Pfcflmn« plačana » jfofovTnl
LETO JC

-PONEDELJSKI SLOVENEC«, 2. novemEra 1937.
Šfov. JT.
Posamezna Sfevflfta T Ka
Posamezna številka I Din mesečno, če se sprejema list T upra fi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. • Celo« letna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
VOHEDErJSICI
Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/IH.
Telefon št.___ ia
2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 290l2
„V hramu trpljenja in večne slave"
Knez namestnik v Sfsopffu
„Mi smo danes močnejši od Dušanovega cesarstva in naše države ne more nihče od zunaj razkosati
Skopljo, 1. nov. in. Po defileju čel je bil banket v Oficirskem domu, ki ga je priredila skop-Ijanska občina. Poleg kneza-namestnika Pavla ter senatorjev, narodnih poslancev in članov kraljevske vlade se ga je udeležilo nad 2<H> najuglednejših meščanov vseli veroizpovedi in stanov iz Skoplja.
Nekaj po 2. uri je. stopil v dvorano Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, ki so ga vsi navzoči liurno pozdravili. Godba je zaigrala državno himno, nakar so gostje sedli. Na desni strani kneza-namestnika so bili predsednik kr. vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič. predsednik narodne skupščine Stevau Cirič ter drugi člani kr. vlade z raznimi odličniki.
Predsednik skopljanske občino Panta Jovanovič je nagovoril kneza-namestnika s krajšim govorom, v katerem jo predvsem poudarjal številne plemenite lastnosti našega naroda, od katerih je bila vedno najizrazitejša ljubezen do svobode. Izrazil je upanje, da bo knez-namestnik Pavle s svojim globokim razumevanjem za umetnost in kulturo doprinesel k preporodu narodnega duha, da bi sc iz teh krajev ustvaril močan Piemont nacionalne misli in idealov, kakor so bili za časa slavnih Nemanjičev. V leni prepričanju je dvignil kozarec ter napil Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu iu kraljevskemu domu Karadjordjevičev.
Govor
hneza-namestmka
"Nato je spregovoril. N j. k r. Vis. knez-namestnik Pavle ter odgovoril takole:
»Danes slavimo dva usodna datuma v naši zgodovini. Preteklo je «00 let od Dušanovega kronanja od 25 let, odkar je kralj Peter I. stopil v Skopi je in ko sem imel čast, da ga osebno spremljam. Ta spomin mi bo ugasnil samo tedaj, ko bo ugasnilo moje življenje.c
»Gospodje, mi se nc spominjamo dovolj naših vojn. No mislim s tem, da moramo gojiti in negovati sovraštvo — uasprotno! Toda potrebno je, da sc večkrat spomnimo naših žrtev In nadčloveških naporov celih rodov.«
»Kadarkoli stopimo z nogo na zemljo naših prednikov, obvzmne človeka čut hvaležnosti, ponosa in spominov, kajti mi tedaj stopimo v hram trpljenja iu večne slave. Kdo se od nas ne spominja zgodovine naših vladarjev in preroditeljcv, v katerih duhu smo bili vzgojeni in tako odgojem. da smo končno zmagali. Kdo od nas se ne spominja tudi najmanjšega osebnega doživetja iz drugih borb za osvoboditev te države, ki jo danes z radostjo slavimo.«	_
»Gospodje, mi smo danes močnejši od Dušanovega cesarstva in naše države ne more nihče od zunaj razkosati. Edina nevarnost lahko pride od nas samih, toda jaz sem prepričan o patriotizmu in zdravem razumu našega naroda, ki nikdar ne ho hotel porušiti onega, kar si je s težkim naporom skozi stoletja priboril.«
»To so sence naših velikanov, ki nas bodo varovale. onih. ki so to močno državo ustvarili, vso za njo žrtvovali, oil Nemanjičev do mojega velikega in neumrljivega bratranca Aleksandra. I. Njegova brezmejna ljubezen za vaše mesto vam je znana in prepričan sem, da boste vedno ostali dostojni v ljubezni in zaupanju.«
Živelo Nj. Vel. kralj! — Živela Jugoslavija! — Živelo Skopljo!«
Nato je bila otvoritev gospodarske in kulturne delavnosti južne Srbije. Razstava je bila odprta ob 15.30 nu prostoru nove inoiiumenliilno šole Njegoša. Ta razstava nimu nikukšnih trgovskih ciljev. Njen namen je le, da praktično pokaže, kaj se je v gospodarskem oziru lela 1912 in kaj se je z razvojem te oblasti v roku 25 let svobodnega življenja stvori lo.
Prvi dan velikih narodnih svečanosti se je končal z inijiozantno huklado ter sijajno in le|io razsvetljenim Skopljem. Uakladni sjirevod je bil dolg 2 kilometra.
Knez-namestnik sc klan'a humanovshim junahom
kr.
Nj. n n
Po kosilu v Oficirskem domu se je j>odal Vis. knez-namestnik Pavle s spremstvom Zebrenjak. kjer se je |>oklouil spominu kumanov-skih junakov. Pred vhodom v Kumanovo je za-svirala troniba. Častmi četa je jiozdravilu kneza-namestnika, ki ga je v Zebrenjaku pričakoval poveljnik 23. pešp. Dimitrijevič z ostalimi vojaškimi predstavniki. Ko je knez-namestnik stopil iz avtomobila, ga je jiozdravil član odbora za po-
stavitev sjiomenika, g. Vasič, ter mu podal kratko IKiročilo o zgraditvi tega spomenika. Knez- namestnik je z občudovanjem ojnizoval sjiomeiiik ter se nadvse pohvalno izrazil o njegovi lepoti. Posebno vesel je bil, ko ni mogel v vsej okolici najti lepšega mesta kakor onega, na katerem so padlim žrtvam jiostavili spomenik.
Takoj nato jc knez-namestnik odšel v grobnico pod spomenikom. Tu je položil dva venca cvetja. En venec za kralja Petra II.. drugega zase in kneginja Olgo. Na vencih so bile široke državne trohojniee, na katerih je bilo zapisano: »Kunin-norskim junakom«. Ko si je ogledal grobnico, se je po ozkih hodnikih ob spomeniku, ki peljejo v
obliki spirale, podal na ............. ler z balkona
opazoval vojaške položaje, ki jih je srbska vojska zavzela lela 1912. Vojni minister general Marič z adjiitantom llrističem in Majstorovičem mu je natanko obrazložil potek bitke. Vojni minister je pukazal knezu-namestniku tudi položaj, na katerem so je nahajal tedanji prestolonaslednik, pokojni kralj Aleksander 1. Na željo kneza namestnika so mil pokazali tudi kraj, kjer je v junaški borbi padel poveljnik 7. pešp., podpolkovnik Aleksander (ilišič.
Nato je Nj. kr. Vis. knez-namestnik odpotoval s spremstvom v Skopljc.
Senzacionalni dogodki v Romuniji
47 generalov upokojenih Ves vo\ni svet odsiavljen
tGGO častnikov poslanih v pokoj, med niimi šel generalnega štaba in vsi armadni poveljniki
Bukarešta. 1. nov. TG. Uradni list objavjja danes kraljevski ukaz o upokojitvi večjega števila višjih častnikov. Največje presenečenje je vzbudila upokojitev šefa romunskega generalnega štaba generala Sichitiua, ki ga niti doma ni in se nahaja na sestanku šefov generalnih štabov držav Balkanske zveze v Ankari v Turčiji. General Sichitiu je bi! imenovan za šefa generalnega štaba šele pred nekaj časa iu je Sla o njem govorica, da bo ostal dalje časa na tem mestu, ker je znan kot energičen general in kraljevi volji vdan. Ogromno presenečenje je vzbudilo tudi dejstvo, da so vsi člani v r li o v n e g a v o j n e g a sveta brez izjeme upokojeni in bodo v vojni svet imenovani popolnoma novi generali. V političnih razlogih si za enkrat ne morejo razložiti pomen tega ukrepa, ki predstavlja popolen prelom z dosedanjo vojno politiko in preokret na nova pota. Poleg tega je bilo upokojenih še <17 poveljujočih generalov, med njimi vsi armadni poveljniki in armadni inšpektorji, 132 poveljujočih polkovnikov in še 1.000 drugih višjih in nižjih častnikov, ki so bili na
poveljujočih mestih.
Za novega šefa generalnega štaba je
bil še
Dva pozigalca prijela
17 letni fant po naročilu zastopnika nehe zavarovalnice požigaI, da
bi se ljudje višje zavarovali
Maribor, 1. novembra.
Letošnje poletje in na jesen eo imeli v okolici Lušečke vasi pri Poljčanah več požarov, pri katerih |e bilo iasno, da jc bil ogenj namerno podtaknjen. Dne 24. |uliia je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Robar Franca v Lušečki vasi, dne 27. julija ie nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika in mizarja Jožefa Korošca v Lušečki vasi, dne 3. septembra je zgorelo gospo-, darsko poslopje posestnice Modrič Helene, dne 28. oktobra pa |e ponoven požar uničil gospodarsko zgradba posestnika Korošca. Vsi ti požari co povzročili prizadetim okrog 150.000 Din škode, zavarovalnice pa so v vseh primerih vrgle Ie neznaten del za kritje. Orožniki v Poljčanah so neprestano iskali krivce, zaradi požara pri Heleni Modrič ie bil aretiran celo nek moški, vendar je bilo dolgo vse iskanje zastonj, dokler ni mladi, 17 letni nrzarski vajenec Ivan Cene, ki se je učil pri posestniku in mizarju Korošcu, vzbudil pozornosti zaradi kupovanja raznih sladkan] in drugih nepotrebnih reči. Fant, ki ni ničesar zasluzil, |e kar naenkrat razpolagal z večiimi vsotami denaria. Po zadnjem požaru, ki je na-.tal pri samem moistru osumljenega Cenca, so orožniki fanta prišli, mu predočili njegovo zapravljanje denarja, katerega je dobival na skrivnosten način, ter so ga tako pripravili k priznanju, ki je vprav senzacionalno vplivalo. Cene je namreč priznal, da ga je nagovanal k zločinskim požigom zastopnik neke zavarovalnice ter mu dajal za vsak požig denarne nagrade, vedno okrog 200 Din. Nagovarjal pa da ga je zaradi tega, ker ie hotel, da bi se l|ud,e v dol.c-nem kraju višie zavarovali in pa da bi zavarovan,e izvršili pri njem. Nobeno od pogorelih poslopi) namreč ni bilo zavarovano pri njegovi tvrdki. Cene je natančno opisal orožnikom in drugim pričam, ki so zaslišanju prisostvovale, kako in na
katerih mestih mu je zastopnik dajal navodila in nekoč tudi dve patroni z vžigalno vrvico, da bi požige lažje vršil. Tudi je dejal, da se je zastopnik takrat nahajal v družbi še enega gospoda, ki je imel motorno kolo ter ie ves pogovor poslušal. Na podlagi teh izpovedb so orožniki omenjenega zastopnika zaslišali, vendar je vse odločno tajil ter zavračal sumnje kot neosnovane.
Aretacija Radvanjskega pozigalca
Maribor, 1. nov.
Razvanje in sosednja naselja živo že dve loti v strahu pred jiožigalcem, katerega doslej kljub silnim naporom ni bilo mogoče izslediti. Samo v Razvanju je bilo v tem času 17 jiožigov, v Ho-čah pa 10.
Nocojšnjo noč jia so nenadoma dobili jioži-galca v roke v osebi 22-letnega brezposelnega ključavničarskega jioiiiočnika Franca LubnnSkn iz Razvnnj. Okoli 2 zjutraj jo izbruhnil jiožnr v Robovi pri gostilničarju Grašiču. Goreti je začelo veliko gospodarsko poslo|ije tor je kljub pomoči okoliških gasilcev zgorelo do tal. Skoda je velika.
Kmalu nato pa je izbruhnil požar v ogromni koruznici, ki je stala čisto na samem na |iolju. Zažgati je moral isti požigalec. Orožniki iz lloč so danes najvestneje preiskali ves leren okoli pogorišč, pa so našli jioleg jiogorišča na jiolju jii-smo, ki jo bilo naslovljeno na Lubanskn. Sumili so ga že dolgo prej in so ga tezenski orožniki prod dvema mesecema aretirali. Preiskovalno sodišče pa ga je izpustilo, ker ni imelo dokazov zu krivdo. Danes so orožniki Lubanskn zasliševali ves dan ler je že priznal pet jHižigov, med temi ludi nocojšnjega.
isti dan imenovan general Štefan J o n i e s c u , ki do scilaj vojaški in politični javnosti ni bil mnogo znan. Imenovanja novih armadnih poveljnikov — poleg imenovanja novih članov vrhovnega vojnega sveta — iu armadnih inšpektorjev pričakujejo še danes ali julri. Isto tako govorijo, da bodo pre-menjanc nekatere posadke, tako da zadenejo spremembe tudi vojaštvo kot takšno, ki bo porazdeljeno v druge garnizijc.
Popoldanska številka uradnega lista objavlja zopet nov dekret, s katerim se z večinskim sode-
Skopljc, t. novembra. AA. Proslave 23 letnice osvoboditve Južne Srbije so sc danes nadaljevale. V oficirskem domu v Skoplju je bil danes dopoldne v okviru teh proslav kongres rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov. Bojevniki so z velikanskim navdušenjem sprejeli vojnega ministra generala Mariča, ki je prišel v dvorano tik pred pri-četkom kongresa in imel velik govor, ki ga je končal z besedami:
Pripravljajte nove organizacije, da bodo vredne svojih prednikov. Bodite pripravljeni tudi vi, na trenutek, ko boste morali razvrščeni v neprebojno falango spet na branik svoje domovine, za slavo in napredek našega mladega kralja Petra II., naslednika velikih prednikov, vodnika naše velike svobodne in edinstvene domovine kraljevine Jugoslavije ter njenega naroda.« — Vsa dvorana ee je s silnim navdušenjem odzvala pozivom vojnega ministra.
Na kongresu je bila sprejeta tudi resolucija, ki se glasi:
Rezervni oficirji in bivši bojevniki iz vse države, zbrani na svojem manilestacijskem kongresu, ki sc jc vršil za proslavo 25 letnicc osvoboditve Južne Srbije, sc zaklinjajo odločno in moško, da bodo dragocenc pridobitve in uspehe svojih padlih tovarišev bojevnikov, dosežene z nesebičnim detom v vojnah, ki so trajale celih sedem let, čuvali z vso požrtvovalnostjo in izročili v dedščino svojim potomcem takšne, kakršne so bile dosežene.
Belgrad. t. nov. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki jo v Skoplju prisostvoval proslavi 25-letnice osvoboditve Južno Srbije, se je davi ob 9 vrnil v Belgrad. V njegovem spremstvu so bili dvorni minister Milan Anlič, prvi ndjutant Nj. Vel. kralju Nikola llrislič tor oba dežurna adju-lanta. Sprejema na tojičiderski železniški jiosjnji se j,- udeležil tudi notranji minister dr. Korošec.
lovanjom države ustanavlja nova delniška družba, ki ho izdelovala motorje za letala, avtomobile, motorna kolesa i n kolesa za vojaške potrebe. Nova delniška družba je dobila ime »Imlustrin Natin-nala Aeronantica« (INA) ter bo začela poslovati s kapitalom okrog 120 milijonov lejev (10 milijonov din). Država je v novem podjetju udeležena s 75?o. Zasebni kapital ho smel zasesti samo ostalo četrtino. V Bukarešti govorijo, da v novem podjetju igra zelo močno vlogo lastnik jeklaren Malimi pri Bukarešti, katerega odlične zveze /. romunskim kraljeviskim dvorom sn znane in je zaradi svoje, uspešne organizacije romunske nacionalne železarske industrije na najvišjih . mestih dosegel visoko zaupanje.
Kralj Karol v sredo pri dr, Benešu
Bratislava, I. nov. TO. V sredo, dne 3. nov. prideta na grad Židlochovic v bližini Brna, romunski kralj Karol II. iu romunski prostolona-slednik jirine Miliai. Obiskala bosta predsednika češkoslovaške republike Beneša, ki bo prebival v Zidlocliovicu in bo svojima romunskima gostoma mi čast priredil večji lov,
84 letni starček umorjen
Sin pričakal očeta v gozdu, ga pobil s kamnom ter prerezal vrat
Maribor, 1. novembra. udaril s kamnom po glavi, nato pa mu je šc dvakrat prerezal vrat. Potem mu jc vzel ključe od vinograda in ves denar.
Pongračeva domačija je ostala sama. Troje otrok so vzeli sorodniki, domačijo in živino pa jc prevzela v varstvo občina. Antona Pongraca in njegovo ženo so orožniki odgnali v sodne zapore.
Iz Tinja na Pohorju nam poročajo o žalostnem dogodku, ki je bolno odjeknil po vsem zelenem pohorskem pogorju.
V petek zjutraj je 11 letni pastirček Anton Šparbakel našel v gozdu Planina nad Tinjem ubitega 84 letnega posestnika Martina Pongraca, po domače Capina. Prestrašen o grozni najdbi jc obvestil svojega gospodarja, ki je poslal takoj po orožnike v Slov. Bistrico.
Poveljnik orožniške postaje g. Prajnik se je z vso vnemo lotil poizvedb ler je po dolgem zasliševanju in ogledu na mestu zločina ugotovil, da je 84 letnega starčka nekdo v gozdu pričakal, ga pobil s 3 kg težkim kamnom na tla ter mu je z nožem prerezal vrat. Na vratu sta bili dve globoko
zevajoči rani.
Pokojni Pongrac je bil lastnik lepega posestva na Planini nad Sv. Tremi Kralji. Bil je vdovec ter se je baje hotel v pozni jeseni svojega zivl|en|a poročiti s svojo služkinjo. Kot poročno darilo pa te hotel svoji nevesti podariti velik vinograd v Okoski gori. V družini so nastali zaradi tega prepiri. Umorjeni je imel na domačiji oženjenega svojega 43 letnega sina Antona. Radi nameravane ženitve svojega tasta se je zlasti močno razburjala n|egova
SndhTa oko In ost je pripeljala orožniškega poveljnika na pravo sled. Sina umorjenega ni našel doma, ker ie odšel v očelov vinograd, ki ic oddalien tri ure. Pri hišni preiskavi je našel krvave hlače Antona Pongraca; na levem kolenu je bil velik krvav madež, kar je kazalo na to, da )e sin pokleknil k na tleh ležečemu očetu ter mu ie z nožem prerezal vrat. Tudi klobuk ic bil krvav, kakih 300 korakov proč od domačije pa so orožniki našli zakopano krvavo srajco Antona Pongraca.
Osumljenčeva žena jc kmalu po prihodu orožnikov ncopaženo pobegnila v bližnji gozd ter je hitela nasproti svojemu možu, kar je dovolj jasen dokaz, da je bila o umoru informirana. Odnesla je svojemu možu sveže perilo, boječ se, da se krivda moža ne bi pokazala s krvavim perilom, ki ga je imel osumljenec še oblečenega. Zeno in njenega moža so našli šele naslednjega dne — v soboto — v gozdu.
Pri zasliševanju je Anton Pongrac trdovratno trdil, da je nedolžen, istotako pa je vse tajila tudi njegova žena. Ko so ju pa orožniki peljali mimo mesla, kjer je bil ubil pokojni starček, jc sin le priznal svoj zločin. Rekel je, da je pričakal očeta, l(o sc je la vračal s sejma, pa ga ie najprej
Spopad med orožniki in kmeti v Novem Gradcu
Belgrad, t. nov. A A. Poročilo kmetov z orožniki v Novem Gradcu v vitičkem.
o spopadu okraju viro-
Krnel Stjcpan Vrečic iz Novega Gradca v vi-roviličkem srezu, jc prijavil srcskcinu načelstvu,
L* i riccneS dol,ol<lnc priredil v Novem Gradcu skod I iS S. — Ker prijava ni odgovajala predpisom zakona jc sreski načelnik prepovedal lo zborovanje.
V nasprotju s to prepovedjo sta prireditelja otjepan Vrečič in narodni posl. z liste dr. Mačka Martin Mesarov iz vasi Gorja v srezu virovitičkem ie hotela prirediti ta zbor, na katerega so pripeljali nuim zaupniki nekaj sto njunih pristašev, med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem.
Po navodilu sreskega načelnika jc vodja orožniške patrole, ki se jc mudila v tej vasi, da bi čuvala red, sporočil Vrečiču in Mcsarovu ponovno, da zborovanje ni dovoljeno, in ju je v imenu zakona pozval, naj prisolnim svetujeta, naj sc raz-idejo. Narodni poslanec Mesarov tega ni hotel storiti, nego je pograbil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapovedal svojim pristašem, naj navalijo na orožnike. Pri tem jc vzkliknil: Jaz sem zakon! Skupina je navalila po zapovedi Me-sarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev in drugega orožja. Orožniki so sc takoj zavarovali in so v obrambo proli napadalcem rabili strelno orožje, zaradi česar so bili trije kmetie ubiti, nekaj pa ranjenih, med njimi sam Mesarov.
Pod pritiskom oboroženih pristašev Vreliča in Mesarova, so sc orožniki umaknili na konec vasi, odkoder so napadalce razpodili.
Po dosedanjih poizvedbah, jc bilo poškodovanih osem ljudi, ki jim je bila ponujena zdravniška pomoč.
Na lice mesla je bil poslan banski inšpektor.
Sedaj vladata popoln red in mir.
Spomnili smo se pokojnih!
Lepe žalne proslave na ljubljanskih pokopališčih
Ljubljana, 1. novembra.
Tistim Ljubljančanom, ki so se hoteli [»kloniti pred praznikom Vseh vernih duš dan — ln to so bile skoraj vse ljubljanske družine — je bilo letos nebo naklonjeno. Točno |h> naši koledarski, lo se pravi po Herschlovi napovedi, ki temelji na podi. sprememb meseca, je bilo vreme ugodno. Obisk pokopališča je bil prav velikanski, to pa zaradi tega, ker smo imeli prav za prav dva praznika, to je zadnjega oktobra, ko je bila nedelja. in I. novembra, ko je bil praznik Vseh svetnikov. V nedeljo ni bilo nobene oficielne svečanosti na pokopališču, pač pa mnogo tihih molitev. V soboto in v nedeljo so svojci po večini že okrasili grobove rajnih. Zadnji zamudniki pa so pohiteli še danes dopoldne. Pokopališče pri Sv. Križu je bilo danes spremenjeno v ogromen vrt cvetlic in skoraj na slehernem grobu so gorele lučice.
Uradna statistika kaže, da jo prevažalo Iz mestnih središč, lo jo izpred Evrope , izpred magistrata in izpred Mestnega doma 13 avtobusov. Ta številka ui točna, vsaj po naših opazovanjih je neprestano vozilo v smeri po Tyrsevi cesti in nazaj po Smurtinski cesti najmanj kakšnih IS avtobusov in seveda vse polno zasebnih avtomobilov in avtotaksijev. Vsa vozila so bila polna. V nedeljo cenimo obisk na pokopališču na kakšnih 20.000 oseb, danes pa je pokopališče obiskalo vsaj 30.000 oseb. Priznali moramo ljubljanski policiji. tla je vzorno skrbela za red. Brez slehernega neljubega dogodka je bil promet z vsemi vozili v rodu opravljen, enako tudi promet pešcev. Na pokopališču samem je policija na diskreten in dostojanstven način poskrbela zu to, du so vsi obiskovalci grobov imeli dostop na pokopališče, kljub temu, da je bila velika gneča.
Žalnih slovesnosti na pokopališču je bilo danes več. Razne organizacije so so spomnile svojih pokojnih voditeljev in zaslužnih članov.
Objokovali je bil grob pokojnega nadškofa dr. Jegliča, uad katerim jo kip križanega Jezusu. Bele in rumene krizauleme obdajajo grob tega duhovnega voditelja slovenskega naroda. Na grobu samem leži venec, ki ga jo poklonila uršulinska luistodija. Množica vernikov obdaja la grob, svetišče vseli slovenskih katoličanov
Druga romarska i>ot dobrih Slovencev jo bila 'danes ua grob pokojnega Rudolfa Dolinarja. Ta grob šo nima spomenika, vendar pa ga v kratkem dobi. Družina pokojnika, naši akademiki in množica narodu je včeraj in danes obkrožala grob. Društva Zarja . Danica In Savica so poklonila na grob mlade nedolžne žrtve političnega sovraštva lep venec, akademkinje pa so okrasile j;rob z lepimi cvetlicami.
Lopo so bili okrašeni tudi grobovi gasilskih voditeljev Barleta in Turka, prod katerimi jo bila častna straža. Pred grobovi slovenskih skladateljev in pevcev Davorina Jenka, Mateja Ilubada in Krnila Adamiča so pevci |>od vodstvom g. Voutu-jinija zapeli Iroje žalostink.
Srednješolska mladina jo lelos okrasila grobove vseh zaslužnih duševnih velikanov slovenskega naroda, tako Cankarja, Ketteja in Murna, dalje narodnih mučenikov Adamiča, Lundra in Vindischerja ter drugih.
Združeni ljubljanski zbori so ob 3 popoldne pred osrednjim križem na pokopališču zapeli pod vodstvom g. Prelovca ponovno troje žalostink.
Žalna slovesnost za padlimi vojaki
Pri spomeniku vojaškim žrtvam je bila ob pol 4 popoldne žalna slovesnost za pokojnimi padlimi slovenskimi vojaki. Slovesnosti so sr udeležili v imenu vojaščine divizijski general gosp. Tonič, zastopnik banske uprave g. 1-ovrec- mestni župan g. dr. Aglošič, poveljnik H>. a rt. polka polkovnik Lukanc in predstavnik 40. pe3p. podpolkovnik Šarnbek, dalje poveljnik orožniškogti poika j>olk. Barle, častna četa 40. peSp., častna čoln orožniškega polka, godba 40. pešp. ter voiika množica občinstva. Postavljen jo bil glasovni ojačevalec, ki je po vsem pokopališču raznašal melodijo in govore. Zvezo bojevnikov so pti žalnih svečanostih zastopali g. Wagner in drugI čiuni osrednjega odbora, Zvezo inva.idov gg. Marinko, Mlckuš in drugi, Zvezo prostovoljce« Jeras, Zvezo rezervnih častnikov jo zastopal g. Turel. Spomenik judenburških žetev je bil okrašen z lepimi venci. Žalno svečanost je začela vojaško godba, ki jo zaigrala žalostinko. pevci pa so zapeli lopo žalostno pesem. Izpred spomenika je j mol nato trovor bivši vojni kurat, trnovski župnik g. Cognar, ki je s svojim govorom naglašal naša dolžnost spoštovanja in časti do pokojnih vojnih žrtev. Spominjal se je vseli padlih sinov našo dolžnost spoštovanja in časti do pokojnih v naši zemlji, katerih domovina pa je drugje. Žrtve, ki smo jili dali med svetovno vojno, niso bile zaman, zakaj božja Previdnost je bolela, da smo si s temi žrtvami, s prelito krvjo in s prelitimi solzami, odkupili svobodo domovine, kjer smo združeni z milijoni in milijoni brali. V vznesenih besedah se je govornik spominjal največjega junaka, to je kralja Zodinitelja. Množica je vzkliknila na govornikov poziv vsem junakom in padlim »Slava!«.
Žalne obrede za vojnimi žrtvami so nalo opravili bivši vojni klirati gg. Kogoj iri Lavrič, p Satori iz Celovca, ki je nalašč za lo slovesnost prišel v Ljubljano in ki je znan kol eden dušnih pastirjev med koroškimi Slovenci, Ier župnik Cagnar. Pevci so zapeli nato so dve žalostinki in godba jo zaigrala žalno koračnico, vojaščina pa ie oddala častno salvo, s čimer jo bila žalna slovesnost na vojaškem pokopališču zaključena.
Sentpetrski bojevniki svojim pokojnim tovarišem
Ljubljana, 1. novembru.
Sleherno leto, odkar stoji spomenik padlim vojakom med svetovno vojno ob cerkvi sv. Petra v Ljubljani, so šempetrski bojevniki redno spominjajo na dan Vseh svetili svojih padlih tovarišev, katerih imena so vklesana v la spomenik. DopoT-dne je bila spominska slovesnost v cerkvi. Sponnn-ski govor jo imel župnik g. Košmerlj. Po službi božji je bila lepa slovesnost pred spomenikom padlih župljanov. Množica je zavzela vos veliki prostor mod cerkvijo in parkom. Na častnih p_ro-siorib so bili odborniki šempelrske podružnico, bojevnikov s predsednikom g. Leopoldom Zupančičem na čelu. Cerkvene obrede zn pokojne, padle sompotrske vojake je opravil župnik g. Košmerlj ob asistenci gg. Čudormana in Pollaka. Pevci združenih pevskih zborov so pod vodstvom g. Pavla Balohn lepo zapeli žalostinki Usliši nas, Go-Bpotl in (lj Doberdob . O. Ivan Rozina je v imenu bojevnikov imel jedrnat govor, v katerem je naglašal osnovno misel, lo je ohranitev miru. Svetovna vojna jc pokončala mnogo mladih živ-
ljenj. Zalo sc moramo truditi vsi ljudje, da bomo bolj človeški in narodi bolj složni.
Počastitev padlih bojevnikov pri Sv. Petru je napravila na vse zbrano občinstvo najgloblji vtis.
Edici v spomin!
Ljuba Edica! Leto že mineva, kar Te ni več med nami... Tvoja lepa, a nenadna smrt nas je globoko pretresla. Saj si bila le 2 in pol meseca prikovana na bolniško postelj — a preje si bila vedno zdrava in polna življenja, vesela in dobra. Kot kraljevska roža vrtnica si sc razcvetela. Ved-rost dekliškega srca, sončni sijaj oči, zvonki smeh in čistost slavčkovega glasu — vse to Te je na-pravljalo lako prikupno. Saj to je bil vnanji izraz Tvoje plemenite dekliško lepe duše. Kjerkoli si sc pojavila, povsod si prinašala dobroto in sončno veselje. O, blažena Tvoja mladost, katere cilj je bil drugim biti v srečo. — Mnogo trnja je bilo posutega na poti Tvojega mladega življenja, a vse težke križe si vdano in voljno prenašala. Preizkušena in očiščena v trpljenju si odšla po plačilo. Na dan, ko je bilo v nebesih največje slavje vseh božjih izvoljencev, Te je ljubi Bog presadil iz zemskega vrta v večno lepe nebeške livade in Tc uvrstil v krog angleških zborov.
Leto se zliva v večnost...
Umrla si, ljuba Edica, in sedaj počiva Tvoje mlado telo mirno in spokojno poleg Tvoje zlate mamice. Tvoja angleška duša pa počiva v Bogu.
Nam vsem pa, ki smo Te poznali in ljubili, ostaneš vedno v lepem, svetlem spominu.
Počivaj v miru, ljuba Edica!
Maribor na grobovih
Maribor, dne I. novembra.
Praznih Vseh svetih so je v Mariboru poznal že včeraj, ko se je ulično življenje začelo usmerjali proli mariborskim pokopališčem, ki so bila že včeraj popoldne lopo obiskana. Danes jo bil naval na pokopališče šo ogromnojši. Zlasti popoldne je bila gneča tolikšna, da so se ljudje mod grobovi komaj prerivali. Letos so bila mariborska pokopališča izredno lepo in bogato okrašena. Tudi naj-ncznntuejšl in skoraj že z zemljo izenačeni grobovi so dobili cvetje, ki ga jo tja včeraj nanosila mariborska šolska deca.
Največje zanimanje pa jo bilo za novo skupno grobnico žrtev svetovne vojne. V toni novem skupnem grobu počiva nad 1000 padlih vojakov. Vsa grobnica je bila ob svoji otvoritvi danes vsa v cvetju. Grobnico jo obdajal cel venec sveč, ki so gorele še pozno v noč.
Pred to grobnico je bila popoldne ob 3 najprej verska svečanost z molitvami za pokojne, nato pa je vojaška godba zaigrala žaloslinkc. Nato so združeni mariborski pevci zapeli nekaj žalostink. Popoldne so tudi iz cerkva odšlo procesije na pokopališča. Stolna procesija jo Sla ua mostno pokopališče, kjer je ves dan velika množica obiskovala Slomškovo kapelo iu molila.
Tudi Studenčani in Radvanjčani so imeli danes procesije na svoja pokopališča in svojih podružničnih cerkva. Pozno v noč so ostajali ljudje na grobovih in se spominjali v molitvah dragih pokojnikov.
Tramvaj do Sv. Križa zagotovljen
Tisoči Ljubljančanov so te dni obiskali grobove svojih rajnkih. Bolj kot ob drugih prilikah se prav le dni culi pomanjkanje tramvajsko proge do Sv. Križa. Sedanja občinska uprava so že od vsega počelka trudi, da bi ugodila dolgoletni želji občanov glede zgradnjo te proge. Kakor smo že poročali, so sredstva za zgradnjo le proge že zagotovljena in tako smo končno vendarle prišli do zadnje faze pripravljalnih del. Največji optimisti so sicer upali, da bo proga stekla že do letošnjih Vseli svelov. Kakor pri vsakih večjih delili, je bilo tudi lukaj treba prebresti razne nepredvidene neprilike, danes pa so vse te priprave že urejeno in čo bi ne bili lik prod zimo, ko je ras za terenska dela neugoden, bi mogli z gradnjo že pričeli. Vsekakor pa se bodo dela pričela spomladi in ho tramvaj do Sv. Križa zgrajen najkasneje do poletja ter bo poleti lahko že obratoval.
Novi grobovi
"J" V Brezovici pri Zagrebu je v sobolo, dne 30. oktobra popoldne po kratki bolezni umrl nad-strojnik nadbiskup. veleposestva g. Karel Kocijan, soprog gospe Rozalije roj. Knafelc iz Ljubljane, bivše uradnice »Slovenčeve« uprave.
-j- V Mozirju je umrl g. Martin Šuster, trgovec in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne.
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Josipina Šmid, hotelirka in posestnica na Bledu. Pokopali jo bodo danes ob 2 popoldne.
Naj sožalje!
miru počivajo
Žalujočim naše iskreno
»Češkoslovaško - Jugoslovanska liga v Pragi najznanja, da je bil med. univ. dr. Janko Kac iz. Brezna ob Dravi imenovan za asistenta na otroški kliniki Karlove univerze v Pragi. Iskreno čestitamo!
Temeljni kamen otrošhega zavetišča v Zeleni farni blagoslovljen
Ljubljana, 1. novembra.
Zelena jama se jo razvila zadnja leta v veliko delavsko naselbino. Delavci, ki so si že pred vojno zgradili hiše na tem kraju, so zadnja lota svoje domove okrasili, si uredili vrlove okoli njih. pojavljajo pu se tudi posamezniki, ki grade večstano-vanjske stavbe. Zelena jama ni več zadnji zapuščeni kraj pred Ljubljano, temveč sestavni del našega mesta. Res pn je. da je v tem okraju še mnogo revščine, zlasti trpi bedo mladina. Vincen-cijeva konferenca Srca Jezusovega je zalo prevzela nalogo, da zgradi v tem okraju otroško zavetišče in pa kapelico. Delo Vincencljeve konference jo v toliko uspelo, da je bil v nedeljo blagoslovljen temeljni kamen v novem zavetišču. Kakor jo mogel v nedeljo sleherni videti, bo novo zavetišče zelo ponosna stavba, ki bo zavzela mnogo prostora V novi stavbi bo prostorna kapela. V zavetišču bo prostora zn okoli sto otrok. Po možnosti bo stavba še razširjena za druge socialne namene. Odvisno pa je seveda vse od denarnih sredstev. Ko bo stavba v prvem slaniu dograjena in opremljena, bo veljala okoli 3 milijone din. Seveda ima Vincencijova konferenca Srca Jezusovega, ki stavbo gradi, mnogo skrbi, kako bo stavbo plačevala, upa pa, da ji bodo dobra srca pomagala. Načrte za stavbo je naredil urh. Suhadole. Temeljni kamen, ki je bil v nedeljo blagoslovljen, ima napis: »Pustite otročlče, naj prihajajo k meni. Mr. 10-14 in Vzidan na praznik Kristusa Kralja 31. 10. 1037;.
Zelena jama je bila okrašena z zaslavnml. stavbišče pa je bilo prav tako obdano z zastavami, napisi in slavoloki. Škof dr. Rožman jc prišel ob SI v Zeleno jamo, kjer ga jo sprejela velika množica vernikov. Navdušeno pozdravljen jo dr. Rožman stopi 1 na stavbišče. kjer ga je v imenu krajevne Vlncencijeve konference pozdravil obč. svetnik MiSvel. Prosi! jo škofa, naj prikliče božji blagoslov na otročiče, ki so bodo v tem domu vzgajali in našli v njem prijeten dom. Pred veliko množico ljudi io s Ktavbišcn imel nato cerkveni govor škof dr. Rožman, ki jo naglašal, da se bo z novim zavetiščem naselil v Zeleni jami Kristus delavec, ki bo sosed delavca. Škof je prosil Zeleno-jamčane, naj ne bodo kakor Nazarenčani, ki so sicer spoštovali Kristusa, niso pa razumeli njegovega duha iu niegovo božjo naloge. Zeleno jamčim i nuj razumejo Kristusa Boga in Odrešeniku. Škof dr. Rožman je nalo blagoslovil temeljni kamen, v katerega so položili po pest malte šo drugi odličniki. Nazadnje je spregovoril še ljubljanski župan dr. Adlcšič, ki jo naglašal. da mestna občina misli na sistematično ureditev otroških zavetišč, v Ljubljani ter jih je doslej že nekaj napravila, v kratkem pa bo zgradila ludi veliko otroško zavetišče v Trnovem, skrbela pa bo seveda tudi za zavetišče v Zeleni jami. Pohvalil jo zasebno iniciativo, ki jo pripomogla k začetku zgradbo tako velikega zavetišča. kakor jo v Zeleni jami.
Slovesnosti so prisostvovali razni odličniki, poleg navedenih še vizilator oo. lazaristov Sedej. S. Conlala. obč. svetniki kanonik dr. Klinar. dr. Slole in Musnr, prior Učak in dr. Levičnik za osrednjo Vincencijevo konferenco in za Karitaliv-110 zvezo, ravnatelj Konsunmegn društva Kocniur
v imenu moščanske Vlncencijeve kaonference. ...................................
SK CELJE : SK ATLETIKI 2 : >
Celje, 1. novembra.
V nedeljo je bila na igrišču pri Skalili kleli odigrana prvenstvena tekma med gornjima klul>o-nin. Tekma je bila živahna in napeta. Obe moštvi stav igrali požrtvovalno. Celje jo imelo nekoliko več od igre, vendar ni znalo izrabiti lepili prilik. Gole za Celje sta zabila Dobrajc in Krivec, za Atletiko pa Schucht in Junger.
Ankara, 1. novembra. A A. (Analolska agencija.) Madžarska reprezentanca je premagala ankar-sko moštvo s 5 : 2, carigrajsko pa s 3 : 0. Čeprav so bili od potovanja trudni, so Madžari obakrat igrali izvrstno.
Ljubljanska kronika
Sv. maša zadašnica za Rad. DoUnar$a
V	sredo ob 7 zjutraj bo v frančiškanski cerkvi sv. maša za tov. Rudolfa Dolinarja. Sv. mašo bo opravil g. univ. prof. dr. Fabjan Janez. 1 o sv. maši bomo skupno odšli na pokopališče, da pomolimo na grobu dragocene žrtve.
Odbor poziva člane »Danice« in vabi vsa bratska društva, da se sv. opravila polnoštevilno udeleže. 1 rosinio tudi gg. starešine, da se skupno /. na nn poklonijo spominu nepozabnega pokojnika.
/. veliko udeležbo bomo dokazali, da smo .se združili okoli le žrlve in da hočemo zveslo stati na braniku slovenstva.	odbor »Danice«.
Križanski moški kongreganisti počaste spomin rajnih sobratov v sredo, dne 3. novembra v križanski cerkvi, kjer bo ob (i zjutraj slovesno zadušilo opravilo in skupno obhajilo družbenikov. Vljudno vabljeni vsi člani in sorodniki rajnih naših kongreganistov.
Ljubitelje resnične glasbene umetnosti oiiozar-jamo na koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«:. ki se vrši n. novembra ob 20 v frančiškanski dvorani. Na sporedu so kvnrlelna dela Ilavd-na, Rnvela iu Dvoraka. Vstopnice se dobe v pred-pa"'iži" V k0nCerlni poslovalnici v frančiškanski
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi • revi ob 8 IX. prosvetni večer, posvečen našim dragim pokojnikom, pod naslovom: »Na tisto tiho domovanje«. Sedeži po 3 din, stojišča po 2 din v pred prodaji pisarne Pax et bornim, Frančiškanska pasaža. CIani imajo običajen popust.
Dekliški krožek Ljubljana mest,, ;ma <jr(,v{ točno ob S sestanek v Franc, kolegiju v Bornardi-novi solu. Vse prisrčno vabljene.
Mariborski drobiž
Blagoslovitev novega mladinskega zavetišča.
Včeraj dopoldne je bilo blagoslovljeno in slovesno otvorjeno novo mladinsko zavetišče za V. okra,, v Magdalenski ulici št. 28. Zbrali so se mestni župan dr. Juvan s podžupanom Zebotom, veliko občinskih svetnikov, magdalenski dekan g vMergar, ki ,c izvršil blagoslovitev, šel policije dr. Irsteniak, šolski nadzornik Alt, magistralni direktor Rodošek, vodja socialno-političncga oddelka Bardner, predsednica Društva za zaščito otrok gospa Maistrova, vodje socialnih ustanov in mladinskih zavodov, šef Zdrav, zavoda dr Vrtovec iu številno učiteljstvo. Zupan dr. Juvan jc v 6vojcm govoru opozoril na potrebo zgradbe novega socialnega zavoda v tem delavskem predmestju ter jc očrtal razvoj in pomen mestne socialne zaščite. Po blagoslovitvi je sledil ogled poslopja, v katerem je prostora za 90 otrok. Slavnost se je zaključila z pogostitvijo revne mladine.
Kap jo zadela kostanjarko Marijo Golob iz Nove vasi. ki jo prodajala na Kralja i Petra trgu kostanj. Zgrudila se je v svoji stojuici nezavestna, ko so jo prepeljali domov, je umrla.
Dve avtomobilski nesreči
Celje 1. novembra.
V	sobolo zvečer so jo zgodila pred šolo na Teharjih avtomobilska nesreča, katere žrtev jo postal 22-lctni Ivan Hrastnik iz Trnovelj, usluž-ben pri Koširju v Celju. Ko je slal Hrastnik s svojim kolesom poleg šole, je privozil avtomobil nekega celjskega podjetnika in podrl Hrastnika na lla. Hrastnik je obležal s prebito lobanjo, dvakrat zlomljeno desno nogo in težjo rano na desni roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Maribor, dne 1. novembra.
Težka nesreča sn je pripetila danes popoldne v Loki jiri Sv. Miklavžu. Neki avlomobilist je povozil poselnico Marijo Leber iz Slovenje vasi. Obležala je nezavestna z nevarnimi notranjimi poškodbami in počeno lobanjo. Avtomobilist io je prepeljal v mariborsko bolnišnico. .
Polili globoko žalosti naznanjamo, da nas je vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestra
Josipina Šmid
hotelirka in posestnica ua Bledu
K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 2. novembra ob 2 popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot šl. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1037
.lerca Šmid, mati, Amalija, Francka, seslri.
Slov. H.
-fONEDELJSKI SLOVENEC«, 2. novembra 1937.
otran 5
99
\T
Čiščenje44 v kmečki stanovski organizaciji na Koroškem
Že dolgo so jo šušljalo, <la se pripravljajo v Kmečki .stanovski organizaciji važne spremembo. Vendar pa je trajalo še precej časa, preden jo kriza koroške .-Kmečko zveze (Bauernbund) iu Kmečko zbornice-, ki je Baucrnbundu podrejena, izbruhnila javno na dan.
Predsednik Kmečkp zvezo in hkrati predsednik Kmečke zbornice je bil liermalm Gruber, ki je bil poznan kot osebno dober človek, loda politično premehak in nesamostojen. Zato ni čudno, da se jo v Kmečki zvezi pojavila politična smer, ki je bila vse l'rej kot avstrijska in krščanska. Posebno v zadnjem letu, odkar jo v veljavi sporazum med Avstrijo in Nemčijo, so si v Kmečki zbornici takoimonovani nacionalni krogi pridobili odločilen vpliv. Z drugo besedo: narodni socializem je vdrl tudi v Kmečko stanovsko organizacijo na Koroškem in v njej brezobzirno zavladal.
Tako se je moglo zgoditi, da so bili pri raznih podpornih akcijah avstrijsko usmerjeni kmetje očitno zapostavljeni, medtem ko so eimpatizerji hitler-jevstva uživali razne ugodnosti iu podpore. Tako je bila občina Reisberg v Labudski dolini, ki je med prvimi imenovala Hitlerja za častnega občana, pritegnjena v podporno akcijo za gorske kmete, čeprav lii bilo za to nobenih pravih pogojev. Pri razdeljevanju cementa za gnojne jame in silose so prišli prvi na vrsto hitlerjevsko usmerjeni kmetje, šele, če jo kaj ostalo, so se vpošlevali tudi drugi. Podobno sc je godilo pri vseh drugih podpornih akcijah. Dovoljenja za uvoz konj iz Jugoslavijo so narodni socialisti takoj dobili, dočim so morali drugi čakati po več mesecev ali pa dovoljenja sploh niso prejeli. Uradništvo Kmečke zbornice je bilo po večini na-rodnosocialistično — vsaj odločiluejši funkcionarji — zato so namenoma uganjali nad kmeti avstrijske usmerjenosti razne šikane, da bi jim omrzili sedanji sistem in jih lako posredno spravili v hitler-jevaki tahor.
Kako se jo v takih okolnostih postopalo s sloven. tvkitui kmeti, pač ni treba šc posebej razlagati. Ru-zunio se, da jc pod temi pogoji začelo zanimanje za ^krščansko' ureditev države med prizadetimi hitro upadati. Končno sc je vlada vendarle zganila in očividno zahtevala od podrejenih oblasti, da vzpostavijo v Kmečki stanovski organizaciji na Koroškem zopet red.
Tako je prišlo 10. septembra t. 1. do prve seje odbornikov Kmečke zveze, kjer se jc to vprašanje javno sprožilo. Pristaši avstrijske politične linijo so zahtevali, ila morata Kmečka zveza in Kmečka zbornica ludi v političnem smislu pomagati pri zgraditvi novo Avstrijo na stanovski podlagi. Druga skupina pod vodstvom bivšega ministru Suniija pu jo zagovarjala slališčo, da je Kmečka zbornica samo gospodarska ustanova, ki mora ščititi interese kme-
ta ne glede na njegovo politično prepričanje. Na tej seji ni prišlo do nobenih konkretnih sklopov, vendar pa se jc tedaj žo pričela ostra zakulisna borba, ki jo pokazala stvarne rezultate nu seji deželn. kmeč-I "ga svetu dne 22. septembra l. I. Na tem zasedanju so liili z veliko večino izglasovani sledeči predlogi: 1.) Dosedanja politična linija Kmečko zbornice se 0f''očno obsoju: 2.) izreka se nezaupnica deželnemu svetniku Forlitschu; 3.) zahteva se imenovanje novih svetnikov za Kmečko zbornico in 4.) zahtovu se revizija v zadružništvu, kjer nuj se odstranijo vsi funkcionarji neavstrijske politične usmerjenosti.
Z odobritvijo gornjih predlogov je bila /mirna pristušev avstrijske politične linijo žo zagotovljena. Kar so je zgodilo na kasnejših zasedanjih, .io bila logična posledica seje 22. septembra. Tuko je deželni kmečki svet nu svojem zasedanju 27. septembru določil nove svetnike zn Kmečko zbornico in izvolil novega predsednika Kmečke zvezo za Koroško v osebi dosedanjega predsedniku deželnega zbora g. Ritscherjn. 5. oktobra pa se jc konstituiral tudi novi odbor Kmečke zbornice. Zn predsednika jo bil izvoljen dosedanji podpredsednik Kmečke zvezo g. Karel lrsa, ki jo po svojih prednikih doma iz Spodnje Avstrije.
Zadnji dogodki v Kmečki stanovski organizaciji so razumljivo živo znnlmnli tudi koroško Slovence. Snj jo večina pruv kmečkega stanu, znto jim nc more biti vseeno, kdo upruvlju njihovo stanovsko organizacijo. Če so bili doslej narodnosociali-stično usmerjeni kmetje odločno proležirani, potem so morali biti v enaki meri Slovenci zapostavljeni. Če bo nova uprava v tem pogledu uveljavila pravičnejša načelu, du bi končno zavladala enakopravnost in da no bodo zapostavljeni prav tisti, ki so dejansko pomagali graditi stanovsko Avstrijo, polom moramo beležiti zadnje dogodke v koroški Kmečki zvezi med aktiva. Kažo pa, da jo to šole uvod v pravo borbo nu terenu. Kajti večina zadrug je v rokah tukoimenovnnih nacionalno poudarjenih krogov ali kratko — narodnih socialistov. To se prnvi, du jo v njihovih rokah ludi kapital. Du pu borhu s kapitalom ni lahka, tega sc najbrže zavedajo tudi sedanji nositelji kmečke stanovske misli nu Koroškem. Z ozirom nn to, du jo državna oblnsl v glavnem na njihovi strani, ne lil bilo nemogoče privesti le borbe do zmagovitega konca. To jo samo vprašanje poguma in sposobnosti, pa ludi značaja, čo. sc bodo tudi sedanji vodje zadovoljevali s polovičarstvom in raznimi kompromisi, potem je njihovo prizadevanje žc vnaprej obsojeno na neuspeh
Koroški Slovenci bi gotovo pozdravili razvoj, ki bi krščansko miselnost in načela ludi dejansko podpirat. Toda doslej jo bilo že toliko razočaranj, dn bo bolje počakati z optimističnimi prerokovanji, dokler sc ne pokažejo stvarni rezultati.
Primorske vesti
Proračun Gorice
Mestna občina je objavila številke za proračun zu leto 1038-39. V postavki izdatkov beremo, du bodo dosegli 7,050.000 lir, dohodki pa bodo nekoliko višji in bodo dosegli 7,787.230 lir. Občina ima tudi izredne potrebe in bo v ta namen najela posojilo v znesku 2 in pol milij. lir. S tem denarjem bo zgradila vojašnico, nadalje bo uredila vojaško pokopališče nu Oslavju. V postavki izdatkov jo namenjena lepa vsota 1 milijon 370.000 lir za razne socialne podpore.
Namesto v Trnovem
Ilirski Bistrici
Pokrajinska oblnsl je ukrenila, da se dosedanji veliki sejmi v Ilirski Bistrici, ki so bili po šestkrat na leto iu so pomenili velik gospodarski dogodek za vso pokrajino, ukinejo in sc prenesejo v Trnovo, kjer postanejo mesečna prireditev. Trnovčuni so to spremembe, od katere pričakujejo gospodarskih koristi,, zelo veseli, medtem ko so Bistričani za enkrat hudo prizadeti in bo trajalo nekaj časa, preden so bodo mogli prilagoditi.
Odlikovani za zaslug® v Abesiniji
Zaradi odličnega zadržanja v abesinski vojni so bili odlikovani ludi naslednji štirje slovenski fantje i t. Julijske krajine: Zakaj Blaž iz Poreča, Znal Viljem iz Tomaja, Papež Henrik iz Buj in Reja Karel iz isv. Martina. Vsi štirje so dobili kolajne in je bila njihova pohvala prebrana pred vsemi četami abesinske posadke.
Za napredek letalstva
Tržaški listi objavljajo uredbo osrednje vlade, na podlagi kalere bo posebna vojaška komisija hodila od kraja v kraj in prebirala moške, ki bi bili sposobni za redno vojaško službo, bodisi kol piloti ali kot drugačni strokovnjaki, ki pri letalstvu prihajajo v poštev. Uredba pravi, da bo izbera komisije imela takoj polno veljavo in bo izbranim posameznikom le v redkih primerih dovoljena prošnja, da sc sklep komisije spremeni.
»Littorina«
Nu mnogih progah v Italiji, kjer šc ni vpeljan električni pogon, so v zadnjih lotili začele voziti lako imenovane Littorine . Od 28. oktobru daljo vozijo lake Littorine tudi nu progi Pod-hrdo—Guricu—Trst (Sv. Andrej) in na prosi Gorica—Ajdovščina. Kaj so lo Littorine ? Littorina jc en sam voz. opremljen navadno z dvema motorjema, ki ju gotii nafta. Voz ima dva prostora za potnike, majhen prostor zn prtljago iu na čelu proslor za pošto. Vozijo hitrejše kakor osebni vlaki in so zu železniško upravo ludi cenejše. Ker ima vsak voz 50 sedežev in 20 stojišč, zadostujejo prometnim potrebam. Nu progi Pod-brdo—Trst (čez Kras) nadomešča dosedanjo pe-torico osebnih vlakov sedem Liltorin , na progi Gorica—Ajdovščina pa vozi dnevno pet Liltorin .
Tržaški župan
Enrico Paoli Salem, tržaški župan ali podesla, kakor ga nazivljejo tukaj, bi moral odstopiti, ker je potekla njegova službena doba. S kraljevskim
FOTOAMATER
Poziliv
(Dulje.)
Razvijalne papirje izdeluje fotografska industrija v različnih trdotnih stopnjah, da jih jc v precejšnjem obsegu možno prilagoditi medlim, mehkim, briljantnim ali kontrastnim negativom in da je tudi od takšnih negativov mogoče dobiti zadovoljive kopije in povečave. Prav tako velika izbira je tudi v strukturi in lesku njihovih površin ter barvi papirja, nosilca svetločutne plasti. Površinska struktura vpliva zelo močno na značaj kopije in povečave. Pri tem je odločilne važnosti značaj motiva, važno vlogo pa igra ludi format slike. V splošnem ne kopiramo majhnih formatov na papir z zelo grobo strukturo, ki bi uničila vse detajle v sliki, temveč na gladek ali celo bleščeč papir. Čim finejše so podrobnosti v sliki, tem bolj gladka mora biti površina papirja, čc hočemo te podrobnosti v sliki ohraniti, dočim smemo večje kopije iti zlasti povečave izdelati tudi na papirju z zelo grobo strukturo. Večkrat popravimo s tem tudi zrnovi-tost povečave. Seveda ni pravila brez izjeme. Pred leti na primer so pričeli mučili Madžari ljudi po mednarodnih razstavah s povečavami v zelo velikih formatih, napravljenimi na papirjih z močnim leskom, da jc bilo zaradi mučnih svetlobnih refleksov mogoče opazovati slike samo v določenem kotu. To tehniko so obdržali do danes, toda so edini na vsem svetu in mislim, da bo 06tal njihov poskus še naprej osamljen Povod za to je dala Madžarom gotovo neprijetna lastnost vseh bromnosrebrnih pa-irjev z motno površino, da briljanca tonov im ris-.,e. zlasti finejših odtenkov v najglobljih sencah in poltonih močno upade, ko sc papir posuši Boljši 60 v tem oziru klomobromnosrebrni in polmotni papirji, ki tudi v suhem stanju v precejšnji meri obdržijo briljanco barve in risbe, najboljši pa papirji z bleščečo površino, pri katerih ostane slika popolnoma neizpremenjena, tudi ko sc papir posuši. Vzrok, da slika na motnih papirjih po osu-šilvi tako upade, ic- sredstvo, ki ga uporabljajo za motenje papirjev. Običajno je to škrob, ki v mo-
b
krem stanju prepušča svetlobo in svetlobne žarke absorbira, pesušen pa je bel ter zaradi tega svetlobne žarke reflektira. Da ludi motni papirji po osušitvi briljanco obdržijo, jih prevlečemo s tanko plastjo primernega laka, ki poveča ludi obsojnosl slike,
Barva papirja je običajno bela, slonokoščena ali šibko rumenkasta (chamois). Ker jc svetločutna plast zelo tanka, vpliva barva papirja v prosoju tudi na barvo svetločutne plasti, oziroma na usedlino srebra, če ni usedlina pregosta. Ista emulzija da. lahko na beli podlagi nevtralno siv ton, na rumenkasti pa topel rjavkast Ion, če je razvita v enakem razvijalcu, fz kombinacije barve papirja in barve srebrove usedline nastane torej nova barva, ki jo z. barvo usedline srebra in r. uporabo različnih razvijalcev v ozkih mejah lahko nekoliko izpreminjamo. V vsakem primeru pa moramo paziti, da barva slike harmonira z barvo papirja. Glede izbire barve papirja in njene prilagoditve motivu ni mogoče postaviti absolutnega pravila. V splošnem učinkuje bela podlaga nekoliko hladneje kakor slonokoščena ali rumenkasta, ki je prikladna zlasti za portrete in 6ončme pokrajine, dočim je m. pr. za snežne pokrajine neprimerna. Amater z dobro razvitim okusom ne bo imel v izbiri barv posebnih ležkoč.
Zlasti za začetnike, pa tudi za izvežbatie amaterje je težje vprašanje izbire in prilagoditve najprimernejšega papirja po gradaciji z ozirom na značaj negativa. Večkrat jc namreč zelo ležko z vso sigurnostjo določiti, ali jc negativ medel, mehak, normalen ali kontrasten. To nalogo si olajšamo s prav enostavno pripravo. Na steni v lemnici — najbolje poleg svetilke — namestimo majhen za-bojček z vmontirano žarnico ler vstavimo v prednjo steno tri negative, katerih značaj smo s preizkusi na določene vrste papirjev ugotovili: medel, normalen in kontrasten negativ. Z enostavno primerjavo negativa, ki ga nameravamo kopirati ali povečati. z negativi v zabojčku, ugotovimo brez za-
Priredite dom a tekmo pudra
Katerokoli bar -o pudra uporabljalo, vedno sc lahko zgodi, dn sežete po napačni barvi. Nekatera plavoluska bi bile lepše, če bi uporabljala temnejši pud<r tn prav tako bi nekaterim črnkam bolje služil svetel puder. Ni drugega sigurnega načina pri tzberi prave barve, kakor jo ta, da se ena barva preizkusi nu eni strani lica, druga barva pa ua drugI strani. Naj Vam pošljemo štiri vrečice pudrov raznih turv. d* JPi preizkusita snml uit pa s svojimi »ovarlšicami in da vidite, kakšne bodo razlike.
Puder Tokulon s smetanovo peno se zdaj proizvaja v novih prekrasnih barvah, kt odgovarjajo vsaki polti. Ta puder jc n* zraku prevetren, neviden in neprcmočljiv. Časopisi so poročali, da sta na olimpijskih plavalnih tekmah dve Američanki, ki »ta bili nepremočljlvo »olepšanU celo po plavanju pod vodo Imeli nedotaknjeno polt. Pošljite 3 dinarjev za poštnino, ovitke in druge stroške, pu Vam bomo frunko poslali štiri vrečice pudrov raznih barv, kakor tudi dve tubi kreme Tokalon, eno za dan In drugo za noč. Navedite barvo pudra, ki jo navadno uporab'jato N -lov: Hlnko Mayci in drug. odelenje lo—K , Zagreb, PraSka ullcn B. Drugega naslovu nt treba. Puder Tokalon sc dobiva povsod po Din 12, 20 In 30.
in cesarskim dekretom pa mu jc bila služba podaljšana do 22. oktobra 1941. Tršažki listi temu dogodku posvečajo veliko pozornost in poudarjajo, kako velike zasluge ima podesta Salem za napredek Irstn in za oživljcnje tržaškega pomorskega prometa.
Kruh samo iz mešane moke
Goriški prelekt je izdal uredbo, ki predpisuje, da smejo od 1. novembru daljo uporabljati za izdelovanje kruha samo mešano moko. V mesecu novembru morajo primešati 5 odstotkov turščičuo moko. od decembru dalje pu ze lo odstotkov. — Mlini morujo imeti od vsako mletve. na razpolago 2 kg mešano moke. du so bo uadzorovulna oblast lahko vsak trenutek prepričala, če nieljejo po zakonu.
Sčrela zažgala
Iz Komna poročajo, da jc tamkaj strelu udarila v poslopje iiruniluegu zavoda, kjer je slauovi|l Jožef Duguliu s svojo družino. Dugulinu in njegovim so je posrečilo, da so požar šc pruvočnsno omejili in obvladali. Na pomoč so prišli tudi vu-ščani, naposled še vojaki. Skoda, ki jo je požar napravil, ni velika in jo cenijo na okroglo (riti soč lir.
Aretiran na meji
Franc Šajn. doma iz Knežaka, s stalnim bivališčem v Črnem vrhu, star 41 let. jc hutcl brez pravilnih listin čez mejo v Jugoslavijo. Italijanske obmejne straže so ga zasačile, prijele in poslale v Postojno, kjer ga jc sodišče obsodilo na 4 mesece strogega zapora in na plačilo 3000 lir denarne globe. Na sodišču ni mogel prepričati sodnikov, da je imel pri poskusu bega v Jugoslavijo popolnoma nedolžne namene, Sedaj sedi v tržaških zaporih.
io na cesti
Lovci, ki so sc vračali 7. lova domov v Trst, u-o na cesti blizu Skocijana naleteli na gručo domačinov, ki jc stala okrog nezavestnega in močno krvavečega moža. Bil jc to Josip Orel, star kakih
nt p—
niude časa, v katero kategorijo ga moramo uvrstiti in kakšno gradacijo papirja zahteva. Na teh negativih preizkušamo poleg tega tudi nove vrste papirjev, ki jih še nismo uporabljali, ali jc njihova gradacija takšna, kakor je etikelirana. lakšen poizkus jc namreč neobhodno potreben, kajti uvrstitev papirjev po gradaciji je sicer za vse fabrikate formalno enaka, praktično pa se njihova gradacija medsebojno močno razlikuje. Od dveh papirjev različnih fabrikatov, ki nosita oba označko, da kopirata normalno, kopira prvi normalno, drugi pa zaradi večje množine bromovega srebra nekoliko mehkeje ali pa celo izrazilo mehko. Izbira v gradaciji papirjev jc zelo obsežna in popolnoma zadošča za korigiranje manjših napak v gradaciji negativov, večje napake pa moramo odpraviti žc v negativnem postopku z ojačenjem ali z oslabitvijo.
maina
Veličasten pevslcl 111 m
San Francisco
Jeanctto Mac Uonald	Claris Gablo.
Urandtozno filmsko dolo z najlepšimi liovaktml partijami 1/. Travtale tn Fausta, HI obenem prikazuje potresno katastrofo isan KranclHca v letu 1900. Film Jo v nemškem Jeziku
	LU	JM
Veličasten zgodovinski velelllni Lord IMelson MeuisKi dialog		
		raai
11 n 11 o s p o s 1 o d 11 j 1 5 I arzan, žival. 111 niemonn v Vustoiovskein velefllmu
Tarzan zmagovalec
Jouny vvelasmtlller
V\ec0>tdi>t t6 Vi.ii7%l*i-. i>x T\.wd.
10 let in doma iz Vrem. Lovci so ponesrečenca, ki se ni zavedel, v svojem avtu prepeljali v Trst in ga tamkaj odd ili v bolnišnico. Zdravniška preiskava je ugotovila, da mu je počila lobanja in da je dobil nevaren pretres mozugnov. Tudi več hodih notranjih poškodb so ugotovili. Varnostne oblasti sc zanimajo, kakč je prišlo do nesreče. Za enkrat mislijo, dn se je Orel vozil s kolesom i/ Skocijm 1 proti Skolijam in tamkaj na ostrem ovinku s kolesa treščil na tla in zadel ob cestni robni kamen. Orožništvo pa poizveduie tudi v drugi smeri, knjt: ni še gotovo, da jc Orel postal žrtev navadne nesreče.
Fantovski pretep v Idriji
lz Idrijo uum poročajo, du je orožništvo aretiralo večje število domačinov zaradi hudega prelepa, ki je nastal iz neznanih vzrokov iu pri katerem sta bila dva fantu, Jože Lapujuo iu Franco Rupnik hujše ranjena. Orožniki so aretirali in zaprli sledeče funlo: Ivanu Mraku, Jožeta Lupajnetu, liufneln Likarju, Francetu liupnika in Ivana Veli koujo. Fantje se zagovarjajo, dn so biti nekolike vinjeni in du so kur nenadoma prišli nuvzkriž. nakar jim je zavrela kri in jc iiastul hud pretep. Otl varnostnih struž ui bil nikdo ranjen in so govorice, ki so se o tem razširilo, popolnomu neresnično - Orožništvo je v Idriji nadalje areti-| lalo še nekoga Dominika Tirjanclu, ki jo bil že večkrat kaznovan, med drugim tudi za lo, ker se ui javil vojaškemu naboru. Tokrat so ga /.grabili, ker mislijo, du je on okrudel Ivana Podobniku.
Trgovec okraden
Franc Nagodc, trgovec v Novem mestu pri Godoviču je imel nočni obisk večje tatinske tolpe, ki jc Nagodelu odnesla bogal plen. V hlagajtii s" našli veliko denarja, a poleg tega so si nabasali še ležke tovore raznega blaga iz trgovine. Trgo-vcc ima veliko škode. Orožništvo tatove zaman z.i-sledujc in je verjetno, da jih ne bo našlo, ker sc nahaja Godovič tik za jugoslovansko državno mejo.
V goriško bolnišnico so bili prepeljani
Anton Blaško, j 8 lel star, doma i/. Loka v ca. se je pri delu v gozdu ponesrečil tako, da si je nalomii ohc nogi. — Marija Sancon, stara 72 let, sc je polila z. vrelo vodo in dohila nevarne opekline po hrbtu in na prsih. Ni verjetno, da ho nesrečo prebolela. — Pri delu se jc ponesrečil ludi Alojzij Menon, star 16 let. — Valentin Tavčar i/ Barkovclj, star 60 let, je padel s zgradbe, na kateri je delal, in pri lem dobil hude notranje poškodbe. — Štirje so bili poškodovani pri moto-ciklislični nesreči v Furlaniji, ko jc voznik Jakov Zakelj (Giacalclli) s svoiiin motorjem zadel v drugi motor. Vsi štirje «0 precej poškodovani in hodo dalje časa ostali v bolnišnici. Goričan Anton Furlan, slar ll> let, delavec v tekstilni tovarni, je b,l poškodovan od stroja in se bo dalje časa zdravil.
Goričan Konrad Trček jc na cesli tako nesrečno padel, da si jc nalomii hrbtenico.
Tatovi kaznovani
1'red goriškim sodiščem m- je ravno končal proces proli tatovom, ki so udrli v tiskarno . i i-pogrnpliin Sociale v Gorici in jo uplenili in p r i le j priložnosti odnesli ludi za 10.000 lir vrednostnih pajiirjev. Karel Lasič jc dobil li mesecev zapora iu mora plačali 2.000 lir globe, liosino Bezzi pn bo zaprl leto dni in plačil 1.000 lir denarne globe
★
Nagrado za rojstvo dečkov. Goriški prelekt je iz denarnega sklada, ki ga 10 ustanovil Mussolini, izročil zakoncema Ciril Brecclj iz Ajdovščine vsoto SCO lir kol nagrado italijanske države ob priliki poroda dvojčkov moškega spola
Anton Klanišček iz Kalvarije ie pri Podgorici navalil na svojega tovariša Albina Figelja in ga prelomnstil lako, da je Figelj mislil, da ga bo ubil. Orožniki so pretepača prijeli, ko sta bila sredi medsebojnih obračunavanj. Figelj ie izjavil svojim rešiteljem, da imata s Klaniščkom še nekaj starih računov in fta ta pretepač neprestano zalezuje, da bi ga ubil. ludi tokrat je imel revolver pri sebi, a ga jc vtaknil v /.ep 111 sc poslužil samo svojih pesti in kamenja, ki ga je pobral na cesti. Kla-niščka so vtaknili v goriško ječo in pride jired sodišče.
Ategfel/sJo spori
VIL koto državnega prvenstva v nogometu
Slaba igra domačega ligaša
V nedeljo, 31. oktobra se je odigralo VIL kolo državnega prvenstva v nogometu, ki je prineslo marsikako presenečenje in razočaranje ter precejšnje spremembe v tabeli. Za na sje bila najvažnejša tekma med Ljubljano in Iiaskom, katero so domači izgubili z izredno slabo igro, kakršne ni nihče pričakoval.
BSK je premagal Concordio s Ci : 1, z istim rezultatom t>o llaškovci odpravili Spličane. Belgraj-ska Jugoslavija se je napram Gradjanskemu dobro držala in izgubila tekmo z 2:3. Jedinstvo pa je premagalo Slavijo iz Sarajeva z 1 :0. Tabela, ki
se je zlasti v sredini in na koncu precej spremenila, izgleda po nedeljskih tekmah takole:
BSK	7	6	0	1	23:8	12
HAŠK	7	5	1	1	20:9	11
Gradjanski	7	3	2	2	19:11	8
Hajduk	7	3	2	2	14:14	8
BASK	7	3	0	4	13:9	6
Jugoslavija	7	3	0	4	11:9	0
Slavija	7	3	0	4	6:9	6
Jedinstvo	7	9	1	4	2:13	5
Ljubljana	7	i	2	4	0:15	4
Concordia	7	2	0	0	10:27	4
Bask : Ljubljana 2:0 (1:0)
Ljubljana, 31. oktobra.
Na naš nogomet smo se večkrat jezili in tudi radi današnje igre Ljubljane je marsikak gledalec odšel do skrajnosti razočaran z igrišča. Če bi sodil kak domač sodnik, bi se prav gotovo spravili nanj, češ, da je bil pristranski in da je navijal za ono partijo, ki je bila boljša, kar se pri nas — žal v resnici — prepogosto dogaja. Toda danes nihče ne more tega trditi, saj je bil 6odnik iz tujine in so ga dičile vse one vrline, ki bi jih moral imeti vsak nogometni 6odnik. Mimogrede bodi povedano — in zlasti v zaščito onih naših sodnikov, ki 6odiio objektivno — da bi se tudi pri nas našli sodniki, ki bi bili v stanu soditi domače ligaške tekme, četudi bi bilo vsled prevelike vročekrvnosti nekaterih igralcev na današnji tekmi težko obdržati igro v športnih mejah. Saj ne dvomimo, da klubi vsled take razrvanosti, kakršna je v našem nogometnem športu, nočejo zaupati domačim sodnikom, vendar 6e nam zdi v interesu našega športa in zlasti nogometnega potrebno, da to tudi ob tej priliki ponovno pribijemo. Samo pomislimo na to, kakšne utise je moral odnesti internacionalni 60-dnik Švicar Baumgartner, ki je 6odil že nešteto mednarodnih in drugih važnih tekem pred deset- in deset tisočglavo množico, z naše današnje ligaške tekme. Saj sc vendar blamiramo pred vsem športnim svetom! Tega seveda nc štejemo v zlo onim klubom, ki se morajo v svojo zaščito in pa radi objektivne presoje posluževati takih sredstev, vendar se nam zdi na eni strani škoda denarja, ki ga je treba plačevali inozemskim sodnikom, na drugi strani — in to je najvažnejše — 6c pa na ta način sami diskreditiramo pred športnim svetom, ker mu s takim postopanjem sami dokazujemo, da pri nas nimamo sposobnih športnikov ali konkretno povedano nimamo sposobnih sodnikov za presojo nogometnih tekem. To v premišljevanje onim činiteljem, ki imajo posla z našim nogometnim zborom, da vendar enkrat za vselej že rešijo sodniško vprašanje tako kakor je prav in kakor je to tudi potrebno za razvoj našega nogometnega športa.
Današnji liga-tekmi je prisostvovalo okrog 3000 gledalcev. Kakor smo že uvodoma omenili, jc odšlo vse razočarano z igrišča. Ne morda toliko radi tega, ker so Belgrajčani odnesli obe točki, ampak v glavnem radi zelo — ali milo izraženo — radi skrajno slabe igre domačega tirna. Tako daleč je celo prišlo, da so začeli gledalci, ki so brez dvoma želeli zmago domačim, navijati za Baska. O kaki smoli, ki se naših igralcev dostikrat krčevito drži, pri današnji igri ne more biti govora. Gledalce je stvar tembolj dirnila, ker so vsi z gotovostjo računali, da nam Bask pač ne bo mogel odvzeti ene, kaj šele obeh točki Izvzemši ožje obrambe (deloma) in pa Pupota, so bile vse linije danes izredno slabe. Napad je igral tako klavrno vlogo, da si tega — ako ga ne bi videli — ne bi mogli misliti. Edino Tičar je bil na mestu, dokler je bil na krilu; potem, ko so ga premestili, pa tudi njega ni bilo več videti. Najslabši je bil Jež, katerega ni več forsirati za liga-tekme, če je Ljubljani še kaj na tem, da igra kako vlogo v našem državnem prvenstvu. Ostala četvorica se je vsaj delno trudila, vendar ni imela nobenega uspeha. Half-linija je imela spričo takega napada izredno težko stališče. Vendar pa tudi ta, izvzemši — kakor že rečeno — Pupota, ki je bil danes sploh najboljši mož na polju, ni ničesar nudila ler je igrala vseskozi defenzivno. Ozad;e je bilo danes daleko pod svojo običajno formo. Oba: Hassl in Bertoncelj sta bila zelo nesigurna. Na račun teh in morda še več radi Ježa gre drugi gol. Vratar Pogačnik pa več ni mogel napraviti. Prvi gol je bil neubranljiv, pn drugem pa so bila vrata prazna.
Velika hiba slehernega našega igralca leži v prepočasnosti, v slabem podajanju in šc slabšem startu. Skoraj brez izjeme so vsi preboječi. Druga in še večja hiba nekaterih igralcev, ki se ie prav posebno danes pokazala, pa je ta, da se poslužujejo nefair igre, ko uvidijo, da ne morejo nasprotniku drugače blizu.
Bask si je današnjo tekmo popolnoma zasluženo izvojeval v svojo korist. Bil je večinoma boljši, zlasti pa v tehničnem oziru, v podajanju, hitrosti in startu. Glede na lo. ker so bili domači jako slabi, ni imel danes posebno težkega stališča; pokazal nam je samo nekaj lepih akcij in zato z njegovo igro ne moremo biti povsem zadovoljni.
Moštvi sta se javili švicarskemu sodniku g. Baumgarlnerju v naslednjih postavah:
Bask: Jaksič-Ivkovič, Gjenadič-Klisarič, Vojinovič, Dimi trije vič-Detlinger, Čabrič, Spasoje-vič, Tomaševič, Sarič.
Ljubljana: Pogačnik - Hassl, Bertoncel,-Slapar, Pupo, Boncelj-Janežič, Jež, Bertoncelj II,
Tičar.	.	.
Na igrišču so se pojavili najprej gost|e, kmalu za njimi pa domači. Igro so začeli Baskovci s čelrt-urno zamudo. Igra je bil v začetku raztrgana in mrtva, ker sta obe moštvi računali na prodor, b katerim naj bi dosegli zaželjeni uspeh. V 11. minuti sledi korner proti Ljubljani. Odšle; prehaiata obe plati v boljšo igro. V 13. minuti sledi korner proti Basku, ki ic bil v majhni premoči, a )e slabo streljal. Ljubljana, ki pride za trenutke v premoč, igra defenzivno igro, zlasti halfi. To stan,c se ie okrog 20. minute z.boljšalo in tudi Lmbliana postane bolj ofenzivna. V 28. minuti strel,a Detlinger iz neposredne bližine na gol in ostra bomba obtiči v mreži. Po stanju t : 0 za Bask je bila niegova premoč še vidnejša Se tiste šance, ki ,.h 1® Ljubljana, je zastreljala, med katerimi so bili tudi
nekateri prosti streli.	,	,
V drugem polčasu začne z igro L,ubl,ana. ludi tu je bil začetek mrtev in Ljubljana se ,e pokazala v še slabši luči kakor v prvem polčasu. Posledica tega je bila, da je Tomaševič v 7. minut, postavil •tanje 2:0 za Baska, ki je ostalo do konca nespremenjeno. h prostega strela proti L|iibl,ani v
9. minuti, ki ga je dobro ubranil Pogačnik, se je izcimil komer proti Ljubljani, ki ga gostje niso izkoristili. Nato gre Hassl v napad, Jež v obrambo. S tem 6e je situacija za Ljubljano še poslabšala in je igrala šc bolj defenzivno igro. Toda v napadu so še enkrat menjali postavo, kar je stvari še boli škodilo. V 23. minuti izključi sodnik Pepčka, v 29. minuti pa Ivkoviča od Baska radi faulanja. Ljubljani se je še nudila prilika, kljub taki formaciji, da zabije vsaj častni gol, toda ničesar ni mogla napraviti. Zlasli je imel v 33. minuti zrelo šanso Hassl, samo par metrov pred golom. Sledil je še en korner proti Basku in gostje so začeli igro zavlačevati, ki je poslala deloma vsled obojestranskega nabijanja še bolj raztrgana. Nezadovoljne gledalce, ki so deloma začeli odhajati pred koncem igre, je rešila sodnikova piščalka.
Sodil je Švicar Baumgartner prav dobro in zelo objektivno, v stilu internacionalnih tekem. S svojo avtoriteto je držal igro ves čas strogo na vajetih.
Predtekma Ljubljana (juniorji) : Svoboda (juniorji) 5:1. V prvenstveni tekmi pod vodstvom sodnika g. Doberleta so juniorji SK Ljubljane odpravili mladino SK Svobode s precej visokim rezultatom.
BSK : Concordia 6 : t (6 :1)
Tekma se je vršila na igrišču BSK-a v Belgradu pred 1500 gledalci. Rezultat si jo BSK zagotovil žo v prvem polčasu, ko je igrala Concordia izredno slabo. BSK je bil celo prvo polovico v premoči, medtem ko je igrala Concordia defenzivno. Edino desno krilo Concordie je skušalo priti tu in tam preko kazenskega prostora, toda brez uspeha. Ožja obramba Concordie jc igrala zelo slalio in dober vratar bi lahko ubranil nekaj golov. Istotako je bila slaba krilska vrsta ter napad Concordie izvzemši Jazbeca. V drugem delu igre pa je tudi Concordia pokazala povsem drugo igro in je bila enakovreden nasprotnik BSK-u, včasih celo boljša. BSK. ki si je že lakoj v začetku zagotovil zmago, je igral precej ležerno, v drugi polovici pa je bil šibek zlasti njegov napad.
Hašk : Hajduk 6 : i (2 :1)
V Zagrebu se je pri tekmi Hašk : Hajduk nabralo okrog 8000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku borbe domačih akademikov ter mojstrov z morja. Visoki rezultat, ki so ga dosegli llaškovci, nikakor ne dokazuje, da bi bil. Spličani slabi. Nasprotno, zaigrali so prav dobro ler so bili vreden nasprotnik Zagrebčanov. Hask je zmagal s> takim rezultatom samo zaradi tega, ker je imel boljši, odločnejši ler uspešnejši napad, ki jc znal danes'mojstrsko izrabiti vse akcije. Ozadje je bilo šibkejše, kar pa ospredja ni molilo. Hajdukova halflinija se jc morala potegniti v obrambo. Spličani so' tudi dosti streljali na gol Haškovcev, a so imeli smolo, ker žoga ni hotela v mrežo. Sicer pa je bil Hajduk stalno dober nasprotnik, kar se samo poveča veliko vrednost današnje zmage llaska.
Gradjanski : Jugoslavija 3:2 (2 : I)
Ta tekma se je pričela že ob 12.30, a seje nabralo kljub temu že ob početku igre okrog -1000 gledalcev. čijih število pa je potem narastlo ze ob pri-četku drugega polčasa na 80(K). Gledalci so bil, gotovi zmage purgerjev, vendar pa so bili, ko so videli igro Jugoslavije, takoj prepričani, da t.radjan-ski ne bo imel lahkega posla s pomlajenim nasprotnikom. Nekaj zasedb v moštvu Jugoslavije je bilo še vedno slabih, vendar pa je med ostalimi dosti enakovrednih nasprotnikov. Prvi gol za Gradjan-skega jc padel lakoj v začetku, vendar Belgrajcam niso izgubili upanja, ampak so prevzel, igro v svo-,ke ter so igrali celih 25 minut pred golom
je roke ter so
ubranili njihovega velikega pritiska. V drug. Jelovici je prešel Gradjanski zopet v premoč, proti koncu pa je zopet pritisnila Jngoslav.aj k. ,eno-tela vsaj izenačiti, če ji že zmaga ... lnla naklonjena.
Jedinstvo : Slavija (Sarajevo) i : 0 (i: 0)
Tekma med gornjima nasprotnikoma je imela najmanj gledalcev med vsemi liga tekmami v VII. ko u. Prav neznatno število gledalcev se je nabralo pri tem srečanju, ki si ga je Jedinstvo s ezko mu,o izvojevalo v svojo korist. Jedinstvo je bilo v prvem polčasu .mnogo boljše od Slavije, ki se je morala potegniti v obrambo. Napad Slavijo je. bil slab. E v sredini prvega polčasa je Slav,,a za par minut prevzela iniciativo. Igral, so obojestransko precej ostro Jedinstvo, ki je imelo mnogo vec od „re i prvi polovici, sc je v drugem delu .gre .z taktičnih razlogov potegnilo v defenziva V splošnem pa sta pokazala oba nasprotnika igro, k. sc ne more imenovati prvorazredna
so "morali zastavili vse sile, da so se
ni bila jioscbiio lepa, toda zelo napeta. Oba gola sta padla v drugi jiolovici igre. V 14. minuti je Pavlin sjiretno Izvabil vratarja čakovčanov iz goja in premišljeno »potegnil« žogo v mrežo. Izjedna-čilo je v 37. min. levo krilo gostov s krasnim strelom od daljavo kakih 20 metrov. Železničarji so izgubili s tem važno točko, ki jim bo ob koncu tekmovanja zelo manjkala. Sodnik jc bil g. llo-bacher z Rakeka.
Prijateljsko predtekmo so igrali: Žclczničarska mladina : Slavija, Pobrežje, rezerva 3 : 0 (2 : 0).
Dopoldne se je vršila na igrišču Rapida zanimiva nogometna tekma med izbranimi lahkoatleti SSK Maratona in Rapida. Na obeli straneh je nastopilo več znanih mariborskih reprezentan-lov, ki so pokazali, da jim tudi nogometna žoga ni nezan pojem. Po napeti igri, v kateri so Maratonci precej dobro napadali, so je sreča končno nasmejala Rapidovceni, ki so zmagali z 2 : 1. Lahko-atleti so v zadnjem času pokazali, da znajo igrati nogomet. Bilo bi jia zolo zanimivo, videti naše nogometaše v koliko obvladajo lahko-atlctsfče discipline. Upamo, da se ob priliki odloči kak mariborski klub organizirati tovrstno prireditev. Mogoče se med nogometnimi -zvezdami« skriva tudi kak lahko-atletski talent.
V	Murski Soboti SK Mura : SK Rapid ti : 1 (3 : 0). Mariborčani so bili poraženi s katastrofalnim porazom in so ves čas igrali le podrejeno vlogo. Sodil je g. Reinprecht iz Celja.
V	Cakovcu: ISSK Maribor : Gradjanski SK 0 : 0 (2 : 0). Visoka in zaslužena zmaga tehnično odličnega moštva. Sodil je g. dr. Planinšek iz Kozja.
Pokalni turnir SK Mladike
Daleč tam pod golovškim gričevjem leži simpatično igrišče SK Mladike. Ko bo regulirano, bo jirav čedno. Trenutno je edini stadionski šjiortni |irostor. Gledalci z robov pobočja opazujejo razvoj dogodkov, .le sicer nekoliko kratko in ozko, vendar prav prijazno. Goste direktno izziva k veselju za igro; boljše celo k veselju za ekshibicijo in igračkanjc. Ko so pu ugaski tako mikavni...
Žoga se vode na golem terenu vse drugače kot na travi. In padci so pristnejši.
Agilni klub Mladika je spet priredil pokalni turnir. Povabil je Korotan, Moste in Ljubljano/ Prvi dan, v nedeljo so se pomerili tile pari: Moste : Mladika in Ljubljana . Korotan. Srečanja so končala kot je bilo pričakovati.
Mladika : Moste .3:1
Moste so dajale Mladiki več odpora kot je bilo pričakovati, vendar ne toliko, da bi bile sjio-sobne Mladiki kdaj ogrožati zmago. Mladika je v svojih vrstah razkrila dva, tri prav talentirane igralce.
Ljubljana rez. : Korotan 3:1
Ljubljana je Korotan ugnala ležerno, pa nc preveč sigurno. Ljubljančani se niso bogvo kako trudili in bi bili lahko zmagali v višjem in izdat-ncjšc.n razmerju.
Drugi dan so se spoprijeli premaganci in zmagovalci. Korotan je igral z Mostami, Ljubljana pa z Mladiko.
Korotan : Moste 8:1
Korotan je začel >, otvoritven i govor« z enajstmetrovko. Pozneje je v prvem polčasu nizal gol k golu. Prisotni glodalci so postali pozorni na dva igralci. V drugem polčasu so iniciativo prevzele Moste, verjetno deloma tudi zato, ker jo Korotan čutil sigurno zmago.
Ljubljana rez. : Mladika 5:1
Ljubljana je bila — razen intermezzov — od začetka do kraja boljši nasprotnik, vendar ue v razmerju kot ga kaže gornji rezultat. Igra je bila v prvem polčasu živa, v drugem pa je močno popustila. Na obeh straneh jc bilo opazili nekaj prav talentiranih mladih moči, iz katerih se bo tekom dogodkov brez dvoma dal iztolči še dober kapital.
Po končanem tekmovanju je prireditelj SK Mladika, predal zmagovalcu, Ljubljaniui rezervi, prav lep pokal.
*
SK Planina vabi člane lahkoatletske in plavalne sekcije k zimskim treningom vsak j>onedeljek in sredo od 18 do 19.30 v telovadpici Vzajemne zavarovalnice. Prvi zimski Ircnig se lirične v sredo, dne 3. novembra ob 0 zvečer.
LNP: „Prossm, prvi razred, štiri retourlu
Mariborski šport
Maribor, 81. oktobra.
Železničar : Cakovečki 1 : 1 Današnja prvenstvena tekma, ki se je odigrala pred okrog 400 gledalci na Stadionu med gornjima protivnikoma je končala neodločno : I (0 : 0). Železničarjem tudi na lastnih tleli ni uspelo ukloniti žilavih Čakovčanov. 1 ekina je bila odigrana v skoro divjem tempu, Železničar,, so imeli očitno terensko nadmoč. toda niso znal. izkoristiti številnih zrelih situacij, rudi je obramba simpatičnih gostov bila skoro neprehodna, liedki napadi gostov so pa bili zelo nevarni. Sama tekma
V nedeljo smo ua jiodročju ljubljanskega prvega razreda doživeli štiri jiovratne tekme. V Ljubljani so se nogometne dvojice spopadle na dveh krajih: zadaj za kavno poslovalnico dr. Francka na igrišču SK Ilirije in v jjrijetnem Trnovem, ki je znano široni sveta |x> izborneni zelju. Za Kolinsko tovarno 6ta se spopri jela najprej Reka, eden vodilnih kluliov, in Slovan, ki je bil do jiolenajstih tega dno edini klub brez točke. — Druga dva borca za točke pa sta bila Hermes in Mars. Končno so se udarili tudi v Trnovem; tja so jo primahali ko-rajžni Jeseničani. Žc v zgodnjem dojioldnevu (niti sonce sc šc ni bilo prav dobro izmotalo iz meglenih blazin) se je v obeh krajih nabralo okrog 300 ljudi, običajno število, ki je menda poslalo že kar nekakšen tradicionalen liines obiska na vseh naših pivorazrednih tekmah. Sjiočelka je bilo jesensko mrzlo, ko pa ee je razkadila megla, so se ogreli najprej igralci, nazadnje pa bi se bili (le malo je manjkalo) kmalu začeli znojiti tudi gledalci, če že ne zaradi solnčne prigrevice, pa zaradi vročinskih valov pred obema goloma. Ti vročinski valovi so neutrudno preplavljali atmosfero, tako da jili je bil na vsem. tako širnem igrišču, deležen sleherni gledalec. Seveda jo bilo reškim, marsovskim in brat-st veni m izletnikom bol j vroče kot drugim. Le v Kranju ne vemo. kako so kaj utripala srca zvestim ssvobodnikom«. štirinajst golov so včeraj zabili zmagovalci, premaganci pa so jroverili generalno zastopstvo za zabijanje golov kar enemu klubu — Bratstvu. To se je svoje častne, toda nehvaležne naloge. v polni nieri zavedlo, vendar tudi ni moglo več kot dvakrat vzvaloviti nasprotne mreže. Premaganci so se to pot držali jirav za prav izredno slabo, jiosebno njihovi napadi, ki so poskrbeli, da so bila moštva poražena na kemično čisto ničlo. Tudi to nedeljo jc ostal na čelu prvenstvene prvorazredne tabele v ljubljanski skupini SK Kranj, ki ima trenutno 12 točk. Ža njim jo le zaradi slabše goldiference, urnih krač pobira Hermes, ki morda plove boljšim časom nasproti. Morda. — Reka si po stari navadi sama meče polena pod noge. Svoboda to pot, da govorimo z Aškercem, »brez časti in slave domov pripelje legije stoglave«. Licentia jKietica. Pesnik je iz legije, ki je štela v resnici (to vesta i dojenček i penzionist) v resnici okrog 6000 (kakor pravimo: do zob oboroženih) mož, napravil stotino; vsekakor jo število lako močno zmanjšal na škodo ljubi resnici, da moramo mi to krivico nujno popravit, po pravilu: zmanjšavo popravi z radikalno kuro, s povečavo! In glejte, res, iz desetine smo napravili, pesniku sledeč slot.no, legijo stoglavo! I rijazno pomoč, nam je pri popravljanju tega Aškerčevega verza ponudila - Svoboda, ki se. je potrudila, da se j.- iz Kranja zares vrnila po pesnikovih besedah. Razlika je samo v tem (in to je nazadnje malenkost) da' se je Svoboda vrnila iz Kranj brez točk, poznejši cesar Tiberij pa je prinesel Avgustu izpred Andetrija v Iliriji (ne zamenja, s SK Ilirijo.) dve, čeprav ne nogometni točki (teh takrat se m bilo — žalibog in hvalabosu).	.
Za Kolinsko tovarno sta se udarila Vic in Moste po dveh zastopnikih krajevne nogometne športne panoge:
SK Sfotmn : SK Relta 3 : 0
»Na Slovanu pa rožice ne cveto«, bi včeraj jio tekmi lahko zapeli Rečani; ta narodna »davorija« bi brez dvoma edina ustrezala sentimentalnemu razpoloženju njihovih mračno otožnih src. Slovan pa bi si smel ob pritrjevanju dobromislečega občinstva zabrundati znameniti pasus iz Aljaževe pesmi »Na dan«, jirelepo melodijo-budnico, ki začenja: »Na dan Slovan, Slovan na dan «ter prehaja v drug, nič manj spodbuden kot poučen poziv: »Vstamte polmrliči vi, vzdraniite se vi živi v podzveznem (parenteza našega športnega poročevalca) grobi k Reka jc včeraj »zasvirala« Cajkovskega, »Elegijo .. Bridke solze so točili Vičani, ki jih je bila včeraj tekma s Slovanom že tako zgodaj speljala iz tople postelje, tekma tam daleč preč, na drugem koncu sveta. Od vseh mož, ki so reprezentirali Vič sta vredna omembe komaj dva, mali Primožič in deloma Repovž. Vse ostalo je bila razbita desetina visokega kaplarja Kokolja. Napad ni vedel, kaj bi počel. Še tiste skromne šanse, ki si jih ,e bil izdelal, so šle jio vodi. Halfi so tekali in tipali po igrišču kakor bi se igrali slepe miši. Obramba je bila od začetka do kraja nervozna. Slovan je včeraj oživel: halfi so delali pridno, napad je prodiral zelo preprosto in naglo v reški šeslnajstercc. Spočetka posebno trio ni mogel samemu sebi verjeti, da si je bil po tako doleih. turobnih dneh zares izdelal šanse. ki so bile |io svoji naravi zrele za [iravi pravcati gol. V prvem i>olčasii je od sa.uegn elrnie-
nja zapackal štiri jiojioliioma zrele stvari. Ko pa so se šanse le kar rojevale, ena lepša kot druga, je začel upati in zaupati. In ko se je utrdila zavest ter so je učvrstil mir nad razburjenimi vodami, so jiadli goli, vsi trije šc kar dovolj čedni. Slovan jc skoraj ves čas prevladoval na terenu ter ob koncu zasluženo spravil prvi dve točki. In žvižg, ki se je utrgal kol finale iz piščalko g. Skalarja, je v ušesih slovanskih igralcev zabučal kakor tromba sodnega angela.
Hermes : Mars 4:0
Mars se jc zadnjo pot na Jadranu krepko držal. Izvlekel je trmastim Trnovčanom iz zašitega žepa eno in prvo »melisnico;:. Vse jc mislilo, da bo jionovil svoje dejanje tudi za Kolinsko tovarno; pa ga ni. šiškarji so za to priliko postavili na noge odlično enajstorico, ki je sicer jiokazala še nekaj močnih hib (predvsem skupnostiiega značaja: sporazumevanje v zamišljenih akcijah ni bilo na zahtevani višini, postavljanje je bilo bolj šibko, povezanost linij je šepala), bila pa je udarna, borbena in nagla. Če bo to moštvo kaj dalj časa igralo v isti zasedbi, se bo utegnilo prav iepo in nevarno uigrati. Ožja obramba je zanesljiva in ostra, napad je pridobil na preprosti in koristni prodornosti (Brodnik ob dveh, še nc prav izdelanih notranjih napadalcih ne utegne »izčrpavati«: hiper-kombinatornih metod nekdanjega hermežanskega notranjega tria — v svoj in v skupen prid. Novi trio (ne sicer povsem novi!) ima prav krepke vzmeti v dveh urnih in gibčnih krilih, v Derendi in v Icetu Riharju. Močno jc pridobila tudi halflinija. V sredi jc stari lev Košenina. ki sicer ni več natančno to. kar je bil, vendar odleže še prav fiošteno, ob straneh pa sta dva pametna halfbacka, Kretič in Bogme, talentirani igralec bivše Ilirije. V tej zasedbi in ob pospešenem uigravanju bo ller.nes najbrž prav zadovoljivo vozil.
Mars je tehnično dokaj dobro moštvo, nima pa napada. In dokler svoje prve vrste ne bo z ilovnatih postavil na kamenite noge, ne bo nič. Ti možje ne znajo streljati. Obrambni črti vsem nasprotnim napadom ne moreta biti trajno kos. Prej ali slej se mora za vratarjem v rahlem umetnem zefirčku zazibati mreža. Ožja obramba, ki je bila prav dobra, je že vsa zbegana in bo šc bolj, če bodo stvari lezle po sedanjem liru.
Sodil je dobro, strogo in objektivno g. Ča-mernik.
V Trnovem sta se našla dva močna tekmeca. Kolezijci so »obrill« Jeseničane po metodi 4 : 2. S to zmago so si nekoliko popravili svojo pozicijo nied vrhovi tabele.
SK Jadroa t Bratstvo 4 : 2
Igra je bla zelo živa in zelo temperamentna. Oba zanimiva partnerja sla v njej razgrnila svoje, precej podobne adute: dober štart, preprosto koristnost v akcijah, ostrost in žila vosi. Bratstvo je za dober dojeni izbralo v obeh polčasih začetek. Tako v prvi kot v drugi polovici igre je živahno pritisnilo in po pritisku obetalo, da bo zagodlo. Godlo pa je za Trnovčane nekoliko preveč piano. Po medlih uvodnih otipavanjih je Jadran sedel 1111 kozla, zagrabil povodec in zavihtel bič: film se ie v prvem in v drugem polčasu razvijal analogno. Zanesljiva jadranska obramba, doma z območja simpatične reke Gradaščice. ni bila obramba, na kakršne so nekajkrat v Ljubljani naleteli Jeseničani. Trnovčani so »gladili« in »brisali«, da je kar škripalo. Napad je poskušal srečo s silovitimi vdori brez posebne načrtnosti: naglo, odločno, z rahlim koketiranjem slučaju (nasprotnikovim napakam), toda uspešno Morda bi šlo še boljše, če bi romal Fajon spet na zvezo: krilo ni in ne bo, deloma tudi zato, ker ni tekač. Bratstvo je ob tej priliki zapustilo medlejši doiein kot zadnje čase. Poraz pa je nekoliko »šrafiralo« s sijajnim Za-vrlovim prostim strelom, iz katerega je rezultiral gol. Sodil je avtoritativno in dobro g. Vrhovnik.
SK Kron« : SK Svoboda 3 : O
Kranj je zasluženo zmagal. Njegovo moštvo je bilo odločno boljše. Tudi to pot se je dvigal nad ostale moči stari rutiner Untereiter, ki še zmerom odleže za celega moža. Svoboda je dala šibko in precej raztrgano partijo. Nekateri igralci so bili videli začuda utrujeni. Najbrž jih je bila zdelala dolga vožnja v zvezi z delopustoili. Svoboda zna sicer igrati precej drugače. Ti dve točki se utegneta sicer ambicioznemu moštvu še pošteno maščevati.