoč trditev, da se je Čehom pred Ilusom bolje godilo nego pozneje. Potem je obrisal delovanje Mladočehov v deželnem zboru, omenjajoč uspeh, kateri so dosegli s svojim predlogom glede adrese S tem so zopet spravili vprašanje o češkem državnem pravo v tir, kar je velicega pomena, kajti že mnogi Staročehi so mislili, da je češko državno pravo 4za zmeraj zginilo s sveta. Volilci so jednoglasno govorniku izrekli zaupanje. — Po vseh cerkvah nad-škofije Praške se je v nedeljo čital nadškofijski list [»roti Hubu. V benediktinske! cerkvi je duhovnik, ki je prečital list, sam dodal nekaj napadov proti Husu, na kar je več osob ostavilo cerkev. V nanje države. Kakor je zvedel „Przfglad" je rus U i generalni guverner v Kijevu brez vsake motivacije odredil, da se zapre dvajset katoliških cerkva v Vol-hiniji. Seveda je treba še počakati, če se vest poljskega lista obistini. Razširja se vest, da se Tursku in Bolgarska pogajata o končnem rešen j i bolgarskega vprašanja. V imenu Bolgarske vodi pogajanja politik Ilatjekov, ki je izumil nastopni načrt: Turčija naj bi priznala kneza Ferdinanda in dovolila, da postane Bolgarska nezavisna kraljevina, zato jej pa Bolgarska plača 25 milijonov frankov, katere porabi Turčija za poravnanje vojne odškodnine Rusiji. Ilatjekov misli, da bi so car tudi sprijaznil 8 takim rešenjem bolgarskega vprašanja. Ta načrt se sicer kaj lepo čita, a verojeten se pa nam ne zdi. Ideja ni nova. Kmalu po Plovdivskem prevratu se je tudi govorilo o podobnem načrtu. Tedaj se je zatrjevalo, da Anglija posodi Bolgarom denar, da plačajo Turčiji svoto, katero bi dobili, če bi kapi-talizovali danj, kateri plačuje Bolgarska Turčiji in slednja bi potem dovolila v nezavisnost Bolgarske. Toda tedaj je bila kmalu utihnila govorica o fem, in bode najbrž tudi sedaj, zlasti ker ni misliti, da bi Rusija sedaj že priznala nezavisnost Bolgarije, naj bi jo tudi priznale druge velevlasti. Tajuik senata francoskega Aleksander Bertrand, izdal je knjigo z naslovom „L'i chambre", obsezajočo kratke životopise vseh članov sedanje zbornice poslancev. Zanimiv je posebno životopis bivšega ministra vnanjih zadev Flourensa. Iz njega izvemo, kako blizu smo že bili nemško-francoskej vojni ob znani Schnaebelovi aferi. Tedaj je bil vojni minister general Boulanger, kateri je bil v ministerskem sovetu nasvetoval take naredbe proti Nemčiji, ki hi bile gotovo privele do vojne. Boulanger ni zahteval samo, da se vojska mohilizuje, temveč tudi, da se Nemčiji pošlje ultimatum. Temu nasvetu Be je upiral minister Flourens. Proti njemu se je pa tudi izrekel predsednik republike Grevy izrafcujoč nado, da se vsa stvar mirno poravna. Boulanger je pretil z demisijo. Ko je bil videl, da njegovo pretenje ne napravi nobenega utiša, je umolknil. Demisije ni dal, ker je hotel vsekako ostati vojni minister. Pametno postopanje francoske vlade je pa pozneje stvar mirno poravnalo. V nedeljo vsprejel je kralj Halijamski predsedstvi in deputaciji zbornice in senata, ki so mu izročili adreso, s katero se odgovarja na pre-stolni odgovor. Kralj je izjavil svoje veselje, da sta se zbornici sporazumeli glede reform, katere bodo omogočile evropski mir. Razpor mej Anglijo in Portugalsko zaradi afriških razmer je vedno ostrejši. Angleški listi že pišejo, da je vojna neizogibna, ako Portugalci ne odjeiijajo in popolnem ne desavujejo Šerpe Pinta. Seveda se bodo v Lizboni Še dobro premislili, predno začno vojno z Anglijo, kajti proti angleškej mornar-nici bi se ne mogli lahko ustavljati. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 17. decembra. Navzočnih 19 obč svetnikov. Predseduje župan Grasselli, ki overovateljema zapisnika imenuje obč. svetnika Kajzela in Ravnikarja ter potem naznanja, da sta mestna zastopa Solnograd in Lvov dopostala svoje rac. zaključke, dr. Lampe pa izvod „Drobtinic". V upravni odbor mestne hranilnice namesto odstopivŠega g. Ignacija Kotnika voli se soglasno g. Kami Po lak, trgovec in posestnik na Dunajski cesti. V imenu finančnega odseka poroča potem g. Fran Ravnikar o mestnih računskih zaključkih za 1888. 1. tako: I. Pri mestnem zakladu se je glede skupnega prometa sestavil poseben rač. Bklep, ki kaže mesto dejanskega iznosa vso faktično pokritje in potrebščino zadevajočo 1. 1888. Po tem sklepu znese redno pokritje.......gld. 199 376 77l/a in redna potrebščina . . . . „ 154.542 58 tedaj preostanek .... . . glrt, 44 834 i'J',3 proti budgetu pa je pokritje večje za..........gld. 27.458 77*/» in potrebščina manja za . . ■ ■ 7 102 42 prihranka tedaj.......gld. 84.061 l'J'/a V pokritji se je prihranilo 1. v upravi v obče vsed zvišanja pristojbine za vsprejem v obč. zadrugo, 2. pri upravi mestnega premoženja, poglavitno vsled prodaje zemljišč prisilui delavnici, in vsled višjega prinosa iz mestnih priklad, 3. pri cestah vsled višje cestarine. Le v jedni točki so pa bili dohodki zdatno manji, nego se je budgetovalo, to je pri ttžnih pristojbinah, ker so se nekateri sejmi prepovedali, oziroma na ugodneji čas preložili. V potrebščini se je več izdalo, 1. pri upravi v obče vsled tega, ker so se drva tudi za šole rabila, a dotični proračun še ni zgotovljen, 2. pri vojaški nastanitvi, kjer je končni resultat pač neugoden, a se poravna z večjimi dotičnimi dohodki. Manj se je izdalo 1. pri upravi m. premoženja, kjer se je za sejmišče zdatno manj potrebovalo, in tudi pri Tivolskem gradu se je prištedilo za blizu 1000 gld., 2. pri cestah itd., kjer je poglavitno za delavce, potem pa tudi za materijal (tvorivo) za obrtnike, za škropljenje ulic in za kidanje snega manjih stroškov bilo, nego se je mislilo, 3. pri zdravstvenih in blagotvornih zadevah je bil pa večji izdatek vsled epidemije, več ko pokrit pa je bil ta nedostatek s prihranki pri mestnem fizikatu, pri desinfekcijskem materijalu in pri manji potrebščini ubožnega zaklada, 4. pri šolstvu je bil sicjr večji trošek za vzdrževanje in popravo šol, za novo klopi, in za dotacijo za šolske potrebščine, piištedil se je pa celi ustavljeni znesek za novo obrtno šolo. Izrednih dohodkov bilo 60 0 gld., to je pri;.os deželo k stavbi nove šole, ki se ne nahaja v bud-getu, izrednih stroškov bilo je pa............gld 62 524-48 proti budgetu...... „ 98.182-— menj za..........gld. 35 657'52 VBled tega, ker še nekatere projektovane gradnje ali pa računi neso še Iikvidovani, dalje seje za j ris. delavuici prodano zemljišče nepričakovano prejelo 9000 gld. in naložilo v hranilnici, in za Kamniško železnico ustavljena svota 3000 gld. se ni porabila. Skupne svote prihranka proti budgetu v znesku gld. 76 218 7lVa kaže dovolj jušno, da gospodarstvo z mestnim premoženjem v pretečenem letu je bilo povsem povoljuo. Izkaz m. premoženja ima v aktivih.........gld. 424 249-55Va v pasivih........ „ 226.022 (J0ya tedaj čistih aktivov . . . . . gld. l'J8.2^6 95 in so se proti letu 1887 z%i šali za..........gld. 19 256 72Va Račun inventara je sedaj popolnjen in se je razen nekaterih malih rudostatkov v redu spoznal. II. Rač. sklep, ustanovnega zaklada ima pokritja .... gld. 10.565-30 proti budgetu...... . „ 7'664'41 večjega pokritja za.....gld. 2.900'89 ker se je zarad višjih potrebščin hranilnici, kjer so začasno nerabljivi novci naloženi, zdatuih svot odvzelo in poleg tega se je neki dolg poplačal. Potrebščine je.......gld. 8 908 50 proti budgetu....... „ 7 525 78 več .........gld" 382-72 Opomni se, da je blag. ostanek koncem leta 1888. znesel gld. 2.037*32. Premoženje zvišalo se je za gld. 8 176 48, večinoma zaradi više kurzne vrednosti. III. Rač. sklep, boluišnega zaklada ima pokritja .... gld. 12.056 10 proti budgetu...... » 11.612 — več za..........gld. 44i 10 zaradi zvišane pristojbine za podelitev meščanstva. Potrebščina zuaša......gld. 11.232 70 budget.......... „ 11.375 — tedaj prihranek.......gld 142-30 Premoženje znese gld. 113.053 30 */■ , tedaj zvišanje za gld. 3.958 90. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je župnij skemu uradu v Roči za zvonove 200 gld. — (Zaradi kupovanja glasov) ob priliki volitve v okrajni zastop v Celji bila sta, kakor se nam poroča iz Celja, v kazenski preiskavi in že tudi obtožena Josip Lenko, župan v Št Petru (velik „Nemec") in pa Žid Filip Sonnenberg, tovarnar v Libojah. Vsled ugovora je nadsodnija v Gradci obtožbo zoper Lenka zavrnila; zoper Filipa Sonnenberga je pa glavna obravnava določena na petek dne 20. t. m. Ta dan je več obravnav. Pa za ta slučaj sam je — kar je drugače neobičajno — g. Heinricher Be slavil poseben senat, kateri bo sodil Ramo o tej reči. V tem senatu sede samo sodniki, ki veljajo za posebno zaupne može g. Heinricherja. — (V Zagrebu) bile so včeraj volitve v mestni zbor končane. Ker sta knadidata Nikolaj Ga veli a in A. Weiss imela vsak po 26 glasov, moralo se je žrebati. Žreb bil jo vladni stranki ugoden in z Weisom ima vladna stranka 18 obč. svetnikov, dočim jih opozicija šteje 21. — (Umrl) je gospod Josip Pe rsehe, umirovljeni deželnega nadsodišča svetnik v Ljubljani, v 68 1. svoje dobe. Pokojnik bil je do svojega umirovljenja c. kr. državni pravilnik v Ljubljani in imeli smo ž njim mnogokdaj opravila. V. m. p ! — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 22. t. m. igrala se bode prvikrat veseloigra: „ Dok tor Blažič". Po Adolfu L' Arringu poslovenil A. Trstenjak. Ker koncem meseca decembra poteče predplačilo I. dobe, opozarjamo slav. občinstvo na 11. dobo, v kateri se bode pela prvikrat opera »Miklavž" in igrale premijere „Zlati pajek", — „Naš prijatelj Njeklužev, — „ Prepozno", — „ Svilnati robec", — „Gospa majorka", — ,,Prignanci" ; prevodi najnovejših čeških, ruskih, srbskih in nemških iger. Predplačilo za deset predstav stane : Fauteuil 7 gld., — sedež I. vrste 6 gld., — sedež II. vrste 5 gld. ■— Kakor je iz prve dobe razvidno, priredilo je dramatično društvo v desetih predstavah 7 premijer. Isto obeča v II. d< bi; dolžnost vs;u ega jo torej, da podpira društvo, ki z vsemi silami dela nato, da vsestranski zadovoli naše občinstvo. — („Slovenski Pravnik") prinaša v 12. številki nastopno vsebino: 1. —r: Koliko poni* na ima zemljeknjižna mapa. 2. K. Lubec: Posojilnice in zakon z dne 27. decembra 1880 (drž. zak. št. 151). 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. (Dalje.) 4 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Fidejkomisna substitucija (primerljaj : izprijenost, fiducijarka: mati, fidojkomisar: sin), b) Jednoličnost razsodeb vzlic razuoličuosti razlogov. K §§8, 21 in 49 obč. sod. r. Kazensko pravo: K §-u 157. kaz. zak. in § 281. št. 3 , 4., 5. kaz. pr. r. 5. Pravna vprašanja. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. 8. Vabilo. — („ B a I k a n i s c h e Correspondenz",) ki nam je iz Belegagrada dohajala skoro pol leta, je prenehala. Bila je predobro uredovana, a baš to je bil nzrok njenemu preranomu koncu. — („Slovensko učiteljsko društvo") naznanja svojim p. n. udom, da pretrga vrsto rednih skupnih večerov. Prihodnji skupni večer bode dne 8. januvarja v novem letu. Ob jednem javi odbor napominanega društva, da bode imelo društvo počenši z novim letom svoje glasilo „Učiteljski Tovariš", katerega je njegov ustanovnik in dosedanji urednik g. nadučitelj A. Praprotnik blagohotno prepustil „Slov. učit. društvu". Novi urednik, društveni predsednik mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik g. A. Žumer je porok, da bode list tudi naprej delal v korist in povzdigo slovenskega šolstva in učiteljstva. Vse p. n. tovariše in sploh slovensko učiteljstvo vabimo že sedaj na obilo naročevanje. Dopise je blagovoljno pošiljati novemu uredniku g. Žumru, naročnina pa mestnemu učitelju g. Frančišku Kokalju v Ljubljani, na Bregu št. 16. Cena mu ostane ista (3 gld. za celo leto). P. n. udje BSIov. učit. društva" ga bodo dobivali za letna 2 goldinarja. — (Upravni odbor okrajne bolniške °"lagajnice Ljubljanske) izvolil je v svoji seji dne 30. novembra t. 1. v veliko skupščino odposlancev za zvezo okrajnih bolniških blagajnic za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo odposlanci gospode: načelnika Ivana Fdderlain upravna odbornika Luka Breskvarja in Leopolda S ch a r-ne rja. — Umestno bi bilo da se zbero gg. odposlanci za Kranjsko pred velikim zborovanjem v Trstu, da se dogovore v jednotnem postopanji glede dotičnih določil — (Umrla) je po vsej Savinjskej dolini znana krčmarica Marija M iglic, roj. Cocej, po domače Borštnarica, pri Sv. Juriji na Taboru, v 82. letu svoje dobe. Imela je nad -10 let dobro znano gostilno v oskrbi, ki slovi daleč okrog zaradi dobre postrežbe gostom vsakega stanu, zato jo bodo domači in vnanji gostje zelo pogrešali, posebno pa siromaki, kojim je vselej z darežljivo svojo roko pomagala. Bila je prava slovenska mati, ki je do zadnj'ga <časa s pečo v cerkev hodila — dokler je mogla. Bodi jej zemljica lahka! — (Iz Idrije:) Včeraj dne 16. t. m. imeli smo volitev, s katero smo popolnoma zadovoljni. Izvoljeni so naslednji gospodje: Trgovec in posestnik Sfrfan Lap a f ne županom, trgovec Valentin T rev en, trgovec Fran Ks. Goli, urar in kavarnar Josip Serjun in c. kr. notar Makao Koser, odborniki. — (Čitalnica Vipavska) imela bode v nedeljo dne 22. t. m. soj redni občni zbor, h kojemu iiajuljudiiejf vabi p. n gg. ude. — (J a v n a d r a ž b a.) Dne 28 t m. ob 10 uri dopoludne bode v Ljubljani na Cesarja Josipa trgu plncgavsk žrebec iz cesarske žrebčarije na Selili pod Ljubljano na javni dražbi na prodaj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 17. decembra. Novaković, srbski poslanik v Carigradu, katerega brošura „Bombe" dol/i, da je od Bontouxa 200.000 dinarjev prejel, naprosil je skupščino, da se prične preiskava. Skupščina zavrgla je liberalcev predlog, da se odpravi tabačni monopol in upelje davek za kadilce. Beligrad 17. decembra. Hripa uradno konstatovana. Bolezen nema epidonričnega značaja. Temesvar 17. decembra. Zdravniki konstatovali so nad 650 slučajev hripe. Bolezen ni opasna. ir'eterburg 17. decembra. „Journal de St. Petersbourg" izraža svoje začudenje, da avstro-ogersko časopisje zaradi čisto finančnih uprašanj Srbijo napada in se pritožuje, da je Srbija vsprejela črnogorske priseljence. S tem da je Crnogorce vsprejela, pokazala je Srbija le bratsko BOČUStVO. Crnogorci se pri svojih skromnih sredstvih neso mogli izseliti kam dalje. Iz neke senzačne pravde se ve, da družbe za izseljevanje prevažajo le take izseljence, ki plačajo prostore na ladijah in druge troške. Riga 17. decembra. Včeraj bil je prvi mestni zbor, v katerem so je obravnavalo v ruskem jeziku. Mestni načelnik Oettingen, mestni tajnik Alt in svetniki Ilillner, Ilausmami in Tiemer so izstopil'. Dunaj 18. decembra. Vsi jutranji listi, tudi najodličneja opozicijska glasila, izjavljajo, da so z onim delom odgovora Taaffeovega zadovoljni, ki se tiče ustavnega prava. „FYemden-blatt" pravi: Odgovor je tak, kakor ga je moral dati cesarsk, avstrijsk minister. Vse prave prijatelje ustave mora odkritosrčno zagotovilo kabinetskega načelnika pomiriti. — „Presse" opaža: Vlada ustvarila je jasen položaj, odstranivši vsak povod nadaljnemu vznemirjenju.Odgovor ne potrebuje komentara,odgovor pomenja resno zagotovilo, da se ustava ne bode rušila. „N. fr. Presse" misli, da glede ustave ni več vprašanja, ker je Taaffe izrekel, da je ustava jedina podlaga napredujočemu mirnemu razvoju. „Extrablatt" piše, da bi niti minister-stvo Auerspergove ideje državne jedinosti ne moglo jasneje in odločneje izraziti. Razne vesti. * (Oficijalni dementi.) Vse evropsko časopisje je bilo posnelo po ruskih listih vest, da je kueginja Komanovska, vojvodinja Leuchtenberška, Stana Nikolajevna podarila vso bvojo doto — milijon rubljev ČJniej gori, da poplača dolg Liinder- banke. „Glas Črnogorca" je pa dementoval to vest kot izmišljeno in neresnično * (Ploščina Avstro-Ogerske) je v raznih oficjalnih poročilih jako razlićno navedena Leta 1869 se je navelo, da Avstro-Ogerska men 624.234 kvadratnih kilometrov. Zadnja eliciialna številka „Statist isches Hundbuch der bsterreicbisch ungari-schen Monarchie" (I. 1888) je pa bila 622.309 65 kvadratnih kilometrov. Će se pa vzame za podlago poslednje urejenje davkov, dobi se 626 031*58 kvadratnih kilometrov. Mej največjo in najnižjo številko je razločka 3.313 75 kvadratnih kilometrov. Profesor fizične geografije na Dunajskem vseučilišči je nedavno na podlagi jako natančne specijalne karte naše države vojaškogeografičnega zavoda iz-računil ozirajoč se na zakrivljenje zemeljske površine, da Avstro-Ogerska meri 625 556 77 kvadratnih kilometrov, je torej za 3 247*12 večja nego je najmanjša navedena številka. Kaj to poinenja, se vidi iz tega, da je ta razlika večja, nego je površina velike vojvodine Meklenbnrgstreliške in mnogo večja, nego je grofija Goriška. * (Emin padi) podelil je cesar nemški krouin red druzega razreda z zvezdo. * (Poštne uprave) sledečih dežel so izjavile, da hočejo zanaprej dopuščati prevažanje čebel s pismeno pošto: Argentinija, Belgija, Bolgarija, britanska Indija, Kanada, Cbile, Kolumbija, kongi-ška država, Nemčija, Egipet, Francija, Grška, Gua-tenalu, Haiti, Havvai, Italija. Luksemburška, Liberija, Mehika, Nizozemska, nizozemska Gnvanu, in nizu zemski Antili, Norvegija, Paragriav , Portugalska, portugaljske kolonije, Rumunija, Švedija, Švica, Siam, Španija , in Zjedinjene države Severne Amerike. * (Dijaški nemiri) bili so v Odesi na vseučilišči. 60 slušateljev ao izključili, mej njimi 9 Poljakov. Nekaterim izključencem neso pustili, da bi se vrnili v domovino, temveč so jih z ža< dar-merijo poslali v druge ujezde. * (Hlisarsk) poročnik Herman,) ki je nedavno jiobegnil iz dolenjeavstrijske deželne blaznice in biva sedaj v Budimpešti. Na poziv Dunajske policijske direkcije, ga je te dni bilo povabilo Peštatisko mestno nadglavarstvo in ga preisko valo. Izid preiskave bil je zanj ugoden, kajti čez nekaj ur je sam svoboden ustavil policijsko poslopje, ko se je poprej zavezal, da se bode zopet oglasil, ko bi ga vabili Mestno nadglavarstvo je vso stvar izročilo ministru vnanjih zadev v odločitev. Dunajskemu policijskemu ravnateljstvu je naznanilo, da prej Hermana ne izroči, da o tem odloči minister-stvo notranjih zadev. Zanimivo je pa, da Herman biva pri bivšem svojem tovarišu pri vojakih, kateri je tudi pred leti pod podobnimi razmerami iz nekega zavoda pobegnil -n sedaj biva v ogerskej prestolnici, ne da bi se kdo brigal zanj. za vso leto gid. 4.60 ; za pol leta j gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15. j 17. decembra. Pri Mi»li< t : Pribil iz Litica1 — Schonberge i/. K-anja. — Obach ii Gradca. — Gliick z Dunaja. — SohiferrauUor iz Misslinga. Pri slon« : Tansig ll L;nca. — Verona iz Zagreba — Korbur, Klein iz Tabora. — Sllbftr iz Selo. — Miirztb 1 iz Voloske, — Riseiibainu z Dunaja. — Oppenheitnrr iz Frunkohroda — (•otlsrtiiuidt iz Siseka. — Plkel i/. P stojim Pri Juzimiii kolodvoru: A>ch i an U Kostanjevice. — Rei< liart z Reke. Umrli »«» v IJiiisiJaiii: 17. decembra: Marija WetzeliDnjer1 K«stja, 52 lut, Pcljanski trg št. 5 k.a Bnghtliovo boleznijo. 18. decembra: Jožef PerSe, umirovljen c k . višje sndnije sovetnik, 68 let, Pred Škofijo št. 1 za edemom na možganih. V deželne) bolnici: 15. decembra: Anton Matej, gosta«, 68 let za plačnico. 16. decembra : Marija Mibelič, delavka, 55 let za vnetico na možganih. 17. decembra: Ivan Homovc, kotar, 68 lot za rakom. Meteorologično poročilo. •3 -* Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ljam dne 18. decembra t. 1. ,1. kr rl. kr. Pšenica, bktl. . 6 66 Špeli povojen, kgr. . —i66! Bet, Ječmen, • • • f> Sur.jvo maslo, n — .90! s ... 4 55 Jajce, jedno : . , . — 8 0 Tes, » ... 3 — Mleko, liter .... - 8' Ajda, n ... b 16 Goveje meso, kgr. Telečje „ „ 56 Piobo, a • • ♦ 4 66 — 5-2 Koruza, * • • 4 ■' 5 Svinjsko „ „ — 5 » Krompir, 3 30 Koštruuovo n „ — 32 Leća, It • • • 19 _ Pilati eo...... — 85 Grab, ■ ... 10 _ — 17 Fižol, > • • • 1 M — Seno, 100 kilo . . . 2:32 Via slo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . . 2 50 Vlast, * — 70 Drva trda, 4 Quietr. 7 Ift 9p«h fi išen n . | 50 n mehka, 4 „ 4 Srfi jD"CL±a.Q0©3£ia- borza dne" 18 decembra t. 1. (Izvirno telegrafičnn poročilo.) včeraj gld. 85- 90 86 35 107 95 100*80 917-316 25 117 55 l'a ji n in renta Srebrna renta ..... Zlata renta...... s : g marčna renta ... \kcije narodne banke. tredit.no akcije .... [jondon...... rebro .... '»apol. ... •. kr cekini zamike marke . 4°/„ državne srečke U 1. 1061 Državne srečke iz I. 1M+>1 Ogerska zlata renta 4a,(, f'geruka papirna renta 5" , . , . štajerske zemljišč, odvez, oblig. Ilnnava reg. srečke 5°/0 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4'/t°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke ... 100 gld Rudolfove srečke ... . 10 , Vkcije anglo-avstr ba »ke . . 190 ,, 1 rammvvajr-drnšt velj 17(> gld. a v. - gld 9<85 5-61 •i7-80 250 gld. 10« J , 132 173 1U0 98 120 11K 185 20 147 220 gld. dane« 86-80 86 35 107-9O 1<>0 65 918 -816-75 117-50 9-33 5 61 57 77", ur. 75 05 75 25 7f> 75 50 Salonska garnitura K mizo vreil (še v dobrem stanji) so talszoj prsiT7- po ceni procLa- 9 I. nad- (1031—2) Več poizvo se Pred Mkolljo št. 20, btropji na levo. Cvet proti protinu po dr. Malici. 1 steklenica 50 kr. Odločno najboljše zdravilo zoper »rutin ter revmatizeiii, trganje po udih, bidef-ine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd. Malo časa čo se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. — Dobiva se v (1<'33—1) lekarni Trnkdczv ~_ zraven rotovža v LJubljani. ' Razpošilja se vsak Kit nim mpi. pii»1 jj» Jočcgfl duba zu zepin- robce, oblek«' i. t d , in ga v vseh detelab bolj cenijo, nego jednotno Kolonjsko vodo. Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, dvorni parfume-ar. (719—23) i ■i Dobivajo se v vseh prodiijiilnicali parfuma in galanterijskemu blaga. ■■ ^ ILUSTROVAN za leto 1890. Uredil, izdal in založil UDrscgrotlia. Eairl"tea.r. bukvumali J. <- oniini- Narofa se pa lahko v vseh Dobiva se v „Narodni TiMkurni" in je »i in 91, <;erber-Jevi v LJubljani. bnkvarohb.. = Cena 45 kr., po pošti 50 kr. Z= Vsebina: Popolen knleiidarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: G. nealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni sestopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki urndov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni mužje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Rszstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila. I >>>>>>>>y.:o>>i«>>::«>>>:«:«c>::c Lepo g#š^gtTH obstoječe iz dvonadstropne hiše, v katerf je prodajalnica in gostilna, v II nadstropji pet sob za prenočišča, dobro napravljene kleti, magaclni in hlevi, lepih vrtov, 80 oral najlepšega zemljišča in sicer gojzda, travnikov in snožeti, i»ro«l» «e ra«ll (li-n/iiiskili i*;iaeii*'i- p i-<» s I«' ^ olje. Naprodaj je tudi 600 centov dobrega sena, par sto veder starega vina, za 2000 veder dobre vinske posode od 1—80 veder, veft vozov, 3 kočije in drugo orodje. Prodajulnica je napolnjena s svežim blagom, goBtilnica oskrbljena z vso opravo. — Posestvo je v lepem, zdravem in prijetnem kraii, kateri ima železniško postajo, okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, tik farne cerkve. V kraji je dobra pitna voda in bo veliki, lepi lovi. — Posestvo se lahko v več obrokih plača. Vse natančneje pove gospod v Gorenjem Logatci. Daniel ^rocioTrič, (1005—5) izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".