33. Stevilha. v peteli 11. februarja I9Z1. LIV. leto 2ahm\m vsak dan pepoldno lzvrnenSl aodnla ta ortinikt. ftftse atl t Prostoc 1 m/m X 54 mfm za mile oglase do 17 m/m aSIne t K, od 30 mfm višine daije kupcljski In uradni oglasi 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklld, Izjave in rtklame ! %%lm K 3*—. Poroke, zaroke 8J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—» Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se prilozi znamka za odgovor. tfprivnlstvo „StOv. Naroda« in , Urj^t Tiskana«" Hnanova ulica it 5, pritlično — Telefon it. 334. v Llubijati? In po poitl i V inozemstvo i celoletno.....• K 120*— MSlovemkl Narod' velja V Ju.|:)l' i (ilolr d napre, plačan . K 3'0*- | Dllctno.......n 150 — 3 mesečno 75*— ! ........2V- Pri morebitnem povišanju se trni daljša n.iročnln* doplačati. Movi naročnik: nai *.»o^iieio v orvlč naročnino vedno inmW po nakjži ici. Na sam > nlvnem naročila bre*. oos'atve denaria se ne moremo ozirat:. fioileino . 3 m esc1 no 210*— 105 — 35 - Uredništvo „S:ov. Naroda'' »Inailo-fa nUca it 9, X- aadatrop;* Ttilcloa i'.fcv. 34. Dopisa aprejema le podplvane In radostno tranUovaos, Rokopiao«* fia vraž«. "^Pul Posamezna Številka valja t*20 K Poštnina plačana v gotovini. Postna epistolH. Predpustn! đlrlndaj se je nehal jfn ostal nam je vsem skupaj temeljit maček. Želodec se ne obrača le tistim. Id so. se udeleževali rajania do zvrhane mere, temveč tudi onim, ki so cledali to početje bolj ob strani. Bili smo med poslednjimi, vendar ne spadamo med tiste, ki. fcdikujoč nad pokvarjeno mladino, le-tej ne privoščijo niti najnedoižnejše zabava. Toda da bi mogli odobravati ali celo zagovarjati to breziniselno in kvarno veseljačenje, ki se ie v aadnjih mesecih razpaslo v naši denovini, to nam ne prihaja na misel. Mark TValn le nekoč izustil značilno krilatico, da je veliko lažje ustaviti br-zoviak sredi bliskovite vožnje, kakor pa zadržati predpustiega vese-Uakoviča, ki se je šele namenil na svojo pot Res je to. zato tudi ni ste-žica do Jakopičevega paviljona še prav nič izhojena in zato je pot do Čada tako lepa tudi ob največjem snežnem metežu. DanaŠnjt čas je trd In srd. Živ-Oenie je težko, polno skrbi In trpljenja. Zato prevladuje nagnjenje, da se grda vsakdanjost vsaj za hip pozabi in utopi v — zabavi. So ljudje, ki zatrjujejo, da pomenja mladini zabra-njevati rajmje toliko, kakor zapreti rože v tesno zidovje. kamor nikd ir ne posije solnce in kjer bodo usahnile ob pomanjkanju svetlobe in mokrote. Drugi zagovarjajo nasprotni ekstrem. Ne spadamo k tom. Zdravi mladini ne odrekamo pravice do umerjene dostojne zabave — ?t?*?a, a ne na kredit in od danes do iutrl. Težišče narodnera kapitala ne leži v bankah ali pri konjunkturnom veletrgovstvu, narodni kapital le Aleksander Dum as. sin: 16 Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) Na svidenje, ljubi prijatelj; pišite večkrat in ne pozabite me! Mama Vam pošilla 1000 pozdravov. Piše Vam kmalu. Klanjam se Vam. Vaša ženka Iza Dobronowska P. S. Soho lahko pošliete potom namestništva In naslovite io na tajnika. On je naš prijatelj. Potem ne bo nič veljalo.« Štiri mesece pozneje. »Čudili se boste, dragi priia-teli. da tako dolgo niste ničesar čuli o meni In da se Vam za sobo. ki sem lo dobila, nisem niti zahvalila. Velik ljubitelj io !e vfdcl ter to Je zelo pohvalil. Hotel lo le od mama za 2000 frankov kuolti. ali mama ie nI dala. Včcrai šele sva se vrnili z mama fz Peterburtra v Varšavo. BiH sva tam zaradi važnih opravil. Mama le unnla. da doseže pri cariu avdMcnco. Car na se fe odpellal v Odeso, ker se mnogo govori o volni. Posetltl hoče mesta na jugu. To bi bilo le- po, ko bi Imeli vojno z Vami Francozi. Mislim, da bi zmaeali mi Naši vojaki so mnogo večii in lenši kot Vaši. Jaz sem mislila samo na svojega možička- ker ste mi pravili, da pridete letos na nab^r. Tako! sem vedela, kai bi storila, da Vas zopet vidim. Ako bi Postali vojak, bi Vas dala uleti In s^m'-ai pripeliatl. Tako bi se mogla ko-modno sniti. V Peterbnnru sva oo-setili mojo sestro. Zelo le lena. Mol svak. I i le rarlev adiutant. ie ž nflm odpotoval. Sestra le nri velikem knezu prestolonasledniku preskrbela da nalu le spreiel v av-difenci. Bila sem iako lepo oblečena, amnnk delal se je. kakor da me ne vidi. Sicer na le. kakor pravi mama. lako resen In ne mara žensk. Jaz ne razumem tec*a: leno žensko videti le vendar leno. Ve liki Vnr»7 le obetal mama. da se bo zanhmt za «afn, Mola sestra ml le pod ar Ha obleke In lako lepo zapestnico.« PfSIte nama večkrat. VnVo fe v PPfizu. Dostikrat nama »<* dnj-r. čas Na svfđ*n?ei Rjol mnžiček! — Vaša Ženka Vas poljublja. Avgusta IS... Iza.« ljudstvo in pošteno delo. Zato bodi konec razbrzdanemu veseliače-nju. ki nam vsem koplje grob. živelo poštenje in predvsem — delo katerem je vseh nas edini spas! morda ta 3c£lteu Goriški župan Giorgio Bombi;* jo imel na aneksijski proslavi dolg govor, katerega sednji tlel je bil naperjen proti Slovencem ki fo prišli pod Italijo, in posvečen oni peščici Italijanov, ki f pridejo pod Jugoslavijo. Signor Giorgio je govoril tako - le: >luiija je osvoboditeljiea v najširšem in najvzvi.-enej«em pomenu besedo, ona Jo osvobodi te ljica ne ean>o za vso italijanske rodove, marveč tudi za tuje, ki eo v drugih časih prišli prebivat pod italijansko nebo. v dveh letih, ko io trajala trudapolna pogajanja, je potrošila Italija zakl'.ur» za materijalno obnovo odrejenih dežel brez razlike redov i*: že več potroM v bodoče. Zato jo dolžnost nas vse) da eo izkažemo Kar najbolj hvaležne -n tstotako tuji rodovi, ki bivajo z nn-ii in so tudi oni sedaj rir>ovi Italije. Zapomnijo pa naj si ti rodovi, da ako je Italija velikodušna mati svobodo jo pa tudi natančna čuvarica lastne pravice, ki ne pripusti pod nobenim pogojem in od nikogar, da bi se teptaj* njena draerocena posest, pridobljena ceno tolike boli in krvi. Italija pa t adi ne pripusti, da bi se pokopalo kakor s sužnji z onimi izmed njenih sinov, katere mora odstopiti v?!ed neizogibne potrebe gospodstvu drucrih. Z -rloboko žalostjo se ločujemo od njih. |£orda pa ta ločitev ne bo trajala vedno, Se so zore, kakor pravi D' Annunzio ki napojijo. Pozdravi1' imo jih in ^arotavijimo, da jih ne pozabimo nikdar prepričani, da dobe sami v sebi moč, da pienesejo po italijansko težko žrtev, ki se zaiiteva od njih.« Sindaco Giorcrio in vsi drugi f. njim. ki bo se udeležili aneksijske proslave, naj imajo pred vsem pred očmi, da so je vTcila slavnost in njihovi ero-vori na slovenskih tleh, na slovenskem Travniku sredi mesta, ki nosi lepo slovensko ime Gorica. Slovenski rodovi so zasedli svojčas to zemljo in prebivajo na njej -^edal in bodo rn^i v *K>dO(%no"*i prebivali. Med nje so silili italijanski rodovi ali brozusno?no, kajti Goriška je optala slovenska snmo v Gorici se »o tekom stoletij naselilo neknj mnlo italijanskih rodbin, drujre za italijansko označeno prebivalstvo je plod dol- ne bo trajala uedna. *?oh'tnep:\ potujčevanja slovenskega življa, ki je že bival v mestu i:i ki prihajal v mesto z raznih sloven-' strani. Gorica je štela pred vojno 30.00 I prebivalcev. Med temi je bilo pravih Italijanov kakih 2000 potnjčeneev ki eo imeli vsi pristne slovenske priimke, pa so so izdajali za Italijane, je bilo okoli 12.000. Uspeh avstrijskega razna-rodovalnega režir i, ki je odrekal Slovencem sole ter pomagal le italijanskemu stremljenju po gospodstvu nad Slovenci. Ves levi bre^ Soče je čista slovenska zemlja in Gorica na tern brega je središče Slovencev, kakor je Gi diska za bližnje Furlor.:\ Prirodna in narodnostna lo.'itcv je ob S >T; (,* \ S'ovenci na de?nem breeru vred). Tu ni nikdar gospodovala Italija, beneški lev ie bil samo pogledal v Gorico tor'j je neumestno govoriti o italijanstvu na t«'j naži zem?.ji. Snmo ljudje, ki preti rja-jo resnico in vidijo vse narobe, morejo nrogla.-ati Gorice za italijansko deželo. Pa ni in ne bo in tudi Go-lca no bo nikdar >italianiesimac, kake/' jo je tako svečano intenoval v pari* m°ntu contG Sforza. kajti L-ori-ko ,r.esto je in ostane naravno središče Slovencev. Izgubljajoč se v puhlih frazah o osvoboditeljih Ita-liii jrrozi sindaco Gi^rcio Slovencem n« njihovi zc-m!ji. da ako bi kdo teptal italijansko posest, -pozabi Italija svojo velikodušnost in bo varovala svojo pravico. Slovenci nimajo namena >tentan italijansko posest«, to na hoč i . da H Ttalijnni ne teptali slovenske ju Proti t^mu se bodo varovali z vso odločnostjo. Simlnro Giorcrio pa nI? priv no veruje v stalnost Bedanjc*ra stnnja ob Adriji marveč napoveduje nove zore. Sledimo mu na. to r>ot ps govorimo po njegovih besednh takole: Ju*roslivi;a ne pripusti, da bi so postopalo kakor s sužnji z onimi izmed na^ih sinov, ki s nik bolj brani bo - " >r pa ju* gosfovensks interese. Ob tej priliki jo prišlo med di.lki 1 > . .n ■ :-ri:orov. \"ršil se je se-'anek. na lcat< tem s«> dijaki sklenili, da bodo dijaki v slučaju, ako se bodo »Narodni Listv« :ie nativ i je igrali ? tivim ognjem, našli pota in sredstva, da se prepr« « I laki no strankarsko Infonnifanje če k i j noeti. Toda vr"ig ral toke • rn, kako? rra-vi,:o ljudje. Dijaki 60 posaeje dognali, Hfmdiil Lfs!yM in Jugoslnnenfe 99 Jugoslovensko občutljivost je znana stvar. Morda je tega kriva pretirana otroška iskrenost ki smo jo podedovali po nniih poltenih, neornadeževanih roditeljih Naša občutljivost je tnko velika, da vidimo pogosto rudi v nesinot-renosti razžalitev. Zato ni čudno, da mnogi žalijo iz bojazni, da ne bi bili razžaljeni. Razumljivo je, da imMo i ljudje te vrste vedno dovolj »rtloŽnos i, I da se upirajo ravnanja svojega bliž-J njega. To je bilo treba povedati in povda-riti, ker le tsko se more razumeti ravnanje jugoslovenskih vseučiliščenikov v Pragi ki so nedavno protestirali pro- da so vendar le na krivem pota. XVJ« nik »Narodnih Listovi v i • i in l-•;: :va podal dijakom i.-jivo, 1»» za io pisanje v gotovem ozlru odgovoren samo nredoil ki ima rveze z DolgarU fo. Njegov n; men ni bil, škodovati Ju« gusiaviii. Napaka jc bila samo v tem, d.a jo bil dotični urednik pn slo o prosci pri izbiranja jugoslovenskih in bol* garskih vi •' 3 tem '.»a |e mesto da M pomiril, oba naroda še bolj oddallit Ju-goslovetil — tako pravijo vseucilišteV* ki v Pr*ip'i — niso proti slogi l!> pomir* j^Tiju, toda predno pride «To tega. za« h leva jo, da Bolgari Izvršijo to tspol« nijo pogoje mirovne pogodbo. Ko vrnejo ielezniški materijal in kaznujejo svoje krivce, potem Juiro^loveni pri« pravljenj poniiiti Bolgazooi roko v spravo. Pa so »Narodni Li^tvc pisali tako> bi koristili in r* magall skupni stvari. S\Tlm Stambulijskljevega potovanja po Evropi ni bila druga kakor da ■ ob* ';nS?.mi Izplača Srbili vojno odškednl« rto. Da se jo >tamboiijski držal mirov* no pogodbe, '»i i ilo prišlo -^rasanje pomirjenja pnmo od sr'^o na di»v»vni rexL Kakor hitro pokažejo Bolgari v tem pravcu svojo dobro volj • bo omladina prva, ki bo prisilila |oy*>slovensko javnost, da pride kol kor mogoče hitro do pravega in iskrenegn snoraznnia med Srbi in Bolgari. Dii° veliki pomik, ni odpuščanja. Ako si pošten človek, nrizmj svoj grob ter ga popravi, v kolikor ti Je mogoče in tvoj Iskren trud bodo odobrili vsi pošteni ljudje. Dijaki želro da bi >\'A--odni TJstrC baš nn *o opozorili češko farnoat, da. se i^/vA. kdo irna pr;«v in kdo nima prav. Sklenili so. da bodo v to s^rbo Informirali uredništvo ln fo opozorili na MV membnejše vesti z Balkana. Ta sklep je dober, ker lo na ta način bo odpodlo ren^cro ne^norazumlj^ni. Treba je. da '"Vhi razumejo naše žlelje ln nnniene. da bcrdo nn^i ndnošfii vea dnr;l< ali Va§ sr>omin mi je naidražu. Mama ie sedal b^lie volio, ker so se n^^e razmere Izboli^nle. Sei^la se ie tnkai s častnikom ki ie sin nekega- meni neznaneea sorodnika. Pri srnb^rnntnriu Itna velik u^led in ie zelo bosrat. Obljubil nam ie /onet na rr*z-pnlne;o. Posestvo le veliko fn rmn lepo drevesnico & lep cvetličen vrt; ampak prav na samem stoM. Gospod, ki me ie učil jezditi. n;it*: le pesetil parkrat, sicer ni bilo ni-koear blizu. Vaje v iabaniu so ml dobro storile, izncbila sem se kn^-Ha ter zrastla za dva palca. Prcku zime bova rac moreli ostati tuka* K sreči so velike peči proti mrazi Tako si prihranimo denar. Mali prijatelj, ne pozabite Svoie Ize. Sooštovaui eospod! Blagovolite mi oprostiti, kfr Vam Vašega maleo*a posolila ce nisem vrnila. Tza Vam le pač rd-sala. da sem Imela mnoeo le«e Rled^ svoiih zaolenicnili pcsest:\r t'bo.crl otrok ne ve. koliko trpim, da jo nanravim kal'f*r nienr sestro bne-ato In srečno. Se nf.coli nfsvp bili tako na slabem kakor se-dnl. Ni se ml treba sramovati feea knTti revSčfnn blaži. Končno mora odn^?i"ff nevtHta ter n^siiari solnce Od nrvlh <*vrdrh dohodkov Vam r>^5Ticm onfb coo Jmnkov. k' strt mJ lih pocr,rM*li H ki «5o mi bil' Jako dobrodo^i. Prinorotx»re me svou ensrvel m^^a In bodice si v svesti m^i« hvaležnosti. K"omfesa l^obronow Gospod! Nisem mislila, d", morete pisat! tako odurno. Prosil? sem Vas zato ore usluge, ker ie imela Vasa gospa mama ored dvema letoma ate-lier za perilo. Nisem vedela, da era nima več. In sem se zato obrnila na Vas. Delati ni sramotno, tudi medve z muno sva delali: hvala Bogu, nama seda i teira nI već treba. Globoko se Vam klanja Iza Dobronowska. 36 2 stran .SLOVENSKI NAROD-, dne 11. februarja 192 u 33 Sfev. P^lififc' oesfi. 3=> Iz demokrat skesa kluba- Beograd, 9. februarja. Včeraj ie imel demokratski klub sejo. ki je trajala od 16. do 20. Razpravialo se je o ukinje- \ pju^ fevdalnih odnošajev v Južni Srbiji ln o izvedbi agrarne reforme v teh pokrajinah. Dosegel se le popoln sporazum in se bo v tem s^rnisL* poročalo tako v ustavnem odboru, kakor tudi v vladi sami. Nadalje se ie razpravljalo . O nerednostih v Južni Srbiji in sklenilo, da odpotuje notranji minister Pra-ficović v spremstvu nekaterih poslancev v te pokrajine, da se prepričajo o tamošnjem položaja. Intervenciji muslimanskih poslancev, tako v derro-kratskem kskor raducnlnehi ktubu 5e le posrečifo, da je vlada takoj, ko so se pojavile te vesti, odposlala na l\ce mesta pocebneera Inšpektor;a. — Prihodnja sela !e Jutri ob 15. ln se bo na njej razpravljalo med dru*rlm tudi r> svobodi tiska. Glede resa vprasanfa Je Uvede! posebno akcUo glavni urednik »Pravde« MnS«* Sokič, česar načrt tiskovnega zakona odobruielo vsf listi. == Radikalcl proti drž. podtajnikom. V svoii seji dne 8. t. m. :e razpravljal radikalni klub o imenovanju državnih pod tajnikov ter. je končno zavzel napram temu vprašanja odklonilno sta'iSče. = Demokrati m ministrski po-niočnUd. Demokratski Hub se le posvetoval o vr»ra?aniu uvedbe jdr*nv^.ih prvlfamikov. Klub le ronenia. oar bi se drfavni oodtainiki imenovali iz parla-me^ranuh vrst ter nai bi vršili svojo dolžnost kot namestniki m ftlstrov. r= t?svrt. kolelmjfk »Jutarnji fiite. peirOca \r. da se je po- slance Fsd*čeve selt-^ke stranko raz-gr>v v.rla T včeraj a tajnikom ostavo tvorne sknnččiT><» fir. JanHče^ o ra^poto-fce*hi v r^itičnfb krogih. Dr. Ba««rl-Ček j© V rs krovom i*iav11 rta. M Radi-cevri Se orisii v Reoe~rad. č« bi večina *aw«»ia Proti n*lm pomirl*eve1e stališče. P^r^čevrt Sodo v kratkem Imeli v £fl**vebu »v>erretovnn1o. na katere™ n l*v*o definitivno odločili glede prihoda v BeosrM. -= Taborniki In »Pl a san je cerkve. Poslanci, ki so duhovniki. so no načelne ev^or*immeli, knko nai p»» o^ede od-no&Ml ceikVe napram drŽavi. Ta sadova ime. Tvriti sedaj v razpravo posameznih klubov. s= Zemljoradnlkl m ustava. Beograd, 9. februarja. Na včerajšnjem sestanku zemljoradnlškega kluba se je j razpravljalo na dolgo ln široko o zem- * .oradniškem načrtu ustave. Prt tem razpravljanju to so pojavile take to-žkoče, da je vprašanje, ali bodo sem-Ijoradniki »ploh predložlM poseben načrt ali ne. ms Radićevd popuščajo. Beograd. 9. februarja- Včeraj je dospel semkaj Radlčev delegat dr. Basariček. ki se Tfe teformlral prt Jugoslovenskemu klubu in nri skupSčlnem sekretarju dr. Janjlču o političnem poloiaju in o parlamentarni situaciji. — »Refcbiika« prinaSa danes daljH razgovor i dr. Basaričkom, r!^om katereca je dr. Basariček izjavi, da hrvatska republikanska seljačka stranka ne nv.sli prekiniti Vse žVeze s Beotttrtnm, da na tudi še ni prt sla do definitivnega zaključka, ali naj gre v konstituanto ali ne. Na vprašanje, kako nai se uredi drživa, je dr. Basariček izjavil, da zahteva hrvatska republikanska stranka zajamčenje dobre oblike države, da pa ni treba, da bi bila ta oblika seli aČka republika. V tem oziru bi podredili RadićevcI svoie interese Interesom celine, zahtevali pa bi. da bi bila država č'm najmoČneiSa in edinstvena. Na vprašanje, ali pridefo Radi^evci v Beocrad ali ne, je dr. FaSarlČek odgovoril, da Se Stranka doslel *r ni odločila, da pa nt izklluceno, da pride Radič s svollml tovariši Je v prihodom dnevih v Beograd. = RadlČevcl tat prisega. PadičeV poslnnee Jelznbetjč Je te dni na neki skup?Č?nl rekel, da poslanci poldeio v Beograd In da, če bo treba, tudi pri-seželo. Se pred 3 tedni ie Isti Jelzabe-rlč Izjavil nagemu dopisniku, da če ostr^e priseg, Beoffr^d ne bo \ide1 RhfftCevth tovarvenne v Wasblns:tonn šo Tahtevali 50.000 dolarjev. Torej samo ra to taka svota, kake svote bi me Wle porabile Se le sa drueo! Ameriško ljudstvo je s zadovoljstvom sprejelo Hara in g o ve ukrepe. Tfc^ftiiis!?* In brzolauna pctroClli! RAZMEJITVENA KOMISIJA PROTI ITALIJI. -—d Beograd, 9. februarja. Vlada je določila generalstabnega polkovnika Danila KaJafatoviča ža načelniki naše razmejitvene komisije, ki bo sodelovala pri določitvi meje proti Ita-DjL Vojni minister bo še danes dok> Čil ostale Člane komisije in strokovno osebje. _ MEDNARODNA KONFERENCA V BARCELONI. —d Beograd, 9. februarja. V tnV ntstrstvu za promet se vrše posveto* rvanja strokovnjakor, ki zbiralo irra-'divo in navodila za našo delejraciio na mednarodni konferenci ki se bo Ivrlila prihodnji mesec v Barceloni. dr. beneS v Vatikanu. —d Rim, 8. febr. Češkoslovaški tarnanji minister dr. Beneš Je včeraj jobiskal papeževega državnega taj-;nika kardinala Gasparija in Papeževa sekretarja Tedeschinlia hn Cerottija. IDanes je odpotoval minister v Ne-apelj. Na kolodvoru so se k slovesu zbrali jrrof Sforza ln več druaih državnikov. ZOPET STAVKA ▼ ITAUT1 — d Berlin, 9. febr. »Deutsche Ailffemeine Zeirungc javlja te Lupana: Kakor poroča »Coniere della Sera«. Je delavska zbornica y nasprotju s korniurristfčno skupino proglasila generalno stavko. Dogodili so se mnogoteri incidenti. STANOVANJSKA BEDA V GRADCU. — 3 Gradec, 9. febr. V đanaSnfl Sej! stanovanjskega odseka je bilo sklenjeno, da se od danes naprej ne bodo sprejemale prošnje za preskrbo stanovanj. Pomanjkanje v Gradcu je tako veliko, da stanovanjski odsek ne more dati stanovanja niti onim strankam, Id so popolnoma brea strehe. Zato stanovanjski odsek opozarja na strahovito stanovanjsko stisko v Oradcu in svari pred priseljevanjem v Gradec PLEBISCIT V ZGORNJI ŠLEZU, —d Varšava, 8. febr. Poljsko časopisje priobčuje nerrvke dokumente, ki jih je našel poljski plebiscitni ko-misarijat v Gornji Slezfl! In ki se tičejo gibanja, ki ga organizujejo nemški agitatorji. O nemški ODŠKODNINL —d Pariz, 8. febr. Pri nadaljevanju debate v zbornici o interpelacijah je izjavil minister Loucher. da znaša nemški dolg 210 milijard zlatih mark, od katerih mora pripasti Franciji 52 odstotkov, med temi 44 milijard za pokojnine. Primerjal je absolutne številke, naznačene v mirov-m pogodbi* z ottiou pariškega &gg£r vora. PrlpofrmC }e, da trna NemSka trgovinska bilanca devet do deset milijard aktive, namesto da bi imela dvanajst do trinajst milijard pasive. Po njegovih izvajanfih bi bilo mogoče računati prt taksi na nemški izvoz na 20 do 25 milijard zlatih mark. Loucher Je Ižrazfl svoje odločno prepričanje, da se bosta francoski In nemški lrvoz v bodočih letih podvojila hi da se bosta paralelno razvijala. Anuitete na nemški izvoz znašajo 12 odstotkov nienega imetja v drugih državah, kar bi Nemčija z obdavčenjem svojega prebivalstva lahko spravila skupaf. Nemčila bi tedaj svojih prebivalcev tudi ne obremenila preveč, saj bi bilo potem nemško prebivalstvo enako obremenjeno, kakor francosko. — Nadaljevanje ..debate se je nato odgodilo na jutri. POVRATEK PILSUDSKEGA. — Varšava, 8. febr. Povratek nrarfala Ptlsudskega se pričakuje v torek. Zunanji minister knez Sapleha In vojni minister general Sosnkowski ostaneta še v Parizu. NOVI ANGLEŠKI VOJNI MINISTEP — d London, 9. febr. Na mesto VVInstona Churchilla, ki prevzame urad za kolonije, je bil imenovan za vojnega ministra sir VVorthington Ewans» LONDONSKA KONFERENCA. — d Partz, 9. febr. Za posvetovanje o orljentskem vprašanju na londonski konferenci se Je določil čas od 21. do 28. februarja. V Turčiji še nI dosežen sporazum mod nacionalisti in carigrajsko vlado. Cari-grajska vlada pošlje v London lastno delegacijo pod vodstvom velikega vezirja. — d Partz, 9. febr. Kakor poročajo »Times*, so KemalovI odposlanci, določeni na londonsko konferenco, odporov?.*! v Rim. Med njlrrri in odposlanci carlgrajske vlade obstoja popoln sporazum. MJROVNA POGAJANJA V RIGL — d Moskva, 9. febr. Mirovna pogajanja v Rigi so zadela v finančnem vprašanju na mrtvo točko. Poljska zahteva od Rusije, da II Izplača 85 milijonov rubijev v zlatu, dočim Je Rusija pripravljena Izplačati 30 milijonov, m sicer v blagu in koncesijah. Poljska, ki se Je kazala spočetka popustljiva, Je zavzela, najbrž pod vplivom entente, trdovratno stališče. ZMANJŠANJE VOJSKE V AMERIKI — d VVashlngton, 9. febr. Kakor poslanska zbornica, je tudi senat odobril zakonski načrt glede zmanj- tania minn u mož proti vetu predsednika VVilsona. Tajništvo za vojiio Je ukinilo nabiranje novakov. KNEZ KRAPOTKIN UMRL — d Moskva. 0. februarja. Včeraj Je umri knez Krapotkin. znani ruski revokicljonar. čegar smrt so že opetovano javljali inozemski listi »rTINDENBURO«. — d Berlin, 9. febr. Ladjedelnici sBrauer Vulkan« sta izpustili r morje pnmflc »liindenburg*. pri čemer a<> bili navzoči generalni feld-maršal Hindenburg, general Ludcn-dorff in mnogoštevilno spremstvo. Ssje ustavnega odseka. —d Beograd. 8. febr. Dr. £ime Markovtfi (ki-munlst) opozarja na razmere v naši državi in konkretno kritizira nastali položaj. Po njegovem mišljenju država Srbov. Hrvatov in Slovencev ni nastala na pravni, ampak na faktlćni način, ker bi bila mogla dati pravnu podlago samo suverena konstituanta. Radi tega edin-stVo ni bilo posledica naravnih zgodovinskih procesov. V Srbiji n. pr. o Slovencih poprej niso nič vedeli. NaŠa država je nastala kot stranski produkt svetovne vojne. Obe dve leti po vojni pa, namesto, da bi se bila vodila politika narodnega ujedinjenja, se Je vodila politika, ki le oddaljevala vse tri dele med sebol. Ideja narodnega edinstva le v težki krizi ln država je v tem tremutku bolj oudaljena od narodnega edinstva. kakor Je bila pred dvema letoma. To 5e žalostno ali resnično. Izvirna karaktefizaciia te fatalne politike Je forsiranje centralistične preuredbe naše države. Fatalna politika je zasnovana na vsestransko pogreSeni premisi, da le narodno edlnstvo in centralistična pre-uredba ena in ista stvar. Ta gtolitikft forsiranja povsem naravno teživa sumnjo, da se za njo skrivajo hege-monistične težnje srbske buržuazije. Dr. Markovič se spominja na Radiča. ki le tedaj, ko se je ustvarjala nafa država, govoril o enem narodu s tremi plemeni, sedaš pa nastopa za hrvatsko državno individualnost. Končno kritizira dr. Sime Markovič ukrepe proti stavkam, katere so bile pa gospodarskega značaja in ki so imele namen, da si proletarijat mate-rijelno odpomore in obsoja vladno »obznanb«. s katero se je razpustila sindikalna gospodarska organizacija, v kateri se Je bilo združilo nad 250 tisoč proletarcev. Tudi agrarna reforma se še nI izvedla. V poljedelstvu, v obrti ln Industriji s$ tudi Je ničesar ni ukrenilo. Vse to označuje dr. Marković kot greh buržuazlje, ki se hoče potom nasilja obdržati na vladi ln nastopa proti odredbam, ki jih predvideva Pa5ičeva ustava, katera ne jamči nlri za politične, niti za meščanske pravice. Samouprava je po Pašičevem načrtu samo fiktivna. Eh*. Markovič zahteva, da se v ustavi vpošteva načelo obvezne zaščite delavca, in Irritlzira določbe o eksistenčnem minlmu. Radlkalec Ljuba Jovanovič predlaga, da se predloži ves materijal, ki ga Je vče- raj predložil poslanec dr. Vofnlak. Poslanec dr. Laginia zahteva, da se izdajajo komunikeji o sejah ustavo-tvometra odseka, nakar mu odgovori dr. Vesnič, da je to že sklepi no. Seja se Je končala ob dvanajstih 45 minut. Naslednja seja bo v sredo ob devetih dopoldne. — Beograd, 9. februarja. Danes ob 9. in pol se je vršila soja ustavnega odhora. Prvi je govoril črnogorski republikanec Ivan G j o n o v 11. V svojem govoru je poudarjal potrebo stalne ustave, ki bo (garantirala ljudstvu čim naJobširnejSe socialne pravice. Vladni načrt Je v tem oz;ru na nekaterih točkah preobširen, tam pa. kjer bi bilo potrebno obzirnosti, pretesen. Tudi ni pravilno, ds se potom astave ugotovi monarhiMična oblika države, ker ro ne odgovaria srn 1.1 večine naroda. Vse drŽave, ki so nastale po preobratu, so republikanske in prennčan je, da tri Četrtine poslancev nI dovoli-no preštudiralo to voraSnnie. Nato Je irne*ct mnenfe hrvatske republikanske stranke ter se izjavil proti monarhiz-mu. Separatizmu ln federa^rmu ter zahteval j.>dnotno državo, en namd. a široke avtonomije, ker je Je tako mo-roče pametno ln pravilno upravljati državo. Ob koncu švoiih izvalani se le Gjonovič Izjavil Se proti senntti. _ Ma-to Je jrovoril dr. S i m r a k (klerlkalee). izražajoč se pmr! hrvatskemu, slovenskemu in bunjev^kemu separatizmu, a obenem t?di proti heŽivfll<. J^!o^tnc*mu žuoanu ie pri odhod vi vskliknilj »Posebno hvala ?.a lopi dnr! —d Ljubljana, 10. februarja. \ svojem povratku iž Beofrrada v Pari: ja včeraj 9. t. m. ob .S. popoldne prispe"? * f inv^on^kim OH en teksp resnim vla krom v LJubljano znameniti fi-nnoopV general, nekdanji gener.,a.lis-irrus nr .v)!i]n ki fronti Franrhet d* F.ke fronto, Folkovnikom Puranom Markovi-e m. sedanjim povelinlkom dravskega srtiJeriUkosra polka. Polk. Markovič Je Ml svoleča.«no dodeljen generalnemu štabu. General Franehet d# Esperav jo izrazil svoje veliko zadovolietvo nad prekrasnim sprejemom v Beogradn. na Kosovom in posebno v Sarajevu, kjer se je že enkrat prod 25 leti mudil. T 'a* vil je, da ga Jo sedaj iskreno veselilo v Sarajevu, ko gsi Je sprMel Jucosloven-ski general Hadžič. Zanimal se Je tudi za prilike v Sloveniji in je izrazil na do. da poseti v kratkem tudi LJubljano. Ko je vlak odhajal, Je godba aa sviraia rnarzeljezo. Glasool Iz Koroške. -- Celovec, (Nemška brez • r č n o s t.) Oskrbniki velepoaeste^ nemških graščakov so začeli naravnosi zverir^ko postopati proti vsem gozdarjem in najemnikom, ki so Javno v plo bisci(nl dobi pokazali, da so za Jugoslavijo. Posebno iz Sel in Slovenjega Plajnerga prihajajo obupni klici. Gozdni čovaj Crto v, 63 let star. Je služboval neprestano 47 let. sedaj so ga brez vsake odpovedi in brez vsake odškodnine odpustili iz službe in spodili iz stanovanja. Letos je na Koroškem zapadlo posebno veliko snega in je izredno huda zima. Nem&ki oskrbniki pa neusmiljeno mečejo cele družine celo take. k! Štejejo nad deset glav, brez vsakegr povoda ln naravnost proti določilom senžermenske pogodbe v najhujši zimi na eeste. Ko Je neki cestar, katerega ro tudi brez vsakega, povoda odstavili vprašal po vzroku, so mu odgovorih da že sam ve. Ljudstvo je vuled tegp preganjanja vse obupano in hudo raz burjono. Od Jugoslavije, za katero to Uko kremonitih značajev sedaj trpi, p* bi bila velika nehvaležnoet, če j«h m skuša so hujftega preganjanja rediti zp enkrat z reprosalijamt. k! bode vsaj ze nekaj časa gotovo zalegle. — Bistrica v Roža. (N e m S k i strahov i.> V nedeljo dne 2. Jan. t. 1 je prifcla majhna slovenska družba iz Borovelj v 8t. Janž v gostilno >Pri Tišlarju«. Dijak Novak kojega mati Je tu doma 1e šel s svojo sestro obiskal SI emeove; dr. Mlsič in dr. Ravlaeh pa sta e drugimi o?tala v gostilni. Toda^ pride osem mož močna orožni ^ka pa trulja % Ristriee in zasede popolnoma vojaško sprva Slemcovo h i So; ko pa tom nič nima uspeha, da bi odkrila ka ko zaroto, pa zaaede gostilno, čeS, da je v njej tajno zborovanje. Trjrovec Flan* Wernig iz Borovelj je bil namreč družbo videl ln je takoj Sel na Bistrico ra znanit. kaka nevarnost preti renubliki Avstriji, ker sedi pri >Tiftlerju< sa pečjo par SJoveneev in Slovenk. Orožniki so se kmalu prepričali, da jih je nemčurski trgovec Iž BOrovolJ pot«emil. vseeno pa so odvedli v zapor dijaka Novaka, čeS da je pri $l«mevi hujskal. To je svoboda v Avstriji! Kako pa po-atopftte z NemeJ v Jugoslaviji! — Ljudska šola. Pr. Letnoi le svoj-čap slf»vesno izjavil da moraio biti koroški Slovenei t^kom 40 let popolnoma ponemčnrjoni. Vslcd tega Je >TTe;n at--dlenflt< dal na vsa merodalna m^tn urade, državne in deželne, žunnije i: šolska vodstva toznde^a navodila Kar v tem oziru delalo nemčnrpki nčlteljl r lolnh. da bi slovenske otroke ustrahovali in jih. ker se % lena ne da doseči, % crda snravill ^« strannota nore čuratva. Mio naravnost v obraz vsem načelom nele zdrave pedagogike, am-nak oploh olovekoUubju in ie x narav- eem nasprotju s stremljenjem, da zavlada v deželi mir. Iz vseh vasi priha-|ajo vesti da učitelji sahtevajo od mladoletnih, šoloobveznih otrok, med po-nkom, naj slovesno izjavijo, ali se čutilo za Slovence ali Nemce. V zelo mnogih vaseh so doživeli veliko razočaranje. Na Brdišah so se razen dveh otrok Izjavili vsi za Slovence. Visok peda- goške neumnosti pa so dosegli nemški učitelji s tem, da po n vroe.ilu >HeimaLadi ens ta < zahtevajo od šoloobveznih otrok, naj pred celim razredom povedo, ali so njih starisi glasovali za Avstrijo ali Jugoslavijo. Za slovensko stvar je razveseljivo, da ta nadin nemške agita* cije in terorizma rodi vedno več slovenskega odpora. V Ljubljani. 10. februarja /i >1 — Našla sta se. S Koroškega nam poročajo spet o novi lopovščini dične nemškutarske dvojice Pod-gorc-Trunk. Že pred leti sta dala voliti v Celovcu nov odbor Mohorjeve družbe, dasi še stari obstoja tn ga ima dvojfca Podgorc-Trnnk najmanj pravico razpuščati in spravljati s sveta. Predsednik Družbe je zdaj Trunk. ki pravimo slovenski ne zna, Podgorc seveda Še manj. Mož je bil v Borovljah nemogoč in je šel v pokoj. Dasi ima na Bledu svojo vilo in nekaj stotisočakov premoženja (podeželski Župnik, doma\ iz preproste kmetske hiše!), mu to ni dovoli. V penziji hoče imeti še postransko mastno plačano službo. Najlažje pa bo na Koroškem plačala Mohorjeva družba, torej. Seveda je ta volitev novega odbora povsem nepostavna, ker Je sedež Družbe sedaj vendar v Jugoslaviji, v Prevaljah. A briga to kakega Trunka, ki bi za par kron prodal celo Jugoslavijo! Stvar Je namreč ta. da ima Družba v Celovcu štiri velike hiše, kar znači v sedanjih časih rrmogomflijonsko premoŽenje, ln po tem se skomina Trunkom ln Pomorcem in njih nemškim zaplečnikom. Ker te svojega kak Trunk, Podgorc Že, ta ie nesebičen, kar mu radi priznavamo, za narodne namene odnosno za kak list ne bo dal ficka, financira svoj nemško-sloven-ski list najbrž it premoženja Družbe. Mislimo, da Slovenci niso zbirali težko prisluženih krajcarjev za take ljudi In v take namene. Tukaj bo javnost, zlasti poverjeniki ih dosmrtnik! Družbe, morala Izpregovoriti odločno besedo. Stvar Ima pa še drugo lice. Dr. Brejc je tega moža pošillal kot posebnega kurirja v Partz. ker zna nekoliko francosko in angleško, kar bi znali pač tudi drugi malo bnlj značajni in zmožni možje, in ga prf-delil kot specifično kronskega izvedenca plebiscitni komisiji v Celovcu. A bi bivšemu g. dež. predsedniku vendar lahko marsikdo povedal, če sam tega nI vedel, dasl bi bila njegova dolžnost, da se pouči o oseb aru ki jih postavlja na važna mesta, da je mož političen diletant, ne le navaden, ampak otročje-smešni diletant in šarlatan t in zajedno velika, zelo gibčna »VVetterfahnec, danes hud liberalec, v besedah seveda. Jutri strasten klerikalec, danes najhujši Slovan, jutri bo pošiljal vse »Krard-cec k hudiču, saj. je, v preklinjanju mojster prvega reda. Srbski delegati ki koroških razmer seveda niso poznali, so se zanesli na moža, zlasti še ker Je v besedah Junak kakor malokdo. Po njegovem nasvetu so odprli demarkacijsko črta kar je bil začetek m glavni vzrok tragičnega propada Slovencev ob plebiscitu. Kadar bodo pisali poglavje o krivcih, česar se sicer igotovi krogi brar vsemi štirimi, bo treba na prvem mestu imenovati Trunka m dr. Brejca, ki ga Je v svoji kratkovidnosti in državniški nezmožnosti postavi! na tako odgovorno mesto. — Beg pred duševnimi poklici Na skupščini berlinskih profesorskih organizacij se je tožila da število dijakov na gimnazijah zelo pada; zdaj je avstrijska učna uprava sporočila javnosti, da se je tudi na avstrijskih gimnazijah število učencev tako skrčilo, da se lahko reče: mladina beži pred duševnimi poklici. Profesorji se boje, da pade zato tudi povprečna izobrazba nemškega naroda. Roditelji in otroci so se uverili, da so duševni poklici dandanes najslabše plačani, najbolj izkoriščani ln najmanj uvale-vani. Specijalno uradništvo uživa trd ln pičel kruh. V Avstriji s 6 milijoni prebivalcev je okoli pol mil. javnih nameščencev, tako da so vsi uradi prenapolnjeni in Je napredovanje zelo otežkočeno. Naravno je, da majhna avstr. državica tolike uradnisTce armade ne more dobro plačevati. Zato beže uradniki v druge poklice. Posledica bo, da se tudi vseučilišča osvobode dosedanjega prevelikega navala mladine, da se duSevnl proletarijat zmanjSa ter se v bodoče posvete duševnim poklicem le oni, ki so st vzlic materijall-srlcni strnil sveta ohranili resnično poklic ;n veselje ža Idealne duševne stroke. V splošnem se viSlna ljudske omike s tem ne zniža* zakaj država uvaja nove šole realistične smeri, in mladina se posveča poklicem, ki brež grščine, latirščlne in višie matematike preživlja o ljudi bolje kakor poklici z gimnazijsko in vseučil. Izobrazba Temelj ljudske omike tvorijo ljudske, meščanske, obrtne, trgovske ln razne strokovne šole. Nadaljno Izobrazbo pa si pridobi mladina s samoučeniem. Čitanjem in no iav. predavanjih. Beg Iz gimnazij dokazuie iznova, da so te šole temeljite reforme potrebne, zakaj Soli mora biti predvsem namen — žlvlie- ! nje Tako pišejo nem. in avstr. nemški j listi. Kako so se razmere izpremenile j na jugoslov. gimnazijah, nam ni znano, a bi javnost nedvomno zanimalo zvedeti. — V St. Jurju ob Južni žel. je umrl znani slovenski skladatelj g. dr. Josip I p a v i c, bivši okrožni zdravnik. Pokojnik jO bil sin dr. Gustava in nečak dr. Benjamina Ipavea, naših uglednih glabcnikov, ki zavzemata s svojimi umotvori eno prvih mest v naši muzikalni literaturi. Pokojnik je končal svoje gimnazijske študije v Celju in ea je na to posvetil, kakor njegov oče in stric, medicinski znanosti Za doktorja jo promovirat na vseučilišču v Gradcu, ttr je po smrti svojega očeta prevzel njegovo mesto okrožnega zdravnika v £t. Jurju. Kakor oče in stric je bil tudi on visoko glasbeno naobražen. Glasbi je posvečal ves svoj prosti čas. Se kot dijak je ustvaril dela* ki so vzbudila splošno pozornost. Komponira! jo pesnil, skladal opere in pantomine. Eno najboljših njegovih del je pantomima >Možicek<. Se pred vojno je jel bolehati, dokler ni duševno tako obolel, da ni mogel več izvrševati svojega zdravniškega poklica. Sedaj ga je smrt rezila vsega trpljenja. Dr. Josip Ipavic je živel v prvi vrsti glasbi in svojemu poklicu, ca politično življenje pa se nikoli ni brigal. Pogreb bo danes 10. t. m, v St Jurju ob Južni železnici. Bodi pokojniku ohranjen cesten spomin! — Kako ravnaio z našimi ljudmi koroške oblasti? Iz Maribora poročajo: Jurij V., strežnik v mariborski bolnici, je hotel obiskati svojce v bližini Celovca ter si v te svrhe nabavil vse potrebne dokumente. Do Pli-berka je prišel popolnoma brez vsakih zaprek, mjed Pliberkom in Sin-čovesjo pa je pristopil k njemu neki človek, ki se Je legitimiral kot detektiv »Heimatsdiensta« ter zahteval dokumente. Ko mu je pokazal strežnik vse svoje pravilno opremljene dokumente, mu Tih je detektiv vzel. ga pričel zmerjati, na prihodnji postaji t>a ga je oddal trem orožnikom, ki so ga uklertili ter med zmerjanjem odgnali tri ure daleč v Pliberk k sekretarijatu »Heimatsdiensta«. Tam so ga zopet ozmerjali, pretepli, vzeli mu ves denar v znesku 57 dinarjev, nato ga pa vklenjenega vrgli v vlažno terrmb soha klet je moral ostati do drugega dne* Ob 10. dopoldne so prišli k njemu zopet trije orožniki s puškami in nasajenimi bajoneti, grozili nru z revolverji ter ga psovaie odgnali v najhujšem mrazu peš do tri tire oddaljene jugoslovenske meje. Tam so ga potem spustili. — Tako nečuveno postopajo nemške oblasti na Koroškem z mirnimi našimi potniki, ki nimajo drugega greha na sebi, kakor da so — Jugoslovani. Dobro bi bilo, če bi se jim vračalo z naše strani milo za drago. — I« poverjenistva za socijalno skrbstvo. Za upravnega nadzorn?ka v VILI. čin. razredu pri poverjenistva za socijalno politiko v Ljubljani je imenovan Ivan Sedlar, dosedanji upravnik pri tem poverjeništvu. Za oblastvenega inšpektorja dela v Mariboru v činu sekretarja I. razreda je imenovan Inž. Dragotln Kuhe is Ljubljane, za sekretarja TI. razreda pa dr. Marij Krmpotič, dosedanji referent begunskega odseka v Ljubljani. Za se-kietarja IH. razreda v oddelku za zaščito dece v Beogradu je imenovana ga. Cirila Plosko - Štebi jeva. — Tako Je prav! >CiIlier Ztg.c javlja na čelu lista, da bo odslej na ukaz oblasti vporabljala za kraje kakor tudi za ulice in ceste po mestih in trrih službena, to je slovenska imena. Ali bo Hst sedaj spremenil tudi ime v >Ce-Ijeer Zcirnngc? — ŽeloznIČarskI kurz v LJubljani. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, se s 1. marcem t. 1. otvori v Ljubljani kurz za železničarje. — iu. profesorske službe. Gimnazijski ravnatelj v Kranju Ignacij F a j -d i g a in profesor na realki v Ljubljani Alojzij Tavčar sta dobila naslov in značaj vladnih svetnikov. — Ljudsko štetie. Qg. popisni komisarji za Ljubljano In Spodnjo Šlškd se vabijo, da predlože ves popisni materijal v občinski dvorani mestnega magistrata (srednja hiša — I. nadstropje) po sledečem redu. Dne 11. februarja 1921: od 8. do 9. ure komisarji L okraja; od 9. do 10. ure komisarji II. okraja; od 10. do 11. ure komisarji III. A okraja: od 11. do 12. ure komisarji III. B okraja: od 2. do 3. ure komisarji III. C okraja: od 3. do 4. ure ktf-jnisarii IV. A okraja; od 4. do 5. ure komisarji IV. B okraja. — Dne 12. februarja 1921: od 8. do 9. ure komlsarlt v. rtfcraja: od 9. do in. ure komisarji VI. okraja: od 10. do !!. ure komisarji VII. okraja. Opozarja se, da imajo nekateri g. pooisni komisarji nekaj popisnega materiala i* na magistratu, katerega so stran- [ ke same predložile, s katerim pa bodo morali svoj popisni materijal še naknadno izi>opolniti. Kdaj se bo skupno pregledal ves popisni materijal posamičnih popisnih krogov, se bo pravočasno naznanilo. — V pokoj je stopil podpolkovnik Davorin Zunkovie, znani naš pisa-tel, ki so bavi z raziskovanjem slovanske preteklosti. Nedavno je bil lin« van za poveljnika okrožue ksra&mV* * Osijeku. — Za ravnatelja učiteljišča v Mariboru Je imenovan profesor Matija Pire, ki jo že doslej uspešno vodil ta zavod. — Za orožniškega poveljnika v l*tuju je imenovan orožniSki podporo&> nik Martin Zi.av t brat profesorja dr. Jakoba Zmavca Sbnavc je služil kot orožnik doleca lota v Cajnici v Bosni, kjer si jo e svojim koni-iljantnim postopanjem pridobil uvaževarje in spoštovano med endotniiu srbskim ljudstvom. — Imenovanje. Minister pravde je Imenoval v računskem oddelku VlSJetga deželnega Sodišča v LJubljani: rač. svetnika Milana Pater-n ostra za višjega rač. svetnika in rač. revidenta Vladimira D e k 1 e v o za rač. svetnika. — Glas Iz občinstva. Prejeli srno in prir>hčujcmo: »Nekateri hišni gospodarji zlorabljajo brezvestno naredbo o povišanju najemnine. Dočlni . dovoljuje ta naredba, da se najem-j nina poviša za 60 odstotkov pri stanovanjih in za 100 odstotkov pri obrtnih lokalih, so jo povišali nekateri hišni posestniki pri stanovanjih do 175 odstotkov, pri obrtnih lokalih pa Čez 300 odstotkov. Tudi se ne oziralo na to. da se sme najemnina povišati le po stanju 1. julija 1914. 7a povišanje najemnine so si ustvarili popolnoma drugo podlago, ki ni dopuščena. Mimo tega pa skušaio naprtiti najemnikom še razne doklade v podobi popravilnih stroškov itd. To kratko in malo ne gre. Najemnikom svetujemo, da take brezvestne hišne gospodarje, ki se ne boje ne • božje kazni, ne ljudske sodbe, n a -j znani j o stanovanjskemu ; uradu, njih imena pa p r i o b -Ičijo v listih. Taki oderuhi ■ \n pijavke sodijo na s r a -j motni oder.« — Dvajsetdinarski bankovci in goljufivi Špekulant. (Uradno). Spričo sklepa Narodne banke, da se potejme- ; jo iz prometa 20dinarski bankovci, razširjajo brezvestni agenti in špekulanti med ljudstvom vesti, da bodo ti bankovci razveljavljeni in da se ne bodo več menjali. Na ta način povzročalo med narodom paniko in se okoriščajo ; z razburjenjem tako. da odkupavajo bankovce za nizke cene. Vse te razširjene vesti so tendenciozno izmišljene in se uradno dementirajo. Prebival- • stvo naj bo u ver j eno, da se bo izme-j niava bankovcev Izvršila do konca, j kakor to zahtevajo interesi države in ! vsega prebivalstva. Proti onim, ki i brezvestno trgujejo z bankovci, se bo-i do uporabile najstrožje naredbe in v I zakonih določene kazni. — Nova odvetnika v Mariboru, j Iz Maribora poročajo: V Mariboru se i je naselil najprvo iz Trsta, kasneje l pa iz Vclikovca in Celovca izgnani : odvetnik dr. Jan. V kratkem se nrc-t seli v Maribor tuđi znani tržaški od-j vetnik dr. Kimove Oba otvorita v j Mariboru svoji pisarni. — Služba okrožnega zdravnika. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Tstro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje metliško. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v uradnem listu. — Razpis službe. Generalna inšpekcija voda v Ljubljani razpisuje službo tehničnega pomožnega uradnika. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v »Ura dnem listu«. — Prijava za hladllnlčne celice. Vse stranke, ki reflektiralo na lastno shrambo (celico) v bodoči ljubljanski hladilnici, naj to nemudoma javijo pismeno s točnim naslovom mestnemu tržnemu nadzorstvu. Pripomni naj se tudi. za katero blago bo služila shramba, in v kakšni maksimalni množini se bode dotično blago deponiralo v hladilnici. Mesarji naj iavJJo, ako reflektiralo na prostore za sollenfe mesa in izdelovpnie k'obas ter navedeio množino blaga, ki ga hočejo dnevno izdela«. — Oovorl o trpljenja Kriatovem *e bodo vršili v tem postnem času vsak petek ob 7. zvečer v evangeljskl cerkvi na Gospoevetski rostL V nedeljo ob 3. popoldne je crovor o ev. pismu, pri katerem jo dovoljeno staviti vprašanja* — Dražba zaplenjenih konj. V soboto dne 12. februarja t. 1. se vrši ob S. popoldne dražba zaplenjenih konj na Zelenem hribu poleg dolenjskega kolodvora. — Napadi v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Na pustni torek je ob 28. napadel neznanec v Kopališki ulici Josipa Pinkerja, kamnoseka in nameščenca Frana Kaiseria. ko sta se vračala domov. Neznanec se je bil skril za drevesom In je z velikim nožem prizadejal Finkerju težko rano na glavi, Kalserja na je ranil na roki. Napadcnca ^Umita, da le napadalec Identičen ž nekim človekom, s katerim sta popivala v gostilni »Domovina« In ki Je tamkaj ostal dolžan 20 K. — Neznanci so zopet napadli carinskega uradnika Nepo-muckega. na katerega so oddali pred kratkim 7 strelov, ki Da k sreči niso zadeli. Tokrat ie bil oddan nani zopet strel, najbrže zopet iz karabtnke. Ne-pomiicki it sedci na veran.ii vile iois in }G krotka prod r a r.oio ^ bali so ga v lavnd bolni o. — S;.uit« ielezr tks jKsreča Ni prov'i iuu\- fcitesMKst med uoMa m \ Zagon. - Litija pri kilometru .39o i .i novoz:l v >Uv\ 41 progovnega .'»vaja Jaro' Nejedb'Kd. rodom C? vračajo«! ra se proti lomu. Nejedlj ie bi ves ra*-mesanen «n na mestu rnrfev — Roparski oapadl n oe/cii. V zadnjem času se je po deželi si!n<» razpaslo ruzbojništvo in roparstvo. Roparski napadi se kar ponavljajo, posebno v okolici Litije. Drzen in naravni st divji roparski zločin so na pustni ponedeljek izvršili štirje, v ženske preoblečeni tolovaji v Smartnem pri L ti I. Ugledni posestnik in mesar Ivan R o-bavs je omenjenega dne s svojo ženo odšel na lovski ples v Litiio, puščajoč doma svoje otroke z varuhinjo. Proti 11. uri ponoči so V Robavsovo hišo prilomastili kot »maškare« napravljeni štir e lopovi, ki so počeli povsod temeljito brskati in iskati denar, zlatnino In druge dragocenr.sti. Odnesli so 30.000 gotovine in velikansko množino zlatnine, srebrnine in drugih dragocenosti. £kodo cenijo skoro na 100.000 K. — Pred dnevi so pa trije roparji napadli pri Kresnicah ob luž. žel. železniškega čuvaja Ivana Orilia iz Moravč ter mu odvzeli Iz žepa denarnico z 1900 K gotovine. — Zagrebškim žeoarjem je 5. t. m. prišel v roke nadkomisar pov. za soe. skrbstvo dr. Anton Mrak. Na zagrebškem južnem kolodvoru tik pred odhodom vlaka mu epni tat na rafiniran nači i tem ik • epa listnico s prili'no 1500 K gotovic« in raznimi drugim; dokumenti. — Uboj v Doiikem. Delavec Bef* rd Prane b Zaloga 5u 21 ie bil v j i n arja t. 1 ubit na ^c- * ved gostilno itJtrdoiia Zupančiča v Dolskem. Kei *e je Bernard v gostilni prepiral »' fr* po • .vli na cesto. Tudi njegov • rot ' posestnikov sin Franco Z ipančič p. d. Bukov se je odstranil Is gostilne. Kmalu zatem je bik) čuti na cesti tri stre'e tz puške. r>. strel je šel Bernardu skozi desni kolk. čreva. n^o-hur !n Tevi k Ik. Bernard je podlegel tej težki poškodbi Kot uboja sumljiv je bil arcirnn Fr?.nce Zupančič. — Tatvina na pošti v Grahovem. Na svečnični praznik 2. t. m. okoli poldneva je iz odprte poštne blagovne 1?aW0 K na poŠti v Grahovem pri Cerknici. Poštna upraviteljica gdč. Jožica B i f z ! Je šele nri zakliučku zapazila primanjkljaj. Javila je naslednjega dne orožnikom v Cerknici Eado* vo. Orež"iki so rakoj znčeli poizvedovati za storUcem in so aretirali kletnega LJudevika Bavdeka, mizarskega pomočnika, k' ie Stanoval v hi*t notnega um da. Bavdek ie zlasti sumljiv te tatvine, ker ie na Blokah v Novi vasi v Lavričevi gostilni skušal ramo njati dinarsk' tisoč:-k. — Smrtna kosa. V Trbovliah !e umrla posestnika soproga ga. Marila P e r. Blag ji spomin! PREHODNF ODREDBE DO USTAVE. — Beograd, 9, febr. »Pravda« priobčuie besedilo prehodnih določb k ustavnemu načrtu, ki naj vetinlo tako dolgo, dokler se ustava definitivno ne sprejme. Vlada se je s tem načrtom bavila v več sejali ter ga je končno sprejela na seli ministrskega sveta dne 7. t. m., kakor ga je predložil posebni, s tem delom pooblaščeni odsek. Čiem prvi se bavi z zakonodajo za oni čas. da ustavotvorna skupščina še ni Izdelala ustave. Člen drugi obsega prisego regenta Aleksandra na ustavo, člen tretji prisego poslancev. Člen četni določa rok 15 dni po spreiemu ustave, da se skupščini predlože vse dosedanje naredbe. Člen peti obsega zaščito uradnikov z vseučiliško izobrazbo proti odpustitvi Člen Šesti razširja zakone bivše kraljevine Srbije o državnem svetu, proračunu, centralni upravi, ministrski odgovornosti itd. na vso kraljevino. Člen sedmi določa, da ostanejo do končne ustavne ureditve pokrajinske oblasti v dosedanji obliki s kraljevskim namestnikom na čelu ter z referenti in šefi za posamezne upravne stroke, vendar s^ te pokrajinske uprave odrejene ministru za notranje zadeve. Kraljevske namestnike Je smatrati ~& uradnike. Po sprejetju ustave se Izvrši prehod iz sedanjega stanja v ustavno stanje, tako da bo to delo končano tekom treh let. od dneva sprejetja tega načrta naprej, pri čemer bodo posebne komisije prevzele posel nove ureditve. Člen osmi določa, da ostanejo predsedniki sodišč na svojih dosedanjih mestih ter določa organizacijo kasacijskega sodišča, ki naj ima 21 članov ln sicer 7 za Zagreb In Slovenijo, 9 za Beograd. 3 za Sarajevo in 2 za Podgorica NEMČIJA SE NE UDELEŽI LONDONSKE KONFERENCE? — Partz, 9. febr. List; se bavijo obsežno z vprašanjem, kak bo odgovor Nemčije na povabilo za ndebžbo pri konferenci v Londonu. »Petit Journal« izvaia. da bi bila odklonitev vabila nevarna Igra. Zavezniki privo-Ijujejo, da zaslišijo nemške delegate o rrrodalitetah v dodatnih odredbah, ne morejo pa dovoliti nikakega odmikanja od pogodbe. Vsak nespameten odgovor bi se smatral za odklonitev in sledile bi posledice. Drugi listi menijo, da se bo dala vlada pod pritiskom nacionalističnega časopisja zavesti do formalne odklonitve. Pariz, 9. febr. Nemška javnost kaže svojo ogorčenost ziasti proti Angležem. Te dni so v Berlinu demonstrirali proti oficirjem angleške misije, kjerkoii so se pokazali na ulicah. NEMŠKO ZLATO V PAR17U. — Pariz, 9. febr. Fr *v ka Je sprrjjla te dni od »Relchsbait« ke« v Berlinu večjo svol I rl * ▼ zlatu, ki je dospelo v pl mbil uih vozovih, spravljeno v s\:K!,ili vrečah. To zlato se izroči reparacij >ki komisiji, ki določi razdoltev. v smislu § 1. in 2. čl. 29. versailleske ocw godb 8. MED RUSIJO IN ITALIJO. — Pariz. S. febr. ČfČerin je poslal začetkom meseca na con te Sfor-zo vprašame, ali hoče stopiti italijanska vlada v pogajanja za vzpostavitev trgovskih zvez iued Rusijo in Italijo. Čičerin ie v svoji ponudbi poudarja] koristi za Italijo, izvirajoče iz novih zvez. — Rim, 9. febr. Zunanji minister Sforza je v odseku za zunanje posle I izjavil, da ie Imenovan za sovjetskega zastofmika v Italiji Vorovski, k| bo vodil za Rusijo trgovska pogaja* nja z Italijo. NEMČIJA SE NE UKLONI? —d London, 9. febr. V intervl* evvu s poročevalccii: lista »Daily MaiU je izjavil princ Maks BadenskU da ententni državniki dobro ve/lo. da so zahteve, ki jih je stavila pariška konferenca, neizpolnjlve. Če se izvedo sankcile. bo Nemčija popolnoma uničena. Princ io iziavil, da vlada ne bo podpisala pogojev. »Preje bi bili pripravljeni,* je dei;i princ, »da pre~ trpimo katastrofo francoskega vko rakanja in zasedbe ruhrskega ozenv lja, kakor pa, da pripravim) z lastnimi rekami verige za naše otroke in vnuke.« IZSTOP IZ KATOLIŠKE CERKVE. —d Praga, 10. febr. Po poročilih socialističnih listov je zavzela povodom ljudskega štetja med češkim prebivalstvom započeta akcija za Izstop iz katoliške cerkve ze velik obseg. Kakor poroča »Rude Pravo« je samo v Pragi tekom zadnjih 14 dni izstopilo Iz katoliške cerkve približno 100.000 ljudi PADANJE CEN ŽIVILOM? —d London, 9. febr. AnglešTd nadzornik za prehrano je že vnaprej naznanil nadaljnje padanje cen za najvažnejša žlviia, ker padanje cen nI pripisovati lokalnemu prenapolnjenja, ampak faktični nadprodukciji. PRISILNO POSOJILO IN ODDAJA PREMOŽENJA NA POLJSKEM. —d Varšava, 9. febr. Finančni minister se Je odločil, da uporabi naredbe o prisilnem posojilu. Tozadevni zakonski načrt je ministrstvo že pripravilo In ga predložilo v odobreni«. Brez ozira na to se bo sestavil tudi še zakonski načrt o enkratni oddaji premoženja. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera; Četrtek, 10. febr.: Potop. (Te«rtovanJa hndoiestvenega tenrra. Ixv. Petek, 11. febr.: Tri sestre. Gos^vanje hndoieatvenega teatra. lav. Sobota, 12. febr.: Tosca, Red E. Nedelja. 13. febr.: Fra Dlavolo. Izven. Ponedeljek, 14. febr.: Koncert joeep Rijavec in Ciril TJSar. I »ven. Predstava >Tri sestre (gostovanje bndožeetvenega teatre) v petek 11. februarja t. 1. načenja pol 8. zvečer. — OrreSkih in ljudskih dram. In operetnih predstav si sole mnogi naši dopisniki, če* da niskih predstav marsikdo as razume in gmotno na imora Zakaj bi se ne Igralo ob sobotih in nedeljah popoldne o'^ znižani ceni? Mladina in Blrče. vrsto ljudstva hrepene po gledal, irrah: gledal, blagajni bi bile take predstavo gotovo tudi koristne. — pevski ibor Glasbene .Matice v Ljubljani. Naznanjamo vsem pevcem in pevkam, da so od p etk a, dne 1L t m. zopet pridno rodne pevske vaje ln sioer ra roo^ki ibor ob 8. uri svečer, sa ženski ibor pa ob 6. url zvečer. Ker imamo v programu nova slovenska glasbena dela in važne koncertne lafete, prosimo vse dosedanje, pa tudi one pevce, kat?rl do sedaj ni9o nastopili, da se pevskih vaj z običajno vestnostjo zopet vdeležujejo. Odbor. <3. 5! Tini. .SLOVENSKI NAROD', dne II. februarja 1921. 33. lier. ;ke oestl. —:: Izplačevanje .JBaeaeaih priznanje. Finančni mini ter ,ie odredil, da se čimprej prične izplačevanje začasnih priznamo iapod 1000 K, izdanih povodom odtegnit ve 20% avstro-ogrskih bankovcev pri žigosanju. BORZE. . -^d Zagreb. y. febr. Devize (reza-.UO): Berolin 241—214, Italija, izplačilo 539—541, London izplačilo G66 do •70, N. Jork, cek. 147.25—149. Pariz izplačilo 1040—1050, Prasra 1S8.5O-190, Švica 2350—0, Dunaj 21.25—21.35.-Valute: dolarji 146.50—147.50, avstrij krone 25—26.50, carski rublji GO—70, francoski franki 1000—1010 napoleondor 482—485. nemške marke 237—238, rom. leji 0—202, italijanske lire 520—525, češkoslovaške krone 175—0. — d Curih. 9. febr. Devize. Berlin 10.30. Holandi a 11.50. Newvork 616, London 24.01, Pariz 44.30, Milan 22.50. Praga 7.90, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.60, Bukarešta 8 50, Varš; va 0.80. Dunaj 1.60, avstrijske krone 1.10. — d Praga, 9. febr. Devize. Amsterdam 2688.50. Berlin 129.25, Curih 1263,50. Milan 283, Pariz 557. London 302, Newyork 77.75, Beograd 210.50, Bukarešta 106.75, Sofija 95, Dunaj 10.75, Varšava 9.12, Zagreb 52.37. Budimpešta 14. Valute. Nemške marke 129 25, švicarski franki 1258.50, italijanske lire 280, francoski franki 551, angleški funti 300, ameriški dolarji 75.75. jugoslovenski dinarji 201.50. romunski leji 106.75, bolgarski levi 90.75, avstrijske krone 10.75. poljske marke 8.12. — d Dunaj, 0. februarja. Devine. Amsterdam 238.50—239.50, Zagreb 469—473, Berlin 1167—1173, Budimpešta 127.50—129.50, Bukarešta 937.50 do 947.50, London 2720—2740, Milan 2515—2535, Nuwyork 698—707. Pariz 4970—5010, Praga 887—893. Sofija 845—355. Varšava 86—88. Curih 11.325—11.375. Valute. Ameriki dolarji 698—702. bolearski levi 820—8.10. nemške marke 1165—1171, angleški funti 2715—2735, francoski franki 4955—4995, italijanske l;re 2505—2525, jugoslovenski dinarji 1S75—I89=i, poljske marke 87.60—89.60. romunski leji 927.50—937.50. carski rubi i 315-321, švicarski franki 11.275—11.325. češko- slovaške krone 886—892. krone 126.80— 12&S0. madžarske TiirfstfSta In sporf. — Drsalci* tekma na Bledu »e odloži na poznejši čas, — Slovanskim sankačem! V nedeljo, I .i. t m. se vrle na umetnem aenkali*Ču »Belvedere« v Bohinjski Bistrici po duij-5em premoru , rt snnkaike tekme In sicer to pot prvič tudi za prvenstvo Slovenije In Jugoslavije. Pred vojsko so se merili slovenski sankači na tem polju s tekmovalci svetovnega slovesa. In ne samo, da so častno odrezali tudi zmagali so nad njimi. Zato s« nadeja »Športna sveza*, da se bodo tudi letus dosegli pri tej tekmi časi, ki ne bodo dosti zaostajali za do-srda-njimi rekordi. Ha pa je to mogoče dodeli, poživila vse stare, preizkušene slovanske bojevnike m Tem športnem polj«, da se po možnosti polnoStevilno udeleže rar-Pisanih tekem. To je tem bolj ?ele*i, ker bi bila to vzpodbuja ca na* nara<<*aj. ki se bo. sledeč vzgledu starih, tzve.*bal gotovo v kratkem toliko, da bo mogel, ko se ubla/e mednarodni odno.taji, častno zastopati naš narod rudi na tekmovallSčTn Izven svoje domovine, oziroma države. Športna zveza. — Končne Izide sankJskih tel em v Bohinjski Bistrici razmasi tekmovalna vodstvo v nedeljo, dne 13 t. m. ob a. popoldne v hotelu Markel. Prvakom se ob tej priliki ruzdele tudi diplome In častni maki v smislu razpisa tekem. V istem Roleta se vrši nato zabavna iportna prireditev, katere prebitek Je namenjen spo polnitvi zim*ko«portm'h naprav v Bohinja. — Vremensko poročilo Iz Bohinja dne *. februarja 1931 ob 12. Temperatura ob 7 ej plus 1* C. Barometer -e počasi, a sta'no dviga. Nebo oblačno. V dolini skupa? 51 cm snega, v višinah nad 1000 m pa 1 meter ?n čez. Kakovost snej^a: p^ič. Sanlnec Ueaien. Smuka ugodna; sk:<'>-iln!-ct urejena: sankaIKČe »Belvedere« 600 m tehnično popolnoma dogotovljenlb. Ve2-t»anje od četrtka, dne 10. t. m. narrej v dopoldanskih urah dovoljeno; popoldnevi «:o določeni za popravljanje nastalih tehničnih naoak._______ ~~ Mnn Bffl ii BrtnlMe. — [»iof^Korsko društvo. gekci|a Lfnblinnft, bo imelo v poned i 14. t m. ob 15. v ri«alnici tukajšnjo prve driSTn* girnnnzijo cofttinck, na. katerem bo rwlmiiii"trativni ro!^ror.t pri vi&-|em šolskem aveta sr. dr. 6t Majcen poročal o preureditvi shižonih odno&v jev in prejemkov •rodnjesolakih profo-torjev r 6 # vr.iji. — Odbor. — ItrsUr'nft podjvomo društvo v L;ubljani im*\ 17. februarja t, 1. ob 17. v tukajšnji rcalčoi posvetovalnici svoj redni leini občni zbor. Polzoedbe. — Nasla se je na Goamr.tsvetski cesti vor-ja vsota denarja. Dobiti je na Bellsrueju I. nadstropje, l«vo. — Oseba., ki je v torek Sokolovi mažkaradi v Narodne d^mu vrela rivo a laska - boo iz gard^robf* v sobi Nar. soc, zveze naj iFto tam tikoj vrne. ker jo znann Sioer so bo postopalo sodni]« skiin potom. Glavni urednik: Racto Pustoslem^ck. Odgovorni urednik: Božidar Vcdeb. Prodam zlato uro Z dolgo verižico. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1000 Protfg se mili M mm suKnla (Cberrock) po zelo nlzti ceni Poizve se lahko vsak čas. Kolizej soba it 19. Goeposvetska c 13. 997 JlUm v najem kako boljšo * s etilne k*ko rnan|§o trgovino. gCdiUnu Tudi kupim, najraje kie na deželi. Ponudbe pod .Dobra gostilna J $61* nt upr. Slov. Naroda. 9S1 Zanesljiva hotelska seb r'x se stjreime JJJ^ tela in on Liastiaaa. marec. Pismene na mrava h*. 989 Proda se tehtnica z utežni, i^totam se prodi tudi ponolnoma nov daimki talni klobuk. Naslov p^ve uprava Slov. Naroda. 0Ie« anjjle*ke kr.re«rx>adp»^e f*' vec dme h jetlkov, di»b-r ro^H^ralee •valovnih trgov, želi vstop ti k večj> dražbi, katera se bavl s kupe" j?mi na svetovnem trm. Nasto > takoj. Ponudbe rod .Svetovni trg 056* na ostat z dubrtm rnnf^nl^h izpri^evalorn ?9\f. atuž^- • Irfovfni v m alti ali na ,. df/eli Nastopi Tahk« takoj. Ponucior rg r od .Trgovikl fomočriili 996" n ::rr2«<» Slov. NsroJa. Prodaja lasa V Ko^ev ki PrV- *« odda rRivi^jemn ponud'ffcn 3 — 40»^ amrrkcvih In ne-ka«o 2000 bnkovlh deb*t Ponudbe v tib!k;h rJ<> 25. feb j«»la -a Josipa Ja-klltack r iWe»'a it S*il- 929 vlov. Naroda. Innlsi nnHu Id sg'tsrj m mi u mil rz;"?^«':: hiše za r'lk»r7i.->, soe'ooie, 1»'»niča. keglj K«, S1 'j . rala x< ml'e t i v!t« fn m«tvim fundns . «, b t»<>h'8tro n vt» f>*i2° z% K 75^OtX). P^sr. aak- vr^! oo^atva. K5 ni SsrsiMlk, CeH« se srrc]"n:e takoj. Ponudbe pod „Acrllen IGOi" na upr. SI. Nar. tttf l 9«i«re s«i!» Z. 9S2 2tai»isi ntk zala@! vek sto b*fet#itt?£* iv^orTse^s leta 1920 a K 19 sa 1. milili Jeslli Tf Sa rrovina vipsf Brnita!!? - &!vbl|sna» Občinska hf^nUnhm v sprafme tm&ol ? Mlilm Mftttii mM Mm rtih. Plača in daigri po dogovoru. Proti'd, ki Imajo v Jritijjki Benečiji avojo domovinsko pravico in da so zmožni poleg slovenščine tudi italijanskega jezika, Imaj« predno?t. 060 Rdvnsi&lšstv©. a^lllnaba b.trTa z% vse obrti, s prostim izvozom, izvorna mirovna kzkovost najlco^ib riins in bogate izbire. Zajamčen uspeh. — NaroČila na: ADOLF KRAUS, Praga I, Kralodvorska 5. Amiinfarbcn. Drago BaseSlak Asncfinl rsvod Ljool ans, Cankarjevo n. 5. Glasni odda^k sprejema ^2-'-^ vseh vrst v vseh listih v tu In Inozemstvu. Proračuni, rastati, prestava 7*s*onj. N»»di vsrstran-U'-. Obsežna oscdnosU- Oskibl ki!§eje. Dopisuje v vs*!» jezikih. ____I i Tvornica Vehov, pnpeceaca, cblatov in va/eljaov BIZJAK 8" o»"o MT Rogaika S!stfna orr^oro** svo|e) fine Isdalks)* Slavbišče zs vilo, dalnillsa dražba kraaf^kl^ ^araih cMer-irea Ira^1^ po mnodal oenf. P^ni^ib« npr&vnUlvo Slov. "Š*?. pod n2EhmCE &7&". Redka prilika za gosfslniJaris !n trgoves. Vsled rodbinskih razmer s« pro krasnim ra.rgledom, I r S v »edini LJubljane, se proda. Cena i ns Gorenjskem. G'avn! pogoj mo- I fV> kron m9, Vprašanfa pod *ifro } derna hisa in sol dna gospodarska a Dr." *a Anon. zavod DRAGO poslopja. Ponudb* "a Anon. iav. 1 BE^EUAK, Ljubi ana. Cankarjevo DRAGO BE>1!UAK. Ljubljana, 1 nabr. st S. 994 Cankar ero rabr. 5 . I S. ffii. Almsnah Izida v krasni obliki ;n oknsnl tidaji in bo za vse kro-2> kot »sdUoa IrtsMrja ? » Juffc.alavl|l t ozirom ns oi t- ek »n rarvoi, ustroj in ndjs?rii»u-čeni Manja Pobi, Uiko tri Cel s. 951 Avto v dobrem stanju, samo novejše type ter prvovrstne znamke se kupi. Ponudbe z navedbo cene, rrnfi In cisterna je posiati pod tAvio Z OAjOO* na upiaro Slov. Naiod«. 990 Zadružna banka v Maribora Podru? ,iice: Maribor fcdvl SscL t:!, ilarsin \\MM L Zagreb --- Centrala: SPLIT. fllllaclje: ladmina bunka, Salta Z-drnina sla dionica, Trat. se bavi z vsemi bančnimi in borznimi posli. Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut, kakor tudi xa izdajo uverenja. Sprejema denar na hranilne knjižice, tekoči in žiro ra:un pod najugodnejšimi pogoji. Bel. glavnica so.CS3.Q3Q <. 54115