ELAN
NASA
SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 10
ŠTEVILKA 7
15. JANUAR 1972
DS 26. XI. 1971
Interni akti vsklajeni z družbenim sporazumom lesne industrije Slovenije, ki je že verificiran
Z odločbo verifikacijske komisije od 25. oktobra 1971 je verificiran (potrjen) samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov podjetij lesne industrije Slovenije. Samoupravni sporazum začne veljati po vpisu v register pri Republiškem sekretariatu za delo, nekatera določila samoupravnega sporazuma pa se uporabljajo že od 1. julija 1971 naprej.
Ob
otvoritvi
podjetja
Po sklepu DS ob lanski proslavi 25. letnice obstoja podjetja in 20. obletnice samoupravljanja, prav danes uradno zaključujemo fazo zadnje rekonstrukcije.
Na to slovesnost smo povabili naše zunanje sodelavce:
— predstavnike oblasti
— domače in tuje kupce
— predstavnike bank, zbornic, carine
— predstavnike tiska in RTV
— predstavnike sosednih podjetij
— ter druge sodelavce
Po programu bo 14. januarja 1972 sprejem gostov v avli novega upravnega poslopja, kratka proslava, ogled tovarne in slavnostno kosilo v vili Bled.
Vsem gostom želimo do-brodšlico!
UREDNIK SLAVKO KNAFELJ FOTO
FRANCI KOLMAN TISK
GORENJSKI TISK
Podpisnice sporazuma so dolžne, da vskladijo svoje splošne akte z določili samoupravnega sporazuma v roku 3 mesecev od dneva vpisa v register.
Delavski svet podjetja je na rednem zasedanju 26. novembra 1971 obravnaval predlog sprememb in dopolnitev naših samoupravnih aktov in sprejel ustrezne sklepe. Delna sprememba pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zaradi določil družbenega dogovora pa je bila sprejeta že v juliju 1971.
Osnovni namen in vsebino samoupravnega sporazuma smo prikazali že v prejšnji izdaji Naše smučine, danes želimo prikazati tiste spremembe samoupravnih aktov, ki so bile potrebne zaradi določil samoupravnega sporazuma.
V	pravilnikih in drugih samoupravnih aktih so bile potrebne sledeče spremembe:
1. dodatek za nočno delo, to je delo med 22. in 5. uro se poveča od sedanjih 15 °/o na 25 %. Sporazum namreč določa, da naj znaša dodatek za nočno delo najmanj 25 %.
2. Uvede se posebni dodatek za delo na dan nedelje in državnih praznikov v višini 30 % od osebnega dohodka po obračunski postavki kategorije dela. Tega dodatka do sedaj naš pravilnik ni določal, sporazum pa ima določilo, po katerem so podpisnice dolžne obračunavati
najmanj 30 % dodatka za delo v nedeljo in na dan državnih praznikov. Ta dodatek nima ničesar skupnega z nadurnim dodatkom. Dodatek za nadurno delo v višini 50 % namreč ostane še tudi v naprej, le da se bo v naprej obračunaval npr., za delo v nadurah v nedeljo ali na dan državnega praznika še posebni 30 % dodatek. Dodatek 30 % se obračunava tudi za redno delo v nedeljo ali na dan državnih praznikov (na primer delo v turnusu).
3.	Dnevnice in kilometrino za uporabo lastnih osebnih avtomobilov smo spremenili že v juliju letos, tako da znaša polna dnevnica za vse kategorije zaposlenih 80.— din in kilometrina 0,90.— din za prevoženi kilometer. Na zadnjem zasedanju DS je bila sprejeta še ponovna sprememba za dnevnice za potovanja v tujino. Za delavce, ki so razporejeni od X. kategorije navzgor se obračunava dnevnice po drugi skupini republiškega predpisa, za delavce do vključno IX. kategorije pa se prizna za 10 °/o znižane dnevnice. Načeloma pa podjetje posebej plača nočnino in se zato v primeru posebej plačane nočnine dnevnica zniža za 25 °/o.
Ostane še tudi v veljavi prejšnje določilo o povračilu dejansko plačane nočnine pri potovanjih v državi in tudi določilo o povračilu
20.— oziroma 30,— din, če delavec ne predloži računa za prenočevanje. Za razliko od sedaj, ko je delavec v potni obračun samo vpisal znesek pavšalne nočnine 20,— ali 30,— din, pa bo v bodoče moral podpisati že v naprej pripravljeno izjavo — račun, da so stroški prenočevanja znašali 20.— ali 30,— din.
4. Prispevek delavca za prevoz na delo in z dela se poveča od sedanjih 10'— na 20.— din mesečno. Sporazum namreč določa, da naj znaša naj nižja udeležba delavca po stroških prevoza na delo in z dela najmanj 20.— din na mesec.
5. Temeljito se je spremenila lestvica za odpravnino ob upokojitvi ali smrti člana delovne skupnosti. Sporazum namreč določa, da lahko znaša odpravnina največ v višini dvomesečnega povprečnega osebnega dohodka podjetja. Dosedanje določilo je, z upoštevanjem delovne dobe v podjetju, omogočilo izplačilo odpravnine do višine dvomesečnega osebnega dohodka delavca pred upokojitvijo. Ker je z določilom sporazuma odpravnina zelo omejena v najvišjem znesku, je razpon med možno najnižjo in najvišjo odpravnino zožen in bodo v bodoče seveda prizadeti predvsem delavci z višjimi osebnimi dohodki. Nova lestvica izgleda tako, da prejmejo odpravnino v višini:
— 55 % povprečja OD za podjetje delavci do V. kategorije,
— 70 % povprečja OD za podjetje delavci od VI. do X. kategorije,
— 85 °/o povprečja OD za podjetje delavci od XI. do XV. kategorije,
— 100 °/o povprečja OD za podjetje delavci nad XVI. kategorijo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
I
y i <|p -
gJK	A	»J	g
♦ v *
••"""las	■	■
M.....................
m m*
v
Stekel je prvi tekoči trak v proizvodnji smuči
Rešitev problema delodajalec - delojemalec
(Nadaljevanje)
ZAKAJ NEZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU?
Vodstvo podjetja mora imeti do zaposlenih OSEBNI ODNOS. »Delodajalec mora z delojemalcem« postopati dostojanstveno in z spoštovanjem. Delavec mora imeli možnost, da sprejema predloge in da svoje probleme rešuje.
Neka podjetja so osnovala tovarniške komisije za predloge, da bi na ta način omogočila delojemalcem več prilike za odgovorne postopke, večjo produktivnost, ustvarjalno delo in s tem obogatila njihove naloge. To so področja na katerih se delavnemu človeku omogoča NAJ-VISJE MOGOČE ZADOVOLJSTVO, ki naj bi bilo rezultat njegovega dela.
TAKE AKCIJE SO KLJUČ ZA POBOLJŠANJE KLIME V PODJETJU!
Za njihov obstoj mora podjetje biti v stanju, da se menja in prilagaja novim tehničnim odkritjem; pri tem pa mora vskladiti gospodarsko politiko in zahteve za po-boljšavo delavnih pogojev. Pri tem se tudi morajo natančno vzeti v obzir duševne zahteve odn. prošnje delavca. Vodstvo podjetja mora najti poti in način, da težka, dolgočasna in mehanična dela odn. operacije uredi na način, da njihovo izvajanje daje občutek notranjega zadovoljstva, sprememb in odgo-
DS 26.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tako izračunani znesek odpravnine pa se preračuna še na delovno dobo v podjetju, tako da prejmejo delavci odpravnino v višini:
— 80 °/o, če ima 5 let delovne dobe,
— 110 %, če ima od 5 do 10 let delovne dobe,
— 140 %, če ima od 10 do 15 let delovne dobe
— 170 °/o, če ima od 15 do 20 let delovne dobe
— 200 °/o, če ima nad 20 let delovne dobe.
6. Samoupravni sporazum tudi določa, da lahko znaša regres za družbeno prehrano največ 50.— din mesečno za delavca, ki se hrani. Ker je prispevek podjetja k toplim obrokom v letu 1971 že višji, kot je dovoljeno, je potrebno zvišati prispevek delavca za topli obrok, da se s tem zniža prispevek podjetja. Delavski svet je sprejel sledeči sklep o spremembi cen za tople obroke:
— cena obroka, ki je znašala 1.— din se poveča na 1,50.— din
— cena obroka, ki je znašala 2.— din se poveča na 3.— din
— cene kosil se povečajo:
a) za abonente od 7.— din na
10.— din
b) za občasne goste — člane kolektiva od 8.— na 12.— din
c) za tuje goste od 10.— na
15.— din.
Vsa navedena določila bodo začela veljati od 1. januarja 1972 naprej.
Samoupravni sporazum vsebuje še tudi razna druga določila, ki nas zavezujejo. Vendar pa so to takšna določila v naših samoupravnih aktih ki niso v nasprotju s sporazumom in sicer:
1. Naj nižji dodatek za nadurno de-
lo	mora znašati 50 %. Naš pravilnik že sedaj tako določa.
2. Nadomestilo za čas bolezni, nesreče pri delu in pri poklicnih obolenjih (če se zdravi doma) mora znašati najmanj 80 % povprečnega
vornosti, kar vse skupaj vodi do notranjega bogatenja.
Uprava podjetja bi se morala čutiti soodgovorna za dobrobit članov svojega kolektiva. Ona se mora brigati za poklicne olajšave, za življenjske pogoje, za možnosti daljne izobrazbe na način da delavcu pomaga svoje delavno mesto v življenju izboljšati. Tak program izobrazbe mora vsebovati tudi možnosti za formiranje karakterja, da se človek ne uči samo kako bo zaslužil svoj preživetek, marveč tudi KAKO NAJ OBLIKUJE SVOJE ŽIVLJENJE, da bi se pri tem čutil srečnega.
Zvišanje plač in istočasno pobolj-šanje delovnih pogojev še ni dovolj, da bi zadovoljilo vse potrebe delojemalca. On ima še druge potrebe, katerih izpolnjenje mu daje šele zadovoljstvo v daljši dobi trajanja.
Delovni človek rabi občutek da je nekaj storil in da ima njegovo delo gotov namen in smisel. On rabi priznanje in sigurnost, da je njegovo delo važno. Kadarkoli je mogoče in koristno, naj bi delavec sodeloval pri odločitvah, kakor tudi da se mu nudi vedno prilika, da v svojem delokrogu napreduje.
Tovarniški delavci ne smejo biti ljudski stroji in sužnji. Tu leži eden od glavnih vzrokov za nedavni protest delavcev autoindustrije, ki je vodil k štrajku pri General Mo-tors-u.
XI. 1971
osebnega dohodka. Določila v našem pravilniku so takšna, da prejmejo delavci najmanj taka nadomestila, kot jih določa samoupravni sporazum.
3. Nagrade vajencev ne smejo znašati več kot 80 % povprečnega kal-kulativnega osebnega dohodka nekvalificiranega delavca. Določilo v našem pravilniku je v skladu s tem določilom.
4. Znesek regresa za letni dopust ne sme znašati manj od 300.— din in ne več od 600.— din neto letno na zaposlenega. Pravilnik, ki je v veljavi in po katerem smo izplačali regrese v letu 1971, vsebuje takšno lestvico, da regres ne znaša manj kot 300.— din na zaposlenega in ne več kot 600.— din. Za leto 1971 je npr. znašal povprečno izplačani regres 390.— din na zaposlenega.
Pri regresu za letovanje pa je seveda potrebno upoštevati tudi denarne možnosti podjetja. Višina regresa bo še vedno odvisna od razpoložljivih sredstev, omejitev velja le za najnižji in najvišji znesek.
5. Sporazum nadalje določa, da morajo podpisnice sporazuma nameniti najmanj 1 % sredstev brutto osebnih dohodkov za potrebe izobraževanja in strokovnega usposabljanja. V tem primeru so mišljena sredstva za šolnine, štipendije, strokovne ekskurzije in drugi izdatki za strokovno izpopolnjevanje.
6. Za druge izdatke iz sredstev skupne porabe smejo podpisnice porabiti največ 1 % sredstev v višini netto osebnih dohodkov. Tu so mišljene razne dotacije društvom (šport, rekreacija), razni izdatki za dobrodelne namene (potresi, onkološki institut itd.), razni izdatki za novoletno jelko, Dan žena, proslave in obletnice in slično. Seveda so tudi takšni izdatki odvisni predvsem od razpoložljivih sredstev, vendar pa bo potrebno tudi paziti, da ne presežemo dovoljenega zneska.
Večina delavcev v svetu na tekočem traku MRZI svoje delo. Njihova ogorčenost ni razumljiva ljudem, ki v prijetni okolici delajo na interesantnih nalogah.
ODGOVORNOST
DELODAJALCEV
Tudi delojemalec ima obveze na-pram delodajalcu. On bi moral za plačo celega dneva nuditi tudi DELO CELEGA DNEVA. On bi moral biti zainteresiran da podjetje obstoja in posluje z dobičkom. No delodajalci le kaj teško najdejo ljudi, ki so voljni delati cel delavni dan. Mnogi gledajo samo na uro. Človek, ki je za svojo nalogo stvarno zainteresiran in pridno dela, hodi iz podjetja brez vprašanj.
Misli se tudi na prevare in kraje, ki se dogajajo tako v trgovinah kot tovarnah. Tako se na splošno že tolmači kot »pravica« delavca da svojemu kruhodajalcu izmika orodje, surovine in gotovo blago.
Kraje na delavnem času, ki jih podjetje trpi vsled neupravičenih izostankov na delavnih mestih, zadaja delodajalcu velik problem.
Površnost, lenost in splošna desin-teresiranost na delu je vse večji problem. Kdo ima še voljo pri intenzivnem delu, da bi ustvaril kvalitetni izdelek?
Ne pošto ji nobena cena brez pridnosti. Dohodki ne morejo hitreje rasti od produktivnosti.
Delavci naj bi v odnosu do delodajalcev morali biti lojalni. Oni bi morali podjetju pomagati na način da ga izgrajujejo, namesto, da ga podkopavajo. Prav tako bi morali delodajalci biti v odnosu do zaposlenih lojalni. Vodstvo podjetja in delavstvo bi se morali gledati kot partnerji, ki harmonično delajo. Oni bi morali skupno delati v cilju, da podjetje dvignejo, s tem v zvezi tudi dohodek in zaslužek.
ŠTRAJK IZKLJUČITI
Ce bi se delojemalci držali teh principov, delodajalci bi pa zadovoljili svojim obvezam, bi odpadel vsak vzrok za štrajke. Ne bi bil potreben noben sindikat, ki bi delojemalce v borbi proti delodajalcem podpiral. Vsak bi sledil svojo pot, in pri tem odgovorno postopal.
Kratko rečeno, mi potrebujemo spremembo v osnovni drži — preobrazbo človekove narave.
S tem bi prišli do stalne rešitve vseh problemov okoli štrajkov. Priznamo, da se nam predpostavka po kateri naj bi človek menjal svojo naravo, zazdeva v našem vratolomnem svetu dokaj naivna.
Ali vseeno, zakaj bi se taka rešitev zdela naivna in nemogoča? Ideja niti ni nova!
Skoraj pred dvatisoč leti je bil veliki verski učitelj Paulus od Tar-sa, ki je dal članom svoje verske družine sledeči nasvet: »Vse kar vi (delojemalci) imate delati, to storite z voljo v srcu, kot da to služi gospodu a ne človeku... a vi gospoda (delodajalci) priznajte vašim hlapcem ono kar je pravično in primerno«.
To je 'POT — PRINCIP DEJANJA'. Ce bi obe strani ta načela uporabljali v praksi, ne bi bilo več štrajkov in tudi ne pomanjkanja obzira do delavca. Gospodarstvo — tako privatno kot državno — vseh držav, bi zacvetelo in prekoračilo najbolj smela pričakovanja gospodarstvenikov.
NEIZVEDLJIVE REŠITVE
Tako drastična preusmeritev naše FORME ŽIVLJENJA ne bi smela biti smatrana tako od strani deloje-jemalca kot delodajalca, naivna in neizvedljiva. Mora nam biti jasno, da je to EDINA mogoča pot za gospodarsko blagostanje pri pravični razdelitvi dobrin. Svojačasna pod-jetja-izrabljalci in »mlini kosti« na eni strani in nova po sindikatih zastopana podjetja na drugi strani, naj bi nam dokazala, da niti gra-bežno in posesti lačno podjetništvo niti grabežljivo delavstvo ni v stanju pridobiti trajnih prednosti, da bi bilo stalno v premoči.
Mi smo na obeh straneh odšli na stranske poti, in prišel je sedaj čas
—	da bi prvič poskušali — hoditi SREDNJO POT, s tem da pristopimo drugačnemu pojmovanju službe in službovanja — posredstvom obojestranskega spoštovanja in obzi-rov, ki bodo našli obraz v pravični in dobrovoljno ponujeni plači za opravljeno pridno delo v skupnem uživanju pri blagostanju podjetja.
VI	SAMI — bilo da ste direktor neke družbe ali delavec na tekočem traku — se lahko VSAK CAS MENJATE, samo ako to stvarno želite. DUH SLUZENJA se v vašem podjetju prav tako lahko ustvari kot duh grabeža in konkurenčne borbe. Mnoga podjetja so napravila take poskuse in ta imajo sedaj zadovoljne kolektive, pridne delavce z dobrimi zaslužki in zadovoljstvo da opravljajo dobra dela pri dobri firmi.
Ce se vam pa te rešitve še vedno zdijo kot naivne, bo to vaše podjetje, vaša plača pa celo vaša država še dalje trpela od gospodarskih stisk, inflacijskih spiral, poneverb, nezaupanj, zgubah na dobičku in vsem ostalim gospodarskim skrbem, ki spremljajo življenjske poglede vezane na sebičnost, lakomnost in posesti-željnost. Odločitev leži v vaših rokah.
KONEC
C
c
J
Prvi proizvodnji tekoči trak v ELANU
V razdobju treh desetletij je masovna, velikoserijska proizvodnja spremenila industrijsko bazo ZDA.
V	naslednjih petdesetih letih ali manj lahko prerokujemo, da se bo spremenila na tej osnovi svetovna ekonomija (Charles R. Walker 1949). Danes lahko trdimo, da se so njegova predvidevanja večinoma že ustvarila, čeprav sta minili šele dobri dve desetletji, odkar je znanstvenik zapisal te besede v knjigi Človek ob tekočem traku.
Nekaj podobnega velja tudj za proizvodnjo smuči. Iz majhne obrtne delavnice je Elan zrastel v četrt stoletju v velikega proizvajalca smuči. Tehnološki napredek se je stopnjeval korak za korakom do sedanjega stanja, s tem ko je rasla količina proizvedenih smuči. Vendar doba maloserijske a istočasno cenene proizvodnje je za nami. Konkurenca odpira na široko vrata moderni proizvodnji in poslovnim metodam ter nas je prisilila, da se tudi mi več ne izoliramo od tehno-loško-organizacijskih spoznanj, ki so jih prinesle in uveljavile druge industrijske panoge, (avtomobilska, elektronika).
Približno eno leto so sc pripravljali načrti za uvedbo sistema tekočih trakov v nanosu lepila, sestavi elementov ter stiskanju metalnih in Plastičnih smuči. Sad teh priprav je bila končna montaža tekočih trakov konec meseca novembra lanskega leta. Z mesecem decembrom je stekla prva faza preizkusne proizvodnje z nekaj delavci, da se je sistem lahko preveril in da so se odstranile glavne napake, ki so se porajale med projektiranjem. Te napake še niso vse odstranjene,
Dipl. ing. V. JARC
predvsem nam povzroča težave prezračevanje delovnih mest in nečistoča, ki sta posledica nanosa lepila — araldita.
Za rešitev teh dveh problemov je bil predložen program, ki sc še odvija in ki bo v glavnem rešen. Občutno bodo povečane naprave za odsesavanje, kar pa zahteva nove dovode kondicioniranega zraka. '1 i dovodi svežega zraka pa se bodo reševali v naslednjem letu.
Poizkusni pogon bo kmalu končan, do takrat bodo pa tudi rešeni vsi bistveni problemi, ki so se izmuznili za časa začrtevanja in montaže, ali pa so se porajali tekom poizkusne proizvodnje.
Dosedanji pogon je potrdil predvidevanja skoraj v vseh potankostih, čeprav sistem še ne deluje s polno kapaciteto. Zavisi pa od nas vseh, kako bo ta način masovne proizvodnje uspel in kako bomo znali izkoristiti njegove pozitivne lastnosti, istočasno pa se ogibati njegovim slabostim. Popolnoma jasno je, da zahteva tak način proizvodnje veliko večjo disciplino, pa naj bo to tehnološka ali pa osebna. Podrejanje osebnih interesov interesom skupine se močno stopnjuje. To pa zahteva od vsakega posameznika veliko večjo prilagodljivost in prinos nekaj svojih osebnih pravic na pravice skupine. Zavedati se moramo, da z vedno večjo proizvodnjo rastejo tudi možnosti nefunkcioni-ranja celotnega sitema, saj lahko tudi najmanjša malenkost zaustavi celotno proizvodnjo. To pa že zadeva ob interese celotnega našega kolektiva.
Team za uvedbo sistema
tekočih trakov
INDOK INŠTITUT
uvaja novo dejavnost
Obseg poslovanja inštituta in podjetja se je v zadnjih letih zelo povečal, pričakuje pa se, da bo z uvedbo boljše organizacije prišel tudi večji povdarek na informacijsko-dokumentacijsko dejavnost. Tudi zakonski predpisi predvidevajo, da mora vsaka znanstvena organizacija imeti uvedeno INDOK službo, ker se smatra, da modernega, kompliciranega znanstvenega dela, vezanega na teamsko delo, brez INDOK službe ni mogoče smoterno izvajati.
Iz omenjenih razlogov so se sodelavci Inštituta zanimali pri večjih inštitucijah, ki se s tako dejavnostjo bavijo, za najprimernejši način ter se odločili, da sklenejo tozadevno pogodbo z Zavodom za produktivnost dela v Ljubljani. Le-ta je z mesecem oktobrom začel skupno z našimi sodelavci to pogodbo že izpolnjevati.
Kaj nam nudi ta dejavnost, kakšno funkcijo 'bo imela, kakšen bo obseg INDOK-ovega dela, kaj lahko Pričakujemo od njega, so vprašanja, s katerimi se srečujemo vsak dan. Na ta vprašanja in mogoče še na Ikakšno drugo, bomo skušali na kratko odgovoriti.
INDOK služba zbira zapisane informacije s področja tehničnih, organizacijskih in poslovnih dejavno-
Obseg informacij je torej obsežen, tako kot tudi iz njih izvirajoče naloge. Sami dokumentalisti so odvisni od posredovanega gradiva, v kolikor to ne bo dovolj informativno in ažurno se bo to odražalo v poslovanju posameznih oddelkov. Količina informacij, ki bo posredovana od posameznih sodelavcev, lahko predstvalja itudi stopnjo njihove informiranosti, torej je to posredni (pokazatelj o njihovi kvaliteti dela.
Informacije naj bi se razširjale s pomočjo biltena. Le-ta bi bil deljen r.a informacije splošnega značaja, dostopnega vsakomur ter na informacije, ki predstvaljajo poslovno tajno, ta pa bi foil dostopen samo določenemu krogu sodelavcev.
Po drugi strani pa bi obsegal:
— Register
— Dokumentirane članke
— Prospekte
— Novosti
— Interne informacije splošnega značaja
— Eksterne informacije splošnega značaja
— Tajne informacije
— Nabavljene knjige
— Zanimive knjige
Na zahtevo posameznih sodelavcev naj bi INDOK služba zbirala podatke prej omenjenega značaja, v kolikor pa jih že ima, jih lahko takoj posreduje.
INDOK služba se v te namene povezuje s posameznimi sorodnimi službami v državi in izven nje, sodelovanje pa je vezano na recipročnost.
Državno prvenstvo v dviganju uteži z našo ročko
Dne 11. in 12. decembra je bilo v športni dvorani v Domžalah 24. državno prvenstvo v dviganju uteži. Zbrali so se vsi najboljši dvigalci v državi in to v vseh devetih kategorijah. Tekmovalo se je z našo ročko. Seveda se je pred tekmovanjem ročka pregledala če odgovarja po dimenzijah in teži mednarodnim predpisom FHI (mednarodna zveza za dviganje uteži). V soboto so bile na sporedu tri najlažje, v nedeljo pa ostalih šest kategorij. Postavljeno je bilo enajst državnih in štirinajst republiških rekordov. Najbolj opazen je bil absolutni državni rekord v triatlonu, ki ga je v težki kategoriji postavil Edo Bakavac iz
kluba »Slavonija« iz Osijeka. Dvignil je 455 kg. Od slovenskih predstavnikov sta največji uspeh dosegla Bruno Švara iz Olimpije, ki je že sedmič postal državni prvak v bantam kategoriji in Urankar Jože iz Celja, ki je postavil v lahkotežki kategoriji dva državna rekorda in tudi postal državni prvak. Urankar je olimpijski kandidat.
24.	državno prvenstvo v dviganju uteži je bilo zelo uspešno in to v pogledu kvalitete in množičnosti. Opaziti je bilo vse večje zanimanje za to vrsto športa.
Zato moramo tudi mi posvetiti še večjo pozornost razvoju uteži ter ostalega orodja.	S.	K.
sti v podjetju in inštitutu, jih klasificira, arhivira in objavlja ter jih nudi posameznim interesentom. Jasno je, da mora biti objavljanje podatkov organizirano tako, da ohrani tajnost podatkov, ki predstavljajo podjetniško tajnost, kar je regulirano s tozadevnim pravilnikom.
Viri informacij so zunanjega in internega značaja. Zunanji viri informacij so: knjige, revije, prospekti, skripta z raznih predavanj, patenti ter druga objavljena dela.
Notranji viri informacij pa so:
— potna poročila,
— poročila o razr.ih dogovorih,
— poročila Elanovih zastopstev o njihovi dejavnosti v okviru poslovnih in strokovnih informacij.
— poročila o raziskavah tržišča,
— poročila o razvojnih nalogah,
— poročila o posameznih izdelkih (kupci, analize reklamacij, tester-ji itd.),
— poročila o poslovnih obiskih,
— poročila o raznih telefonskih pogovorih,
— propaganda, Iki jo vršijo razni sodelavci v okviru podjetja, Inštituta in predstavništev,
— znanstvena dela, ki jih opravljajo razni sodelavci Inštituta.
Nastop državnega prvaka z našo ročko
Testiranje tekmovalne ročke
Dne 10. 12. 1971 je bilo izvršeno testiranje olimpijske ročke 200 kg
—	gumirane, koda 417-007, proizvod tovarne ELAN Begunje na Gorenjskem.
Komisija je bila sestavljena iz članov Saveza Jugoslavije za dizanje tegova in sicer:
1. Jovanovič Miodrag, predsednik SJDT
2. Mihajlovič Vladan, generalni sekretar SJDT
3. Grošelj Janko, mednarodni sodnik I. kat.
4. Titan Franc, mednarodni sodnik I. kat.
5. Rozman Tine, višji športni trener
UGOTOVITVE:
a)	Komisija je ugotovila, da olimpijska ročka 200 kg — gumirane, koda 417-007, proizvod tovarne ELAN v celoti odgovarja tehničnim zahtevam pravilnika FHI (mednarodna zveza za dviganje uteži).
b) Komisija je pri testiranju uporabila razne merilne naprave s katerimi je ugotovila ustreznost dimenzij, teže, elastičnost in odpornosti dvigalne ročke.
c) S tem komisija ugotavlja, da se ta dvigalna ročka lahko uporablja za celotno področje Jugoslavije na vseh tekmovanjih.
Tehtanje tekmovalne ročke
Krpinj — smučarski center v Begunjah
Dipl. inž. B. MARINŠEK
Prototipni smučarski center inštituta Elan
Že takoj po ustanovitvi samostojnega inštituta Elan se je pojavila tendenca po formiranju lastnega zimsko-športr.ega centra. Ta tendenca je prišla tako s strani Inštituta, kot s strani ustanovitelja. Mnogo pa je k temu pripomogla tudi neposredna bližina hriba, imenovanega Sv. Peter, na ikaterem severo-vzhod-nem pobočju so že vrsto let bile v zimskem času postavljene bolj in manj zahtevne smučarske proge. Poleg le-teh pa so prizadevni člani sankaškega kluba Begunje izgradili še sorazmerno dovolj dobro sankaško progo in to prav z vrha hriba.
V	letu 1964 je Inštitut Elan pričel intenzivneje proučevati možnosti formiranja zimsko-športnega centra na Sv. Petru. Prednosti r.amreč, ki bi jih inštitut in ustanovitelj imela od takega centra, so mnogotere. Predvsem pa jih lahko razvrstimo
v	tri večje skupine:
1.	Vso množico proizvodov, ki se danes iproizvajajo v svetu, lahko razdelimo na take, ki ne zahtevajo testiranja za ugodni plasman na tržišču irj drugo skupino, ki to testiranje neobhodno potrebujejo. Pri prvi grupi je važna funkcionalnost ali estetski izgled ali oboje (n. pr. pohištvena industrija), pri drugi pa je poleg teh dveh lastnosti potrebna še ocena -kvalitete. Vemo, da se danes nekatere proizvodnje sploh r.e
morejo izogniti takemu dolgotrajnemu testiranju (avionska industrija), ker bi že manjši spodrsljaji pomenili pravo katastrofo. Drastičen primer, toda še vedno v okviru te druge grupe, je primer proizvodnje športnih artiklov. Športni klubi so modni artikli, morajo slediti modnem kriku po zunanjem — estetskem videzu, morajo odgovarjati vsem pogojem funkcionalnosti, toda morajo biti tudi kvalitetni. Dosega trpežnosti in vsestranske kvalitete pri artiklih, ki so nenehno izmenično obremenjeni, pa je -izredno težavna. Dosegamo jo le pod -pogojem, če -poleg teoretičnih izračunov in laboratorijskih analiz upošteva mo še rezultate testiranja na terenu oz. izvršujemo korekture na osno-
vi	tega testiranja. Organizacijske sheme Inštutita Elan in obenem prikaz nujnosti formiranja testnega centra Inštituta Elan je najbolj nazoren če sledimo poti razvoja, npr. nekega novega tipa smuči in to od idejne zamisli pa do redne proizvodnje v tovarni Elan:
Pot razvoja novega tipa smuči gre od idejne zamisli preko teoretičnih izračunov, preko laboratorijskih raziskav in tako dalje, do izdelave prototipa. Ta prototip mora biti nato testiran. Rezultati dolgotrajnega testiranja bodo obenem pokazatelji napak tega prototipa. Upoštevajoč
vse te napake gre potem proizvod ponovno še enkrat preko korigiranih teoretičnih izračunov, preko korekture v laboratoriju in nato do izdelave zopet korigiranega prototipa. Ta korigirani prototip gre ponovno na testiranje. V slučaju, da se napake pri testiranju še pokažejo, se ciklus nadaljuje tolikokrat, dokler napake niso odstranjene v mejah dovoljenih toleranc. Sele nato se izdela nulta serija, katera je podvržena še širšemu obsegu testiranja na terenu. Ce to slednje testiranje ne pokaže nebistvenih napak so dani vsi pogoji, da gre novi tip v redno proizvodnjo. Z drugimi besedami povedano, prototipno smučišče je podaljšana roka prototipne delavnice in tako niti ena niti druga ne more izostati v sodobno organizirani instituciji. In kaj to pomeni za naš Inštitut? Celotno predvideno organizacijsko shemo nismo mogli dosledno realizirati zaradi pomanjkanja testnega centra. Vsa testiranja so bila izvršena drugje, v oddaljenih smučarskih gorskih centrih pri nas in tudi v zamejstvu. To pomeni, da so bila ta testiranja izredno draga in zaradi tega močno okrnjena. Poleg tega smo se mora-
li	posluževati sistema obsežnega dajanja testnih smuči in nato zbiranja podatkov. Tako testiranje pa je izredno težko organizirati, obenem -pa so dane vse možnosti za razna nesoglasja, ki nastanejo med testnimi vozači, ki niso sposobni uspešnega testiranja pa smatrajo, da so tega zmožni; dani so pogoji za izkoriščanje te naše testne politike s strani klubov, ali posameznikov, itd. Vse to pa potegne za seboj nešteto nevšečnosti in pa izgubo dragocenega časa strokovnega kadra zaposlenega v Inštitutu.
2.	Namen formiranja znanstveno raziskovalnih organizacij v okviru neke družbe je, da le-te -pospešujejo vsestranski razvoj te družbe. Tej osnovni nalogi mora slediti tudi naš Inštitut in to tako, da sprejema naloge, ki so direktno vezane na proizvodnjo ustanovitelja in pa tudi naloge, ki so indirektno -vezane na leto proizvodnjo, vendar pa širšega obsega. Taka naloga je tudi utelešena pri formiranju našega zimskošportnega centra v Krpinju. Poleg testiranja naj bi ta center služil tudi kot izložbeno okno zimsko-šport-nemu turizmu v naši državi. Uvajajo naj se novitete, ki bodo pospeševale zimski turizem oz. mu podaljševale sezono. Tako je v okviru celotnega programa vriešena tudi uvedba umetnega snega pri nas. In kaj pomeni to za nas oz. za skupnost? Za Inštitut Elan bo ogromnega pomena zato, da se bo čas možen za testiranje v Krpinju, podaljšal za najmanj 200 %. V povprečku sneg leži v Krpinju le nekaj tednov. S pomočjo umetnega snega pa bomo to sezono podaljšali lahko najmanj za 4 do 5 mesecev. Z uspešno
Običajno se ob koncu leta zberejo tudi borci NOV in POJ, ki so še aktivni v podjetju in borci upokojenci. Vseh teh je v Elanu kar 51. Ob takih letnih srečanjih, zadnji je bil v mesecu decembru, se pogovorijo o delu v podjetju in o najaktualnejših problemih doma in v svetu.
Namestnik generalnega direktorja tov. Jože Lipnik jim je ob tem zadnjem srečanju temeljito prikazal Elan v luči samoupravnega sporazuma in opisal prednosti pravkar zaključene investicije ter gospodar-
uvedbo umetnega snega v Krpinju pa bi bila odprta vrata temu postopku v vse naše zimsko-športne centre. S tem bi bile ogromne investicije v hotele, gorske centre, žičnice in vlečnice, itd. podaljšane oz. mnogo bolje izkoriščene, kar -bi imelo neprecenljivo vrednost za naše celotno gospodarstvo. Tega se zavedajo tudi strokovnjaki, ki delajo na tem področju in pa predstavniki oblasti, saj imamo na dnevnem redu obiske iz ožje in širše domovine (celo iz zamejstva), ki se interesira-jo za ta postopek in želijo imeti odgovore na kopico raznovrstnih vprašanj. Tega se močno zavedajo tudi razne organizacije in znanstveno-ra-ziskovalni londi, ki so našo akcijo podprli s kreditiranjem in sofinanciranjem že v tem letu in to nameravajo storiti tudi -v naslednjem letu. Poleg tega pa je bila s strani republiškega fonda za pospeševanje znanstveno-raziskovalnega dela pri nas soglasno sprejeta dvoletna znan-stver.o-raziskovalna naloga, ikatere končni rezultati naj bi služili kot osnova pri uvedbi tega postopka pod različnimi pogoji (konfiguracija terena, sestava tal, vodozbirna področja, klima, itd.).
3.	Formiranje zimsko-športnega centra Krpinj pa bo imelo tudi velik ekonomski efekt in sicer direkten za Inštitut Elan in za indirekten za tovarno Elan. Borba za pridobitev odličnih pozicij na svetovnem trgu je izredno težavna. Enako težka ali pa še težja pa je potem naloga, da se te pozicije kontinuirano zadrže. Veliki in stalni -kupci žele imeti garancijo, da ib o kvaliteta proizvodov ostala enaka, oz. da se bo glede na ostale proizvajalce še celo povečevala iz leta v leto. Razumljivo je, da to garancijo lahko dobijo v dobršni meri pri tovarni, ki ima dobro organiziran znanstveno-razisko-valni center s prototipno delavnico. Ce bo v okviru tega centra deloval še odlično dovršen testni center pa bodo razumljivo tudi v komercial-nern poslovanju z njimi z naše strani še toliko močnejši. Poleg tega indirektnega ekonomskega efekta pa bo verjetno zelo velik tudi direktni efekt. Smučišče Krpinj ima namreč mnoge prednosti:
a) Lokacije je več kot ugodna. Smučišče leži takorekoč ob glavni cesti in v neposredni bližini močnejših mestnih središč, turističnih središč in dveh sosednjih držav (Italije in Avstrije).
b) Izrednega pomena je tudi bližina same tovarne Elan, saj je 'takorekoč na njenem dvorišču.
c) Sam teren je že po pridodi zelo prikladen za postavitev mnogih raznolikih smučarskih prog in to od začetnih za cicibane in začetnike pa do najtežje, 1500 m dolge, katera zahteva že znanje vrhunskega tekmovalca.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ski položaj podjetja v okviru našega celotnega gospodarstva. Predsednik obč. štaba civilne zaščite pa je kot gost osvetlil rezultate manevra »Svoboda 70« ter nanizal naloge in dolžnosti ne samo borcev, ampak nas vseh državljanov v primeru nujnosti samoobrambe. Spregovoril je tudi narodni heroj Tonček Dežman, predsednik DS Slavko Knafelj pa je borcem razdelil spominske knjige »V metežu« Ladislava GRATA-KI-JEVA s posvetilom k 30 letnici vstaje naših narodov.
K. S.
Organizacija ZB v podjetju živi
Sindikat je omogočil strokovne izlete
Dclavci iz šestih delavnic so se poslužili ugodnosti, ki jo je nudil sindikat s tem, da je poravnal stroške prevozov in dotiral »vsakoletnega jurja« po zaposlenem.
Tako so si ogledali:
Remont — TOMOS v Kopru Strojna delavnica — MELAMIN v Kočevju
Lakirnica — LIK SAVINJA v Celju
Kovinska — PRVOMAJSKO v Zagrebu
Plastika — KVARNER PLASTIKO v Raši
Kantarija — PIVOVARNO Laško
Vsi izleti so bili dobro organizirani, udeleženci pa so bili nadvse zadovoljni.	S.	K.
Prototipni smučarski...
(Nadaljevanje s 4. strani)
d)	Smučišče bo močno razsvetljeno in bo tako omogočilo smuko tudi tistim, iki si preko dneva tega užitka oz. tte rekreacije ne morejo privoščiti. S to prednostjo in z upoštevanjem ugodne lokacije, lahkega pristopa in raznolikosti smučarskih prog pa so dani vsi pogoji za trditev, da bo smučišče dobro obiskano!
DOKONČNA OBLIKA TESTNEGA
CENTRA KRPINJ
Glede dokončne oblike Krpir.ja sta samo idejno izdelani dve varianti in sicer po prvi varianti naj bi se dela zaključila z uvedbo umetnega snega na vseh smučarskih prograh; po drugi varianti, ki so nam jo predlagali nekateri republiški organi, pa naj bi v bodoči testr.i center Inštituta Elan vključili še sankaško progo, skakalnico iz umetne mase in po možnosti večji objekt, 'ki bi bil odprt preko celega leta in bi služil za domovanje izbranih športnikov na treningu.
Glede r.a to, da je za enkrat aktualna le še prva varianta, posredujemo 'kratek opis, vseh del, ki so bila izvršena, oz. ki so šc v teku:
— 2e pred šestimi leti smo si od lastnikov pobočja Sv. Petra pridobili pravico uporabe tega predela v testne namene;
— Na jesen in v zimi 1970/71 so bila izvedena izravnalna dela in pa postavljena moderna 400 m dolga vlečnica s kapaciteto 452 oseb r.a uro;
— V jeseni 1971 je bil postavljen nov 100 kW transformator;
— Dograjuje se spodnja postaja žičnice, v kateri bo poleg tega še stacioniran transformator, skladišče, blagajna in pa prostor za shranjevanje naprave za umetni sr.eg. Spodnja postaja ima predpisane be-
tonske podstavke dn pa betonsko shrambo za transformator ter raz-delilec, vse ostalo pa je leseno in tudi kritina je lesena — šinkle;
— Izkopan je graber. za polaganje vodovoda in električnih kablov od potoka pa do zgornje postaje vlečnice, obenem pa se sedaj končujejo že pripravljalna dela za polaganje vodovodnih cevi do gornje postaje;
— Predhodno so bila že izdelana obširna izravnalna dela smučarske steze;
— Velik pomer. za smučišče bo imelo tudi prestavitev potoka skozi cevi. Te cevi bodo na eni strani imele vsedalnik, na drugi strani pa jašek z zapornico in nameščeno vodovodno črpalko. Vsedalnik bo služil, da ne bo blato prehajalo v same cevi, zapornica na drugi strani pa bo služila kot pomoč pri zbiranju potrebne vode za izdelavo umetnega snega.
Največji pomen prestavitve potoka skozi cevi pa bo imelo izravnava celotnega terena in s tem podalja-nje smučarskih prog preko potoka na parkirni prostor. S tem bo rešen dosedanji pereč problem izteka smučišča;
— V preteklem letu je bila tudi uspešno izvedena akcija zamenjave zemljišča od potoka pa do ceste. Ta velik kompleks bo služil kot parkirni prostor in bo tudi razsvetljen. V kolikor bodo vremenske prilike dovoljevale, bodo zaključili še sledeča dela:
položitev vodovodnih cevi, položitev ikabla, namestitev kandelabrov z reflektorji ter izdelava priključkov za umetni sneg. S pomočjo Gozdnega gospodarstva Bled pa bi prestavili tudi ograjo bolnice pri odcepu ceste Begunje — Draga proti Kr-pinju in to v dolžini ca. 40 m. S tem bi bil zelo izboljšan dostop za osebne avtomobile, zlasti pa še za avtobuse in pa čistilce snega. V naslednjem letu pa bo verjetno neko podjetje (interesenti se že pojavljajo) financiralo gradnje restavracije s santarijami ob robu parkirnega prostora. Poleg tega bo treba še nekoliko urediti odcep od glavne ceste do parkirnega prostora.
Vse vodovodne, električne naprave in tudi črpalka za vodo so dimenzionirane tako, da lahko ob potrebi napeljemo oz. Podaljšamo naše smučišče do vrha Sv. Petra. To pa že sodi v drugo fazo te naše prve variante, katero naj bi v večji meri kril dohodek smučišča Krpinj.
V	tej drugi fazi naj bi bila zgrajena sedežnica do vrha Sv. Petra in tudi naprave za izdelavo umetnega snega naj bi se podaljšale do vrha. To bi imelo verjetno za posledico izgradnjo novega turističnega objekta
—	na vrhu Sv. Petra.
Predstavniki Inštituta in tovarne Elan pa se bodo morali na skupnem sestanku z iniciatorji druge variante (formiranje širšega športnega centra) odločiti, če smo sploh zainteresirani za to varianto in če bi bili, pod kakšnimi pogoji.
Srečanje z upokojenci
Kakor vsako leto je kolektiv v preteklem mesecu povabil svoje upo kojence na ponovno srečanje v tovarni.
Vseh upokojencev imamo 56. Srečanja se jih je udeležilo 51.
Ob sprejemu v avli novega upravnega poslopja jih je pozdravil generalni direktor dipl. ing. Jože Osterman. Nato so si ogledali nove proizvodne prostore. Vsi so bili izredno navdušeni nad velikim napredkom, ki je viden vseDovsod.
Primerjali so delo, ki so ga primitivno opravljali oni pred leti. Delovni pogoji so se od tedaj mnogo zboljšali.
Za zaključek so se s predstavniki podjetja, organizacij in samoupravljanja pomenili v obratu družbene prehrane, kjer jim je tudi Dedek Mraz izročil novoletna darila, naše kuharice pa so odlično poskrbele za še prijetnejše razpoloženje.
K. S.
53 jubilantov dopolnilo 10 let dela v podjetju
Kot se je lansko leto ob proslavi
25.	letnice podjetja in 20. letnice samoupravljanja kolektiv spomnil jubilantov s praktičnimi darili — ročnimi urami v znak priznanja, tako je tudi nagradil letošnje desetletnike. Na podlagi ankete, ki smo jo izvedli med njimi samimi, so sc odločili za kristalne predmete s posvetilom v vrednosti 300 N din.
Iskrene čestitke!
1. Antolič Frančiška
2. Benedičič Jože
3. Bilič Darinka
4. Branilovič Zvonko
5. Bulovec Ivanka
6. Cigan Vera
7. Gašperin Marija
8. Gurevnin Miroslava
9. Hribar Francka
10. Janežič Anton
11. Jerala Marija
12. Kajdiž Marija
13. Kavčič Antonija
14. Kočila Ivanka
15. Kopač Tomaž
16. Kos Milka
17. Koselj Marta
18. Kralj Stanislava
19. Krašovec Jelka
20. Lebar Vladimir
21. Legat Rozalija
22. Lindič Ivan
23. Mali Boža
24. Matijašič Vlado
25. Metelko Marija
26. Mežek Pavla
27. Mikič Vladimir
28. Mohorč Marjan
29. Nadižar Marija
30. Pangerc Pavel
31. Perkovič Franc
32. Pirc Albina
33. Potočnik Janez
34. Potočnik Pavel — strugar
35. Pristavec Alojz — strugar
36. Resman Marija
37. Rozmarič Marija
38. Sever Franc
39. Stojnšek Luca
40. Svetina Alojz
41. Skofic Janez
42. Speclin Jožefa
43. Sturm Tončka
44. Trlej Terezija
45. Vavpotič Ela
46. Vidic Marija
47. Vidic Matevž
48. Zoran Alojzija
49. Zoran Ivanka
Inštitut Elan:
50. Kolman Marija
51. Koselj Anton
52. Resman Oto
53. Švab Franc
Krvodajalska akcija
Nad 200 Elanovih delavcev oddalo blizu 60 litrov
krvi!
24.	decembra je nad 200 članov našega kolektiva oddalo v zdravstvenem domu na Bledu blizu 60 litrov krvi.
Odziv naših delavcev je bil letos izredno močan, saj to število pred-
stavlja dobro četrtino vseh zaposlenih. Nekateri tovariši in tovarišice redno darujejo svoj kri že več let za tiste, ki so jo potrebni.
NAJLEPSA HVALA!
Olimpijske iluzije
(GLAS IZ INOZEMSTVA)
V	St. Antonu, Lech-u, Kitzbiihlu, v Arlbergu stojijo zelo luksuzno sezidani hotelčki in pansioni prejšnih in sedanjih veličin alpskega smučanja. Pri Toniju Sailerju prebiva nemška in holandska aristokracija, pri Heidi Biebel mogotci iz Ruhra. Christl Hass prodaja nekje v Tiro-lah dirndle iz lastne tovarnice. Ce kdo od smučarskih veličin današnjega dne v neki tovarni javno pomeri čevlje, take ali take, ali prodaja smuči s priporočilom, meni k temu kralj smučišč Karl Schranz: »No, ja — je pač treba skrbeti za prihodnost, treba je misliti naprej dokler si še aktiven in nekaj pomeniš.«
Killy je naprimer, potem ko je v Grenoblu pospravil tri zlate, sklenil z nekim avtomobilskim koncernom pogodbo za 100.000 dolarjev in je medtem postal večkratni milijonar (mišljeno v Sfr).
Od tekmovanj se je poslovil kot amater, toda danes od njega verjetno ne bi niti pozdrava sprejel sivolasi predsednik olimpijskega komiteja Avery Brundage, mož celo močno dvomi v njegovo nedolžnost, da za časa aktivnosti ni »jemal«.
Jemali so vsi, skoraj vsi, čeprav so vdano gledali v olimpijski plamen v Cortini, Insbrucku ali Grc-noblu. »Jemati« je bilo za marsikoga važnejše kot pa udeležiti se ... Jemali so od tovarn smuči, jemali od proizvajalcev čevljev, tu pa tam tisočaka za nekaj avtogramov ali stotaka za podpis. Ce pa je kdaj kaj zmanjkalo so šle pač smuči od hiše, saj jih še delajo. Ko se je neka ameriška tovarna čevljev odločila da osvoji evropski trg, ni bilo nikakršnih težav — takoj je bilo sklenjenih več pogodb. Kot »potniki« so podpisali pogodbe smučarske veličine. Marsikateri od asov se je na takih in takih dilcah odsmučal v blagostanje in slovo.
Tudi Marc Holder predsednik FIS ni imel moči odvrniti svojih varovancev od takih skušniav. Avery
Za dan JLA na obisku pri graničarjih
Program zdravstvenega varstva v letu 1972
Brundage grozi z izključitvijo alpskih disciplin na zimski olimpijadi v Saporu, če ne bo napravil red.
Sedaj dajejo proizvajalci športnih potrebščin v alpskih deželah precejšnje zneske v nekako združenje, tako da imajo vse veličine nadomestilo za vseh tistih 365 dni, kar jih ni na njihovem delovnem mestu. Vprašanje je še vedno, če si nekateri ne prizadevajo zboljšati teh dnevnic (seveda brez kakršnega koli potrdila ali blagajniškega prejemka).
Predsednik internacionalnega olimpijskega komiteja je tudi prepovedal, da bi tovarne športnih artiklov v propagandne namene uporabljali svoje varovance ali bolje rečeno »potnike«. Ce pa se vsi ti oglasi in podobno bolj natančno preberejo ali slike pogledajo, čeprav je skrit za dilcami, se lahko vse zve: kdo ali kaj je.
Čisto jasno je, da večina nacionalnih moštev ni pri takih sredstvih, da bi vzdrževali par mesecev na leto tako močne ekipe in so seveda navezani na industrijo kot vir dohodka, če pa že nekaj daš, hočeš tudi v neki obliki dobiti povrnjeno. Ko je Karl Schranz zmagal dvakrat na Hahnenkamm-u, je proizvajalec čevljev za katerega zateguje šnale, na veliko zapisal na ameriškem trgu v reklamnih lepakih »Zmagali smo«.
Sedaj je približno tako, kaj pa naprej?
Ce Marc Holder ne uspe uresničiti pogoje IOK grozi izključitev alpskih disciplin z olimpijskih iger. K temu meni Karl Schranz: »Ne vem kaj bi potem ljudi še vleklo, če se alpske discipline izključijo?« Mož ima prav, to se verjetno ne bo zgodilo, verjetno ne — pa čeprav sc bodo tekmovalci dajali za častne nagrade ali za žvenketajoče denarce.
Predsedniku IOK ne bodo obrnili hrbta, bodo mu pa držali dilce pred nosom, na katerih jasno piše, čigav kruh jedo!
Z nastavitvijo stalnega zdravnika v naši obratni ambulanti, se je po novem letu začelo sistematično delo na področju zdravstvenega varstva v podjetju.
Poleg zdravstvene kurative, se v letu 1972 predvideva tudi ca. 800 ur zdravstvene preventive, to je skrbi za boljše zdravstveno stanje zaposlenih, in boljše pogoje dela iz vidika medicine dela. (V 800 urah zdravstvene preventive je zajeta tudi tovarna Sukno Zapuže.)
Ko omenjamo program zdravstvenega varstva v našem podjetju za leto 1972, ne moremo iti mimo Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, ki je izšel v uradnem listu SRS dne 15. 9. 1971.
V	tem pravilniku je točno določen namen, način, postopek in organizacija preventivnih zdravstvenih pregledov.
Uvodoma smo omenili, da je za zdravstveno preventivo namenjeno
OA ca. 800 delovnih ur v letu, kar znaša 2 uri na dan. Konkretni program zdravstvene preventive v našem podjetju, pa bi zajemal predvsem sledeča področja:
I. Preventivni pregledi
1. Kronični bolniki
2. Invalidi II. kategorije
3. Invalidi III. kategorije
4. Mladina 15—18 let
5. Mladina 18-21 let
6. Vajenci
7. Zivilci
8. Sprejem na delo
9. Pregledi po bolovanju
10.	Notranja preventiva
Skupaj blizu 400 oseb, ki bi bile enkrat v letu pregledane.
II. Ostali preventivni pregledi
V	tej grupi so zajeti predvsem delavci:
1. ki delajo na delovnih mestih, kjer je nevarnost za poškodbe večja,
2. v nočni izmeni,
3. ki delajo v mokroti, mrazu itd.
Skupaj okrog 200 oseb, ki bi bile enkrat v letu pregledane.
III. Splošna preventiva
Ogled obratov, spoznavanje z delovnimi pogoji zaposlenih, predavanja, članki, posvetovanja.
Skupaj okrog 150 delovnih ur.
IV. Specialni zdravstveni pregledi
Pregledi zaposlenih na zdravju ogroženih delovnih mestih v dispanzerju za medicino dela v Radovljici.
Po tem programu, ki je postavljen za delo v obratne ambulante za leto 1972 bi bila preventivno pregledana skoraj polovica članov našega kolektiva, to se pravi, da bi bil v treh letih pregledan vsak član kolektiva.
Čeprav bo morda predvideni program zdravstvenega varstva nekoliko odstopal od postavljene poti, je vsekakor napravljen velik korak naprej, če bo zdravstvena služba v podjetju pričela z načrtnim delom in izpopolnila pričakovanja, ki so bila pred obratno ambulanto postavljena ob ustanovitvi pred 8 leti.
B.Z.
1
Prav vsako leto za Dan armijc obiščemo najbližjo vojaško postojanko v Mostah pri Žirovnici.
22. decembra smo s predstavniki še drugih okoliških podjetij in šole
sodelovali na njihovi proslavi in jim izročili 2 para smuči z okovjem in palicami, ter jih povabili na ogled našega podjetja.
Proslava je dobro uspela.
Prve večje smučarske tekme v Begunjah		
TVD Partizan je v nedeljo 9. januarja 1972 organiziral v Krpinju, meddruštvene smučarske tekme v veleslalomu za mladinke, članice, mladince in člane. Mladinke in članice so vozile nekaj krajšo progo, za mladince in člane pa je bila dolga 1500 m z 250 m višinske razlike in 48 vrati. Skupno je nastopilo 85 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi znani najboljši smučarji alpinci kot Andrej Klinar, Cene Štravs, Boris Pesjak in drugi. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Nekaj najboljših rezultatov:		
STAREJŠE MLADINKE		
1.	Pikon Barbara 2.	Mikeš Barbara 3.	Jocif Jelka	SK Radovljica SK Radovljica SK Olimpija Ljubljana	1:20,5 1:21,4 1:22,7
CLANICE		
1.	Verdnik Mojca 2.	Bem Metka 3.	Škulj Tanja	SK Olimpija Ljubljana SK Radovljica SK Novinar Ljubljana	1:23,7 1:24,4 1:28,2
STAREJŠI MLADINCI		
1.	Meglič Joža 2.	Vovk Marjan 3.	Goličič Aci	SK Tržič SD Jesenice SK Radovljica	1:22,1 1:23,8 1:27,4
ČLANI		
1.	Štravs Cene 2.	Klinar Andrej 3.	Pesjak Boris	SD Jesenice SD Jesenice SD Jesenice	1:22,3 1:22,6 1:22,7
Nagrada za tehnično izboljšavo
Ruska gospodarska delegacija v Elanu
Komisija za izume in tehnične izboljšave je predlagala odboru za vprašanja združenega dela, da se nagradi avtorja vloge št. 114 Jerala
Vinka z 1950 din nagrade za tehnično izboljšavo pri košari za jedkanje robnikov.
ZAHVALA
vsem, ki so mi izrekli sožalje ob smrti dragega očeta	KLAVŽAR	VILJEMA
Posebna zahvala pa sodelavcem Telovadnega orodja za podarjeni venec in pevcem ob spremljanju
na njegovi zadnji poti.
hči Legat Rozi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame
MARIJE BENEDIČIČ
se zahvaljujem sodelavcem TO za izkazano pomoč
žalujoči sin Jože
in izrečeno sožalje.
Kadri v novembru-1971
V podjetju so se tekom meseca novembra zaposlili naslednji novi delavci:
Pertovt Aleksander — pleskar — na delovnem mestu pleskar-lakirar v pomožnem obratu;
Dolinar Damjan — delavec — na delovnem mestu skladiščnega delavca v pripravi lesa;
Hrovat Miroslava — uslužbenka — na delovnem mestu administrator-blagajnik — v trgovini — za določen čas;
Triplat Stanko — delavec — na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas;
Novak Marjan — avtoklepar — na delovnem mestu kovinska dela v kovinskem oddelku;
Tibola Irena — natakarica — na delovnem mestu prodajalca v trgovini — za določen čas; Todorovič Slavko — delavec — na delovnem mestu transportnega delavca v pomožnem obratu;
V inštitutu se je zaposlil:
Martclj Marjan — strojni tehnik — na delovnem mestu konstruktorja
V novembru so odšli iz podjetja naslednji delavci:
Jermol Milan — klepar PK — zaposlen na delovnem mestu kleparja — v pomožnem obratu — v JLA; Pogačar Franci — delavec — zaposlen na delovnem mestu transportnega delavca — v pomožnem obratu — v JLA;
Primec Daša — delavka PK — zaposlena na delovnem mestu montažna dela v obratu smuči — po
administratorja v predstav. Beograd — v poskusnem delu;
Iz inštituta je odšel:
Lipar Marjan — novinar — zaposlen na delovnem mestu raziskovalca po sporazumu.
POROKE
Poročila sta se: Kunčič Janez — ključavničar v pomožnem obratu in Rozman Janko delavec PK v obratu smuči. Čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi življenjski poti!
ROJSTVA
Rodili so se:
Polajnar Jožefi — deklica, Ambrožič Cvetki — deček.
Izpiti za člane civilne zaščite
V decembru je 41 od skupno 46 članov civilne zaščite v podjetju uspešno opravilo izpite znanja s testi.
Dedek Mraz
za naše otroke
Tudi letos se je v podjetju oglasil DEDEK MRAZ in obdaril otroke naših delavcev.
Skupno je bilo obdarovanih 649 otrok (326 deklic in 323 dečkov) s primernimi novoletnimi paketi z vsebino po 45,00 N din na otroka.
Skrita nagradna križanka