Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr./nesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE
DELO
Gli ASI LO KOMLKISTIČME PAKTI JE S. T. O.
Na 3* strani objavljamo rlanba o vtisilt tržašlsili delegatov na obisku v Sovjetski zvezi.
OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 156
T H S T SOBOTA, S. O E C E M B H A l»3l.
CENA 20 LIK
NEZAŽELENO
PREBUJENJE
Se vedno odmeva z veliko silo po vsem svetu sovjeska nota o tržaškem vprašanju. iniNjene jasne obtožbe proti ba-%antanju ki se vrši v okviru J* Priprav tretje svetovne vojne, njene odločne zahteve, naj se S' Uveljavijo vse določbe mirov-j ne pogodbe z Italijo in naj se e-odpravi od anglo-ameriških ' čet ustvarjena strateška baza, J- so napravile najgloblji učinek v- Pe samo v krogih prijateljev ttiiru in Sovjetske zveze, tem-£ Več tudi v vrstah njunih za-n- grizenih nasprotnikov, lisami anglo-ameriški impe-
i/ riaiistični krogi so morali prignati, da je doživela politika ne tahodnih velesil glede STO j!' težak poraz, najprej s tem, da 0. so morali neslavno umakniti ■ tripartitno noto, sedaj pa bodo v Prav tako morali odstopiti od ' nameravanega barantanja, ki jnjsta ga po njihovih direktivah z* hotela izvesti Tito in De Ga-speri. Največji angleški časopis «Times», ki predstavlja i ' Poluradno glasilo angleškega zunanjega ministrstva, gre še '0- halje v svojih zaključkih ter »dkrito priznava zgrešenost dosedanje anglo-ameriške po-, litike na Tržaškem ozemlju ter [) izraža mnenje, da bi bilo na-I haljevanje sedanjega stanja ! trojne okupacije STO (status puo) najslabša rešitev tega 9- kočljivega vprašanja.
Nad vse zanimivemu pojavu i' Pa smo bili v teh dneh po ob-“l' Javi sovjetske note priča tudi |l' Pri nas v Trstu. Po dolgem, 0 naravnost zarotniškem molku '' takozvanih
menjalo sedanje grozotne Slike našega Ozemlja, spreme-
«indipendentistič-n Pih» struj vseh odtenkov so se pl' tačeli polniti stolpci njihovih '^časopisov z vprašanjem Trsta a' in Ozemlja. Dolge mesece do-■ ' slej so se ti lažni «nezavisne-'' ži» pozibavali v lepih sanjah, *'.[ ha je tržaško vprašanje de-’J" Janško že rešeno, bodisi na 'f' Podlagi statusa quo, bodisi z , harantanjem, ki v bistvu ne
„ bi
n»
', hjenega v anglo-ameriško bazo Pdn. v titovsko lovišče na člo-Veka. 2e so videli v duhu. kako se bodo kot zvesti hlap-8 ci anglosaških gospodarjev dokopali do oblasti, čeprav le !’ navidezne in skrbno nadzoro-
Vane po tujih samopašnikih, ia kako bo cvetel šovinizem in 1(1 Protikomunizem ki je življenj-1)0 ski sok vseh protiljudskih 118 ideologij in strank, in kako h od o likvidirane še preostale r!j demokratične svoboščine ter
I	bo kot neomejen gospodar za-
II	Vladala protiljudska reakcija Velike mednarodne buržoazije
to' t uvedbo nekdanjih privilegi-jš' Jev na račun delovnega Ijud-:ii' stva.
lT Tem pobožnim sanjam so u Pdgovarjala tudi njihova de-‘J, ianja in izjave. Sporerjevi in v0. Stoccovi «indipendentisti», A-Inelettovi «demokrati» in nje-a lovi priveski, slovenski kle-^ tikalci ter Tončičevi «neodvi-10 sheži», so se naravnost kosali p 'Ped seboj, kdo bo bolj uslužen \t, do svojih skupnih visokih za-’ Ritnikov. Prve tri struje, ki
t Iv. — ; „ r--xjr\ ìa 7 0cf nri.n.ilnoi u fj*-
bajo svoje zastopnike v P” iškem občinskem svetu, so . dpstale uradni odvetniki Vo-Ipške uprave ter vseh njenih ^ 'ikrepov, in to tem vnetejši, bolj so bili protidemokra-'s 'ični. Liparski vodja Agnelet-'o je izlil vso svojo hlapčev-: c sho predanost tujim gospoda-5, 'Jetn v besede; «Zahtevati K ^nes odhod tujih čet, je uto-8 [hja nemogoča stvar in ne vem 'akšne namene zasledujejo s K 'o zahtevo komunisti». Ta °se Vzdihljaj liparskega glavarja ra' Ppo pojasnuje vzklik Stocce: 'Če gre zato, da smo prilež-j' t Pice, mi je ljubše biti vzdr-‘r.:' Tvan iz prve roke (to je od >if ^hglo-a meritano v) kot iz dru-!«».
^ Na vse te lažne «indipenden-bste» je učinkoval sovjetski 'Pomin kot nezaželena budil-ll 'a ki vzdrami priležnico iz 'lobokega sna ter ji prikaže 'futo stvarnost belega dne in •iižnje ločitve iz grešnega ob-!lma. Na isti način so se tudi 'hiperialistični podrepniki pre-?famili ob donečem glasu sov-ietske note in, da bi prikrili 'voje grešne sanje, so začeli 'h ves glas vpiti, da so prav-Shprav tudi oni za neodvisnost Tzaskega ozemlja. Zopet so ''kopali iz stare šare svoj za-Jdščeni program, ki so ga ves h čas izdajali v upanju, da 0 njihovim gospodarjem u-Ueio spremeniti dotedanje dfiležništvo v pravi in trajni ^kon.
Toda zelo se motijo, če mi-bjo, da bodo Tržačani kar .noč pozabili njihovo do-edanjo sramotno vlogo v dol-j' dobi, ko se je najprej taj-in nato javno pletlo sramno barantanje, proti kate-.^diu niso nikdar dvignili gia-temveč so ga prikrito pod-jTaii, vedoč da se vrši N pokroviteljstvom njihovih v^komorskih gospodarjev. . /'aški Slovenci tudi dobro ^ kj'dnimo, da so prav tri sionske «indipendentistične»
skupinice izdale proglas vsem Slovencem, naj ne podpisujejo zahteve Komunistične partije STO po uveljavitvi mirovne pogodbe z Italijo. Predvsem se vsi Tržačani, ki iskreno želimo in se tudi borimo za ustanovitev Svobodnega ozemlja, dobro zavedamo, da tudi današnje stališče lažnih «indipendentistov» ni iskreno, temveč le manever, s katerim skušajo slepiti ljudske množice. Kajti ne more biti pristaš STO, kdor sovraži Sovjetsko zvezo in Komunistično partijo, ki sta njegova edina dosledna branitelja. Ni mogoče biti prijatelj tržaške neodvisnosti, kdor je oboževalec anglo-ame-riškega imperializma, to je one sile, ki že od vsega početka in na vse načine rovari proti STO ter preprečuje njegovo ustanovitev. Vsak pošten človek ve, da more biti pravi in iskreni pristaš tržaške samostojnosti le oni, ki spoštuje Sovjetsko zvezo, oni, ki dela za mir in za bratstvo med narodi.
STANE BIDOVEC
Z.D.A. SE IZMIKAJO RAZOROŽITVI IN PREPOVEDI ATOMSKE BOMBE
ANGLEŽI IZZIVAJO KRVAVE SPOPADE DA UPRAVIČIJO NADALJNJO OKUPACIJO
Malo je izgledov na uspeh pododliora štirih - Manevri ZDA proti izvolitvi Bele Rusije v Varnostni svet - Egipčani se bodo s silo uprli nasiljem, je rekel notranji minister
Na predlog Iraka, Pakistana in Sirije je 'bil v -političnem 'odboru soglasno sprejet sklep, da se ustanovi pododbor, se-stoječ iz predstavnikov štirih velesi) in predsednika zasedanja Padille Nerva. Naloga tega pododbora bo, da preuči zahodni «načrt o oborožitvi» obenem s sovjetskimi izpreminje-valnimi predlogi, da skuša združiti oba predloga ter v desetih dneh poroča o uspehu svojega dela politični komisiji.
Takoj po izglasovanju novega pododbora so Američani poskrbeli za prvo razočaranje velikih upov s tem, da je njihov delegat Jessup izjavil, da bo po njegovem mnenju ta pododbor smel razpravljati le o postopku bodoče komisije o razorožitvi, ne pa tudi o bistvu vprašanja. V ponedeljek je imel da pododbor svojo prvo sejo,
FRONTA MIRU JE ZAJELA VSE SLOJE
V “Tednu borbe za mir,, nabranih 6382 podpisov
«Teden borbe za mir», ki je videl zbrane okrog odborov vse partizane miru, se je zaključil s pozitivno bilanco. Z obiski od hiše do hiše, je bilo, večkrat po dolgotrajnih razgo vorih z osebami vseh slojev, nabranih 6382 podpisov. Mnogo je dogodkov, ki označujejo akcijo ki so jo v tem tednu izvršile brigade mladincev, žene in člani demokratičnih organizacij, ki so želeli dati svoj neposredni prispevek, da bi mir bil ohranjen. V tem tekmovanju za mir je treba predvsem- pohvaliti prebivalstvo podeželja, ki je stoodstotno podpisalo Poziv za pakt miru med petimi velesilami. Odlbor miru občinskih uslužbencev je za 60 odst. presegel število podpisov preteklega leta za pre poved atomske bombe. Tudi odbori miru v tovarnah in delavnicah so razvili intenzivno delovanje med delavci in dosegli nadvse zadovoljive uspehe, tako da je bilo v številnih delavnicah podpisovanje plebiscitarno.
V tej kampanji za razorožitev -in mir, se je fronta gibanja za mir v Trstu razširila na vse sloje prebivalstva. Vse prebivalstvo STO čuti, da od izida te borbe zavisi tudi bodočnost naših krajev. Naše Ozemlje je še vedno vojaško zasedeno, pristanišče se vsak dan bolj izpreminja v pomorsko bazo, ki bi v primeru vojne služila za napad na druge narode. S tega Ozemlja, kjer že stoletja v slogi živijo Slovenci, Hrvati in Italijani se mora dvigniti vzgled, da je iznad vsakega nacionalizma ne sam-o mogoče, temveč tudi dolžnost živeti v miru za dobro vsega človeštva.
Toda kljub temu, da se je «Teden borbe za mir» zaključil, se akcija nadaljuje in navdušenje partizanov miru se ni poleglo. Najbolj razgibano je bilo delo v nedeljo zjutraj, ko so v skoro vseh sektorjih mesta partizani miru obiskali nekatere družine, pri katerih še niso bili. Tako so pri Sv. Jakobu male brigade miru nabrale v pičli uri več kot 100 podpisov. Pri mnogih družinah so se dolgo pogovarjali in razpravljali o pomenu borbe za mir; pri vseh so našli razume-
vanje in nihče jih ni odbil. Tudi v Rojanu je bilo v nedeljo nabranih 80 podpisov, do-čim s-o v Skednju mladinci nabrali nadaljnjih 151.
V Zgoniku je v nedeljo ziju-,traj 10 vrlih mladincev na bralo 79 podpisov, d-očim so na Proseku nabrali nadaljnjih 204, tako da je do sedaj skupno 800 Prosečanov podpisalo poziv za pakt miru med petimi.
Skupno je bilo v nedeljo dopoldne nabranih okrog 1500 podpisov, zahvaljujoč se požrtvovalnosti in neutrudnosti mladincev, mož in žena
Prva avtomatična delavnica na svetu
MOSKVA — Te dni je začela delovati v ZSSR prva avtomatična tovarna na svetu. V tovarni, ki izdeluje bate za motorje, upravljajo vse njeno delovanje štirje ljudje, ki nadzirajo specialne stroje.
v katerem so poleg predsednika skupščine še Višinski, Jessup, Lloyd in Jules Moch. Seje so načeloma tajne in le predsednik poroča o njenem poteku po končani seji. Eno najtežjih nasprotij je v tem, da ZDA nočejo priznati upravičenosti sovjetske zahteve, naj istočasno začne učinkovati prepoved atomskega orožja in oboroževanja ter uvedba stroge mednarodne kontrole; Američani pa še vedno vztrajajo na tem, naj se prej uvede kontrola, glede prepovedi pa se bo videlo kasneje. Predsednik Nervo je izjavil, da bo verjetno že v petek mogoče zvedeti o doseženih uspehih, ko bodo štirje preučili oba predloga in po možnosti prišli do sporazuma. Vendar pa njegove napovedi niso preveč optimistične. ker da so razlike med obema stališčema še zelo bistvene.
V četrtek se je zopet sestala glavna skupščina OZN. da izvoli tri nove člane v Varnostni svet na mesto Indije, Jugoslavije in Ekvadorja, ki jim je potekel mandat. Pri prvem glasovanju sta bila izvoljena Pakistan in Cile, do-čim je za tretje mesto, ki je doslej pripadalo Jugoslaviji prišlo do bojnega glasovanja. Združene države so kršile namreč «gentlemenski dogovor» iz leta 1946 ter so predlagale na izpraznjeno mesto monarhofašistično Grčijo, sklicujoč se, da je «slovanska» država. Socialistične države pa so kandidirale soglasno Belo Rusijo. V osmem glasovanju je dobila Bela Rusija 32 glasov, dočim Grčija 27. Ker pa je za izvolitev v Varnostni svet potrebna dvetretjinska večina, je skupščina sklenila, da odloži izvolitev do prihodnje seje.
Med tem časom se ameriški zunanji minister še vedno nahaja v Rimu, kjer je njegova glavna skrb, da pospeši italijansko oborožitev. V Italijo je prispel tudi podpoveljnik atlantske vojske maršal Montgomery, po vsej verjetnosti tudi z istim name nomi. V London pa je prispel ta teden nemški
Zahodne Nemčije ter o vključitvi nemške Wehrmacht v «evropsko vojsko».
V zadnjem tednu se je položaj v Egiptu silovito zaostri!. V ponedeljek in torek je namreč angleška okupacijska vojska v Suezu izzvala krvave spopade, pri katerih je padlo skupno 49 Egipčanov. Te spopade so Angleži porabili kot pretvezo, da so začeli velike vojaške manevre v predelu Prekopa, vzdolž ceste Suez-Kairo ter da so prepovedali dostop v to področje vsem civilistom in policajem. S tem so dejansko okupirali del egipčanskega ozemlja in to proti vsem mednarodnim pravilom.
Ta angleška prevzetnost in barbarsko ubijanje rojakov je vzbudila po vsem Egiptu še hujši val ogorčenja. Povsod so številne demonstracije, v kate-dveh letih.
rih ljudstvo zahteva od vlade, naj konča že enkrat s svojim popuščanjem ter naj začne z resno akcijo, da spodi tuje vsiljivce iz domovine. Spričo velikega ogorčenja se je zgani! to pot notranji minister Farni Serac El Din, ki je izjavil, da bo Egipt odbil vsakršno napadalno dejanje, naperjeno proti domačim policistom in civilistom ter da bodo Egipčani na silo odgovarjali s silo.
WASHINGTON - Podravna-telj urada za industrijsko mobilizacijo ZDA Stauffacher je po radiu sporočil, da se bo z letom 1952 začela tudi za Američane doba omejitev, ker bodo morali vse svoje sile in sredstva usmeriti v oborožitev. Po njegovem bodo ZDA dosegle višek svoje vojaške moči v
Vsa Partija na delo
za razširitev svojih vrst!
Po slovenskih vaseh je še mnogo ljudi, ki so vredni, da jih sprejmemo v Partijo - Otresti se moramo sektaštva ter pridobiti tisoče novih članov
Od 21. novembra t. I. do 21. januarja 1952 se pred vso Komunistično partijo postavlja kot o-srednja organizacijska naloga kampanja za obnovitev izkaznic in za rekrutacijo novih članov.
Gotovo je, da je obnovitev izkaznic kot taka najlažji del te Kampanje, ki ga lahko sekcije celice in člani na splošno izvršijo v najkrajšem času, ker imajo o tem pogledu dovolj izkušenj iz drugih let. Ker je najlažji del kampanje bi morale sekcije in celice odpraviti to delo čimprej> kar bi jim omogočilo, da bi potem. posvetile vse svoje sile rekrut aci j novih članov, ki ni le najtežji, marveč najvažnejši del kampanje.
Zakaj se danes z vso silo, nujnostjo in važnostjo postavlja pred Partijo vprašanje rekruta-cije novih članov?
Naša Partija je zmagovito in uspešno izpolnila svojo častno nalogo, ki ji je bila postavljena od resolucije L U. Izključeni so bili brez obotavljanja vsi proti-delavski in protiljudski elemen-
IZJAVA PRVE TRŽAŠKE DELEGACIJE O OBISKU V SOVJETSKI ZVEZI
Vse življenje v Z.S.S.R.
je navdahnjeno z željo po miru
Dežela socializma je ena sama ogromna delavnica, kjer ljudstvo gradi komunizem - Vsakdo je plačan za svoje delo po sposobnosti in pridnosti
Delegacija Združenja Trst -ZSSR, ob koncu svojega trite denskega bivanja v Sovjetski zvezi, kjer je mogla ugotoviti ogromne ostvaritve socialistične družbe, daje v javnost po vodji delegacije Gallianu Do-nadelu svoje vtise v naslednji skupni izjavi:
1.	Ugotovili smo, da se v ZSSR besede, obljube in obveze vlade natančno izvajajo: Socializem je v tej deželi stvarnost, na kateri sloni vse politično, gospodarsko in socialno življenje.
2.	V tovarnah, podjetjih in uradih Sovjetske zveze se delavec čuti sam svoj gospodar, njegova beseda mnogo velja pri delovanju podjetja. Opa-
zili smo, da se v velikih to-kancler Adenauer, da bi se do-1 varnah ves proizvodni plan se-
govoril o zopetni oborožitvi | stavlja kolektivno med vod-
stvom in delavstvom in ga pred izvedbo morata obe strani odobriti. Sindikalni organizmi v podjetjih (tovarniški odbori) se volijo s tajnim glasovanjem.
Sistem plačila je boljši kot v kateri koli drugi deželi: vsak je plačan po svojih sposobnostih, vrsti in količini dela.
Na vseh deloviščih se skuša ustvariti udobne prostore, 14 velikih institutov za obrambo dela preučuje ' vedno nove načine. ki bi olajšali delo. S taksno metodo so se zmanjšale poklicne bolezni in so se skoro popolnoma odstranile nevarnosti nezgode na delu, posebno težke in smrtne.
Delavci, zaposleni pri težkih in škodljivih delih, delajo manj a imajo nezmanjšano plačo,
nočne izmene so in je plača ista.
za uro krajše
Že spomladi je fašistična klika
hotela napasti Ijeadshe demokracije
Vojaštvo je miniralo vse mostove in predore na progi Sežana-Ljubljana-Zagreb - Ustaški škof Stepinac na svobodi - Rankovič je izpustil 54 nacističnih vojnih zločincev, od teh 22 že obsojenih na smrt - Ameriški vojaki, preoblečeni v turiste, prihajajo v Jugoslavijo
Po vesteh, ki so prodrle v zadnjem iasu iz vojnega ministrstva v Beogradu, izhaja, da je fašistična vlada vso letošnjo pomlad v pospešenem tempu izvajala vojne priprave po vseh pokrajinah Jugoslavije. Vojaški oddelki so med drugimi minirali tudi vse mostove in predore na progi Sežana - Ljubljana - Zagreb. Ub-novjena so bila stara protiletalska zaklonišča in mnogo novih je bilo zgrajenih. Po številnih mestih so bili organizirani hišni sestanki na katerih so titovski akti-I visti dajali navodila za proti-avionsko obrambo. V Novi Gorici so v hrib Sv. Marka zgradili posebno zaklonišče za 500 do 700 ljudi, namenjeno krajevni vojaški komandi.
Tedaj se je v krogih vojnega ministrstva z vso gotovostjo go-
vorilo, da bo vojna izbruhnila do 6. maja letošnjega leta. Vsekakor je bila v tem iasu titovska tolpa že pripravljena na to, da izzove oborožen spopad, v katerega naj bi takoj posegla tudi Amerika in druge atlantske države. Prav v istem času je bila — kot piše dunajski list «Der Abend» po poročilih iz Beograda — sklenjena med ZDA in Titovo vlado neka tajna pogodba, na podlagi katere smejo ameriški imperialisti graditi na jugoslovanskem ozemlju razne vojne objekte, letališča in strateške ceste. Takoj po sklenitvi te tajne pogodbe so se začeli graditi Zavodi za letalstvo V Trsteniku. V' Mostarju so v gradnji artilerijski zavodi, v Travniku letalske delavnice in v bližini Sarajeva pa podzemska letališča Istočasno širijo in ure-
Da bi rešili izdajalca kazni pozivajo na križarsko vojno
Ub vsaki priliki, ko je bil razkrit v ljudskih demokracijah kak izdajalec in sovražnik delovnega ljudstva, so tito/ašisti zagnali velik hrup, češ boljševiški «hegemonizem» hoče odstraniti «naj-doslednejše revolucionarje». To se je zgodilo ob priliki, ko so sodili špijonu in veleizdajalcu Rajku, in se je ponovilo, ko so zasačili in sodili izdajalca Trajča Kostova, tujega agenta Koče Dzodzea in ostale zahrbtne sovražnike delovnega ljudstva
In končno je prišel na vrsto tudi verolomni Gomulka, da položi račune svojega izdajalskega početja, katero mu je bilo večkrat velikodušno odpuščeno; a to svarilo mu ni zadostovalo, temveč je rovaril podmolklo vse naprej proti svoji domovini LR Poljski, dokler ga ni prijela roka pravice delovnega ljudstva, ki sicer velikodušno odpušča tudi velike zmote, a neusmiljeno kaznuje zakrknjene in licemerne izdajalce.
No, in za tega izdajalca, ki bo
moral v kratkem odgovarjati za svoje protiljudske zločine, so se z vsem ognjem izdajalske solidarnosti zavzeli titofašisti. «Primorski» od četrtka je posvetil temu zločinskemu izdajalcu nič manj kot uvodnik, ki, kajpak, ni bil napisan v Trstu, temveč prav v glavnem leglu titofašizma-Beo-gradu. Kajti le tam, kjer se spletajo vse niti mednarodne zarotniške mreže proti ljudski oblasti, so mogli pravilno oceniti težo udarca, ki ga je ponovno doživela titovska špijonska centrala z razkrinkanjem — izgleda — enega najvažnejših suojih agentov.
Ta članek ni več platoničen protest v obrambo izdajalca, čigar krivdo v vsej njeni teži sami priznavajo, temveč je že odkrit poziv vsej svetovni reakciji, naj mobilizira vse svoje sile, da bi rešila svojega predanega agenta. «Ali bo napredno človeštvo mirno gledalo, kako se uničujejo najboljši ljudje .. .?» To ]e bojni klic titojašlstov, ki
ne dopušča več dvomov o njegovih namenih. Torej, da bi rešili bednega izdajalca pred pravično ljudsko sodbo, fašistične propa-lice že pozivajo na križarsko vojno proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Tudi ta njihov korak je samo nadaljnja stopnja v brezno njihovega izdajstva. V svoji brezmejni provokatorski podlosti se za križarsko vojno proti socialističnemu svetu sklicujejo, češ če se proti fašističnim zverstvom lahko mobilizira vse človeštvo, zakaj ga ne bi mobilizirali tudi v obrambo izdajalcev ljudstva, kot je Gomulka, Rajk in ostali izvržki.
Toda zaman je ves njihov onemogli bes! Ljudska roka pravice bo dosegla in neizprosno kaznovala vse Kajne in Iškariote. Ista vesoljna pravica delovnega ljudstva, ki je zadela Tuhačevskega, Rajka, Dzodzea, bo ob svojem času ustavila tudi bratomorno roko Tita, Rankoviča in vseh o-stahh po tujem imperializmu najetih izdajalcev in špijonov.
jujejo vse ceste, ki vodijo k tem objektom.
Iz vesti, ki so prišle iz glavne turistične agencije je imelo priti v Jugoslavijo 200.000 ameriških turistov, med njimi veliko vojakov pod krinko turistov. Fsa gostinska ravnateljstva in odbori v kopališčih so že dobili navodila, naj preskrbe za njihovo čim udobnejše bivanje, s tem v zvezi je nad vse značilno dejstvo, da je prosluli priganjač Sestan krožil že februarja po vsej dalmatinski in istrski obali ter dajal naloge, da je treba odpustiti v teh krajih vse ljudi, ki so osumljeni «Kominformizma»; obenem je navedel tudi vse one «nevarne elemente», ki jih je treba likvidirati. Takšna usoda je doletela Maljevca, katerega so peljali s čolnom na odprto morje ter ga tam utopil. Tudi smrt Quarantotto je povezana s to zločinsko «čistko».
Najbolj značilno za popolno vključitev titofašistov v vojne načrte ameriškega napadalnega bloka je dejstvo, da so v zadnjih mesecih zopet izpustili na svobodo celo vrsto ustaških, četni-ških in drugih zločinskih kolaboracionistov z nacisti in fašisti. Pred enim mesecem pa so izpustili iz zaporov tudi 54 nacističnih vojnih zločincev, od katerih je bilo 22 obsojenih na smrt zaradi grozodejstev, ki so jih uganjali nad jugoslovanskim ljudstvom za časa nemške okupacije. V kratkem pa bodo iz zaporov v Sremski Mitroviči izpustili nadaljnjih 300 nacističnih vojnih zločincev.
V sredo pa so na ameriški ukaz izpustili na svobodo bivšega zagrebškega nadškofa Alojzija Ste-pinc.a, znanega po njegovih tesnih stikih s proslulim poglavnikom In velezločincem Paveličem za časa najhujših pokoljev pravoslavnega prebivalstva in partizanov s strani ustašev. Zaradi dokazanega sodelovanja in podpiranja z usta-škimi izdajalci in morilci je bil Stepinac obsojen leta 1946 na 16 let ječe, kar so vsi tedaj smatrali za izredno milo kazen. Toda niti te zaslužene kazni ni odsedel, temveč mu jo je Tito odpustil, da bi se tako še bolj prikupil svojim ameriškim gospoda-
rjem. zelo je znacuno, da je Stepinac takoj po izpustitvi iz zapora izjavil, da «se je političen položaj v Jugoslaviji precej menjal», kajpak, v smeri, kot si jo je tudi on želel. Zato je pristavil, da želi ostati s titofašističnl-mi oblastmi v dobrih odnošajih; to se mu bo tudi prav lahko posrečilo, saj ima že lepe izkušnje v dobrih odnosih s Paveličevim krvavim fašističnim režimom.
RIM - 10. senatna komisija je sklenila,, da se izplača upokojencem socialnega zavarovanja 3.000 lir kot predujem na bodoče poviške pokojnine, ki jih predvideva osnutek zadevnega zakona, o katerem bo parlament razpravljal januarja. To je nov uspeh CGIL, ki se je vztrajno borila za povišanje pokojnin.
V nedeljo, 9. dec. ob 10. uri bo konferenca v
Govorili bodo tov.
Riko Malalan, Angelo Franza, Fina Tomaselli, Dario Grusovin
in
Galliano Donadel,
ki so bili na obisku v SZ.
Vsa vprašanja, ki se tičejo notranjega delovanja, se razpravljajo med vodstvom in delavci, ukrepi se nikdar ne uvajajo, če jih delavstvo m prej odobrilo.
Vsako večje podjetje ima svojo notranjo bolnico, kjer se delavci zdravijo brezplačno Kjer delajo žene obstajajo jasli in otroški vrtci. Matere so ob urah dojenja proste. V Sovjetski zvezi ni brezdomcev; zakon določa, da nobena družina ne sme plačati več kot 4 odst, svojih prejemkov za stanarino.
Po delu se nudi delavcem ugoden in koristen počitek v raznih krožkih.
3.	Iste skrbi in ugodnosti so deležni tudi milijoni državljanov, organizirani v kolhozih Kjer so do 1917. živeli v Rusiji kmetje v poldivjem stanju, se sedaj dvigajo cvetoča kmečka podjetja; električni tok je dospel do vsake vasi in kolhoza, kjer je sovjetska vlada dala postaviti klinike dn bolnice, šole ter celo višje institute. Kmalu bo v SZ izginila razlika med mestom in deželo.
4.	Vsa Sovjetska zveza je ena sama ogromna delavnica; narod gradi komunizem; avtomatične tovarne, ki jih spravlja v pogon le 6-10 tehnikov že delujejo; ta dežela ima veliko potrebo tehnikov, intelektualcev, znanstvenikov, pesnikov. da opevajo delo ljudstva, zato ima SZ 800 univerz iz katerih izhaja letno več kot en milijon strokovnjakov, v službi napredka.
5.	Da si čim večje število državljanov, mož in žena, posebno pa mladine osvoji tehnično znanje, ima Sovjetska zveza ogromno mrežo šol, politehnik, muzejev, knjižnic itd., ki po našem mnenju presegajo vse druge dežele. Te ustanove obiskujejo vsakodnevno milijoni sovjetskih državljanov.
6.	V deželi, kot je ZSSR, kjer je ljudstvo popolnoma predano razvoju svojega gospodarstva, dvigu življenjske ravni, kjer je vsak prepričan o ogromni premoči socialističnega sistema, je ohranitev miru v svetu bistvenega pomena. Zato nam je vse sovjetsko življenje, tudi v njegovih najmanjših podrobnostih govorilo o miru. Mir je beseda, ki se dviga v vsaki družini, tovarni, uradu, po vseh ulicah sovjetskih mest. S’to besedo so nas sovjetski državljani pozdravili ob našem odhodu.
Sovjetsko ljudstvo in njegova vlada hočeta mir: to so nam dokazala mesta Moskva. Leningrad in Kijev, ki smo jih obiskali, in s temi ganjenim pozdravom globoke hvaležnosti zapuščamo to deželo, ki je glavni branik miru v svetu.
Živel mir med vsemi narodi!
Živela Sovjetska zveza in njen veliki in genialni vodja Stalin!
ti, ki so se ugnezdili v njene ur-ste, izkoriščajoč ilegalne pogoje, v katerih je delovala za časa NOB. Titofašisti so bili poraženi na celi črti. Poraženi so bili tudi v njihovih metodah, ki so po njihovi izključitvi pustile za seboj v vrstah naše Partije nekatere večje ali manjše posledice. Sden izmed največjih zločinov titovskih agentov v naši Partiji je bilo ravno vnašanje sektaštva in gojitev krilatice «malo dobrih».
Naša Partija je po letu 1948. poslala pred vso tržaško javnostjo najvažnejši, najaktivnejši in najborbenejši politični činitelj v Trstu. Kot taka je imela in ima za seboj v vseh svojih akcijah številne množice, ki gledajo nanjo kot na edino stranko, ki brani njihove interese in pravice. Volitve leta 1949., februarska stavka leta ISSO., nabiranje podpisov proti atomski bombi, odgoditev letošnjih volitev, pri kateri je i-grala vlogo tudi bojazen še večje utrditve demokratičnih pozicij, sedanje nabiranje podpisov za pakt petih velikih nam dokazuje; da se je vpliv Komunistične partije zelo razširil, in prišel do množic, ki so morda še včeraj sovražno gledale nanjo.
Kaj to pomeni? To pomeni, da je iz političnih uspehov potrebno povleči organizacijske zaključke in da je treba izkoristiti te poulične uspehe tudi za številčno utrditev Partije.
Zato se od 21. novembra t. I. do 21. januarja p. I. postavlja pred vso našo Partijo brez izjeme naloga rekrutacije. tisočev novih članov. Je-li to možno? Prav gotovo je to ne samo možno, marveč nujno in potrebno.
Kako bomo na konkreten način izvršili to nalogo? Kako se bomo slovenski komunisti na konkreten način lotili reševanja tega vprašanja?
Predvsem je važno, da se končno le slečemo vsakega najmanjšega ostanka sektaštva. Clan naše Partije je vsak, ki sprejema njen program, ki čuti. da je ta program tudi njegov, ki je prepričan, da samo s Komunistično partijo lahko reši svoja vprašanja
Koliko je takih, ki se čutijo komuniste, a nimajo izkaznice naše Partije? Nešteto jih je. Ni treba, da pogledamo daleč naokrog. Dovolj je, da se približamo velikemu število članov Enotnih sindikatov, Zveze demokratičnih žena, mladincev itd. Vsi ti so poten-
cialni člani naše Partije in večina teh se lahko tudi organizacijsko uvršča med člane Partije, ker je. idejno in politično že v njenih vrstah. Kolikokrat smo se spraševali, ali smo napravil' vse, da postanejo člani Partije naši junaški partizani, naši invalidi, naši požrtvovalni bivši politični preganjanci, ki jih je med Slovenci na stotine in stotine? Vsi ti so lahko člani Partije in morajo postati, če se jim bomo znali pravilno približati, če jim bomo dopovedali, kaj je naša Partija, če jim bomo nudili konkretno možnost, da pridejo med nas. Nihče se ne rodi komunist, komunist postaneš, ko sl v Partiji, ko se vzgajaš v Partiji s pomočjo vseh njenih članov.
Ali smo dovolj pregledali po naših vaseh, po predmestju, med Slovenci na splošno, koliko je takih ljudi, ki morda ne čakajo drugega kot to, da kdo pride k njim in jih povabi v družino naše Partije? Ali smo opravili dovolj dela med našimi delavci, kmeti, delovnimi ljudmi na splošno. med mladinci, ženami itd.? Prav gotovo ne. To delo moramo opraviti sedaj v tem poldrugem mesecu, ki nas loči od za-ključitve sedanje kampanje za rekrutacijo. Po vseh krajih, kjer pretežno živijo Slovenci, imamo možnost ne le da povečamo vrste naše Partije, marveč da jih podvojimo in v nekaterih krajih celo potrojimo.
Na delo moramo s smelostjo, pogumom in navdušenjem, predvsem pa brez vsakega ostanka sektaštva, ker naši simpatizerji, ki se že izza časa NOB borijo z nami in so ostali z nami po vojni, niso nič drugega kot komunisti, ki so zaradi enega al! drugega razloga — največkrat pa po naši krivdi — ostali brez izkaznice. Zato povabimo jih v našo Partijo, napravimo dobro kapilarno delo, približajmo se jim 'r, bomo videli, da bo naša Partija postala ne le politično in organizacijsko močnejša, marveč uidi številčno, kar istočasne* t>ome-nja, da bo mogla v vsakem trenutku biti na svojem borbenem mestu in predstavljati predstrato delovnega ljudstva.
Naprej, tovariši za rekrutacijo novih tisočev članov! Naprej, za Partijo «številnih in dobrih», za Partijo, ki bo znala kot sedaj in še boljše voditi borbo proti imperializmu, titofašizmu in sovražnikom miru!
KAREL ŠIŠKOV 1C
V Italiji so odobrili povišanje najemnin
RIM — Posebna senatna komisija je z večino glasov sklenila, da se povišajo stanovanjske najemnine za 50 odstotkov za navadna in 100 odstotkov za luksuzna stanovanja. Prva polovica poviška bo uveljavljena 1. januarja 1952, druga polovica pa leto kasneje. Demokri-stjanska večina pa je odbila predlog osnutka, da bi polovico povišanja šlo v državni fond za gradnjo novih stanovanj.
KAM GRE JUGOSLAVIJA?
Predavanje tov. Vidalija in številnih drugih tovarišev pod tem. naslovom je titofašiste razdražilo kot bika rdeča zastava. «Primorski» se ves peni od besa, ker pač ne more izpodbiti niti enega Vidalijevega argumenta, ki jasno prikazujejo, da je Titova klika ameriških špijonov privedla Jugoslavijo v gospodarski propad in v neposredno nevarnost napadalne vojne proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Tako sprašuje, koliko je bilo Tržačanov doslej v socialističnih državah in kaj vedo o njih povedati. «Jugoslavijo je obiskalo — nadaljuje titovski listič — že na tisoče tržaških delavcev (ala «socialist» inž. Levi, prof. Cusin in podobni — Op. ur.), zato ne potrebujejo Vidalijevih predavanj o tamkajšnjih razmerah».
Odgovarjamo jim na kratko. Precej tržaških demokratov je bilo že deležnih bratske gostoljubnosti ljudskih demokracij in Sovjetske zveze, pri čemer je najvažnejše to, da so bili ob povratku vsi edini v navdušenju nad velikim poletom socialistične graditve in sijajnimi uspehi, ki jih je delovno ljudstvo pod vodstvom svojih komunističnih in delavskih partij doseglo v kratkih letih po vojni. Nasprotno pa «tisoči tržaških delavcev», ki so obiskali Jugoslavijo v zadnjih letih, niso bili tako edini v svoji sodbi. Noben objektiven obiskovalec doslej še ni videl ničesar, kar bi bilo le zdaleka podobno socializmu. Drži poleg tega tudi dejstvo, da vsi ti tisoči, ki so bili v Jugoslaviji v tem času, v resnici niso imeli prilike videti drugega kot lepo pogrnjene in dobro obložene mize v hotelih na Bledu in drugih letoviščih; ker se darovanemu konju ne sme gledati v zobe, tudi ti izletniki niso niti drugega zahtevali. Se manj pa so, seveda, pomislili, da si mora jugoslovansko ljudstvo pritrgova-ti od ust za vse te izlete in brezplačne gostije po hotelih.
Se eno rešilno bilko vidi «Primorski» v svoji domišljiji, da bi izvil titofašistično bando iz ognja jasnih in uničujočih obtožb. «Kje in kako — sprašuje licemerno — se imenuje ameriški general, ki je v Jugoslaviji za ministra narodne obrambe?» Prav lahko jim postrežemo s podatki, ki jih je «Primorski» sam prinesel pred dvema tednoma:	General se imenuje
John Harmony. Na podlagi vojaškega sporazuma med ZDA in Titom je bil imenovan za načelnika «posebne vojaške misije», ki bo imela absolutno oblast in možnost, da vtakne nos, kamor se ji bo zdelo; in Titovi generali mu bodo morali salutirati kot ponižni kaproli. Toda tudi v civilni upravi imajo ameriški imperialisti odločilno besedo. Titova vlada je popolnoma podrejena ukazom poslanika Allena, brez čigar prii voljenja se ne zgodi v Jugoslaviji prav nič. Poleg tega pa ima
Truman še celo vrsto drugih uslužnih oprod, ki sede na najodgovornejših mestih, in sicer so to preizkušeni ameriški špijoni Tito, Rankovič. Djilas, Kardelj, Pijade, Velebit, Dedijer itd. itd.
KOZEL BO ZELJE ČUVAL
Nad vse «tolažilne» novice nam prinaša zadnja «Demokracija». Glede tržaškega vprašanja ugotavlja v uvodniku, da «smo pa dobili vsaj od svojih sonarodnjakov tako pomoč, kakor je nismo bili deležni nikdar doslej». Sele po pretitanju drugega članka smo razvozljali to tajnost o «veliki pomoči». Cuj te in strmite: «Akcijski odbor za slovensko državo» v ZDA pod vodstvom dr. Cirila Zebota, se je zavzel za nas uboge in zapuščene Tržačane ter napisal nekako «spomenico» zahodnim državam, v kateri «se zavzema za ohranitev STO». Torej neki odbor, ki uživa Trumanovo gostoljubnost zato, da bi razbil Jugoslavijo ter postavil nekakšno timesno državico Slovenijo pod ameriškim pokroviteljstvom, je smatral, da bi bil STO kar dober začetek za takšno «domoljubno» delo. Tudi v Trstu je prišla iz svoje jazbine skupina narodnih prodancev, ki je v publikaciji «Tabor» začela z identično akcijo. Odveč bi bilo poudarjati, da i eni i drugi izhajajo iz vrst domobrancev, to je onih ljudi, ki so v zadnji vojni odkrito sodelovali s fašisti in nacisti ter pomorili na tisoče najboljših sinov slouen-skega naroda. Zebota, ki je z Mussolinijevo štioendijo študiral v Rimu fašistični korporativizem, priznavajo vsi ti bedni izdajalci slovenskega naroda in Jugoslavije za svojega nekronanega dučeja. «Demokracija» res ni mogla izbrati lepše druščine pri «svojih stremljenjih za ohranitev STO». Ce Tržačani ne bi imeli boljših čuvarjev STO. bi že davno obupali nad svojo bodočnostjo.
VSAK TEDEN NOVA
Ne samo številka «Demokracije», temveč je vsak tedisi «nova» tudi «pogruntacija», ki, seveda, ne zraste na njenem zelniku, temveč v daljnji Ameriki, kjer imajo veleindustrijo časopisnih «rac» vseh vrst, to je za velike in «resne» liste pa do najbolj zakotnih lističev, kot je prav glasilo liparjev. Cujte poslednjo: Tito je postal zanje "na.iučinkovite.iši svetovni javni tožilec kremeljskih zarotnikov». Verjetno ti patentirani «pametnjakoviči» že davno niso na tekočem o dolžnostih, ki jih nalagajo Američani Titu. Ker sicer bi morali vedeti, da se je že pred dolgim časom spreme-nh !z bevskajočega ščeneta, ki se zaganja v slona, v najetega požigalca, ki samo še čaka gospodarjevega ukaza, da podtakne ogenj tretje svetovne vojne. Toda, tudi če bi to vedeli, ne smejo povedati, ampak morajo poveličevati zločinca, ki služi istega gospodarja kot oni sami.
jrG.OSLOVANSKl OBIjASTNIKH V IMPERIAriSTIČKI ŠPI.IOKJSISI SEITŽB1
Tito mednarodni špijon,
na katerega je imperialistična reakcija polagala veliko upanje
(Po moskovski
reviji "Slavj ani J
3.
Nepoučen človek bi moral pričakovati, da bodo takega «vztrajnega in nepomirljivega revolucionarja» strogo kaznovali. Toda fašistično sodišče je bilo milostljivo: Tita so Obsodili le na pet let zapora.
Ječa je bila za Tita neke vrste pripravljalna šola za bodoče renegatsko delovanje in v-elešpijonažo. V ječi so mu dali vso možnošt, da poviša svojo
«politično izobrazbo» in da «ilegalno» drži tesne stike s KPJ. 1934. leta so Tita izpustili, nakar je zapustil deželo kot politični emigrant.
Tito se je nekaj časa nahajal v emigraciji v Franciji, kier je klečeplazil pred buržo-azijo in njenim življenjem. Ko je žive! v Parizu, se s svojim gospodskim obnašanjem, svojim oboževanjem življenja na široko, s svojimi zlatimi prstani in dragulji, ni skoraj
prav nič razlikoval od navadnega francoskega buržuja. Naravno je, da si je francoska obveščevalna služba kaj hitro zabeležila takega «ipol-itičnega emigranta».
Ko se je Tito vrnil v Beograd, je vzpostavil zvezo s kraljevsko tajno policijo. Nato je bil imenovan za voditelja KPJ. Ob istem času ga je vzela v roke tudi angleška obve ščevalna služba.
Tedaj je Tito postal med-
«NOVI EKONOMSKI SISTEM» V SLUŽBI VOJNIH PRIPRAV
76 odst. proračuna je fašistom še premalo za vojaške izdatke
Cene vožnjam na železnici, avtobusih, parnikih in tramvajih so se podražile za 200 do 650 odstotkov - Titovski oblastniki prodajajo državna poslopja zasebnim izkoriščevalcem
Od titojašističnih glavarjev toliko opevani «novi gospodarski sistem», ki naj bi po njihovih napovedih prinesel delovnim ljudem izboljšanje težkih življenjskih razmer, se je že takoj od začetka izkazal kot nov manever za Se večje izkoriščanje in zlasti še kot važen člen v titovskih vojnih pripravah. Delavske mezde in plače uradnikov so bile sicer res zvišane za 20 do 40 odst., toda zato pa so izgubili živilske nakaznice ter morajo kupovati sedaj vse v prosti prodaji. Edini, ki so na boljšem, so titovski Junkcionarji, ravnatelji tovarn trgovin in drugih podjetij, katerih že itak visoke plače so se povišale na 20, 30 in tudi več tisoč. Toda ni bilo dovolj, da so delavci, nameščenci in uradniki izgubili še ono malo, kar so dotlej dobivali i; zagotovljeni preskrbi. in da morajo vse to sedaj kupovati na prostem trgu; mnogo hujše je še to, da so se cene blaga dvignile istočasno z ukinitvijo nakaznic.
Pri tem imajo velik delež novi zasebni podjetniki, trgovci in obrtniki, ki jih oblasti prav nič he ovirajo pri njihovi špekulaciji, nasprotno, jih še podpirajo. Toda tudi državne, zadružne in druge javne prodajalne so tudi dvignile cene živežu in industrijskim izdelkom. Kot da tega še ne bi bilo dovolj, so prejšnji mesec zvišali tudi cene javnim uslugam in javne pristojbine. Tako je bila v primeri z lanskim letom zvišana vožnja na železnici za trikrat, na avtobusih in parnikih za 4.5-krat, na letalih 5-krat. Poštne pristojbine so se povišale za šestkrat, radijska naročnina pa za 4 in pol-krat. Za tramvajski listek, ki je stal doslej 2 dinarja, mora sedaj potnik plačati 7 m pol-krat toliko, to je 15 dinarjev. Znatno so se povečale tudi ostale pristojbine, tako ha pr. za elektriko in plin; cena vodi bo za štirikrat višja. Posebno občuteno pa je povišanje stanarine, ki se bo zvišala različno, to je odvisno od hišnega lastnika.
V primeri z lanskim letom so cene poljskim pridelkom narasle več kot za 100 odst., v primeri z letom 1939 pa so se cene živežu dvignile na več kot 25-kratni znesek. Se večji pa je porast cen industrijskim proizvodom, posebno obutvi, obleki, zdravilom, ki so se dvignile tudi na 55-kratno višino.
Vsi tl poviški so, naravno, najbolj prizadeli delavce, male u-radnike in nameščence, katerim so bile plače in mezde povišane le neznatno v primeri s povečano draginjo.
«Novi ekonomski sistem» je v kratkem času prinesel zasebnim špekulantom ogromne profite na račun revnih slojev. Tako je v Senti zaslužil trgovec Janoš Med-jeri v dveh mesecih samo s prodajo mesa delavcem okrog milijon dinarjev. Direktor in nakupovalec podjetja «Venac» sta v 15 dneh s špekulacijami dobila 900.000 din. Takih primerov je na stotine in stotine po vsej državi. Titovska oblast prav nič ne ovira teh špekulantov, temveč jim gre še na roko; saj vse to spada v «novi» sistem», to je v odkriti prehod v najhujše kapitalistično izkoriščanje. Poleg tega pa dobe vsa podjetja, ki prehajajo iz državnih v zasebne roke, le najbolj zvesti titovski podrepniki in priganjači Najbolj je ta povratek v kapitalizem viden pri likvidaciji la-kozvanega «/onda hiš», v katerem so bile vse nacionalizirane in zaplenjene stanovanjske zgradbe v mestih. Te hiše, ki so last države, je fašistična oblast začela prodajati zasebnim špekulantom, to je titovski buržoaziji. Prva skrb teh novih lastnikov je bila, da so povišali stanarino, ki je danes dva- do štirikrat višja kot leta 1948. Tako znaša v Beogradu stanarina 2.500 do 3.000 in več dinarjev mesečno, to je skoro toliko, kolikor znaša mesečna plača delavca, nameščenca tli malega uradnika.
Odveč bi bilo poudarjati, da vsi ti posebni ukrepi, ki jih titolici imenujejo «novi gospodarski sistem», poleg tega, da u-vajajo zasebno kapitalistično izkoriščanje. spadajo v načrt titovskih vojnih priprav. Poleg vse «pomoči» v orožju iz ZDA in drugih atlantskih držav je bilo
namenjenih letos 7fi odst. vseh ki bi rada prikazala te nove go-
državnih izdatkou u vojne namene. Toda tudi to še ni bilo dovolj fašističnim vojnim hujskačem v Beogradu; zato so u-vedli celo vrsto novih davščin, povišali za 3- do 8-krat pristoj-
bine ~Jav>nm~ušlugahr,'zvišali cene industrijskim proizvodom in končno so začeli prodajati še državno imovino, tako poslopja iz «fonda hiš», državne in zadružne trgovine, obrtniške delavnice itd.
Na dlani je, da pri tem cvete špekulacija, pri kateri si titovski mogočniki polnijo svoje pohlepne žepe na račun države in v največjo škodo delovnega ljudstva; kajti prav delovni sloji morajo na svojih ramenih čutiti vse breme novih pristojbin ter povečane draginje. Zato je najvcčjn ironija vsa titovska propaganda.
spodarske ukrepe kot «nadaljnji korak k utrditvi socializma» in k «izboljšanju življenjskih razmer» delovnih slojev. Resnica je le ena, in sicer ta, da do danes še ni bilo za delavce, nameščence, male uradnike in male kmete še. nikdar tako hudo, kot je prav sedaj po uvedbi «novega sistema». Ce so doslej težko živeli s pritrgovanjem najpotrebnejših stvari, je odslej sploh nemogoče več živeti z navadno plačo, temveč mora za preživljanje družine delati več njenih članov. Se mnogo težje so razmere za upokojence, katerih pokojnina ne zadostuje niti za preživljanje ene osebe, kam li družine. Ljudi se loteva vedno večji obup, vedno bolj narašča mržnja in odpor proli fašističnim zatiralcem in njihovim vojnim načrtom.
narodni špijon, na katerega je imperialistična reakcija polagala veliko upanje. Da bi izpolnil njene naloge in da se ne bi razkrinkal, se je Tito obdal s «svojimi ljudmi» torej enakimi provokatorji in špijo--ni, katere je nato postavil na vodilne položaje v osrednjem aparatu KPJ in v njenih perifernih organizacijah. Med te elemente spada tudi sedanji jugoslovanski notranji minister Rankovič, o katerem je znatio, da je že zdavnaj pred vojno postal agent kraljevske tajne policije in da ji je izdal mnogo revolucionarnih komunistov.
Za časa Francovega upora se je veiika skupina Titovih pajdašev napotila v Španijo, da hi se pod krinko «prostovoljcev» vtihotapila v vrste internacionalnih brigaa;
Tako je Tito torej pred drugo svetovno vojno organiziral v Jugoslaviji veliko -špijonsko središče imperialistične reakcije.
Ko pa .se je začela druga svetovna vojna so imperialisti odlično razumeli, da narodi ne bodo molče opazovali tekočih dogodkov, temveč da bodo v potrebnem trenutku izrekli svojo tehtno besedo. Zato so še bolj nujno potrebovali izdajalce, ki so se vgnezdili v vodstvu delavskega gibanja. Imperialisti so obrnili pozornost na Tita, ki je že slovel na področju špi-jonaže in izdaje.
Sedaj je že popolnoma očitno, da je bilo vse Titovo «vodstvo» osvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno le širokopotezno zasnovana diverzija, katero so diktirale tuje obveščevalne službe. Tito je dobil nalogo, da naj fizično uniči -vse resnične revolucionarje, ki so povedli
ljudske množice na borbo proti
stvu podredil partizanske o-drede, ki so spontano nastali po vsej deželi, organiziral pri sebi «glavni štab» ter si prilastil naslov «vrhovnega poveljnika»
Nešteta dejstva pričajo, da je Tito s svojo agenturo realiziral t-n diverzijo skupaj z obveščevalnimi službami fašistične Nemčije, Italije, Anglije in Združenih držav Amerike. Da bi bilo to udejstvovanje čim bolj Sigurno, je Tito poskrbel predvsem za to, da se v poveljniških organih narodnoosvobodilne armade organizira široko razpreden sistem vohunstva in provokacij. Takozvani «oddelki za zaščito naroda» (OZNA), ki jih- je ustanovil Tito v 1941. in 1942. letu, so bili organizirani v skladu z vsemi zahtevami politične vohunske službe v kapitalističnih deželah.
Struktura in konspiracijske metode OiZNE, kot so na primer: organizacija tajne agenture, informacijski sistem-, likvidiranje nezaželenih ljudi in tako dalje, so bile docela sprejete od stare jugoslovanske tajne policije, Gestapa in policijskih organov zahodnih držav, s katerimi je imel Tito dolga leta najožje stike.
Imperialisti so Titu pomagali tako v pogledu kadrov kot v pogledu praktičnega vodstva. V tem- pravcu je najprej dal pobudo Gestapo. 1941. leta je Gestapo poslal v Jugoslavijo okrog 150 špdjonov, ki jih je najel v francoskih koncentracijskih taboriščih, kjer so bili nameščeni po povratku iz Španije. Med njimi je bilo mnogo starih provokatorjev in policijskih ovaduhov. Ti špijoni so tvorili glavni del neposredne Titove okolice. Kasneje so ti hitlerjevski špijoni rade volje prestopili v službo k angleški
12.
osvajalcem in ki so organ-izi-1 in ameriški obveščevalni službi.
rali oborožen odpor proti njim. V ta namen je svojemu povelj-
V. M IN A JEV
(Se nadaljuje)^
Izjava visokega funkcionarja Vojaške uprave v Trstu ;i vključitvi Trsta in Ozemlja v vojne načrte atlantskih sil je dovedla po svetovnem tisku do nadaljnjih, še važnejših razkritij, ki kažejo, da je barantanje za Trst le del cose, n h vojnih priprav proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Prav zato so se ameriški in angleški vojno-hujskaški krogi zelo zavzemali, naj se tržaško vprašanje čim prej reši. Tako je angleški zunanji minister Morrison potrdil, da «se pripravlja neka posebna rešitev tržaškega vprašanja» in sicer takšna, da- bi Italija dobila Trst, toda Slovenci bi morali dobiti posebna «jamstva», prav takšna «jamstva» pa bi morali dobiti .Italijani cone B, kot je kmalu za njim pisal londonski «Times». Pri pogajanjih, pri katerih so imeli glavno besedo vojaški strokovnjaki, predvsem Trumanov zaupnik Harrison, se .e iziecno dopustila tudi možnost, da v primeru vojnih operacij dobi Tito neposredno kontrolo tudi nad tržaškim mestom in iuko, da bi s tem zavarovali vojaške pošiljke za bližnjo bojno črto na Snežniku.
V tem času (avgust - september 1951) je kar deževalo predlogov z vseh strani glede razmejitvene črte med Italijo in Jugoslavijo preko Tržaškega ozemlja. Vse te črte so se proglašale kot «etnične linije», ki naj bi razdelile STO po narodnostnem načelu. Titova «linija» je dajala ozek obmorski pas cone A s Trstom Italiji, rimski list «Messaggero» je potegnil ta pas do Dragonje in «linija» De Gasperija in Sforza pa do reke Mirne. Anglo-ameriški imperialisti so bili z vsemi temi predlogi zadovoljni, pogoj pa je bil, da smejo ostati njihove čete še nadal e v Trstu, kamor naj bi se po njihovih načrtih pre-seii! en del atlantskega vrhovnega štaba, da bi od tod mogel voditi vse vojne priprave in kasnejše vojne operacije na vzhodnoalpski bojni črti.
Nesramna kupčija za naše Ozemlje bi bila že najbrž davno zaključena, če bi se Tito in De Gasperi mogla sporazumeti glede podrobnosti te razmejitve. Kajti iredentistična gonja v obeh državah se je že tako razpasla, da ne eden ne drugi ni mogel popustiti, ne da bi izgubil na ugledu v svoji državi.
Tudi to pot je Tito kot zvestejši podrepnik netilcev vojne prvi ponudil roko sprave ter izrecno obljubil Trst Italiji. V intervjuv-u dopisnici «(New York Herald Tribune» je namreč Tito dobesedno izjavil: «Odnosi z Itaiijo so se poslabšali zaradi cone «B». Mi SMO PROTI ZDRUŽITVI OBEH CON. Mi smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več kot lahko dobe. LAHKO DOBE TRST. Vemo, da je mirovna pogodba sklenjena tako. in tu ne moremo ničesar storiti; toda od statusa quo ne bomo odstopili, kar pomeni, da bo cona «A» pod anglo-ameriško upravo, cona B pa pod jugoslovansko». Nekaj dni za lem je te Titove besede, ki so jih titofašisti v Trstu skušali najprej utajiti, nato pa tolmačiti svojim potrebam primerno, potrdil tudi njegova desna roka Kardelj, ki je izrecno priznal, da mora Jugoslavija doprinesti žrtev za «rešitev» tržaškega vprašanja.
Vse te manevre Tita, De Gasperija in atlantskih netilcev vojne pa je ustavila Sovjetska zveza, ki je z vso odločnostjo nastopila proti kakršnemu koli barantanju in statusu quo ter zahtevala dosledno izpolnitev določil mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje.
KONEC
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
V deželi naj se vodi
miroljubna politika
V soboto 24. novembra so se v številnih delavnicah CRDE in SOLVAYa v Tržiču sestali na zborovanju delavci, ki so odločno protestirali proti vojnohujs-kaški politiki italijanske Dega-sperijeve vlade, proti atlantskemu svetu, ki se je sestal prav v času, ko je Italijo zadela težka nesreča. Na teh zborovanjih so se delavci vseh političnih prepričanj sporazumeli v zahtevi, naj se v deželi vodi le politika miru in svobode.
Zveza kovinarskih delavcev FIOM je prikazala delavcem sedanji težki položaj, medtem ko so Partizani miru prikazali delavcem nevarnost atlantske politike in njen razvoj.
Voditelji CISL iz Tržiča pa so s članki, ki so bili objavljeni v «neodvisnih» listih, obsodili proteste delavcev proti vedno slabšemu življenjskemu stanju ter skušali te proteste preslišati. Zdi se nam, da pisci teh člankov nimajo nič kaj odpraviti z voditelji CISL na bazi, še manj pa z delavci, ki so včlanjeni v CISL. Lahko rečemo, da zavedni delavci, begunci, socialdemokrati, vedno bolj razumejo, da nekateri voditelji branijo propadajočo gospodarsko politiko sedanje vlade. Ravno tako lahko rečemo, da se enotnost med delavci vedno bolj širi zaradi tega, ker še delovanje vodstev tovarn in njihovih agentov vedno bolj razkrinkuje.
Velikega pomena je nesporazum, ki je nastal v organizaciji CISL zaradi tega, ker je vodstvo omenjene organizacije zahtevalo v neki objavi z dne 25. novembra nič manj kot postaviti izven zakona vse komuniste kakor tudi vse komunistične organizacije.
O fašistični navdahnjenosti teh voditeljev morajo vedeti vsi delavci, posebno pa delavci, ki so včlanjeni v CISL in simpatizerji
delavcev je uničiti delovanje tistih, ki rovarijo proti delavski enotnosti in ki se skrivajo pod krinko titovcev ali voditeljev liberalcev.
Znano nam je o velikih političnih preobratih, ki so se pojavili v Tržiču zaradi titofašističnih provokacij, katere smo znali pobiti zahvaljujoč se našemu aktivnemu delovanju.
Z zaupanjem nadaljujemo naše delovanje v sindikalni organizaciji, v odborih za mir, ker vemo, da je stvar miru in dela nepremagljiva! Protikomunističen strup, ki ga sikajo agenti vojnohujskaškega kapitalizma.. nam potrjuje ,da smo na pravi poti, na katero stopajo vedno večje množice ljudi.
PROCESA
LUCCI
Ozopovci so se upirali osfvarifvi
enofnega poveljstva z garibaldinci
Listina, ki jo jc KP poslala CLN v Vidmu v dobi prestopa divizije Natisene k IX. Korpusu, poudarja potrebo skupne borbe s Slovenci proti fašistom
žen trenutek, ko je obramba predložila važno listino, ki jo je Komunistična partija poslala CLN v Vidmu v dobi prestopa divizije Nalisone k IX Korpusu. Listina navaja one -odstavke proglasa ClLNAI italijanskemu prebivalstvu bivše Julijske Krajine, v katerih je poudarjena potreba skupne borbe s Slovenci proti fašistom ter nadaljuje z izjavo, da o-
Nudaljujmo po tej poti proti vsakemu šovinizmu, da dosežemo v ladjedelnici CRDA in tovarni SOLVAY v Tržiču široko fronto borbe za mir in delo.
SILVINO POLETTO
V Lucci se je zadnje dni nadaljevalo zasliševanje visokih osebnosti, članov glavnih štabov Korpusa prostovoljcev in Osvobodilnega odbora za Severno Italijo. Tako je odv. Stucchi, član CVL za formacije M-atteotti izjavil, da je glavna komanda ab priliki ratifikacije sporazuma med furlanskimi garibaldinci in jugoslovanskimi partizani izdala o-krožnico, v kateri je ta sporazum postavljala za vzgled vsem borcem ter izjavil, da je bil prehod divizije. Natisene k IX Korpusu v skladu z direktivami vrhovnega poveljstva in da je bil ta prehod iz taktičnih razlogov potreben.
Sledil mu je poslanec Mattel, predstavnik formacij
«ZONA FRANCA» IN TVRDKA RIBI
Avlobusno podjetje je zvišalo cene vožnji
Sv. Andrej je goriški patron in pade 30. novembra. Letošnje praznovanje in razpoloženje pa nam je pokvarila Slaba novica. Tvrdka Ribi je namreč od tega dne -znatno zvišala ceno listkom in abonmanov, tako da sedaj stane abonma za Gorico - Podgoro, ki velja, za dve vožnji t. ji tudi'povratni listek 1530 lir. medtem-, ko je prej stal 1230 lir. To je le
toliko drugih. V mestu so se ....... ...............
n. pr. zvišale cene avtobusu I poroda, sedanja " epopeja "slo-
Krščanske demokracije pri istem poveljstvu, ki je med drugim priznal, da je hotela X Mas preiti na njihovo stran, da bi šla «braniti vzhodne meje». Dejal je tudi, da se je on s tem strinjal. -Sledile so številne druge priče, med njimi oze,povec Lucio Manzini «Ab-ba». ki je opisal razmere pri ozopovciht kjer so se nekateri upirali ostvaritvi enotnega poveljstva z garibaldinci in je prišlo celo do pravega upora, ko je bil on imenovan za poveljnika. Priznal je tudi, da so se garibaldinci na vse načine trudili, da ibi ojačili borbo s sestavo enotnega poveljstva.
Drugi dan je Ml zaslišan, dr. Pizzoni, -predsednik CLNAI in predstavnik DC pri istem -od boru, poslanec Mara-zza. Slednji je potrdil, da je CLNAI izdal proglas na vse italijansko prebivalstvo v naših krajih, v katerem je pozival, naj s Slovenci sestavljajo skupne -borbene organizme in pustijo ob -stran vse razprtije. «Da popravimo napake in zločine fašizma moramo dvigniti orožje proti izdajalcem in nemškemu zavojevalcu. Za vzgled naj nam bodo tradicije našega pre-
od 1-5 lir na 20 lir za eno vožnjo!
Goriško prebivalstvo upravičeno zahteva od pokrajinskih oblasti, da ugotove razloge, ki so privedli tvrdko razloge, ki zvišala ceno vožnji.
vanskih narodov in občudova nja vredno obnašanje prosto-voijcev za svobodo».
Dr. Pizzoni je med drugim skušal namigovati, da div. Natisene ni imela pravice preiti k IX Korpusu, na kar mu je
Z zborovanja kmetov - polovinarjev
en primer zvišanja cen v naši omenjene organizacije. Dolžnost pokrajini, da ne omenjamo
STEVERJANSKI POLOVINARJI ZA DOSEGO SVOJIH PRAVIC
Lastniki zemljišč . se morajo držati zakona ter dati polovinarjem, kar jim pripada
Donosen posel strica Sama ali z enim udarcem dve muhi
V	nedeljo 2. decembra so se zbrali v Steverjami polovina-rji, da -se skupno s predstavnikom Zveze kmetov (Confeder-terra) za gorišk-o pokrajino tov. Simšičem pogovorijo o pravicah polovinarjev, ki jim po zakonu pripadajo. Podrobnosti tega zakona je podal -tov. Zvonko ter ob zaključku pozval vse polovinarje, naj se enotni ter povezani v svoji organizaciji odločno borijo za dosego teh pravic, kar bo prav gotovo prisililo lastnike zemljišč, da se držijo tega zakona ter dajo polovinarjem, kar jim pripada.
V	diskusijo je poseglo precejšnje število prizadetih kme-
tov-polovinarjev, kateri po večini niso bili na jasnem, glede kmečkih pogodb in zakonov. Iz tega je bilo razvidno nesramno izkoriščanje kmetov s -strani veleposestnikov ter . so ob za-fclj-u-čku diskusije kmetje uvideli potrebo po še večji enotnosti v borbi za dosego svojih pravic. Sklenili so, da so taki sestanki nujno potrebni ter da se bo treba ponovno sestati in to v prav kratkem času. Ravno tako so polovin-arji uvideli potrebo izbrati iz svoje srede predstavnike, ki bodo skupno s Kmečko zvezo zahtevali in se -borili za pravice kmetov-polovinarjev.
tovariš «Sasso» dokazal, da ta menjeni proglas ni samo izraz
divizija v tedanjih razmerah ni imela druge izbire. Divizija Natisene je tedaj šteta 3000 mož, medtem ko jih je bilo pri ozo-povcih 300. ki jih je bilo lahko poslati domov.
V torek je bil pa najbolj va-
Komunistične partije, marveč tudi vseh ostalih strank, ki se skupno borijo. Na koncu listina ugotavlja, da se brigade Garibaldi niso predale sovražniku, temveč so se le pridružile enemu od zaveznikov.
PROTI ZAKONU «ZOLI»
ki določa zvišanje najemnin
Vprašanje stanovanjskih hiš naj bi se, po mnenju demokristjanske vlade, rešilo z denarjem delavskih in srednjih slojev
Proti zakonu «Zoli», ki določa zvišanje najemnin za 100 odstotkov odn. 50 odstotkov, vlada veliko ogorčenje med vsemi državljani.
Kot je znano demokristjan-ska italijanska vlada misli z zneskom, ki je zvišan pri najemninah ustvariti denarni sklad, katerega bi morali gospodarji hiš, ki bi se praktično pretvorili v državne izterjevalce, oddati v omenjeni sklad. Na ta način, poleg tega, da so gospodarji hiš postali obenem tudi državni izterjevalci, bi se vprašanje stanovanjskih hiš moralo rešiti z denarjem stanovalcev, t. j. z denarjem delavskih in srednjih slojev.
Proti temu zakonu -so potreb ni odločni ukrepi, ki jih bodo vsi prizadeti stanovalci brez nadaljnjega povzeli.
kakor udi vsi njegovi sovrstniki, mladinski pevski zbor, mladinci iz mladinske nogometne skupine. Pogreba so se udeležili tudi delavci tvrdke Vouk, pri kateri je bil Sergij zaposlen.
Župnik iz Pevme, ki je znan kot šovinist, pa ni bil v stanju
Kongres polovinarjev in kolonov
V nedeljo 9. decembra ob 9. uri se bo vršil v Gradiški v dvorani Bergamas kongres vseh polovinarjev in kolonov naše pokrajine. Polovinarji in koloni bodo na tem kongresu zahtevali od veleposestnikov obnovitev poljedelskih pogodb, ker veleposestniki hočejo, da bi se uvedle tiste podjedelske pogodbe, ki so veljale še za časa fašizma.
Polovinarji in koloni se bodo borili za izboljšanje svojih delovnih pogojev,
Iz Pevme...
Smrtna kosa
28. -novembra nas je za ve-
dno zapustil v šele 19. letu svojega življenja tov. Radinja Sergij iz Pevme. Pogreba mladega Sergija ki je -bil v petek 30. novembra, se je udeležilo vse prebivalstvo Pevme,
dobiti nekaj tolažilnih besed za družino prerano izgubljenega Sergija. Tovarišema Radinja Mileni in Albinu, staremu očetu ter vsem ostalim sorodnikom izrekajo iskreno sožalje tovariši komunisti iz Pevme, kakor tudi Goriške federacije žko prizadeti družini tudi ured: KPI. Iskreno sožalje izreka teniški kolektiv «-Dela».
Na poroki, tovarišice Erzetti Marije in g. Pangos Rinalda 17. novembra v Fari je bilo tned svati nabranih 4.080 lir. Znesek je -bil izročen občinskemu odboru za poplavljence. Ob tej priliki naj gredo novoporo-čencema iskrene čestitke uredniškega kolektiva naše izdaje.
tynehod po podeželju
Sv. KRIŽ
V «Delu» je bil že objavljen članek o ribarnici, ki jo tržaška občina namerava zgraditi v Križu. Ker se pa v zvezi s tem vprašanjem dogajajo nepravilnosti, smo se primorani povrniti k temu problemu. Vaščani so že davno od tega protestirali, ker se je govorilo, da bo ribarnica zgrajena na edinem vaškem trgu, na Križadi. Svoj protest so utemeljili z dokazilom, da bi na tem mestu ribarnica povzročila nečistočo in neprijeten vonj. Poleg tega bi zgradba zavzela najiepši prostor v vasi, kar bi pokvarilo tudi lice vasi.
Občinski delegat, ki prihaja v vas, je v ta namen nabral nekaj podpisov. Zaradi svojevoljne zamisli občinskega delegata in zaradi njegove trmaste vztrajnosti smo Križani zelo ogorčeni in to tembolj, ker je s podpisi, ki jih je nabral po vasi, izrabil dobro vero nekaterih vaščanov, ki so podpisali misleč, da gre za zgraditev ribarnice na mestu, ki smo ga sami predlagali in ne na edinem vaškem trgu.
Zato želimo, da bi s tem dopisom seznanili javnost z nepravilnim delovanjem občinskega delegata!
Ribarnico hočemo, da! Se več, zahtevamo, da se čimprej zgradi, toda nikakor ne na mestu, ki ga je zanjo izbral gospod občinski delegat, temveč na drugem primernejšem kraju, ki ne bo kvaril lica vasi in edinega trga! Zato pričakujemo, da bo občinska uprava vzela v poštev naš glas in ne predlog človeka, ki nikakor ne more zastopati prebivalcev naše vasi na tržaški občini.
Križani
Naš list -se pridružuje upravičenim zahtevam Križanov ter jih podpira, istočasno pa obsoja pristransko delovanje občinskega delegata in ga zavrača. Občinska uprava mora poslušati glas zainteresiranega prebivalstva vasi!
Uredništvo
družba SEtLVEG obvezala napeljati električni tok po vaseh občine Zgonik -so bile vključene tudi Bajta, Br-išče in Zagrec. Radi tega je dolžnost omenjene družbe, da dokonča napeljavo, kakor predvideva in jo obvezuje pogodba.
Občine Zgonik in še posebno župan tov. Pirc je večkrat posredoval pri omenjeni družbi in pri oblasteh, naj se ta stvar takoj uredi. Do sedaj pa je dobil samo prazne obljube. Cas je, da se te obljube spremenijo v dejstva, kar prizadeti občani nestrpno pričakujejo.
V zvezi s tem vprašanjem je tudi zadeva javne razsvetljave po vasi. Od desetih javnih žarnic gore običajno v Saležu samo štiri ali pet. Večkrat so vaščani in občinski odborniki opozorili nameščenca SELVEG, naj se pok var a popravi. Vse prizadevanje je bilo zaman. Sedaj, ko je pri nas že zim sko vreme, je ob 17 uri zve čer že tema. Zato so javne žarnice nujno potrebne zs promet vozil in za pešce. Upam, da se na to vprašanje ne bo treba več povrniti ter d' bo družba SELVEG napravila svojo dolžnost.
vaščan.
: IIE D J A V A S
CEROVE. JE
Zadnji dež je napravil po naših poteh, ki so bile že prej s slabem stanju, pravcate struge. Gramoz, ki je bil posut po vasi je voda spravila na kupe. Danes so sredi poti globoke jame in jarki ter je nevarno, ds se prevrnejo. Potrebno je vsaj za silo, da se popravi približno 250 metrov vaških klancev. Kakor je pripovedoval neki kmet, bi bilo treba zaposliti tri delavce za štirinajst dni. Po treben material je v vasi, zato bi za prevoz zadostoval navaden kmečki voz.
Na poti, ki vodi proti Lazam se je podrl obcestni zid in sicer v dolžini 35 m. Nevarno je za živino in za pešce, da ne govorimo za vozove.
Vaščani so mnenja, da bi moral občinski cestar pregledovati ceste vseh vasi in delati v vsaki vasi saj po dva ali tri dni. Ni pravilno, da skrbi za cesto samo okrog šole v Sesljanu, kjer ni tako velike potrebe. Občinska uprava bi ne smela vedno čakati na pritožbe in zahteve prebivalcev raznih vasi, temveč bi morala pregledati, kaj vasi potrebujejo, ter ukreniti vse potrebno za rešitev najnujnejših problemov, ki so v tem primeru prav vaške poti.

Vaščani iz Sv. Barbare so imeli preteklo soboto zvečer svojevrstno prireditev, za katero je vladalo precej zanimanja med domačini. Bil je to praznik vina. Bralci «Dela» prav gotovo vedo, da imamo v Milj-skih hribih zelo dobra vina, zato bodo razumeli tudi, da ni tak praznik pravzaprav nič «čudovitega». Nasprotno, naravnost priporočljivo je, da bi podobne praznike uvedli tudi po drugih vinorodnih vaseh naše cone in na Goriškem.
Na pobudo kulturnega krožka so vaščani nabrali nekaj prispevkov, vsak vinogradnik pa je daroval v ta namen po en liter vina. S prispevki in izkupičkom za nabrano vino so nato kupili nekaj orodja za vinogradnike. Z njim so nagradili štiri vinogradnike, ki so pridelali in pripravili najboljše vino. O oceni kakovosti vina je odločala posebna komisija. Po nagraditvi najboljših pridelovalcev vina je sledila prosta zadana v petjem in plesom.
Nekateri kmetje iz naše vasi imajo svoje gozdove na ozemlju, ki je bilo na podlagi pogodbe z Italijo priključeno Jugoslaviji. Da bi jugoslovanske obmejne straže lažje preprečile -beg ljudi iz Titovega raja, so vzdolž meje posekali vsa drevesa v širini 100 metrov. Posekana debla so na razpolago lastnikom, ki jih morajo na svoje stroške pripeljati domov. Edina in najibližja pot od kraja, kjer so drva, pa do Medje vasi je presekana od meje. Ker je blok na tej cesti zaprt, oblasti ne dovoljujejo prehoda meje ne z vozovi in ne peš. Blok, preko katerega bi morali z vozovi po drva. je po mnenju oblasti tisti na poti Gorjansko-Sempolaj ali pa na Gorico. To pomeni podaljšati za 25 kilometrov pot Prizadeti kmetje se teh blokov ne morejo posluževati, ker jih bi stai več prevoz, kot pa so drva vredna.
Vojaška uprava je dolžna posredovati pri jugoslovanskih oblasteh in, kolikor se nje tiče, urediti tako, da bodo kmetje iz Medje vasi lah ko svobodno prevažali pose kana drva naravnost čez blok na cesti Medja vas-Jamlje.
Ge so se oblasti zanimale in odredile, da je treba posekati drevje, kar je pomenilo veliko uslugo titovski oblasti, da lahko svobodneje strelja na one. ki beže iz dr žave, kjer se gradi «socializem», naj tudi poskrbi da lastniki, ki so že trpeli gospodarsko škodo, ker so jim uničili gozd, lahko po najkrajši poti spravijo drva domov.
SLIVNO
V nedeljo sem se s prijateljem napotil v Semipolaj z namenom, da se po trdem tedenskem delu malo oživim v prijateljski družbi pri kozarcu dobrega domačega vina-Prvotno sva sicer mis’ila iti s kolesom-, potem pa sva se -odločila, da greva peš-Približno dvesto metrov od vasi prične reber, ki gre kakih 300 metrov proti Sen’ polaju do vrha. po domač? rečeno do Sv. Antona. Med potjo -bi moj prijatelj kmalu padel, ker se je spodtaknil ob kamen, ki je ležal prav na sredi kolovoza. Po malem godrnjanju se ustaviva, da si ogledava pot. Priznala sva, da sva napravila bolje, da sva sta peš, kajti po tisti poti se s kolesom sploh n? more.
Pred Uk i » ter >vori 'ezi z or je ‘n tc er ji Iruže odg foja, «Del
Lz
«m š he v ni 1 tja
cUo
Mesi hu ( h ikaka hjte 'žriivc 'meti Hesn [oje M pr Wo n Ikrat 'h mi h rus !<>ja i la p
V m
'arsik
hem
h rus
PVeča
biji
[k. t
f kot kriveč Šibil *sa, s * zam 'roka. 'I Ru: :e re
Wi, < 1 »a i |va si 'kiitev lfma.
vedi.
lo
po niset Za t ^ na
^ N ‘«d di 'vaii Mai
^ Iz
SALEZ
K Saležu spada tudi Bajta, ki je majhen in približno 200 metrov oddaljen predel naše vasi. Ko se je delal načrt za napeljavo električnega toka po vseh vaseh zgoni ške občine, občinske oblasti niso pozabile na majhna naselja, kot so Bajta, Brišče in Zagrec. Tvrdka SELVEG, katera je dobila potreben denar za izvedbo napeljave, je pa prezrla prej omenjene kraje.
Prebivalci teh naselij se opravičeno pritožujejo, ker medtem ko imajo vše vasi zgoniške občine električno razsvetljavo, oni prišakujejo, da SELVEG postavi komaj droge.
V pogodbi, s katero se je
Zadnje deževje je dokončalo razdiralno delo. Povsod veliko kamenje, jarki in globoke jame.
Kljub temu pa niso potrebni veliki stroški za popravil0 omenjene ceste. Ni potrebno dovažati novega gramoza, ker zadostuje skopati in očistit* obcestne jarke ter skopan0 zemljo, pesek in drobno kamenje posuti po cesti. Skupno bi bilo približno 35 dni dela. kar pomeni manj kot 50 tiso0 lir.
iiali
Mislim, da bi občina to lahko poskrbela. Kmetje, ki morajo po tej poti prevažat* drva, gnoj in drugo, ter vsi ostali, ki se te poti posli*" žujejo, bi imeli od tega veliko korist.
vaščan.
..._ ..
T

Naj prenehajo vojaške vaje po naših travnikih
jVlos!
'Uimf
> p[
v v 5Jala
ko
ho bi lo se fVo p
kii
*V|	(
5s je ! Dui
h m rna. rklifei plv-eč ? Pre-k v ■ h je
[>
Poval
klcet
i nr
A K
hiki
>cij
'iečeii
^ Tl
'vega
Vr'ega
'm rr
ski
fk je ved.
'ravlji
*Vedr
štuč
)6jstv< k sr kla, t- nav Haka * Uži etska Sei. - na Ke s novo
f°ke.
N

Saj pripovejdiijejo tržaški delegati po tritedenskem bivanju v deželi miru in napredka
V ZSSR ne poznajo več
izkoriščanja človeka po človeku
Mehanizacija vsega poljedelstva - Več univerz kot v vsej Evropi, Aziji in Afriki in prištevši še polovico obstoječih v ZDA - Vsako stanovanje ima radijski aparat - Od marca 1946 so bile cene štirikrat znižane - Gradnja «Delavnic komunizma» - V kratkem bodo vsako delo opravljali stroji, «delavci» pa bodo le upravljali delovanje strojev
Nasi tovariši na Smolenskem trgu v Moskvi.
Sovjetska zveza je dežela miru, je dežela socializma! Te besede ponavljajo iz dneva v dan bolj naraščajoče množice ljudi iz vseh krajev sveta, kar nam dokazuje zaupanje do Sovjetske zveze s strani delovnega ljudstva vsega sveta. Poleg velikega zaupanja so delavske množice vsega sveta gotove, da je Sovjetska zveza nepremagljiv branik v obrambi miru med narodi.
Po obisku v Sovjetski zvezi, ki je trajal, žal le tri tedne, ne bi mogel dobiti poštenega človeka, ki ne bi z .gotovostjo rekel, da je Sovjetska zveza resnična dežela miru. Sovjetska zveza je dežela miru že, ker je dežela socializma in ker se
ntervju s tov. Malalanom
Pred nekaj dnevi je naš ure-obiskal tov. Rika Malata-ter ga naprosil, naj mu od-vori na nekatera vprašanja v ezi z njegovim bivanjem v SZ. jof je znano se je pretekli teti tov. Riko vrnil iz Moskve, 'er je bil dobre tri tedne gost ruženja Trst-ZSSR. Se predno odgovoru na stavljena vpra-nja, je tov. Riko naprosil, naj «Delu» napišemo naslednje:
— Za časa moje odsotnosti od btna so nekateri listi pisali, da trn šel v Moskvo. Primorski Sevnik je pisal celo, da sem 1 tja zato, ker uganjam opo-lcijo v CK in da je moj obisk Moskvi združen z nekom «Um-|hu(h)lun», kar naj bi bilo kot fckaka prevzgojevalna šola. Polite teni ljudem, ki so tako knivo pisali, da so ubogi na pmeti!
.Pesnica pa je, da sem že od Poje mladosti' sanjal o Rusiji
prostrani deželi, kjer prebi-Wo naši bratje, katere sem že tkrat ljubil, še posebno zato, 'tr mi je ljubezen do Rusije in
*	ruskih bratov vcepila v srce !0ja ranjka mati, ki četudi je fla preprosta delavka, je ven-'iir mnogo čitala in je vedela 'arsikaj povedati o tem in o ^em vprašanju. Moja ljubezen j® ruskih bratov se je še bolj ^Večala tedaj, ko sem živel v (Usiji kot avstrijski vojni ujet-■k. Tedaj so me Rusi sprejeli t kot sovražnika in ujetnika, !|tiveč kot prijatelja in brata. 'Sibiriji, kjer sem prebival dalj *sa, sem našel drugo mater, ki ! zame skrbela kot za lastnega ;roka. Se bolj pa sem vzlju-
Rusijo za časa Velike oktobr-
revolucije, po čigar zaslugi hji, od tedaj naprej, ta deže-
I	na čelu vsega delovnega Ijud-
|va sveta, ki se bori za osvojitev	i izpod kapitalističneba
"■ma. Prav tako pa šemo nedo-UveUljivo srečen, da sem Ru-to ponovno obiskal. Večje sreče ' nisem mogel pričakovati!
Za tem je. tov. Riko odgovo-
*	na naslednja vprašanja
Naši bralci bi radi vedeli ed drugim tudi, kako ste podali v Moskvo. Torej, bi po-jal kaj o tem?
s. iz Trsta na Dunaj smo se jati z brzovlakom, od Dunaja .Moskvo pa z zrako-plovom. V dimpešti, Lvovu in Kijevu 'o prislali, toda le za kratek fs. Vožnja z zrakoplovom je aiala točno 8 ur. ko smo odpotovali iz Trsta j bili nekako malodušni. Bali Po se, da bomo dospeli v Mo-v0 prepozno in da ne bomo ®gli prisostvovati veliki proavi Oktobrske revolucije, kar j je nemalo zanimalo. Toda že 5 Dunaju smo spoznali, da je j naša malodušnost neuteme-‘8ria. Prisostvovali smo ne le ^Oifestaciji na Rdečem trgu, pv.eč tudi proslavi, ki je bila ' Predvečer zgodovinske obletne v Velikem gledališču, na ka-Pi je govoril tov. Berija in pri *ar kulturnem sporedu je so-!|0valo na stotine najboljših '•'Ulcev in pevcev Sovjetske zve-'■ or
Kakšen vtis ste dobili na 'iki proslavi Oktobrske reakcije in na manifestaciji na lečem trgu?
I'' Tu smo imeli priliko videti ‘vega sovjetskega človeka, delega človeka, ki si želi predam miru, človeka, ki ga ne tafta skrbi za vsakdanje življenje ^ za njegov obstoj, kot je to ' nas. Današnji sovjetski člo-ta je razigran, vesel, sproščen Veder. Človek, ki misli po ‘favljenem delu na zasluženo ^Vedrilo, na pošteno zabavo,
! študij in ljudsko-umetnostno tajstvovanje. V Velikem gledalk smo videli sedeti poleg gelala, odlikovanega s kotajna-l1' navadnega delavca, poleg u-Aiaka preprosto ženico. Pose-j11 užitek nam je napravila so-,etska mladina zlasti pa komolci. Na veličastni manifesta-
II	na Rdečem trgu smo videli tal* * sovjetskih roditeljev, ki so Povorki vodili za roko svoje .take. Tu je dokaz, da v Sorski zvezi obstaja družina in
nasprotniki.
Kakšna pa je Moskva?
Kakšna se ti je zdela tokrat in kakšna za časa carske vladavine?
— Prekrasno velemesto je. Danes ima nad 6 milijonov prebivalcev. Ima krasno urejene ulice, dolge po več desetin kilometrov. Povsod je mnogo prometa, kljub temu, da ga kroži večina po podzemski železnici. Posebno lepa je znana Gorkij.eva ulica, ki vodi skoraj čez vse mesto in se zliva na veliki Rdeči trg. To vsekakor ni tako mala stvar. Ne vem, če bi se pri nas lotili kaj takega. Oh prekrasnih ulicah so zrasle še krasnejše palače, v katerih stanujejo delovni ljudje. V poslednjem času so nastali v Moskvi tudi številni nebotičniki, ki pa nimajo prav nič svojstvenega z ameriškimi nebotičniki, ki so bolj podobni velikanskim škatlam kot pa palačam. Moskovski nebotičniki predstavljajo pravo umetnost.
— Omenil si, da kroži po moskovski podzemski železnici večina mestnega prometa. Ali bi kaj več povedal o tej železnici?
— Podzemska železnica v Moskvi, ki jo imenujejo navadno z imenom «Metro» je speljana v krogu, tako da zajame skoraj vse važnejše prometne žile velemesta. Ob progi Metra, ki je dolga 70 km. je zgrajenih 35 postaj. Da pa si ne bi mislili, da so te postaje v čem podobne našim železniškim postajam! Postaje Metroja so prava umetnost. Veličastne podzemske dvorane so okrašene z najrazličnejšimi vrstami marmorja ter poslikane od največjih sovjetskih slikarjev. Povsod čarobna razsvetljava. Zdelo se nam je, kot da gledamo pravljični svet. Po podzemski železnici vozijo vlaki vsaki dve minuti, dnevno pa se na njej prevozi povprečno po en milijon ljudi!
-- Ali ste za časa vašega bivanja v Moskvi obiskali tudi tamkajšnja gledališča, muzeje, pinakoteke, znanstvene in podobne ustanove?
— Jasno, da smo jih obiskali. Vsak dan smo vanje zahajali. Videli smo vrsto oper in dram, med katerimi tudi «Kneza Igorja», «Lebedino ozero», itd. Videli smo «Rigoletto», «Esmeraldo», «Ano Karenino», balet Čajkovskega tudi zgodovinski film «Padec Berlina». Ogledali smo veličastni Tretjakov muzej, v katerem je razstavljenih na tisoče slik najboljših ruskih in tujih umetnikov. Bili smo tudi v številnih knjižnicah, od katerih naj omenim Leninovo knjižnico, ki ima 15 milijonov knjig. V tej knjižnici izposodijo dnevno povprečno po 28 tisoč knjig in revij.
— Kaj sodiš o razliki življenja za časa carske vladavine v primeri z današnjo?
— Na to vprašanje naj odgovorim s tem, da ponovno poudarim, da živijo v Rusiji in po vseh deželah SZ popolnoma novi ljudje, ljudje novega tipa, ljudje brez razredov; tu ni več sledu za izkoriščevalci in izkoriščanimi. Ni sledu za kapitalisti in ne za reveži in berači. Sovjetski de-
lavec ve, za koga in za kaj dela, zato pa si želi predvsem miru.
Opozarjamo čitatelje, da bomo še nadaljevali z opisovanjem Sovjetske zveze in vtisov, ki so jih tržaški delegati doživeli za časa svojega bivanja v tej deželi. PoPdrobneje bomo opisali življenje v mestu in na deželi, v tovarni in v kolhozu Naše študente bodo nedvomno zelo zanimale šolske razmere v SZ. No, tudi s tem jih bomo zadovoljili.
Uredništvo
te dve stvari ne moreta ločiti. Socializem predpostavlja mir in mir je edini pogoj za izgradnjo socializma in komunizma.
Sovjetska zveza je ibila dvakrat napadena od napadalnih vojska kapitalističnih držav. Leta 1919 je Sovjetsko zvezo napadla nemška, angleška ameriška, francoska, japonska, češkoslovaška, poljska itd. vojska; leta 1941 pa so Sovjetsko zvezo napadali Nemci, Finci, Romuni, Madžari, Italijani itd. Obakrat je sovjetsko ljudstvo z junaškim dejanjem, ki bo o-stalo v zgodovini človeštva kot neizbrisna doba napredka proti barbarstvu, uničilo pod vodstvom' Lenina in Stalina napadalne horde.
Danes sovjetsko ljudstvo budno stoji na straži ne samo zato, da ne bi vojna zajela meje Sovjetske zveze, marveč tudi zato, da bi ne bili tudi ostali narodi raznih dežel deležni prelivanja krvi, ki ga imperializem pripravlja na znanstven način in z najbolj modernimi razdirataimi sredstvi za uničevanje
Iz tega izhaja vsa današnja sovjetska stvarnost. V Sovjetski zvezi je socializem že zgrajen, ne obstaja izkoriščanje človeka po človeku kakor tudi ne obstoja izkoriščanje človeka s strani države. Vsak državljan dobi plačo za količino in kakovost dela, ki ga
vrši, vsakdo ve, da dela za sebe in svojo družino. Sedaj se v Sovjetski zvezi vrše velika dela, katera sovjetsko ljudstvo imenuje «Delavnice komunizma». Gradijo se velikanski industrijski, električni in kmetijski kompleksi, ki bodo omogočili prehod iz socializma v komunizem ali pa v tisto stopnjo družbe, v kateri bo vseeno, živeti v mestu ali na vasi. V dobi komunizma bo, če ne popolnoma odstranjen pa vsaj veliko znižan fizičen napor človeka, ker bodo veliko večino del opravljali stroji in kjer bodo «delavci» le ehniki. ki bodo «delavci» le tehniki, ki jev in kjer ne bo večina časa v dnevu posvečena le delu, kot je to danes, marveč dvigu lastne kulture, študiju, zabavi in razvedrilu ter počitku.
Sovjetski narod vidi, kako vsakodnevno nastajajo in se razvijajo ogromne delavnice komunizma. Tudi če so te velike gradnje v Cimljanski ali Kujbiševu, v Kahovki ali Stalingradu, ob Volgi ali Dnjepru, jih vse sovjetski narod navdušeno spremlja in sodeluje. In sovjetska vlada, od podpori sindikatov in vsega prebivalstva, vedno bolj razvija to o-gromno gradnjo.
Ze danes ima Sovjetska zveza. ki je v letu 1922 imela komaj 5 odst. železniške mreže obstoječe v Evropi, več kilometrov železniških prog kot
Anglija, Belgija, Francija in Švedska skupaj; Sovjetska zveza ima več civilnih zračnih prog kot vsa Evropa in več kot same Združene države Amerike; Sovjetska zveza je dežela, ki je uspela mehanizirati skoro vse svoje poljedelstvo, tako da oranje, pro-žetev, košnja ali mlačev katerega koli pridelka predstavlja v Sovjetski zvezi pravo ljudsko veselje, kajti pod vodstvom človeka je stroj tisti, ki gara in ne človek. Ta mogočni polet k napredku, ta razvoj vsega gospodarstva, ki je nujno potreben pogoj za o-stvaritev komunizma, poraja tudi neizogibno potrebo, daz-vijati tehnike, inženjrje, profesorje in učitelje. Zato ima ZSSR več kot 800 univerz, to te pravi več kot jih je v vsej Evropi, Aziji in Afriki skupaj in prištevši še polovico obstoječih v vseh Združenih državah Amerike. Zato je jasno, zakaj v Sovjetski zvezi doktorira letno približno en milijon dvestotisoč izvedencev, po večini tehnikov in inženirjev industrije in poljedelstva. Tako je končno tudi jasno, zakaj stoji ZSSR na prvem mestu v znanosti, tudi na atomskem polju in zakaj je ZSSR prva dežela, kjer je bila atomska energija že uporabljena v miroljubne namene. Tako je tudi lahko tolmačiti, zakaj sem na svojem potovanju od Lenin-
Tržaški delegati so obiskali številne tovarne, delavnice, šo le, bolnice itd. Vidimo jih v delavnici otroških čevljev «Skorohod» v Leningradu.
grada do Kijeva in Cerkasija, ko sem prepotoval nič manj kot dva tisoč kilometrov, mogel opaziti, da imajo skoro vse hiše, tudi lesene (ker v Rusiji in Ukrajini ni kamenja)
KAKO TRŽAŠKA OBČINA SKRBI ZA GORNJO OKOLICO
Openski če lahko
krnel mora vprašali VU proda laslno zemljišče
VU namerava graditi na pašnikih in travnikih openskih kmetov nove vojašnice - Od vseh panog kmetijstva propada zlasti živinoreja - 24 kmetov je razlaščenih - Nobene skrbi s strani tukajšnjih oblasti za pomoč prizadetim
3.
Poleg problemov, ki smo jih opisali v zadnjih dveh številkah našega lista in ki se nanašajo na razna občinska vprašanja Opčin, je tudi problem openskih kmeto-vailcev.
Okrog Opčin in posebno v spodnjem delu so bili pred leti lepi travniki in pašniki. Pradedje današnjih openskih kmetov so se na vse načine trudili ,da bi izboljšali gospodarstvo. V ta namen so preuredili travnike in pašnike.
Leta in leta, posebno v zimskem času, so kopali kamenje, obzidovali svoje parcele. Od daleč so iz izkopanih jam prevažali in celo nosili na ramenih potrebno zemljo. Da bi pognojili popravljene travnike, so kupovali gnoj. Skrbeli so, da bi lastno in vaško gospodarstvo čim lepše napredovalo.
Danes openske kmete, ki se še bavijo s živinorejo, lahko seštejemo na prste. Ostalo jih je le malo in še tisti ne vedo, če se bodo lahko obdržali na današnjem stanju. Nekdo bi
Sedanje Opčine na žalost nikjer ne kažejo, da v tem predmestju žive tudi Slovenci, še manj pa izgleda. da so na Opčinah nekoč živeli le Slovenci, ki so se bovili s kmetijstvom. Nekdanja kmečka vas je danes postala zabavišče ameriških vojakov. To vidimo predvsem iz javnih napisov, kjer stoji poleg italijanščine tudi angleščina. Kje je pa slovenščina? Na to vprašanje bi morala odgovoriti VU, ki bi kot tukajšnja zasedbena oblast morala spoštovati določbe mirovne pogodbe, v kateri jasno stoji tudi odredba, ki pravi, da je slovenščina enakopraven jezik z italijanščino. Zato Openci zahtevajo od tukajšnjih oblasti, da se poleg italijanskih javnih napisov stavijo tudi slovenski napisi, kar je povsem upravičena zahteva Slovencev in kar bi morala tukajšnja ie-mokratična» oblast, katere najvišji organ je VU, že davno izpolniti!
'lahko rekel, da so openski kmetje postali kar v teku par let taki lenuhi ter, da nimajo dovolj skrbi za razvoj svojega gospodarstva. Ne, vse to ne odgovarja; kajti kmetovalci in živinorejci z Opčin so vedno marljivi in skrbni in se kaj trudijo za dvig in razvoj živinoreje. Da na Opčinah kmetijstvo in posebno živinoreja propada vsak dan bolj, je kriva vojaška okupacija, ki stalno raz-laščuje travnike in pašnike za graditev vojaških objektov, ki spreminjajo dan za dnem Opčine in cono A Svobodnega tržaškega ozemlja v vojaško bazo. Vojaška oblast je rekviri-rala ali, kakor pravijo, «vzela v najem» najlepše travnike, ki so predstavljali najvažnejši vir krme za opensko živino. Kmetje so bili tako primorani prodati živino, ker jim je priman ikovala krma ali pa pustiti živino stradati.
Letna najemnina, ki jo vojaške oblasti plačujejo lastnikom travnikov, je tako majhna, da ne pokrije nii enomesečne škode, ki jo kmetje trpijo na izgubi sena. 24 kmetov je razlaščenih, kar pomeni, najmanj dvakrat toliko glav živine brez možnosti obstanka.
Na omenjenih travnikih je vojaška uprava zgradila veliko športno igrišče za vojaštvo. Travnike pa je preuredila z novimi nasipi, zidovi in jarki tako, da jih ne bo mogoče nikdar več uporabiti kot travnike. To seveda vojaška uprava ne bi smela napraviti, ker nobena najemna pogodba ne dovoljuje delati sprememb na v najem vzetem prostoru ali stavbi brez dovoljenja lastnika. Prizadeti kmetje zahtevajo, da vojaška uprava rekvi-riran prostor plača po njego-
vi resnični vrednosti. Strokovna Zveza enotnih sindikatov se zanima za rešitev omenjenega vprašanja in izgleda, da bo stvar kmalu in ugodno rešena.
V	predzadnji številki «Dela» smo že pisali, da je na Opčinah v gradnji novo ameriško mesto «Harrimann City». Vse to zemljišče kakor zgradbe na njem in okrog Opčin so last vojaške oblasti. Prostor, kjer se namerava graditi novo veliko letališče, ki bo imelo, kakor je pisal «Lavoratore» in kljub poizkusom, zakriti dejstvo vojaški namen, je tudi last naših kmetov. Poleg tega vojaška uprava namerava graditi na pašnikih in travnikih o-penskih kmetov nove vojašnice. Seveda, kakor vedno, bo to napravila ne ozirajoč se na škodo, ki jo bodo trpeli openski kmetje.
Rekvirirano zemljišče za takozvani «Villaggio del fanciullo» skušajo odkupiti po zelo nizki ceni pod pretvezo, da gre za skupno in javno korist. To skupno korist bi morali po zahtevi demokrščanskih krogov plačati revni kmetje iz Opčin.
Opčine in openska okolica so proglašene za vojaško cono, prepuščene na milost in nemilost vojaških oblasti. Danes nobeden kmet ali Openc ni gospodar svojega. Nihče ne more nič prodati, če ne vpraša prej dovoljenja vojaško oblast, ki določa, če je kraj namenjen za prodajo, če spada pod vojaške objekte ali ne. Se več; nihče si ne sme zgraditi niti hiše tam, kjer želi. tudi če je prostor njegova lastnina. Tudi o tem odloča vojaška ob-oblast.
V	par letih, če bo vojaška
oblast nadaljevala z razlastitvami, in vsi dogodki in njena oolitika kaže, da je prav ta njen namen, bodo Opčine postale last Amerike ter Openci ne bodo gospodarji niti svojih hiš. Openski kmetje bodo do-klasirani in bodo postali proletarci brez poklica. Narasla bo brezposelnost in revščina. Kmetom bo ostalo še samo eno izhodišče. Odprta jim bo pot v Kanado, Argentino in v druge države Amerike. Takšni so najbrže načrti današnjih okupacijskih oblasti, katerim ni mar ne blaginja, marveč niti življenje našega prebivalstva in naših kmetov.
S tem, kar smo napisali, smo povedali le nekaj najvažnej. ših stvari ki tarejo openske kmete in vse Opence. Hoteli smo seznaniti naše čitatelje e položaju, v katerem se bori o-penski kmet. Propad kmečkega gospodarstva na Opčinah in po drugih krajih našega O-zemlja ter vzroki tega propadanja pa narekujejo vsem, da se moremo trdno združiti za o-hrambo STO in takojšnjo u-veljayitev mirovne pogodbe. Le na takšen način bomo lahko preprečili uničenje naših kme tij
Prav radi tega vsi pošteni prebivalci STO Slovenci in Italijani so z navdušenjem pozdravili Sovjetsko noto Veliki Britaniji, Franciji ter Ameriki glede STO, v kateri vlada S. Z protestira proti spremembi STO v anglo-ameriško vojno bazo ter zahteva izpolnitev do-ločil mirovne pogodbe
V teh dejstvih slovenski in italijanski demokratje STO spoznajo, kdo je resnični zagovornik njihovih koristi in gledajo v SZ z zaupanjem in hvaležnostjo.
Okence v steni, ki je prejšnji enotni prostor razdelila v dve enako veliki celici, na-vzev zaprto z deščicami, dovoljuje ušesu, da ujame sleherni najrahiejši šum iz sosednje celice, v kateri tiči njena nesrečna stanovalka.
Tisto jutro so jo odpeljali v okrajne zapore. Odšla je in nazaj je ni bilo več. Onstran stene je zdaj vse tiho... Dan poprej se je bila vdala. Cesar niso mogli doseči lurv-niki s klofutami in grožnjami, so uspeli z obljubo, da jo v najkrajšem času izpuste na svobodo. Najvna ribica je hlastnila po trneku: imenovala je vse družine, pri katerih se je skrival njen zaročenec, predno je zbežal iz Grožnjama.
Zdaj je vse tiho v celici, toda to hitro tekanje gor in dol po stopnicah, ta čudni ropot, kot da bi nekoga suvali in bili, ti vzkliki, ki se mešajo s klici na pomoč, prodirajoči sem iz uradov nad menoj, od časa do časa pojemajoči', pa spet naraščajoči, vse to mi da nekaj slutiti... Kdor pozna metode v teh pisarnah, se kar hitro prepriča, da «obdelujejo» nove goste; one, ki jih je žrtvovalo titovski besni hordi, bedno dekle, hrepeneče po svobodi..
* * *
Bržkone je morala biti zunaj že noč... Sla-
t
Slicici i* življenja v temnicah OZNE!
,i
ti t!
f.	fi
I
i!
Š
botni curki svetlobe, ki se jim je posrečilo čez dan pretolči se v temnico skozi špranje med deščicami na okencu, so že davno presahnili. Obračal in preobračal sem se s trdimi udi na golih pričnah, ves tresoč se od mraza in v mislih klical jutro, ki ni hotelo priti od nikoder. Kako dolge so noči, ko nimaš odeje, da bi te obvarovala pred sunki ledeno mrzlega vetra, ki te reže do kosti! Zdi se ti, kot bi tudi misli ledenele v tebi. Ostane ie občutje neke neopredeljene ostre bolečine...
Iz tega omotičnega pol zavestnega stanja, v katerem sem bil, me nenadoma spravi k . sebi tenek dekliški krik, prihajajoč v jok,
pa spet v ihtenje in moledovanje, in ki se sliši iz zgornjih uradov. Razločno čujem, da so se vežna vrata odprla na stežaj in moški glas, lomeč se tegobe in bolesti, proseče zakliče: «Hčeika, hčerka moja, kaj delajo s teboj?» Kričanje straže, ki je pritekla na lice mesta, da prepr.di vsiljivca, se meša z vpitjem policista, ki grozi možu, ker je vpadel v stvar in ga istočasno hoče prepričati, da se njegovemu otroku ni pripetilo nič hudega. «To je čisto navadno zasliševanje», pravi, in ko pokliče deklico jo nagovarja: «Reci svojemu očetu, da se te nismo niti dotaknili!» Ihteč odgovori: «Da, res je, a kako strašna vprašanja so mi zastavljali, oče, ko bi ti vedel...»
«Odvedite ga!» zapove policist, «In da mi v drugič več ne pride pod noge!» Vežna vrata se s truščem zapro in hip nato ima celica poleg moje že drugo jokajočo in ihtečo nesrečnico.
Kdo si, uboga deklica, ki si v obupu klicala mamo, da ti da poguma in moči, v strahu, da ne ‘bi klonila pred biriči, ki so te hoteli prisiliti, da bi obdolžila nedolžnega in so te za to sramotili? Se še spominjaš glasu, ki te je vzpodbujal k pogumu in veri vase? Ki te je svaril, da ne bi izpovedala neresničnih stvari, pa čeprav bi se ti še taxo laskali ali ti grozili, ker bi s tem le škodovala sebi in drugim? To je bilo vselej, ko si se vračala jokajoč in vzdihujoč s številnih zasliševanj. Si ostala čvrsta do kraja? Upam, da. Ta glas naj pride še do tebi, kjer koli si in nsj ti pomore, da ne kreneš s peti, ki sem ti jo bil pokazal v obupu tistih žalostnih dni. Bori se vztrajno in trdno proti krivicam, ki jih dela Mika podležev in zločincev na naši zemlji. Pridruži se tistim, ki se bo/e za lepše življenje, za pra~fco, za mir, za človekoljuben napredek.
V. P.
svoj leseni kolec, ki drži radijsko anteno. V dveh kolhozih, ki sem jih obiskal v bližini Cerkasija, kier eden šteje 1.400 družin, drugi pa 850, sem opazil, da ima vsako stanovanje (ponavljam VSAKO STANOVANJE) svoj radijski aparat. V vsakem kolhozu je srednja šola za kmete, v vsakem kolhozu je bolnišnica, prem1:jena tudi z vsemi napravami a porod brez bolečin. In takšni so vsi kolhozi v ZSSR; kajti ie tako je lahko tolmačiti, zakaj v Sovjetski zvezi 90 odst. žena rodi brez bolečin. Ce sovjetska vlada ne bi bila uvedla na deželi vse udobnosti in koristi, ki jih nudi mesto, bi bila ZSSR še vedno zaostala dežela in zato lahko rečemo, da samo to bratsko združenje med delavci in kmeti omogoča zgraditev socializma prej in komunizma pozneje. Zaradi tega so delavci' in kmetje v ZSSR danes zavezniki, prijatelji, člani ene in iste družine.
Zaradi tega sem tudi mogel opaziti, da je v mestih vs; ga v izobilju. Medtem ko radijski sprejemnik stane od 320 rubljev navzgor (srednje plače so okrog tisoč rubljev) in medtem ko stane aparat za televizijo 1.400, je na drugi strani živil v obilici in vsepovsod stanejo le malenkost. Dovolj je pomisliti, da sem v neki univerzitetni menzi videl jedilnik in ugotovil, da stane obed največ tri rublje.
Od marca 1946 so Pile cene v ZSSR štirikrat znižane, vsak dan prihajajo na trg novi proizvodi, ki dvigajo življenjsko raven. Sovjetski narod je prepričan, da je socialistični režim boljši od kapitalističnega. Tudi mi smo ugotovili isto stvar. Tako smo tudi razumeli, zakaj je Stalin tako globoko ljubljen in dobili tudi nov dokaz, da bo ZSSR, ki nujno potrebuje mir, znala razbiti vse grožnje vojne. Zsto ji mora biti vsak narod, vsak človek večno hvaležen.
'A. FRANZA
Tržaška delegacija na Leningrajski ulici, eni izmed glavnih ulic Moskve. V središču Moskve so nekdaj stanovale le visoke buržoazne družine, danes pa stanujejo v središču Moskve delavci, tisti, ki grade socializem v svoji deželi. Na sliki vidimo našo delegacijo pred stavbo, v kateri stanujejo moskovski delavci s svojimi družinami.
lii LJUDSKA PROSVETA
Jutri, v nedeljo, 9. t. m. ob 16. uri ponovi PD «Vesna»-križ doma v Prosvetnem domu Turgenjeva igro «Tuji kruh» v isti zasedbi kot doslej. Prepričani smo, da bodo tudi tokrat pritegnili vrli ljudski umetniki na prireditev mnogo občinstva.
* * *
V	soboto, 15 t. m. ob 20. uri bo v PD «Pečar» v Zg. Kolonji lepa kulturna prireditev z mešanim slovensko - italijanskim programom, ki pa ga bomo še najavili.
* * *
V	Mačkovljah, 16. t. m. ob 15.30 uri, nastopi v srenjski dvorani igralska skupina PD «Škamperle» z znanim «Venčkom» tov. Morane, pa tudi kvartet in pevski zbor, skupno s PD «Zvezda» iz Podlo-njerja. Mačkovljani, pridite!
* * *
Za razvito zastavo SHPZ je darovalo demokratično prebivalstvo iz Trebč lir 990 (nabiralna pola št. 17). Najlepša hvala!
* * *
V	okviru proslav Oktobrske revolucije, je PD «Zvezda» - Pod-lonjer priredilo lepo uspelo proslavo s kulturnim sporedom.
Proslavni govor je imel tov. Riko Malalan, ki je še pod vtisom doživelih dogodkov v Sovjetski zvezi zavzel vse navzoče s svojim originalnim izvajanjem sedanjega življenja v domovini socializma.
Domači pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer je kar lepo izvajal 3 narodne pesmi pod vodstvom tov. Danila Pertota. Le prevelika gneča pevcev, katerim je bil od-kazani prostor na odru pretesen, je motila, izvajanje «Leninove zastave», katero je pevski zbor drugače vedno uglašeno zapel. Boljše bi bilo zapeti na koncu igre, ker bi bili pevci našli boljše prostorne razmere.
Glavna točka proslave je bila vsekakor igra «Vse za mir». To je nov način masovnega podajanja perečih svetovnih dogodkov in moramo ob tej priliki ponovno čestitati tov. Zori Košu-toui na njeno uspelo sestavo igre.
Občinstva je bila polna dvorana in Podlonjerci si lahko štejejo v posebno zaslugo, da znajo s svojimi prireditvami sklicati v res zale društvene prostore skoraj vse ondotne prebivalce.
F-ač

«VČLANJEVANJE DELAVCEV» V ERS. — Pred njihovimi sedeži že mrgoli. «Delavci» se prerivajo, hoteč biti čimprej na vrsti, ker se boje, da bi zmanjkalo prostora na vpisnih polah oz. da bi primanjkalo izkaznic, kr sov skl «sindikalisti» namreč zatrjujejo, da je vpisovanje zelo velikega pomena in da koristi «okrepitvi delavskih vrst in borbi za pravice in interese». Piav zato pa so njihovi «delavci» takoj razumeli, da je najbolje, ako se čimprej vpišejo.
Zelo radi bi vedeli od kod so prišli in kdo so ti «delavci»?
No, pa kaj bi si belili lase, ko je itak tako lahko ugotovili. Ti delavci so: politični avanturisti, aktivisti fantomskih «množičnih organizacij» kot n. pr.: Stoka, Laurenti, Petronio, torej ljudje, ki se borijo za «svoje interese», potem pridejo na vrsto razni takoimendvanl p, osvetarji alla foco, četnik Pahor et comp., nato falirani bankirji, špediterji, baristi, hotelirji itd. Kmalu bi bili pozabili na izredno nadarjenega «proletarca» Babiča, ki je v zadnjem času «napredoval» da glavnega urednika «Primorskega zdraharja».
Mar ne mislite, da se tu konča nepregledna množica «delavcev»? O ne! To množico izpopolnjujejo tudi oznovci in poklicni pretepači, ki se skrivajo pod plašči najrazličnejših strok in poklicev. Baje se ji pridružujejo tudi teroristi, ki so se v zadnjem času vtihotapili v naše mesto z nalogo, da izvedejo famozen «Kraigherjev načrt»...
Tako vidimo, da je res velika druščina, ki se poteguje za to, da se čim prej včlani v znane ersovske vrste. In ko bo včljanjevanje končano, potem se bo pričela borba za izboljšanje... lastnih osebnih interesov.
POGOVOR DVEH OPENCEV
—	Ti Mite, ali prideš drevi na koncert, ki bo v Cine Estivo? Pravijo, da bo zelo lepo, da bodo peli neki operni pevci iz Zagreba, — Kaj praviš Dreja,, ali sem prav slišal? Kako je-mogoče, da bi bil v decembru koncert v Cine Estivo? Jaz tega ne razumem. Kdo neki bi vzdržal v Cine Estivo, posebno v večernih urah, ko burja že presneto brije po ušesih! To je nemogoče! — Da, da, Miče, je mogoče, če ne verjameš meni pa pojdi vprašat onega tam-le, ki prodaja vstopnice v Cine E-stivo. — Eh, vraga, spet mi ponavljaš to prokleto ime. Kje si vendar slišal, da bi bile prireditve v decembru v Cine E-stivo? Saj se ti je zmešalo.
—	Ah, ti Miče me ne razumeš. Saj koncert ne bo na prostem, temveč v dvorani Cine Estivo tu na Opčinah. — Nehaj no vendar, nehaj, saj drugače me boš zmešal s tem tvojim Cine Estivo. Zakaj prav za prav ponavljaš lo besedo, ko bi vendar lahko kratkomalo rekel, da bo koncert v openskem kinu. Mar ni to ime naše in domače? Kaj treba ponavljati. Ce je že lastnik openskega kina tako «zaveden» Slovenec, da je dal postaviti na streho omenjenega kina velik neonski napis samo v itaHjanščini — s čemer je pokazal, da ni zaveden Slovenec, temveč da je figa mož, tak kot titovski špekulanti, ki zlasti takrat, ko gre za nabiranje dragocenih italijanskih Uric, popolnoma pozabijo na svoje slovenstvo, bodi vsaj ti malo bolj pameten. Smatram te za poštenjaka, zato ne smeš posnemati prodancev, ki za tuj denar prodajajo svojo čast in svoj ponos. Za to pa ni treba, da zahajaš na titovske koncerte, ki se vrše v dvorani, kjer ni prostora niti za slovenski napis!
Preprečujte širjenje slinavke
Kot smo poročali že pretekli teden, je v dolinski občini zelo razširjena goveja slinavka. Pa ne samo tam, temveč tudi na Proseku, v Gropadi in v bližnji tržaški okolici se je med tem že pojavila. Na Goriškem se je zelo razširila že pred enim mesecem.
Ker je ta bolezen zelo nalezljiva, je nujno potrebno, da vsi živinorejci pazijo na to, da se ne razširja. Preprečevati jo je treba z izolacijo bolne živine, z razkuževanjem, hlevov, s prebeljenjem itd. Paziti je treba na snago bolj kot kdaj koli prej. Predvsem pa je nujno, da se takoj cepi vsa še ne okužena živina! Takoj, da ne bo prepozno! Prav tako pa je nujno potrebno, da se vsak primer bolezni takoj javi občinskemu živinozdravniku!
Da je živina okužena, opazimo po tem, da nima teka, za tem se pojavi še vročina, ki doseže celo nad 40 stopinj; naslednji dan ali najkasneje čez dva dni pa se pojavijo mehurji v gobcu, med parklji in na seskih; za tem p,a se prično cediti sline iz gobca.
Živinorejci, pazite na zdravje vaše živine, dokler ni prepozno!
TORKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU
Kaši svetovalci zahtevajo
akcijo za obrambo proračuna
Županje bil pooblaščen, da posreduje pri mešani komisiji za to, da ne pride do znižanja proračuna - Tov. Radich za preprečenje povišanja najemnin Tov. Gombač je razkrinkal titofašiste, ki terorizirajo delavce v coni B
Na torkovi seji občinskega sveta v Trstu je bilo na dnevnem redu razpravljanje o važnih vprašanjih, med katerimi zavzemajo važno mesto prav tista vprašanja, ki so jih načeli naši svetovalci odv. Po-gassi, dr. Weissova, tov. Gom-oač in tov. Radich.
Tov. Pogassi je v podrobnejši analizi prikazal, kako vellico tškodo bi utegnilo povzročiti Tržaškemu ozemlju in vsem občinam znižanje proračuna s strani VU. Kot je znano bo Vij znižala stroške javne uprave cone A STO1. To pa zato, da bi ostalo čim več za oborožitev. Znižanje tržaškega državnega proračuna bi zlasti škodovalo razvoju industrijskega sektorja kakor tudi ostalih gospodarskih sektorjev tržaškega življenja. Naravno je, da bi vse to zelo prizadelo že itak nizek standard tržaških delavcev. Zato je tov. Pogassi zahteval od župana in od občinskega odbora, naj intervenirajo pri VU, da pusti občinski proračun nedotaknjen.
Po daljšem razpravljanju je bilo sklenjeno, da bo župan napravil tozadevne korake pri mešani komisiji v Rimu, kateri bo sporočil tudi skilep, ki ga je soglasno sprejel tržaški občinski svet.
Tov dr Weissova je za tem vprašala, kaj je s podporo fcu-berkoloznim, ki so okrevali in so se povrnili iz sanatorijev. Podčrtala je zlasti dejstvo, da je mnogo primerov v našem mestu, ko se povratniki iz sanatorijev nahajajo v zelo slabem položaju in je njih go spodarsko stanje naravnost obupno.
Zahtevala je, naj bi se za te ljudi ustanovila posebna zadruga, ki naj bi jo vzdrževala VU; poleg tega pa naj bi se ustanovili posebni usposoblje-nostni tečaji. V svoji intervenciji se je tov. Weissova sklicevala tudi na sklep, ki ga je že pred časom soglasno sprejel tržaški občinski svet.
Odbornik Benussi je za tem odgovoril, da je komisija, ki je bila sestavljena na podlagi o-menjenega sklepa občinskega
sveta skrbno pregledala položaj in izdelala konkreten načrt za rešitev tega perečega vprašanja. Načrt je omenjena komisija nato predala VU, katera pa do sedaj še ni nanj niti odgovorila.
Tov. Gombač se je tokrat ponovno zavzel za nesrečno ljudstvo v coni B, kateremu titovci teptajo celo osnovne človečanske pravice. Predlagal je svetu naj izglasuje resolucijo, s katero naj se pozove VU, da intervenira pri titovskih dblasteh zato, da vrnejo osebne izkaznice delavcem iz cone B. Zupan Bartoli je za tem dejal, da sicer soglaša s tem, kar zahteva svetov. Gombač, toda, da bi bilo zaenkrat neprimerno, ako bi občinski svet ponovno izglasoval kako tozadevno protestno resolucijo Trdil je namreč, da bi bila taka resolucija kontra-produktivna z ozirom na to, da je isti svet izglasoval podobno resolucijo
Za tem je tov. Radich obrazložil svojo resolucijo proti
povišanju najemnin. V njej je podrobneje prikazal, da je povišanje istih praktično nemogoče; kajti dosedanji prejemki ogromne večine delavcev še zdaleka ne zadoščajo za nujne življenjske potrebe Medtem ko je dokazano, da bi morala navadna družina imeti mesečno vsaj 59.535 lir prejemkov, jih ima povprečno kvečjemu 30.000 Poleg tega pa je v naši coni 20.000 brezposelnih, 21.000 upokojencev, ki prejemajo na mesec manj kot 5.000 lir pokojnine in ki zato otežujejo položaj zaposlenih delavcev.
Vnela se je diskusija, v katero so posegli razni svetovalci. Svetovalci italijanskih nacio nalističnih skupin so na razne načine ovirali izglasovanje resolucije, ki jo je predložil tov. Radich, ter predlagali, naj bi to vprašanje kratkomalo odnesli za nedoločen čas. Sledilo je glasovanje. Radicheva resolucija je bila, seveda, s pomočjo demokristjanskega in misin-skega volilnega stroja odbita.
DA NE BO ZAMERE PRI INDUSTRIJCIH
Titovci, Bandini in belčki predlagali čim nižjo najemnino za javo Marangon - Tiskovine za davčne prijave morajo biti dvojezične
Špekulacij e z novoletno jelko
Tržaška občina vabi vse potujoče prodajalce, da v teku 31. decembra t. 1. obnovijo dovoljenja za prodajo za leto 1952. Prošnjo za obnovitev dovoljenja napravijo lahko tudi potom sindikalnih organizacij. Kdor ne bo pravočasno zaprosil za obnovitev dovoljenja, izgubi pravico do nadaljnjega poslovanja.
v torek se je tovarišema Delo-renzi Idi in Ignaciju Bogateč rodil lep sinček. Ob tem veselem dogodku, jim čestita sekcija KP iz Križa. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela».
Tudi letos titovci organizirajo svojo novoletno jelko. To delajo kljub temu, da bodo po vseh ob Cinah občinske podporne ustanove (ECA) priredile otroške božičnice. Za kritje stroškov njihove jelke prosjačijo prispevke kjer koli pač morejo. Seveda ne bodo s temi prispevki niti zdaleka pokrili vseh stroškov. Glavnina bo pač itak prišla iz Jugoslavije. Prav to je poleg razdora in zmede, ki jo ti pustolovci vnašajo med prebivalstvo, poglavitni zločin; kajti darila, ki jih bodo prejeli tržaški otroci, bodo pri-trgana nesrečnim in sestradanim jugoslovanskim otrokom; tistim otrokom, ki hirajo in umirajo od bede in zaradi pomanjkanja osnovnih potrebščin!
Prav je odgovorila neka žena v Boljuncu, ko so prišli k njej nabiralci prispevkov za novoletno jelko. Dejala jim je: «Ako bi nabirali prispevke za pakete, ki bi jih poslali jugoslovanskim otrokom, potem bi prispevala tudi jaz. To bi storila srčno rada, ker vem, kakšne razmere vladajo tam. Ker pa nabirate za tukajšnje otroke, ki bodo itak lahko prejeli pakete na občini oz. v šoli, kjer se ne uganja nobena politična špekulacija, vam ne dan nič, in vas prosim, da takoj odidete iz moje hiše!»
Prav je imela žena! Tako bi jim moral odgovoriti vsak demokrat, vsak poštenjak!
V Jugoslaviji živi namreč nad en milijon sirot in otrok, katerih starši so bili odgnani v zapore in koncentracijska taborišča, otrok, ki nimajo svojega doma. Okrog 453 tisoč registriranih sirot je bilo dodeljenih za hlapce titovski buržoazlji. V nekaj o-krajih Srbije je od 14.360 otrok padlih borcev samo 470 v dečjih domovih, le 1.744 jih prejema podporo, ostalih 12.000 pa je prepuščenih ulici. To so številke, ki dovolj zgovorno pričajo, kakšno je stanje otrok v Jugoslaviji. In za te otroke titovska tolpa ne skrbi, pač pa jim jemlje borni košček kruha iz ust zato, da z njim dela svojo umazano propagando v Trstu in kjer koli pač more. Pa še nekaj o nesramnostih, ki jih titovci počenjajo s svojo novoletno jelko. Po vaseh so mobilizirali vdove in matere padlih partizanov za nabiralno akcijo. Te reve morajo to delo opravljati, kajti sicer bi jim odrekli pokojnino, ki jo prejemajo. Torej tudi v tem pogledu izkoriščajo nesrečne matere in žene, katerim bi nihče ne smel odrekati pravice do borne pokojnine.
Demokratične žene STO pa bodo sodelovale na podeželskih občinah pri otroških božičnicah, ki jih organizirajo občinske podporne ustanove. Tudi v Trstu so zaprosile za sodelovanje pri ta-kolmenovanem «Natale Triestino» toda gotovim elemenLrm ni bilo na tem, da bi njihovo prošnjo vzeli v poštev.
V ponedeljek je ponovno zasedal občinski svet občine De-vin-Nabrežina. Predno se je pričelo razpravljanje o zvišanju najemnine, tokrat za kamnolom, ki ga ima v najemu tvrdka Marangon, je bil stavljen občinskim svetovalcem v odobritev poziv oz. protestna resolucija naslovljena na finančno nadzorništvo v Trstu glede tiskovin, pisanih samo v italijanščini, katere je omenjeni urad poslal za novo obdavčenje večjih kmetov in obrtnikov v občini. Ker je velika večina davkoplačevalcev nabrežinske občine slovenska, je občinski svet soglasno sprejel protest ter zahtevah od finančnega nadzorništva, naj bodo tiskovine dvojezične. Tu se je spet spotaknil svetov. Bandini ter skušal dokazovati svetovalcem, da v Trstu ne bodo razumeli, če bodo davko-plačevaici izpopolnili tiskovine v slovenščini.
Nato je župan obvestil občinski svet, da bodo naslednji dan oz. v torek odpotovali kamioni z darili, ki so jih darovali nabrežinski občani za po-plavljenee v Italiji. Kamione sta spremljala župan in odb. Ado Slavec.
Končno je občinski svet prešel ponovno k razpravljanju glede zvišanja najeminine kamnoloma Marangon. Odb. Gra-ton je, kot član komisije za najemnine kamnolomov, predlagal svetu naj se tudi najemniku Marangonu zviša najemnina na 600.000 lir letno. Omenimo naj, da je komisija bila izvoljena od občinskega odbora ter da je bila ta naloga z zaupanjem poverjena članom te komisije. Predlog tov. Gra-tona so nekateri svetovalci ovrgli, češ da komnolom Marangon nima tako vrednega kamna, kot ga imajo ostali kamnolomi. Titovec Volpi je takoj prihitel na dan s predlogom-, naj se najemnina zniža na 400.000 lir letno. Nato je stavil še «zagovornik» interesov nabrežinski-h občanov, u-pravnik kamnoloma Montecatini, svetovalec Bandini svoj predlog ter predlagal le 200.000 lir letne najemnine. Na tajnem glasovanju je zmagal predlog
Bandinija iz česar je razvidno, da so se tako bel-čki, kot titovci strinjali za čim nižjo najemnino, medtem, ko so se naši svetovalci vzdržali glasovanja takoj, ko je propadel predlog tov. Gratona. Izglasovanje tako nizke najemnine za kamnolom Marangon nam daje še bolj jasno sliko, kako gledajo za interese nabrežinske občine in nabrežinskih občanov predstavniki titovcev in liparjev, ki se bojijo zamere pri industrijcih, tembolj, ker je Marangon sledil seji.
Člani te komisije so tudi sklenili, da se odpovedo svojim funkcijam v tej komisiji.
Komunisti iz Flavij so prvi izvedli 10 Oj o včlanjevanje
Centralna administracija Partije obvešča pooblaščene tovariše, da lahko dvignejo partijske izkaznice za leto 1952 in to tudi po nekaj na enkrat, čim so izpopolnjeni podatki na posebnih bloketih, ki so jih že prejeli. Izkaznice lahko dvignejo tudi za vsako celico zase. Ob tej priliki morajo plačati prispevek, ki so ga dobili na že omenjene blokete.
Ob tej priliki sporoča centralno organizacijsko tajništvo, da je celica iz Flavij prva dosegla 100 odst. obnovitev izkaznic. To je vsekakor pomembno in pohvaie vredno! Dobro, tovariši, zdaj pa naprej z delom za rekrutacijo novih članov!
PRAZNIK ZKM Danes popoldne ob 15. uri bo
v prosvetnem društvu Škamperle pri Sv. Ivanu praznik včlanjevanja v Zvezo komunistične mladine STO. Ob tej priliki bosta govorila tov. Zorko Bogateč in Lino Crevatin. Sledi pester kulturni spored, prosta zabava in ples. Mladina vabi stare in mlade, da se prireditve udeleže v obilnem številu.
IZJAVA
Ciani komisije za najemnine kamnolomov v nabrežinski občini so nam poslali naslednjo izjavo s prošnjo, da jo objavimo:
Občinskemu svetu občine Devin -Nabrežina.
Člani komisije za najemnine kamnolomov, imenovani od občinskega odbora z no.menom, da mu nudijo vso pomoč, ki jo je potreboval za konkretne predloge v pogledu najemnin jave «Cava Romana», «Marangon» in «Gorlato», ugotavljajo, da so na seji občinskega 'sveta, dne 3. t. m., na kateri se je preučilo in nato tudi odobrilo najemnino kamnoloma. «Marangon», nekateri svetovalci popolnoma ignorirali delo, jih osebno užalili in sprejeli smešno najemnino ter na ta način škodovali interesom občinske skupnosti, zato o teh sklepih obveščajo vse občane devinsko-nabrežinske občine ter izjavljajo, da ne mislijo več ostati člani omenjene komisije.
Nabrežina, 5. decembra 1951.
Podpisani člani komisije za najemnine kamnolomov:
Gratton Ferruccio Blazina Emilij Caharija Stanko Pertot Stanislav
Krojni tečaj
ZDZ iSTO organizira poseben krojni tečaj v prostorih kulturnega krožka Kraljič v Domu pristaniških delavcev. Pri-
četek tečaja 15. decembra. In-teresentke dobijo podrobnejša pojasnila v tajništvu omenjenega krožka v Domu pristaniških delavcev, kjer sprejemajo tudi prijave za tečaj.
V petek, 14. t. m., bo ob 20. uri v gostilni Miniussi predavanje o LR Bolgariji. Predaval bo tov. Ado Slavec.
OAI uvaja lakso v olroških vrtcih
Zahtevajmo preklic diskriminacijske odredbe Oblasti so dolžne v polni meri vzdrževati otroške vrtce - Protesti žena s podeželja
Bred nekaj časa smo izvedeli od žena iz Ricmanj, da otroška vrtnarica v Domju, kamor zahajajo v otroški vrtec tudi otroci iz Ricmanj, zahteva po 500 lir na mesec od vsakega učenca in
«KAJ SMO VIDELI V Z.S.S.R.»
pod tem naslovom se bodo ta tedn vršile konference, ■na katerih bodo govorili tržaški delegati, ki so se pretekli teden vrnili iz ZSSR.
Jutri, 9. decembra ob 10. uri bo velika konferenca V KINU OB MORJU
11. dec. bo konferenca na Konkonelu, govoril bo tov. Riko Malalan; 12. dec. v Mačkovljah, govori tov. Riko Malalan; 13. dec. na Greti, govori tov. Angelo Franza; v Skednju, govori tov. Dario Grusovin; na Opčinah, govori tov. Riko Malalan; v Miljah, govorita tov. Galliano Do-nadel in Pina Tomaselli; 14. dec. v Dolini, govori tov. Riko Malalan in na Opčinah, kjer govori tov. Pina To-maseili. Vse konference pričnejo ob 20. uri.
14. dec. bo govoril pri Sv. Jakobu tov. Antonio Gattonar o temi: «Kako sem bil iz; nan iz Združenih držav Amerike».
14. dec. ob 20. uri bo v krožku Kraljič tov. prof. Ferlan govoril o temi: «Stoletnica rojstva Andreja Coste».
Škandal v Delavskih zadrugah se širi
Tudi obisk v Zagrebu v znamenju barantanja
Škandal okrog Delavskih zadrug se širi. Po prvih vesteh o potovanju predsednika inž. Arriga Levija in titovskega komisarja Ferdinanda Ferjančiča v Zagreta, prihajajo vsakodnevno na dan druge, zelo zanimive podrobnosti, ki vzbujajo ogorčenje ne samo zadružnikov, temveč tudi vsega tržaškega prebivalstva. Kaže. da je že ugotovljeno, da so potovanje v Jugoslavijo odo brili ostali komisarji, to je dva demokristjana in republikanec odv. Miani. Slednji za sedaj molčijo, ker verjetno u-pajo, da je molk najboljši ve-troban za nadaljevanje njihove politike «barantanja». V strogo zadružnih krogih se go-
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
V LADJEDELNICI SV. MARKA BODO ODPUSTILI 60 DELAVCEV
Tudi v glavni bolnici in v bolnici pri Magdaleni so odpusti na dnevnem redu - Vsi tržaški delavci bodo podprli prizadete delavce v borbi za delo in kruh
Kampanja za včlanjevanje v ES je v teku
1. decembra se je pričela kampanja za včlanjevanje v Zvezo enotnih sindikatov STO za leto 1952. 'Tovarniški odbori, sindikalni zaupniki ih ko-lektori so že na delu. Tajništvo Zveze BS je sklenilo, da bo nagradilo 10 kolektorjev, sindikalnih aktivistov, zaupnikov ali članov tovarniških odborov, ki se bodo najbolj odlikovali za časa kampanje. Nagradila jih bo s tem, da jim bo omogočila brezplačno potovanje na milanski velesejem.
Pričela se je tudi tekma za nabiranje novih članov za ES, kakor tudi za obnavljanje članstva. Tovarniški odbor v ladjedelnici Sv. Marka se bo pomeril v tekmi z enakimi odbori Tovarne strojev Sv. Andreja, Tržaškega arzenala, ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in ILVE. Kdo bo torej prvi?
Na polju sindikalnega življenja v Trstu beležimo ta teden manj važnejših dogodkov. Na žalost moramo ponovno po-
ročati, da so na dnevnem redu odpusti z dela in sicer v ladjedelnici Sv. Marka. Tokrat gre za 60 delavcev oddelka «Navale Meccanica». Ti naj bi bili odpuščeni že s 15. decembrom. Prizadeti spadajo med tiste delavce, ki so zaposleni v omenjeni ladjedelnici kot «delavci zunanjih tvrdk».
Ta ukrep vodstva ladjedelnice smatrajo vsi delavci brez razlike za neopravičljivega, kajti i za prvih 60, kakor tudi za vse ostale prizadete delavce je možno dobiti primerno zaposlitev. Zato so odločni, da se bodo borili proti tem odpustom. Zveza BS Ibo njihovo borbo vsestransko podprla.
Tudi v ladjedelnici Felszegy v Miljah so te dni odpustili z dela 6 delavcev, 2 tehnična delovodja in 3 uradnike.
Delavke tobačne tovarne so vedno bolj nezadovoljne. Kot je znano, jim je bilo obljubljena za časa nedavne stavke, da se bodo pogajanja za izbolj-
V Križu razsaja epidemija ošpic
Ze tri tedne traja v Križu močna epidemija ošpic (v narečju imenujejo to bolezen «rbat». Op. ured.), ki je zahtevala do sedaj celo 2 smrtni žrtvi in kot poročajo, je že tretji otrok v nevarnosti. Le v redko kateri hiši ni primerov obolenj. Ljudje so zelo prestrašeni kaj bo. V slovenskem o-troškem vrtcu jih je od 65 obolelo 41, v italijanskem pa okoli 30 otrok. Samo v prvem razredu osnovne šole so zboleli od osmih, štirje otroci. Bolleztn se je začela širiti tudi v Trstu in če se ne bodo podvzeli predhodni ukrepi, je nevarnost, da bo zavzela tudi tu, širši obseg.
Tovarišica dr. 'Laura Weissova se je za zadevo pozanimala pri merodajnih oblasteh in pri občinskem zdravstvenem' inšpektoratu, kjer je dobila zagotovilo, da je že poskrbljeno za to, da bo občinski zdravnik odslej prihajal v Križ vsak dan in da 'bo ibrezplačno na razpolago vsem prebivalcem vasi in ne le tistim, ki imajo ubožni Jist. Starši bolnih otrok morajo obvestiti zdravnika in ga povabiti na svoj dom, nikakor pa ne smejo bolni otroci prihajati v občinsko ambulanto. Kdor zdravnika ne dobi v am-
bulanti, naj pusti pismeno obvestilo, v katerem mu sporoča točen naslov bolnika.
Toplo priporočamo vsem prizadetim materam, naj se takoj, čim opazijo najmanjši znak bolezni (krmežljave oči in izpuščaji v ustih), brez oklevanja obrnejo na za to postavljenega zdravnika. Obenem
Vse celice naj poživijo akcijo za čim uspešnejše včlanjevanje v KP!
Naprej, za močno Komunistično partijo, za u-spešnejšo borbo za mir!
Vpišite se v KP STO!
poudarjamo, naj matere zahtevajo od zdravnika vsa potrebna navodila, kako se mora ob primeru epidemije zadržati bolnik im njegova okolica, da se prepreči nadaljnje širjenje te bolezni, ker ,so v resni nevarnosti majhni otroci in zlasti dojenčki.
Poudariti moramo, da je velike važnosti predvsem zaupanje in tesno sodelovanje med zdravnikom in onimi, ki imajo bolnike v negi.
Primer te epidemije je najboljši dokaz do česa lahko privede nepazljivost šolskih obla-
sti, ki so dale v Križu za 65 otrok samo eno šolsko sobo na razpolago in ki niti ne odgovarja vsem higienskim in vzgojnim načelom.
Kriške matere ne morejo in ne smejo več molčati! Za toliko otrok je mnogo premalo ena sama učiteljica in ena pomočnica.
Prepričani smo, če bi imeli otroci na razpolago večje šolske prostore in če bi jih nadzorovalo več ueiteljiskib moči, bi se ta bolezen, ki je imela za posledico toliko obolenj, dala že v kali preprečiti.
V znak solidarnosti z našimi ženami se je zglasila v Križu tudi predstavnica ZDZ ter obljubila še nadalje prizadetim ženam in materam vso moralno pomoč.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista je bila v člančiču o smrti člana openske dramske družine tov. Alojza Blažine neljuba oomota. Pogreb pokojnika se je vršil v soboto popoldne in ne v petek, kot smo poročali. Neljube pomote je bilo krivo netočno obvestilo, ki smo ga prejeli v zadnjem' trenutku.
sanje razmer čimprej pričela v Rimu, do česar pa še ni prišlo. Na zadnjem sestanku delavk, ki je bil pretekli teden na sedežu ZElS, .smo izvedeli za marsikatero pomanjkljivost, kar škodi interesom delavk. Niti tovarniška menza ne Obratuje tako, kot bi morala.
Tudi v glavni bolnici beleži mo odpuste z dela. Gre za 7 bolničark. Kot izgleda bo enaka usoda zadela še 3 bolničarke v bolnici pri Magdaleni.
Stavci v Zadružni tiskarni v ulici Sv. Frančiška, ki je v rokah titofašistov, so 'že dalj časa v sindikalnem gibanju. Titovsko podjetje jim nocè priznati pravice do doklad za dela v tujih jezikih, kakor predvideva kolektivni sporazum. Titovska banda je sicer poskušala, da bi sleherno sindikalno gibanje zatrla, kar bi se ji bilo tudi posrečilo, da niso posegli vmes ES, na katere so se obrnili zainteresirani delavci. Sedaj pa poskuša omenjena banda 'Odpustiti z dela vse stavce in jih nato ponovno sprejeti na delo, seveda na podlagi novega sporazuma, ki predvideva za stavce mnogo nižje plače. Tako ta banda manevrira po znanih receptih, ki so v rabi v coni B, tudi tu pri nas v Trstu. Seveda tudi v tem primeru molčijo takoimenovani «Enotni razredni sindikati», ki niso nič drugega kot podružnica titovske centrale in katerih naloga je le ta, da vnašajo ali vsaj poskušajo vnašati zmedo v delavske vrste.
Novi komite KP STO, sekcija Tomažič, ki je bil izvoljen na zadnjem' plenumu je sklenil, da organizira v torek 11. t. m. ob 20 uri plenum v dvorani, ki mu jo je za ta večer odstopilo prosvetno društvo Tomažič. To'plo se priporoča vsem tovarišem sekcije,
da .se ga udeleže.
Sekcijski komite
NOGOMET
Spored tekem za jutri 9. t. m.:
L kategorija
Rosandra - Sv. Jakob, na igrišču v Boljuncu ob 8.30; Tovarna strojev - Pristaniščniki, istotam ob 10.30; Costalunga - Kolonja, istotam ob 14.30; Rojan - Primorje P. K., istotam ob 12.30; Skedenj - Arzenal, igrišče še ni določeno. Počiva Vesna.
II. kategorija
Partizan - Cebulec ,na igrišču v Trebčah ob 10.30; Opčine - Trebče, ob 14.30; Virtus - Corale, na igrišču v Nabrežini ob 10.30; Nabrežina - Proletarec, v Nabrežini ob 14.30. Počiva Union.
vori, da je bilo potovanje Levija v Zagreb samo en člen v vrsti dolgotrajnih pogajanj s titovci, ki jih je inž. Levi začel na zadnjem kongresu v Ko-penhagenu, potem ko je za to prejel pooblastilo v Frankfurtu. Na podlagi teh pogajanj med italijanskimi nacionalističnimi strankami in titovci, bi moralo baje predsedstvo Delavskih zadrug ostati v rokah inž Levija, medtem ko bi mesto podpredsednika zasedel titovec Ferjančič.
Kot vidimo, bi šlo tu za popolno zakonsko zvezo, za presenetljivo potrditev vsega, kar se na političnem, polju pripravlja okrog našega Ozemlja.
Strahotna burka na škodo slovenskih in italijanskih zadružnikov, ki bi po fašističnem režimu in po režimu .zavezni ških komisarjev, videli Delavske zadruge pod vodstvom titovskega režima. Kdor je neposredno pomagal izgladiti pot titovcem, so končno zaupne oblasti, ki so brez pomišljanja podprle komisarje, bodisi z le-galiziranjem titovcev v coni B, bodisi z" dovoljevanjem včlanjevanja tujih državljanov v Delavske zadruge.
Delavci ne . morejo dovoliti uničenja Delavskih zadrug in bodo zato znali podvzeti v,se potrebne obrambne mere, da preprečijo uresničenje nakan protizadružnih pustolovcev.
da so zato žene zelo vznemirjene ter da tarnajo, da ne bodo mogle več pošiljati svojih otrok v vrtec; kajti že itak Imajo previsoke stroške s predozom do Domja. Medtem pa smo izvedeli, da omenjena taksa ni uvedena samo v Domju, temveč v vseh otroških vrtcih, ki jih vzdržuje oz. vodi Ustanova za otroške vrtce (OAI, naslednica nekdanje fašistične U-pere Italia Redenta). Vodstvo o-menjene ustanove je neki delegaciji žena, ki je zahtevala pojasnila, izjavilo, da gre za nekako «moralno podporo» ustanovi ki skrbi za otroške vrtce.
Pozanimali smo se, ali bodo morali plačevati po 500 lir takse tudi otroci, ki obiskujejo občinske otroške vrtce, ki sé nahajajo zlasti v središču mesta. Po dosedanjih poizvedbah izgleda, da v teh vrtcih ne bo uvedena omenjena taksa. Tu nastane vprašanje, zakaj diskriminacija? Ali morda zato, ker so vrtci OAI podpirani od državne oblasti, kateri sedaj primanjkuje denarja zaradi previsokih nakazil za oboroževanje? Ali morda zato ,ker vrtce OAI obiskujejo po večini slovenski otroci?
Obnovite
osebne izkaznice
Obnavljanje osebnih- izkaznic je v teku. Vsi tisti, katerim je veljavnost dosedanje osebne izkaznice že zapadla, naj pobite z obnovo. Zapadla izkaznica je neveljavna! Od 1. decembra dalje obnavljajo izkaznice, ki so bile izdane januarja in februarja 1949. Za obnovo o-sebne izkaznice je treba s seboj prinesti poleg stare izkaznice tudi 3 slike, ki so bile napravljene pred kratkim. Za tržaško občino posluje urad za osebne izkaznice v občinski palači, vhod v ulici Malcanton štev. 3.
Tu nastaja vprašanje, ali bodo po uvedbi takse otroci revnejših staršev še nadalje lahko obiskovali otroške vrtce? Po našem mnenju bi jih obiskovali po večini s težavo, mnogo, mnogo pa bi jih ne moglo obiskovati. Zato Je uvedba takse neprimerna, škodljiva in nevarna za obstoj in razvoj otroških vrtcev in se torej kot taka ne sme uveljaviti!
Napačno bi bilo, da bi naše matere kratkomalo odtegnile svoje otroke iz otroških vrtcev, ki so bili ustanovljeni večinoma po težki in dolgotrajni borbi. To je nedvomno tisto, kar tako žele naši oblastniki. Naši maliki morajo še nadalje obiskovati vrtce, nihče pa naj ne plačuje omenjene takse! Dovolj je drugih davkov! Oblastniki, ki nam delijo pravico naj poiščejo fonde za še nadaljnje vzdrževanje otroških vrtec kje drugje, tam, kjer fondov ne manjka! Terjanje taks v otroških vrtcih je nezakonito!
Matere naj se zavedajo dejstva, da bi odtegnitev otrok iz otroških vrtec pomenilo praktično postopno likvidacijo teh tako potrebnih ustanov. Plačevanja mesečne takse bi po drugi sitrani pomenila diskriminacijo Revnejši otroci bi potem ne mogli vet zahajati v vrtce. Vanje bi lahko zahajali kvečjemu le iihovitejši. Z druge strani pa bi plačevanje takse pomenilo prav za prav tudi napotek k novim obveznostim katere niso v nobeni demokratični državi v navadi.
Zato pošiljajte svoje otroke Se nadalje v vrtce in odločno zahtevajte, naj se diskriminacijske zahteve prekličejo!
Ko je bil list že urejen, smo izvedeli, da so poslale protestna pisma na vodstvo OAI zainteresirane matere iz Sv. Križa, z Trebč, kakor tudi matere iz Ricmanj.
Za teden dni '
Sobota 8. - Marija Nedelja 9. - Valerija Ponedeljek 10. - Melkijad Torek 11 - Damaz Sreda 12 - Aleksander Četrtek 13. - Dušan (Sčip)
Petek 14. - Lucija
ZGODOVINSKI DNEVI:	____
8. 1941. se je pričela prva s0! qr jetska ofenziva.	-
11. 1918. je umrl v Ljubljani ® satelj Ivan Cankar.
11. 1756. se je rodil Anton 14 hart, prvi slovenski dramàt I

TRST II.
Val. dol. 306,1
SOBOTA: 10. Predavanje
Šramel kvintet in duet Kraji in ljudje - 21.30 PeV; zbor Jadran - 22.30 Plesna gl NEDELJA: 9. Kmetijska odd - 11.30 Oddaja za najmlajše: Pl Ijica o Racki-packi - 12.15 Od lodije do melodije - 13. Gl: po željah -	14.30 Leoncav
«Glumači», opera v 2 dej.
Iz delavskega sveta - 20. Šlo’ ske pesmi - 21. Književnost umetnost.
PONEDELJEK: 13. Glasba , baletov in revij - 19. Iz filmsKdtovsk sveta - 20.10 Slovenski motivijt|gs{
21.	Koncert tenorista Duša]
Pertota - 21.30 Vieniavski: K°! Do: cert za violino	Jstopii
TOREK: 13. Glasba po 2eljafL-.m 19. Mamica pripoveduje - 20 Aktualnosti - 21. Vzori mladii11 ,t°v<
22.	Beethoven: Simfonija št. 1 Same SREDA: 19. Zdravniški vetkV.
20.30 Sola in vzgoja - 21. * kalni kvartet - 21.40 Glasba ^ln 1 revij - 23. Zmerni ritmi. Me ČETRTEK: 13. Pevski duet L „ harmonika - 19. Slovenščina f! Slovence - 21. Radijski oder ‘Ode: Ibsen:	«Strahovi» nato Večeren s
ka r De n
ples - 23. Operetni dueti.
PETEK: 13. Glasba po želja®
19. Pogovor z ženo - 20.30 Tlj ški kulturni razgledi - 21. «Doliti černi koncert - 22. Brahms: K%os[e cert za klavir in orkester. - .
Soče
Novi
6. decembra sta praznovala 26. obletnico poroke
EMILIJA in GABRIJEL GERBEC iz Barkovelj
Ob tej priliki jima iskreno čestitajo otroci Jelka, Andi in Anamarija, želeč jima še mnogo srečnih let v njihovi družbi.
Čestitkam se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela».
spored radijskih odd4ane za Jugoslavijo Titov RADIO MOSKVA »os«
V	srbohrvaščini, čas: 06.00-06'talij
—	valovna dolžina 30.9; 41.04; 4l *bodn
—	12.00-12.30 - 19.7; 25.08 — l6(L,rav 16.30 - 41.12; 48.47; 48.54; 49.02 J rav
18.00-	18.30 - 41.12: 48.47; 48.54. 1»esla
20.00-	20.30 - 41.12:	48.47:	48.7Doski
48.7: 49.83; 240; 300.6 : 397.4 : 24|mpn
—	22.00-22.30 - 41.04: 41.58; - 484 '6'1
49.1;	49.71: 300.6 : 320.9 ; 351« ze
362.7; 397.4 — 23.00-23.30 - 41%>v 48.47: 48.54: 49.1: 49.71: 240; 300ol)r 320.9: 351.3: 362.8; 397.4 — 00.fra' 01.00 - 41.58; 48.47 : 48.54 ; 49,! 1°' 300.6: 320.9; 351.3: 362.8; 397.4 u»ajti 01.30-02.00	- 41.58 : 48.47;	48.5La„,
49.71:	300.6:	320.9; 351.3; 362-1,
397.4.	lovci
V	slovenščini, čas: 17.30-18.<%red: valovna dolžina: 41.12; 48.47- 48l„m
—	21.30-22.00 - 41.04; 41 58' 48.#0llt 48.54: 49.1: 49.71; 300.6; 362 8- 3# ^
—	22.30-23.00 - 41.04; 41.58; ésAesnt
49-1:	49-71:	300-6:	326\)Sn0
351. 3; 362.8: 397.4 — 23.20-24.(tf 41.58; 48.47; 48.54: 49.1; 49.71; 24*101111 300.6; 320.9: 351.3: 362.8: 397.4 Jiba
01.00-	01.30 - 41.58, 48.47; 48.4.	<
49.71: 300.6 ;	320.9: 351.3;	362",
Droti
Duru
Odgovorni urednik !.m4*e RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) , f"1 Založništvo «DELA» .M6 Tiska tip. Adriatica, Rismondo >i$tva Dovoljenje AIS
.Uspe
d^Cev-
V četrtek zjutraj je po - , in hudi bolezni umrla mati na4 c ga dragega tovariša Maria P0! menika. Uredniški kolektiv 'lu tiskarski delavci «Dela» izraž3'1 0 1 tem potom tov. Mariu in nje^„„®n
vi družini, proletarski no sožalje.
ki je znana po
sv<rf"aisi
zavesti svoje isK11
■eseve
fe z« .^ara ^Atrin f^eijs
V nedeljo večer je umrla 1 ..''kiji
Marija Sosič, po domače Kolb^jtljo. z Opčin, mati žene tov. Ril<’ Pc Malalana. Uredniški kole^1 teti «Dela» izreka tem potom žalt^M čima družinama Sosič in M8';ti v; lan izraze svojega sočustvovai^Sodt
P
-addali
.i/ljlh.
Sekcija KP v Križu izreka sj^teč sožalje težko prizadetima rod»!, ... Ijema Zofiji in Ferdinandu šuta, ki sta izgubila edino h^JPa II kico Maruško. Sožalju se pri“r„|Vorj zujejo vsi demokratični Križ'3' , ter naš uredniški kolektiv. ,
lira ile c
G. SFERZA
m HIIO 3UELEF. 2HG!
ŠTEDILNIKI ZNAMKE RE* Velica izbira lončenih ib emajliranih PEČI-Kuhalnik* na plin in na «BUTAN GAS»» emajlne
plošče za stene» plošče za mozaični ali marmorni tlak - Cevi za dimnike in sanitetne naprave

Izredno nizke konkurenčne
**. v. *v 4 *
. V *
A«4'* « •
cene
’&nuKyiio Jictviieid
'ern
*ač
>i 2 tov ki ] bite tre; ®osr '«os D: 'ajil
W:
ni,
ipor 'tali šanj tu, n m
»Ve
W
tudi slon ^uai Hoj: ‘la.i, !*k» ifzi vsel pni: 'tine e bi 'lan »Od ! Ti ta i
k b
»lot
vfši
'Ut:
TRST - UL. O RIA N1! 7 (NA BARIERI)
“TRGOVINA TREVISANI ČEVLJI IV COPATE
UL. VASARI ŠT. 1°
UL. VASARI ŠT. 10 - TELEF. 96-661
Tudi na ebrei*0
a ■M. 1q\ van »e »an sbei Dre:
fi
iaši
L T
^čl
vSe:
DoU
N,
Dfe:
so
'Vje
•»it