UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, DTanciukanska ulica 6t. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11.
iopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in irunikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo	:	:	:
(AROCNINA : celoletna po posti ali s poSiljanjem na dom za intro-Ogrsko in Rosno K 21’60, polletna K i0-80, četrtletna 16*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan raeen nedelje in praznikov
•* •* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	*, •. ♦.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, I!., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inseiati: enostopna peUtvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana
* iTI ; < l. - t K vin. — infriale sprejema uj lavništvo.
Neftankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———■—	Reklamacije lista so poštnine proste.	.-
Stev. 723.
V Ljubljani, v petek dne 31. oktobra 1913
Leto III.
Klerikalizem.
tim
Na Kranjskem začenja doba resnega boja, se mora kakor povsod, tudi pri nas izvršiti eied klerikalizmom in ljudstvom. Ta boj tudi jri nas ni nov, prihaja pa prav sedaj v nov šta-iij, v katerem se pripravi in dozori odločitev.
Klerikalizem je na Kranjskem poosebljen v S. L. S. Ta S. L. S. ni nova tvorba. Nič drugega li, kakor nekdanja katoliška narodna strgnka, je čutila potrebo, izpremcniti svoje ime. Ko je »Katoliška narodna stranka« prekrstila v slovensko ljudsko«, so naglašali gospodje svoj emokratizem in že takrat so pripovedovali, a niso klerikalci in pripovedujejo to še danes, erikalni značaj stranke je čim najjasneje do-zal letošnji katoliški shod. In dr. Lampe je a nedeljskem shodu v »Unionu« dejal: »Naša ranka si je postavila med svoja vodilna načela i, da zagovarja v javnosti katoliška načela.« brošuri »Dejanja govore« je stavek:	»Kul-
urno naziranje S. L. S. je katoliško.« Iz tega jasno, da je tudi S. L. S. klerikalna kakor je 'kalna katoliška narodna stranka. Njen pr% am je tak, kakršen je bil prej, vodilne csene ravno take in njeno delovanje tudi. Načelnik te stranke se lehko imenuje Šušteršič pa drugače; njen vrhovni poglavar je pa ubljanski škof. Že večkrat so izkušali to uta-ti, ali škof jih vselej sam postavi na laž s ka-pastirskim pismom, s katerim ukazuje ka-ičanom, da morajo glasovati za kandidate judske stranke«, ali pa s kako okrožnico, ki tapoveduje duhovnikom, kako se morajo poli-ffno ravnati.
Klerikalizem stremi za tem, da spravi šolo popolno odvisnost od cerkve in duhovništva, .janjski klerikalci so to že dosegli in učitelji na tranjskem niso več svobodni ljudje, temveč apci, sužnji, ki smejo verjeti le to, kar zapoveduje sveta katoliška cerkev. Katoliška zna-ijost Je pa tako ozkosrčna in omejena, da ne tnore biti učitelj, ki mora priznavati to znanost, Ijjkdar oni delavec na kulturnem polju, kakr-|en bi moral biti po svojem pravem poklicu.
Klerikalna stranka zahteva, da se povrne tepežu svetovno vlado. Tega ne bi mogla ter-k(j ako ne bi bila klerikalna, kajti z vero nima kpeŽevo svetovno kraljestvo ničesar opraviti PaC pa s klerikalizmom, s stremljenjem po platni nadvladi rimske kurije nad narodi in l r lavami.
KTpriknlna stranka nasprotuje z vsemi ločini ločitvi cerkve od države. Tudi to ni ver,-Sfstvar; temveč klerikalna. Vera ne more iz-kl-7-	oko	e	cerkev	neodvisna	od	dr-
Le' dr/avn Pa »d nje; pai pa izKubi lehko iuhovništvo, ki ne more tedaj tako upl.vati na
^^Vse^časopf^e8*ljudske« stranke, od »Slovenca« do umazane »Naše Moči« je klerikalno. / znanstvenih vprašanjih se postavlja vedno la klerikalno, napredku sovražno stališče. S lerikalizmom je prepojena ta stranka po vseh
žilah, duhovniki so njeni agitatorji m zaupniki, v semenišču se vzgaja pomladek njenih organizatorjev. Program S. L. S., njeni cilji, njeno delovanje, njena organizacija, njeno časopisje — vse dokazuje, da je klerikalna. In klerikalna ostane, kajti tisti dan, ko ne bi bila več klerikalna, bi bil njen konec. V svojem funda-nientu in v svojih glavah je klerikalna, pa naj skušajo njeni agitatorji še tako utajiti njen klerikalizem.
Klerikalci so imeli večino v deželnem zboru in so vladali po svoji volji. Zahvaliti se imajo za to liberalcem, ki so se jim glede volilne reforme udali na milost in nemilost in jim tako ne le pomagali do večine, ampak tudi do onemogočenja resne, radikalne opozicije. 19. junija 1908, ko je bil sklenjen nov volilni zakon za kranjski deželni zbor, so odločevali liberalci še tisti kos politični moči in bojevitosti, ki so jo imeli doslej. Ljudje, ki ne poznajo naših klerikalcev tako, kakor jih poznamo doma, mislijo, da so takrat napravili tako volilno reformo, kakršna je bila pod težo razmer pač mogoča in sicer iz nekakega demokratičnega mišljenja. Ali prav nobenega drugega namena niso imeli, kakor zagotoviti sebi absolutno večino in ubiti opozicijo. To so dosegli s hinavsko »splošno« kurijo in z novim opravilnikom, ki obeša opozicionalnim poslancem pravi nagobčnik. Da so sprejeli liberalci še ta avtokratičen poslovnik, je zanje najslabše znamenje, ker je ta poslovnik pravi parlamentarični uboj.
Pet let klerikalnega vladanja, pravzaprav gospodstva, kakor je zopet dejal dr. Šušteršič na nedeljskem shodu, je za nami. Njihova ošabnost je zrastla do neba. Še nikdar ni bilo v klerikalnih časopisih tako gospodovalnega tona. tako nesramnega obrekovanja kakor zadnje tedne. Dokazati hočejo iznova, da so absolutni gospodarji, kljub težkim očitanjem, ki so bila izrečena proti njim. Absolutni gospodarji hočejo ostati tudi v naprej.
To je znamenje za odločilni boj. Če se pusti klerikalizmu prosto pot, tedaj ne bo za naš narod nobenega vstajenja več.
Boj bo srdit, pa tudi težak, kajti resna nasprotnica klerikalizmu je sama socialna demokracija. Če se zbere ljudstvo, ki noče drsati po kolenih pred kuto, pod praporom socialne demokracije, bo klerikalizem premagan, če nc, nas čakajo, najhujši dnevi. Ali naj prepustimo klerikalizmu prosto pot, tistemu klerikalizmu, ki mu je ideal suženjsko ponižen narod, ki hoče pognati znanost iz šol, ki je straža veleposestnikov in ki podpira kapitalistični družabni red? Tistemu klerikalizmu, ki mu dela papeževa država več skrbi, kakor nadloge in beda slovenskega ljudstva?
Socialna demokracija ne pripusti tega nikdar in kdor hoče, da bo premagan klerikalizem, ve, kje je njegovo mesto.
Izseljeniški škandal.
Dima j, 3Q. oktobra.
Danes prinašamo nadljno debato proračun-ikega pododseka o izseljeniškem škandalu.
Poslanec Friedmann izjavlja, da na-nravlja izpoved barona Weichsa, ki jo je podal [rj predsedstvu trgovinskega ministrstva, vtisk zahrbtnosti.
Ali je vlada podkupljena?
Sodrug dr. Ellenbogen predlaga, da naj se zasliši sodruga dr. Diamanda, ker poda lehko natančna pojasnila o potovanju izseljencev v Brazilijo. Dalje pove dr. Ellenbogen, da je dobil proti koncu poletnega državnozbdr-jkega zasedanja na en dan od dveh strani pismene informacije, od katerih je bila naperjena er)a proti Austro - Američani, druga proti Kanadski družbi. Informacijsko pisanje je poudarjalo, da so parniki Kanadske družbe zelo slabi. Zato vprašuje vlado, če je preiskala parnike le družbe na njihovo sposobnost za izseljeniški promet in za blagovni promet in če je voljna da predloži tozadevni informacijski material. Dr. Ellenbogen pove, da je bila v enem teh pijem izrečna sumnja, da je plačala Kanadska družba vladi tajne vsote, ki so izginile v dlspo-zicijski fond. Prosi tudi pojasnila, če ni uradnik obvezan, da uradno obravnava take priznave, kakršne je po zatrdilu barona Weichsa izrekla Kanadska družba v zasebnem pogovoru v uradu.
Trgovinski minister pl. Sschuster poroča, da Kanadska družba ni imela za prave vožnje take parnike, karkšni bi bili po določilih pogodbe potrebni. Takih parnikov sploh ni imela, zato jih ni mogla uporabljati. Zato je naročil predsedniku pomorske oblasti, naj preišče te parnike posebno skrbno. Predsednik mu je nato ustno poročal, da so ti parniki najmanj tako dobri kakor drugi izseljeniški parniki. V imenu vlade je pooblaščen za Izjavo, da je trditev o ivotah, ki naj bi jih bila dala Kanadska družba vladi za dispozleljski fond skoz In skoz neresnična In da družba niti s tako ponudbo ni prišla. Minister javlja dalje, da je po njegovem mnenju uradnik dolžan, da uradno postopa ort
priznavali, ki jih ponuja ta ali oni v interesu države.
Zaznamek podkupljenih poslancev?
Posl. D u 1 i b i č opozarja na časnikarske vesti, da je pri sodišču ali pa pri ministrstvu zaznamek poslancev, ki so bili s Kanadsko družbo v kakršnikoli zvezi. Dolžnost parlamenta je, da zahteva objavo zaznamka; ker se to sumničenje tako splošno izreka, zato trpe pod njim vsi poslanci. Ministra prosi, naj jasno pove, če eksistira tak zaznamek.
Trgovinski minister pl. Schuster odgovarja, da je v tej zadevi kompetenten za odgovor minister za notranje zadeve, ker je to stvar policijskih poizvedb. Oflcielno ni dobil nikakršnega obvestila o takem zaznamku. Tudi trditve, da sta imela dva funkcionarja trgovinskega ministrstva kaznjive zveze s Kanadsko, so se izkazale na podlagi preiskave za neresnične.
Trpljenje izseljencev v Braziliji.
Sodrug dr. D i a m a n d poda natančen opis akcije za izseljevanje v Brazilijo, ki se je bila začela spomladi 1908 v Oaliciji. Takrat je predaval v Lvovu grof L e-Ho n, ki je imel zveze s takozvanimi najvišjimi krogi, kako koristno bi bilo za gališke delavce izseljevanje v Južno Ameriko. Ustanovili so izseljeniški urad, ki ga je vodil bivši okrajni glavar Rei-chelt; ta urad je obljuboval brezplačno prevažanje. Sotrudnik lista »Kurier Lwowski« se je udeležil potovanja Izseljencem so obljubili, da jim ne bo treba plačati niti vinarja za potovanje in bodo imeli na vsem potovanju brezplačno hrano. Ali takoj v začetku potovanja niso dobili izseljenci 12 ur nobene hrane. Izseljenci so se peljali iz Trsta s parnikom Austro - Američane »Sophie Hohenberg«. Na potu so izvedeli ljudje vznemirljive vesti o Braziliji. Hoteli so Izstopiti, ali kapitan jim je dejal, da smejo potniki v medkrovju izstopiti šele na končnem cilju vožnje. Ko so prišli v Brazilijo, so našli take razmere, da jih je preletela groza, čeprav so ti ljudje vajeni največje bede. Oblju-bovali so jim doma povišane mezde, a v Brazi-
liji so jim dejali, da je to nemogoče. Razmere so bile tako strašne, da izseljenci niso niti vstopili v delo temveč so tavali 17 dni po Braziliji semintje, dokler niso prišli v Cuytebo, kjer se je pobrigal zanje po dolgem obotavljanju avst-rijsko-ogrski konzul in prisilil družbo, da jih je spravila v domovino. Izseljenci so se nato oglasili v državnem zboru in prinesli s seboj dve steklenici pitne vode, kakršno so dobivali na parniku in ki je bila neka sivkasta rumena tekočina. Vodo so dali trgovinskemu ministru Weifikirchncrju v pokušnjo.
Minister za notranje zadeve baron 1J e i-n o 1 d izroči zapisnik, napravljen v predsed-stveni pisarni policijske direkcije na Dunaju z Arturjem Gruenhutom. Iz obširnega
zapisnika
z Arturjem Guenhutom, ki je rojen 9. aprila 1885. na Dunaju, pristojen na Dunaj, Žid, oženjen, zasebnik, posnemamo sledeče najinar-kantnejše izpovedi:
Po natančnih študijah avstrijske paro-plovne politike, izseljeniškega gibanja in po ugotovitvi, da je glavni cilj Kanadske družbe naseljevanje avstrijskih državljanov na njenih prekomorskih posestvih, a ne prevažanje izseljencev in posebno zato, ker je trgovinsko ministrstvo koncem leta 1912. dalo Kanadski družbi koncesije za agenture po kronovinah, kar vse močno oškoduje interse države, se je odločil Gruenhut v začetku februarja 1913 za časnikarski boj proti Kanadski družbi. Pravi, da njegovi napadi niso veljali le izključno Kanadski družbi, temveč vsem izseljeniškim uradom. 13. aprila je opozoril vojno ministrstvo na izseljevanje v Kanado, ker vsak zemljiški posestnik v Kanadi postane angleško - kanadski državljan, vrnitev naseljencev v Kanadi je izključena in tako zadene vojaške interese občutna škoda. Vojno ministrstvo je tudi opozoril na tajno pogodbo med trgovinskim ministrstvom in Kanadsko družbo. Gruenhut je potem še večkrat izročil vojnemu ministrstvu podatke in sicer osebno. Iz lastnih sredstev je organiziral na Dunaju in tudi drugod službo ogleduhov. Vojaški pisarni cesarjevi in prestolonaslednikovi ni pošiljal poročil, pač pa je izvedel, da je vojno minstrstvo samo informiralo na podlagi njegovih vlog obe pisarni. Vojnemu ministrstvu je pred nekaj tedni naznanil, da je nekdo zlorabil pripravljene akcije ministrstva za notranje zadeve. Resnično je tudi, da mu je b1lo obljubljeno odlikovanje, ako preneha z napadi., 11. junija 1913 je dejal sekcijskemu šefu Riedlu, da preneha s svojo kampanijo, ako bi se trgovinsko ministrstvo oziralo na predloge vojnega ministrstva v izseljeniškem vprašanju. Aretirani generalni zastopnik Kanadske družbe
na Dunaju Altmann je ponujal Gruenhutu večkrat po svojem zaupniku miljonske vsote, če ustavi kampanjo.
Gruenhut ni v svoji izpovedbi na policijski direkciji imenoval nobena imena oseb, s katerimi je prišel v dotiko pri vojnem ministrstvu in drugod. To precej zmanjšuje vrednost njegovih izpovedb. Po prečitanju zapisnika je zahteval poslanec Friedmann, da naj se odseku predloži izpričevalo, na kakšnem glasu je Gruenhut, ker njegove izpovedi ne napravljajo najboljšega vtiska. Minister H e i n o I d je odgovoril, da tako izpričevalo predloži lehko le na tajni seji. Poslanec Friedmann opozarja na to, da je Gruenhut na policiji izpovedal, da je vse stroške svoje kampanje pokril iz lastnega žepa. V tedenskem koledarju za dirke od 7. maja 1913 pa je zapisano, da je Gruenhut izključen z vseli dirkališč, ker ne more poplačati svojih dolgov pri dirkah. Kje je torej dobil denar za vohunsko službo, če ni mogel poplačati dolgov? Friedmann želi tudi pojasnilo glede Gruenhutove izpovedi, da je izvedel o noti vojnega ministrstva na trgovinsko ministrstvo.
Sekcijski šef R i e d I odločno zanika, da bi bil on povedal Gruenhutu o kakršnemkoli koraku vojnega ministrstva napram trgovinskemu ministrstvu in 11. junija, ko je bil govoril z Gruenhutom, sploh ni bilo še nobenega dopisa od vojnega ministrstva.
V	sredo se je pričela v pododseku šele prava debata o izseljeniškem škandalu. Torkova seja je prinesla le material, na podlagi katerega je mogoča razprava. Prvi govornik v sredo je bil sodrug dr. E11 e n b o g e n. Dejal je, da je nepobitna resnica, da so se posluževali agentje Kanadske družbe nedostojnih sredstev za pridobivanje izseljencev, a prav tako nepobitna resnica je, da druge izseljeniške družbe niso nič bolj izbirčne pri sredstvih. Zato je silno čudno, da je del časopisja, zlasti krščansko -socialnega, tako vneto zagovarjal Kanadsko družbo. Skoraj verjetno je zato očitanje drugega časopisja, da je Kanadska družba podkupila nekatere liste. Številke o izseljevanju kažejo, da je izseljevanje iz onih dežel največje, ki so gospodaisko zaostale. Najmanj se izseljujejo čelu in Nemci, najbolj Poljaki. Rusini in Jugoslovani. Izseljevanje hoče zadaviti vlada s policijskimi odredbami, ali zakone svetovne trgovine ne izpodrinejo nobene policijske odredbe. Da je ravno letos tako močno naraslo izseljevanje, temu je pač povod svetovna kriza, poleg tega pa še okoliščina, da je naš zunanji minister to krizo še umetno poostril.
Govorila sta še Friedmann, ki se je pečal j z Gruenhutom in dr. Matajo. Danes ob treh po-1 poldne je nadaljevanje debate.
Dnevne beležke.
— Volilna konferenca ljubljanskih in okoliških zaupnikov bo v nedeljo 2. novembra točno ob devetih dopoldne v hotelu »Ilirija«. Polna udeležba potrebna!
— Kdor se ne zna bojevati, ne zasluži zmage. Če delavstvo potrebuje splošno in enako volilno pravico za deželni zbor, se mora torej bojevati zanjo. Druge poti ni: Ali pridobiti si jo v boju, ali pa se ji odreči. Odreči se pa ne morejo. Kajti splošna in enaka volilna pravica je potrebna za delavstvo, če hoče politično kaj veljati. Kaj ima delavstvo od splošne kurije, ki je toliko vredna kakor Blažev žegen? Ali je dobilo delavstvo vsled splošne kurije je enega zastopnika v deželnem zboru? Ali je morda »demokrat« Krek delavski zastopnik, tisti Krek, ki v minulem zasedanju deželnega zbora niti črhnil ni o demokratični volilni pravici in ki je ostal lepo doma, ko je imel socialno politični odsek državnega zbora važno sejo za delavsko varstvo? Splošna kurija je toliko kakor nič in zato nam veleva razum, da se moramo boriti, da stopimo iz sence politične brezpravnosti v deželi. V tem volilnem boju naj pomni delavstvo to-le: V boj bomo šli sami, in ker bomo satni, moramo zbrati vse sile, da dosežemo uspeh.
— Zaupno zborovanje duhovnikov. Včeraj so zborovali v Ljubljani duhovniki, ki jih je bil sklical župnik Kalan, da se porazgovore o razmerah v S. L. S. z ozirom na bližajoče se de-želnozborske volitve. Tendenca shoda je bila, da vodstvo stranke na videz lahko ostane v lajiških rokah, sicer pa mora imeti v njej odločilno moč duhovništvo. Na razgovoru so bile menda tudi razne osebne zadeve, ki hudo kompromitirajo duhovniški stan. Pravijo, da je Kalan sklical shod na lastno pest. brez kakega mandata, ker kot duhovnik noče ignorirati izvrstnih epizod in epizodic v S. L. S., kakor jih ignorirajo njegovi sobratje. Če je to res, potem je župnik Kalan vsekakor bela vrana med črno jato. Ampak bojimo se, da se bo le prekmalu prepričal, da je njegov glas — glas vpijočega v puščavi!
— Katoliška znanost In čudeži vodiške Jo-hance. Pripovedujejo, da je vodiško Johanco preiskovalo na željo cerkvene oblasti več skrbno odbranih znanstvenikov na katoliški podlagi. O uspehu tega preiskovanja ni prišlo nič v javnost, iz česar je sklepati, da so ti »znanstveniki« konštatirali čudeže. Drugače sl tega ne moremo tolmačiti, ker sicer bi bili morali dotični gospodje na vsa usta povedati: Jo-
hanca slepari! Škofu bi to morda ne bilo všeč, ali pravilno bi bilo. Da bi imel človek toliko krvi, kolikor jo je »izšvicala« Johanca, je /e fizično nemogoče. S tem dejstvom bi računal vsak količkaj razumen zdravnik in opravil bi svojo nalogo brez vseh predsodkov. Drugače je preiskovanje brez pomena in tudi njegov rezultat že v naprej iluzoričen. Kakor hitro pa je nastal sum, da oddaja Johanca preveč krvi, ni bilo nobenega dvoma več, kaj je preiskovalcem storiti. Odkod toliko krvi, kakšna kri, čigava kri! Kadar se hoče sodišče prepričati, kaj je s krvjo, ki se nahaja na obleki obdolženčevi. jo da v kemično-mikroskopično preiskavo.
V	neštetih slučajih se je že dokazalo, da je zagovor obtoženčev bil pravilen, ker je preiskava krvi dognala, da ni človeška, ampak goveja, prašičja, golobja itd. Pri Johanci pa se to m zgodilo, kar postavlja prizadete strokovnjake v kaj čudno luč. Za želvami, vulgo kristjan-skimi glavami — telečja kri! O, kranjska dežela, ti boš postala še slavna po svoji zabitosti!
— Ne želi svojega bližnjega žene ... Iz Most nam pišejo:	Ko	smo prebrali v »Slo-
vencu« dekret deželnega odbora kranjskega, s katerim je ta odpustil iz službe paznika prisilne delavnice Bučarja, smo obstrmeli ob umazanosti duše, ki je spočela ta produkt. Dotični dekret ie kulturen škandal prvega reda, ki ni toliko naperjen zoper Bučarja, nego zoper dnevnik »Dan«, ki ga je hotel deželni odbor nekako »ex cathedra« stigmatizirati za veleiz-dajniški list in s tem lopniti tudi po učitelistvu. »Der groBte Scliuft im ganzen Land. ist und blcibt der Denunziant!« Podle duše! V starih bukvah stoji zapisano, da je bog nekoč dal Mojzesu na gori Sinaj deset zapovedi, katerih šesta in deveta se glasita: Ne prešestvaj! In Ne želi svojega bližnjega žene! Paznik Bučar ic torej ob kruh, ker se je postavil za čast svoje žene. Tu se pokazuje vsa resničnost kmečkega pregovora, ki pravi: Po farjih vera gor, po farjih vera dol! Dr. Lampe je dejal na nedeljskem shodu v »Unionu«, da je bilo delo S. L. S.^ mogoče le, ker so bili vsi kmečki župani pošteni. Kai pa moščanski župan Oražem, ali smatra dr. Lampe tudi njega za poštenjaka? No, če ima S. L. S. v svojem programu tudi nečistost, prešestvovanje in zapeljevanje žen, tedaj zasluži Oražem, da ga izvoli S. L. S. za svojega častnega člana.
— Dejanja govore! Nekoč so pripeljali pred Kristusa žensko, da pove o njej svoje mnenje. Bila ie Magdalena, vlačuga, nečistnica in prešestnica. Kristus pa je ni obsodil, temveč lo le oprostil. Proti farizejem obrnjen le
v
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter
(Dalie.}
»Da, nam je treba več navdušenja, Soumar,« je dejal iz srca. »Do cilja pridemo samo po poti, kakršno si mislite vi!«
čez nekaj časa je odhajal. V prvi sobi je postal in vprašal moža, na kateri kliniki da bo njegova žena operirana. Ko je bolnica zaslišala, da se govori o nji, se je sama oglasila s postelje.
Ivan je izprašal vse natanko in dejal, da pojde sam na kliniko, da poizve, ali je nevarnost in kakšna je. »Potem vam pa pridem povedat še jutri,« se je obrnil k Soumarju, ki ga je spremljal. »Vi se nič nikar ne bojte!« Je tešil bolnico. »Dandanes se izvršujejo tako-rekoč čudežne operacije in ljudje žive zopet, kakor bi jim nikdar nič ne bilo.«
»Nekaterim se pa vendar pripeti, gospod!« |e tožila babnica.
Soumar je za durmi dejal Ivanu, da Bartoš dela v tovarni v Malešovicah, a žena da zasluži tudi in prvzaprav ravno toliko kakor mož. ►Tu poglejte, kakšne skrbi ima. Kruha! In do-£ti bi bilo kruha, samo če bi ga ljudje znali pravično razdeljevati med seboj!«
»Da, da!« je zamrmral Ivan. »Vsaj razumeti bi morali,« je govoril opravičujoč se, ker Je v notranjosti čutil očitanje.
»Pa ne morda le z besedami, ne le s fra-
dejal: Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo! — V dvajsetem stoletju pa napade Kristusov namestnik ženo, ki se niti braniti ne more, pa jo javno imenuje — vlačugo! — Kristus je rekel: Po njih delih jih boste spoznali! Da, da, dejanja govore!
—Pevski zbor »Svoboda« priredi v nedeljo 2. t. m. izlet v Vevče. Vabimo tudi sodi lige nepevce. Zbiramo se ob pol 2. popoldne v Šclenburgovi ulici 6. 2. Ob slabem vremenu ne bo izleta.
— Sodrugi, volilci! 2. novembra bodo povsod volilni imeniki razloženi. Poglejte, če ste vpisani. Ako ni kdo izmed sodrugov vpisan, reklamirajte! V letaku »V boj!«, ki se dobi za 4 vin. pri »Založbi Zarje« je popisano natančno, kako se reklamira.
—	Agitirajte za »Zarjo«! Važno volilno delo je agitacija za nove naročnike na »Zarjo«. Kjer še ni «Zarje», tja z njo — da ne bo nobene delavske družine brez delavskega lista.
— V šiški bo v pondeljek zvečer v gostilni pri Šternu volilni shod. Začetek ob 8. Vsi sodrugi naj agitirajo, da bo udeležba čim največja. — V pondeljek vsi k Šternu!
— Moste. Shod v Mostah bo v nedeljo popoldne ob 3. Dolžnost vseh sodrugov je, da razvnamejo tako agitacijo, da bo udeležba na shodu kar najobilnejša. Vršil se bo pri Miškotu.
— Vič-Glince. Volilni shod na Olincah bo v nedeljo popoldne v Ameriki. Pridite vsi. Začetek ob pol 4. popoldne.
— Zagorje ob Savi. Volilni imenik za de-želnozborske volitve v občini Zagorje je razpoložen od 29. oktobra do vštevši 6. novembra v občinski pisarni v Zagorju. Sodrugi, poglejte, če ste vpisani!
— Koiredež. V občini Kotredež je razpoložen imenik do 2. novembra v občinski pisarni. Sodrugi, poglejte, če ste vpisani!
— Vodiška Johanca. Katoliška cerkev je s čudeži jako previdna. Znano je, da mora pravoverni kristjan, in sicer pod kaznijo smrtnega greha, verovati brezpogojno le to, kar je cerkev proglasila *a dogmo. Dogme pa veljajo vobče le za inteligentnejši del vernikov, dočlm mora priprosto ljudstvo brezpogojno verovati tudi še kaj druzega. O lurških čudežih so izdane že cele skladovnice nabožnih knjig in pri vsakoletnih majniških slovesnostih se pripoveduje o njih kakor o neizpodbitnih dejstvih. Lurška romanja so prinesla katoliški cerkvi žc miljone in lurški patri so sv. stolici vselej najbolj dobrodošli gostje. Priprosto ljudstvo misli, da stori smrten greh, če ne veruje ali le dvonn
0 lurških čudežih. Temu pa ni tako; zakaj sv. stolica je tudi tu pustila vratiča odprta, da bo lehko snirknila skozi, kadar se jej bo zdelo potrebno. Lurški čudeži namreč niso dogmatt-zirani in je prosto vsakemu kristjanu, da veruje vanje, ali pa ne. Ce »Slovenec« trdi, da je bil on prvi, ki je proglasil čudeže vodiške Johance za sleparijo, se očitno laže. Naj nam »Slovenec« raje pove, na čigav ukaz je šel v Vodice deželni zdravstveni svetnik dr. Frane Doljšak, ki je obenem škofov zdravnik! Znano nam je, da je bil dr. Doljšak v Vodicah, da preišče Johanco kot strokovnjak. Kakšen je bil uspeh tega obiska nam ni znano. Toda vsiljuje se nam mnenje, da je ta prvi zdravnik v deželi ali popolnoma nesposoben za svoj poklic, ali pa je sleparijo konštatiral, pa jo — zamolčal. Ni pa izključeno, da je o vsem, kar je bil videl, poročal škofu, ki pa se je ravnal po zgledu rimske stolice glede lurških čudežev, češ: Če bo ratalo, je dobro; če pa ne. pa sveti križ božji! Da ni prišla sleparija na dan, bi čisto gotovo v 50. ali 100 letih proglašali vodiške sleparije za resnične čudeže. Da bi stvar bolj držala, bi zna-biti navajali tudi kakšna zdravniška izpričevala
—	pa ne ravno dr. Doljšakova — overovljena in potrjena od deželnega odbora kranjskega, župnišča Vodiškega, knezoškofijskega ordinari-jata itd. S takimi rečmi je treba previdno ravnati in jih šele tedaj razbobnati, ko se ne dajo več dognati. »Zgodovinski znanstveno podprti tdokumenti« bodo zdaj romali v peč; ravnotako Johaiičine srajce in hlače.
1	— Značilno. Pišejo nam: Prošli teden Je nekdo v Vašem listu omenil neznačajno politiko takozvanega kranjskega oflcijelnega nemštva. Dovolite tudi meni nekaj besed o tem. Kranjsko oficijelno nemštvo hodi res kaj čudna pota. Človek ima nehote vtisk, kakor da so to ljudje,
ki jim ničesar na svetu ne manjka. Za nekai Nemcev to že velja; ali velika večina jih pripada brezposestnim slojem, recimo delavskemu razredu, ki žive od danes do jutri. Ce pa človek, ki so mu razmere znane, prebira graške in druge nemško-nacionalne liste, se mu zježe lasje ob neznačajnosti, katere je zmožna le klika, ki je izgubila že vsak zmisel za poštenje. Na Kranjskem se je zgodilo zadnji čas toliko in tako zanimivih stvari, da bi res bilo vredno, da se o njih informira tudi širšo nemško javnost. Afera Theimer-Krek, Vodiška Johanca, Smolnikar, deželni zbor, afera Bučar itd., itd. Ali o vsem tem molče »Grazer Tagblatt« in njega vredni kumpani kakor grob. Ljubljanska nemško-nacionalna klika mora imeti pač svoje vzroke za to, da ne informira svojih graških glasil o takih dogodkih, kakor stori to vselej, kadar gre za kako denuncijacijo, ki naj Slovence očrni kot srbofile, veleizdajalce itd »Grazer Tagblatt« je vendar znan po svoj! losvonromovski tendenci in bi se gotovo ne branil objaviti poročil, za slovenske klerikalce sicer neprijetnih, ki pa bi bila interesantna za vso nemško javnost. Ampak zdi se, da imajo tukajšnji korespondenti nemških listov vezane roke. pa ne smejo ničesar poročati, kar bi znalo škodovati ugledu S. L. S. in barona Schwarza. T?; pa je ravno značilno za ljubljanske nacio naJoe. ko je med njimi vendar precej napred njhkov, ki bi se morali z vso silo upreti taki taktiki. Pastor Hegemann je celo znan kot od ločen zagovornik napredka, ki ga je s-Siove ncc« že opetovano obrcal kakor psa; in da tudi
on molči, je vsega pomisleka vredno. Pa ne, da bi tudi protestante vezala kaka pogodba, da morajo držati jezik za zobmi, če jim škof Jeglič zaukaže: Kusch! — Treba bo to taktiko še natančnejše ogledati
—	Članom kovinarske organizacije! Potrebno je, da razpišemo nekaj vrstic za nekatere naše člane, in sicer za to, ker opažamo zadnji čas med njimi preveč komodnosti. Člani mislijo, da so že vse svoje dolžnosti izpolnili, če plačujejo prispevke. Menijo, da jim potem ni treba prihajati na mesečne shode, ali to ni res. Mesečni shodi so za to, da spoznajo in presodijo člani delovanje organizacije v minulem mesecu. Člani morajo vedeti, da je njihova organizacija bojna organizacija, in da je skoraj vse njeno delo priprava za bodoče boje. Zato je potrebno, da člani redno zahajajo na shode, Podružnica ima precej veliko knjižnico, tudi te bi se morali bolje poprijeti. Za delavca je prvi pogoj boljšega in lepšega življenja izobrazba, kajti le izobraženega delavca upoštevajo delo-dajalec in sodelavci. Delavec naj bere knjige in delavsko časopisje, čitanje je najboljše raz vedrilo. Delavec pa, ki išče razvedrila po za kotnih beznicah, ni nikdar dober bojevnik organizacije in tudi nima pravega zaupanja pri sodelavcih. Kovinarji, kaj mislite, da ste obsojeni v robstvo do konca dni? Ali mislite, da si kovinar ne sme nič prihraniti za stara leta? Mogoče mislite, da Vam roke ne opešajo? In kaj boste imeli potem, ako sedaj ne skrbite za se, ko lahko? Vaše življenje postane lehko lepše, če vsi delamo in ne čakamo, da opravijo delo drugi in prav egoistično mislimo: »Če dosežejo drugi kaj, bom tudi jaz dobil.« Torej kovinarij, zdramite se, in pokažite drugim, da s treznim, neumornim delom lehko vse dosežemo. Organizacija napreduje in čas Je prišel, da začno kovinarji z boljšo agitacijo kot doslej in da pripeljete v organizacijo še tiste, ki jo gledajo nezaupno. Ako stori vsak svojo dolžnost, potem bomo lahko kmalu dejali, da so v Ljubljani vsi kovinarji organizirani. Kadar pa Vas pokliče organizacija na shod, naj se nihče ne izgovarja, da nima časa ali kaj podobnega, temveč klicu organizacije se mora vsak brez izjeme odzvati. Torej na delo! — Odbor kovinarske organizacije.
—	Zakaj se ne organiziramo? Kadar vprašujemo neorganizirane kovinarje, zakaj se ne organizirajo, dobivamo najrazličnejše odgovore: Ne organiziramo se, ker ste nezavedni, ker ne razumevate, kaj hoče pridobiti delavstvo potom strokovne organizacije. Centrala je na Dunaju! Res je. Res je tudi, če bi ne bila na Dunaju, bi morala biti v Pragi, Gradcu, Trstu ali kje drugod. Centrala ne more biti povsod. Na Dunaju je pač zato, ker je Dunaj največje trgovsko mesto v Avstriji. Naravno je, da mi-
zami prazničnih socialistov«, je Soumar dodal nekako zbadljivo.
»Vem, vem,« Je odgovarjal Ivan, opravičuje se znova in odhajal.
XXII.
Medpotoma je bučala Ivanu v glavi množica inislij. Najpreje mu je bilo, kakor da mu je težak kamen padel na črepinjo in za trenotek
vse tara premešal in stlumii. »Da, da « si
Je pravil, »seveda prazničen socialist! Name je meril!« In v duhu si je predstavljal, kako je Soumar zopet odšel v svojo sobo v souterenu, kako ta žena nadalje stoka na svoji postelji, ta deček sedi pri knjigi in mož, ki se je vrnil Iz tovarne, sam pripravlja večerjo. »In jaz grem sedaj tudi večerjat samo da «
Po telesu ga je pretreslo. Ozrl se je. čez trenotek pa je skomizgnil. »Sicer pa je Soumar tudi prenapetež,« je dejal sam pri sebi. »Vsaj prezira, ko misli, da premožen človek ne more umeti. Zakaj mu gre? Zakaj sploh gre? Da bi se vsem ljudem godilo bolje! Tedaj zadošča, če želim onim, ki se jim godi slabše, da bi se jim bolje, pa zato še nisem dolžan spuščati se na njih nivo. če me je hotel zbosti s tistim prazničnim socialistom, je zadel na napačno adreso.
V	tej stvari mu še povem svoje mnenje brez ovinkov.
Odvalil je kamen, razjasnilo se mu je. Toda sedaj se mu je razvozljala množica drugih misli. »Kako Soumar misli z državnim pravom? Kakšne reskriptove demonstracije? Kako hoče fanatizirati, in kako si predstavlja potem, ko bo res prišla revolucija? Ali je mogoče, da bi prišla?«
ra biti centrala tam, kjer je največ organiziranih delavcev, ki spodbujajo in podpirajo delavce po vsej Avstriji. Drugi pravijo, prispevki so previsoki! Ali zakaj ne povedo, da so tudi podpore visoke? Večje kot so podpore, tem lažja je zmaga v boju! Gotovo, brez visokih prispevkov, ni visokih podpor. Organizacija ni za stavkokaze, izdajalce in za tiste, ki se prilizujejo podjetniku. Organizacija je za zavedne delavce, ki si hočejo potom organizacije izboljšati svoj gospodarski položaj. Organizacija je boj proletariata proti klerikalizmu. Kdor to razume naj se organizira, kdor ne, naj ostane zunaj in naj čaka, da ga izmodri trdo življenje.
— Nagrobno petje. Pevsko društvo »Slavec« zapoje na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra ob 4. popoldne zbore žalostinke na no vem pokopališču pri sv. Križu.
— »Gledališko društvo« na Jesenicah uprizori v praznik Vseh svetnikov, t. j. 1. novembra, ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi igro »Golgota«, katero so igrali že z največjim uspehom v Trstu. Spisal Sergijan pl Tučič. Od istega pisatelja smo videli na našem odru efektno enodejanko »Povratek«. Kdor je videi to enodejanko, ta gotovo ne bo zamudil »Golgote«.
— V koncertu »Glasbene Matice« v soboto, dne 8. novembra bo prvikrat nastopila znamenita srbska koncertna pianistinja gdč. Je lena Dokičeva, rojena v Belgradu, hči znanega profesorja iz Belgrada, pok. Jovana Dokiča, direktorja gimnazije in upravitelja narodnega gledališča. V svojem rojstnem mestu je izvršila višjo dekliško šolo in se potem posvetila štu diju glasbe. V Belgradu je odlično absolvirala »Srbsko glasbeno šolo« kot učenka profesorja Cvetka Manojloviča, potem je bila dve leti učiteljica srbske glasbene šole in ženske gimnazije v Belgradu. Ministrstvo prosvete jo je v dovršitev najvišje pianistične izobrazbe poslalo k profesorju Paulu de Canneju, slavnemu profesorju c. kr. glasbene akademije na Dunaj, kjer se je izobrazila v dovršeno umetnico. Paul de Conne je bil v svoji mladosti učenec Rubin-steinov. Po povratku študij z Dunaja je priredila v Belgradu koncert z neobičajno velikim uspehom, vsled tega uspeha je bila od kralja odlikovana z redom sv. Save. V svojin koncertih izvaja z najlepšim uspehom skladbe Beethovna, Chopina in moderne kompozicije slovanskih, posebno ruskih skladateljev.
— Sestanek prijateljev godbe. Na sestanku prijateljev godbe, ki je bil v sredo zvečer, Je bilo izraženih toliko nasvetov, da se gg. niso mogli odločiti za noben definitiven sklep. Zaradi tega prosimo vse, ki se zanimajo za ustanovitev godbenega kluba, da se udeleže sestanka, ki bo nocoj ob 8. zvečer v restavraciji Auer v VVolfovi ulici, da se končno reši to vprašanje in določi kaj pozitivnega glede godcev, ki so sedaj brez vsakega stalnega zaslužka in dobi ljubljansko občinstvo in razna društva primerno in prepotrebno godbo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 19. do 25. oktobra: Novorojencev je bilo 15, mrtvorojenca 2. Umrlo pa Jih je 21, in sicer 10 domačinov in 11 tujcev. Za Škrlatico sta umrla 2, za jetiko 4, vsled mrtvouda 3, vsied nezgode 1, za noricami je obolel 1, za vratico 1.
— UinrII so v Ljubljani: Ivan Mandič, delavec, 43 let. — Jernej Mazovič, sobni slikar, 45 let. — Josip Štrukelj, c. kr. poštni ravnatelj, 47 let. — Frančiška Rozman, kuharica, 67 let.
—	Marija Prik, žena dninarja, 47 let. — Jožefa Burgar, mestna uboga, 76 let. — Jekovec Marija, žena posestnika, 32 let.
— Koncert v kavarni Krapš v Škofji ulici. Nocoj bo koncert bivših godbenikov »Slov. Filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Cernyja. Začetek ob pol 9. Vstopnina 40 vin. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— »Strah pragozda« je senzacijska amerl-kanska drama z levi. Vidi se usmrtitev treh levov. Predvaja se od sobote do porideljka. Danes specialni večer z Nordisk-veseloigro v treh delih »Romantična zgodba«. V torek »črna smrt«, Nordisk-senzacija. Drugi teden: »In Iiol signo vinces«, dve uri predvajanja. Predstave ob 1, 3, 5, 7, 9. Cene malenkostno zvišane!
Idrija.
— Proračun mestne občine za leto 1914
je že od 17. t. m. v občinski pisarni razpoložen javno na vpogled. Proračun, kakor ga je predlagalo županstvo, izkazuje: A.) Redne potrebščine: Uprava v obče K 17.279: uprava mestne imovine K 3614; ceste, ulice, trgi in sprehajališča K 27.900; zdravstvene in blagotvorne zadeve K 27.042; Šolstvo, znanost in umetnost K 17.681. — Raznoterosti K 200. — B.) Izredne potrebščine: Amortizacije in obrestova-nje posojil pri raznih posojilnicah K 28.800; za prezidavo hiše št. 509 K 40.000; za novo merjenje idrijske katastralne občine K 2000; za gasilski stolp in cevi K 1000. — Redne potrebščine K 93.716, izredne potrebščine K 71.800, skupaj potrebščine K 165.516. — Redna pokritja s 74 % doklado na neposredne zemljiške in hišnonajenme davke, 15 % mestno doklado na užitnini, ter 20, oziroma 10 %, od žganih pijač, z drugim pokritjem vred pa znaša kron 152.990. — Primanjkljaj K 12.526. — Ta primanjkljaj naj bi se pokril iz svote K 20.000, ki je naložena za novo mestno klavnico. Ostali znesek po okroglo K 8000 pa naj bi se porabil za prenovitev sedanje mestne klavnice. S tako sestavo proračuna hoče doseči županstvo to, da bi ne bilo treba ne zvišati doklad in ne najemati posojila, kljub temu, da bo treba K 40.000 za hišo št. 509. Upamo, da izostane letos vsak re-kurz, kajti vse proračunske postavke so tako skromne, kolikor je najbolj mogoče.
Ljudska shoda v Idriji in Spodnji Idriji.
Minulo nedeljo je bil pri nas v pivovarni »Črnega orla« dobro obiskan javen ljudski shod, ki sta ga sklicala bivši deželni poslanec
g. E. Gangl in idrijska podružnica »Unije« av* strijskih rudarjev skupno. Shoda sta se vršila zato skupaj, ker so bili najeti prostori od ojeh sklicateljev za deveto uro dopoldne. Shud • s.a predsedovala sodrug Alič in g. Tavzes. H>i,o-čala pa sta sodrug J. Tokan iz Ljubljane in g. Gangl. Prvi o državnem zboru in zavarovanj« rudarjev zoper nezgode in drugi o kranjskem deželnem zboru. Sodiug Tokan je obrazloži! pomen zavarovanja za ponesrečene rudarje njih vdove in sirote ter o boju, ki ga vodi rudniško delavstvo za uzakonitev zavarovanja v Avstriji že več let. Ker pa je prav sedaj čas, da bi bilo mogoče izsiliti od vlade uzakonitev predloženih zakonov, ki bi bila vsaj za enkrat sprejemljiva in bi se potem izboljšala. Vsaj v Avstriji smo navajeni na flikarijo zakonov, da nikjer na svetu ne tako. Predložil je resolucijo, kakršno so sprejeli ravno ta dan avstrijski ru^ darji po neštetih krajih. Resolucijo so sprejeli zborovalci soglasno in z navdušenjem.
Potem je poročal bivši deželni poslanec Gangl o zadnjem zasedanju deželnega zbora ter o deželnem gospodarstvu sploh. Navajal je številke, ki jasno kažejo, kam tira klerikalna vlada našo deželo. Do neizogibnega bankerota in povišanja deželnih doklad za najmanj sto odstotkov. Doklade bodo zvišali šele potem, ko bodo pobasali večino mandatov in dobili 'večino. To so klerikalni računi, če bodo obveljali, to je druga reč. Kranjski deželni zbor je bil razpuščen na ljubo klerikalcem na Kranjskem, ker so se sami zbali svojega gospodastva in’niso znali več naprej. Ko so leta 1908. dobili vodstvo v naši deželi, je bil prebitek v deželni bla« gajni. Potem pa je šlo leto za letom navzdol tako, da ima sedaj dežela miljone dolga še poleg tega, da so klerikalni gospodarji zapravili velik del melioracijskega fonda, ves vseučiliški fond itd. Samo električna naprava na ZavrŠ-nici, ki Jo gradi tehnik Lampe, bo imela vsako leto 93.000 K deficita in ki ga bo morala vsa dežela z dokladami pokrivati. Korist od te naprave pa bo imel komaj del Gorenjske. Ko so zahtevali poslanci opozicije o takem gospodarstvu jasnih računov, je deželni glavar tem poslancem enostavno odtegnil besedo ali pa jim grozil z izključenjem. Skratka, deželni glavar je postopal v deželni zbornici kakor absolutističen vladar. V njegovem nastopanju je odse-vala vsa prevzetnost S. L. S. Za prihodnje za* sedanje je najbolje, če se napravi za opozicio-nalne poslance v deželnem zboru besednjak, da bodo vedeli, kaj smejo in česa ne smejo govoriti. Deželna vlada, z ekscelenco baronom Schwarzem na čelu, pa ni nič drugega kakof ekspozitura klerikalne stranke na Kranjskem Deželni dvorec, še novo poslopje, je bil za vse dosedanje glavarje dovolj dober, za sedanjega glavarja dr. Šušteršiča, pa je bilo treba 60 000 kron davčnega denarja, da se je milostljivi gla-varici preuredilo stanovanje. Tako početje so celo nekateri poslanci klerikalne stranke obsojali ali danes obvelja pri deželnem odboru samo to, ker zapovedujejo Šušteršič, Lampe in Krek. Ako hoče naše ljudstvo, špecielno na Idrija, od dežele kaj imeti, mora delati z vsemi močmi na to, da se razmere v deželnem zboru izpremene.
Idrija plača deželi letno od 75 do 85 000 K doklad, pa nima od tega drugega kot Šikano in deželni zbor jo ovira v razvoju, šlo je za občinski proračun in gospodje so rekli, občina naj se pritoži na upravno sodišče. Za regulacijo Nikove ni bilo nobenega denarja. Za obrtnonada-ijevalno šolo tudi ne. Vedno je imel deželni odbor le prazne roke za Idrijo. Na interpelacijo glede zastopstva v okrajni cestni odbor, ker je dobila Idrija samo enega odbornika (čekav-nik, Vojsko, Sp. Idriji tudi po enega in Žiri celo 2), je odgovoril dr. Lampe, da Idrija nima deželnih cest. V Idrijo prihajamo menda dc zraku.
Za g. Ganglom je osvetlil še nekatere do-godovščine zasedanja deželnega zbora sodrug Toka n. Zlasti je pokazal v pravi luč, ve|j. kega delavskega prijatelja drja. Kreka.
Za sodrugom Tokanom je govoril idrijski župan sodrug Štravs, ki je omenil, da je predlagal v jesenskem zasedanju leta I9n poslanec Gangl v deželnem zboru, naj se ustanovi v Idriji obrtno šolo za dečke od 14. do 17. leta. Namesto, da bi večina ta predlo? sprejela, pa je dr. Krek kričal: Nič ne dobite, dokler bo vas sploh še kaj tu! In predlog je bii odklonjen. Zato je dolžnost vseh volilcev, da si dejanja takih »ljudskih« prijateljev zapomnijo. Ko bomo šli na volišče, bomo oddali naše glasove resničnim ljudskim prijateljem, kandida-tom, ki jih postavi socialno demokratična stranka.
Za tem pa se priglasi k besedi neko fante, po imenu Horvat, ki hodi na vse čukovske priredbe v kraju, dotna pa bratje in sestre stradajo. Grobna tišina je zavladala v dvorani. Zborovalci so bili zelo radovedni na referat zastopnika S. L. S. na javnem ljudskem shodu, kar pri klerikalcih doslej ni bilo v navadi. Ko pa so videli, da je pričel čitati kakor abecedarček iz neke brošure in ga ni nihče razumel, je kar
ovega
uster-
zabučalo po dvorani od smehu. Iz nje jecljanja smo razumeli to-Ie: Dokler ni ! šič dal 60.000 K za prenovitev deželnega dvorca in so bili v njem liberalni deželni glavarji, so pajki predli po deželnih dvoranah in blagajnah, sedaj je pa prebitek. Fantku so zborovalci nato dopovedali, da je še premlad, da bi imel bistre pojme o politiki in da ni doslel stanoval v deželnem dvorcu še noben glavar, ki bi bil liberalec, je dečko zlezel z odra, ne da bi še dalje branil S. L. S., od katere morda pričakuje prostorček pri koritu. Nedeljski izpit se mu ni obnesel.
Nato je predsednik shoda sodrug Alič zaključil zanimivi shod.
V	Spodnji Idriji je bil shod isti dan ob l. popoldne in je bil tudi dobro obiskan. Poročal je o zavarovanju rudarjev zoper nezgode sodrug Tokan. Enako resolucijo, kakršno Je sprejel dopoldanski shod v Idriji, so spieJeS tudi zborovalci v Spodnji Idriji soglasno. Govo-
,,	•	•	n	Predvajanje te velikanske zgodovinske zg< dbe T7" * TT^C1 A T T * i ] >
lil. iPOC Slano VIIICGS ! 0<* petka dne 7. do četrtka 13. novembra V	Vljjlluijctlll
" O	Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. podelava trni« 1 uri. Vsak dan nd 1-3. 3-5 5-7. 7-9 in n,i 'J -M
Novo!
V teni znamenju bodeš omagali
Ta slika ima tudi slovenske napise. l»vVU4
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bilka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9 in oii S*—11.
7rlt~sS! V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. .-I*-,;! lllll! Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, • GO. 1 Ulili
ril ie tudi sndrtig Štraus iz Idrije o potrebi zavarovanja zoper nezgode za rudarje, posebno 7a njih vdove in sirote. S. L. S. je zastopal v Snodnii Idriji na shodu Jakob Burnik, rudar iz Idriie Ker mu je bilo od rebule in kričanja zelo vroče, smo ga mirno spravili na sveži zrak O idrijskem delavstvu, ki se je izkazalo {e v vsakem volilnem boju, smo prepričani, da bo storilo pri deželnozborsklh volitvah svoio socialistično dolžnost, in da se bo z vsu vnemo podalo na agitacijo za socialno demokratičnega
Državni zbor.
Dunaj, 30. oktobra.
Današnja seja je bila prav kratka. Po tret-lom Fitaniu doslej predelanih davčnih zakonov feeovoril M o d r a č e k (separatist kot manj-Llki poročevalec k zakonu o davku na zganil Potem je bilo nadaljevanje debate o nujnim nredlogu glede razširjanja telefonskega S?e& Poleg poslancev K a I i n e in F r i e d-* « nn a ie govoril k nujnemu predlogu tudi idrue F o r s t n ex ki je toplo priporočal kat nnihitreiŠe razširjenje telefonskega omrežja. Polanec Korošec je govoril o skrajno za-»miarienili telefonskih razmerah na Kranjskem Predlog je bil odkazan narodnogospodarske-
mU Prihodnja seja bo v sredo. Med tem časom se bodo nadaljevala pogajanja med Rusini in Poljaki.	.	«,
Deželnobrambni minister Georgi je nrpdložil načrt novega brambnega zakona, ki nal ooviša rekrutni kontingent. Zvišanje re~ SVitneea kontingenta se razdeljuje na pet let, tako da bo najvišji kontingent dosežen leta 1918 ifrmHnffent za skupno armado se zviša za vse Envineod 91.482 mož v letu 1914 za 3212, naslednji leti naraste za novih 3269 mož in 1917 i„ 1918 za 287. mož. Rekrutni kgntingent za de-hrambo — izvzeti sta Tirolska in Pred-?f Serško -- bo naraščal tako-le: I. 1914 za f.sn mož 1915 za 1205 mož, 1916 za 994 mož, 96 in 1918 za 193 mož.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Izseljeniški škandal.
Dunaj, 30. Pododsek je končal danes de-hnto o preiskavi glede izseljeniškega škandala in sprejel naslednjo resolucijo posl. Koll-c h e r j a: Pododsek odobrava namen, da se Liče avstrijsko paroplovstvo odtegniti kar naj-fcnli vplivu zapadno atlantskega kartela. Zlasti , treba izseljeniški promet osvoboditi od tega kartela. Naraščajoče izseljevanje leta 1913 je elpdica gospodarske krize. Vlada naj ukrene Ha prepreči nepostavne oblike agitacije na rsf,’ izseljevanja, ne da bi se ozirala na eno V?ri.ffo družbo. Nato je minister za notranje h ? Heinold poročal, da pri preiskavi nadeve	dobjlj	za7namek	poslancev,	ki	bi
fSf prefeLli denar «1 Kanadske družbe. Za renta v zbornici sta bila določena poslanca cfteinwender za Kanadsko družbo, Friedmann
13l Austro-Americano._________________________
Zadnje vesti.
PTA KONFERENCA AVSTRIJSKEGA SOCIALNO DEMOKRATIČNEGA ŽENSTVA.
Dunaj, 30. V mali dvorani otakrinškega Delavskega doma« se je začela danes peta konferenca avstrijskega socialno demokratičnega ženstva. Na konferenci je okolo 100 dele-eatinj Sodružice iz rajha zastopa Z i e t z o v a. Konferenco je otvorila sodružica P o p p o v a, ki je omenila najprej uspehe zadnje agitacijske akcije, ki je prinesla ženski organizaciji 3000 novih članic, tako da ima sedaj organizacija 23 000 članic. Po izvolitvi predsedstva so pozdravili konferenco tuji gostje. Nato je poročala sodružica Proftova o delovanju avstrijskih socialističnih ženskih organizacij. Vnela se je živahna debata in končno je bil sprejet predlog sodružice F r e u n d 1 i c h o v e, ki zahteva za organizirano ženstvo tudi praktično in politično delovanje. Sodružica P o p -p o v a je poročala o točki »Zenski dan in mednarodna socialistična ženska konferenca 1914«. Predlagala je dve resoluciji; prva nalaga vsem socialističnim ženskim organizacijam, da pri-rede prihodnje leto po vseh krajih »Zenski dan< in poudarja važnost političnih pravic za pro letarke. Druga resolucija izreka veselje, da bo prihodnja mednarodna konferenca socialističnega ženstva na Dunaju in poživlja vse organizacije, da odpošljejo kolikor mogoče mnogo delegatinj.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 30. Ob desetih dopoldne so prišli v parlament poslanci opozicije. Predsed-sednik B e d t h y otvarja sejo ob tričetrt na enajst. Grof Karoly je nato v imenu opozi-cionalnih poslancev pojasnjeval, zakaj da se opozicija ni udeleževala doslej^ sej. Dolga veriga nasilstev r>as je prisilila, je dejal, da ne smatramo te hiše nič več za parlament v strogem pomenu besede. Predsedstvu očita govornik, da postopa po vplivu gotove osebe. Vsled tega je nastal pri večini strasen vriše. Ko se je hrup polegel, je Karoly nadaljeval in dejal med drugim, da je večina poslancev ogrskega državnega zbora Izvoljena le s sredstvi - korup* ci|e. Grofa Tiszo je imenoval »poglavarja roparske čete« in Lukacsa največjega panamista v Evropi. T i s z a je odgovarjal grofu Karo-lyju takoj. Njegcv govor so prekinjali hrupni
^'FAJEliK® 8L1VOVM«
tropinovec, brinjevec, ^ se vrste lili er jev ter
HEDICISALHiA MaJKJA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina Žgati jama v Celju
lastnik ROBERT DIEHL.
ugovori in sarkastični medklici. V teku govora e priznal, da je* »Ogrska banka«, ki je sklenila velike kupčije z državo, plačala za politične namene visoke svote. Za Tiszo je govoril grof A n d r a s s y, ki je dejal, da vlada sedanja večina s prisleparjenim denarjem in nasiljem. Govoril je še opozicionalni poslanec V a s z o n y i, tudi med njegovim govorom so se ponavljali lrupni prizori, vpitje in zmerjanje. Prihodnja seja bo 4. novembra.
NOTRANJI DEL DUNAJSKEGA MESTA VSLED POŽARA BREZ LUČI.
Dunaj, 30. Danes popoldne je začelo goreti v strojnici »Splošne avstrijske električne družbe«, ki je v prvem okraju. Požar je napravil znatno škodo. Po mnogih prodajalnah notranjega mesta je bil obrat prekinjen, ker je ugasnila električna luč.
NOV AVSTRIJSKI GROF.
Dunaj, 30. Finančni minister vitez Zaleski je pomaknjen v grofovski stan brez vseh pristojbin.
VOLITVE V ITALIJI.
Rim, 31. Doslej je znano 507 volilnih izidov. Izvoljenih }e 238 mimsterialcev, 53 radikalnih ministerialcev, 19 članov ustavne opozicije, 27 katoličanov, 11 republikancev, 39 oflelelnlh socialistov in 19 reformistov. V ožjih volitvah je 39 socialistov in 6 reformistov.
BOLGARI DOBE AVSTRIJSKO POSOJILO.
Dunaj, 30. Danes je bila konferenca med bolgarskim finančnim ministrom Tončevom in konsorcijem bank. Dosegel se je začasen sporazum. Konsorcij bank bo dal bolgarski vladi 30 miljonov frankov predujma proti zakladnim menicam, ki se bodo obrestovale po 6 odstotkov. (Avstrija hodi pa v Ameriko po posojila.)
SRBSKO POSOJILO V PARIZU.
Pariz, 30. 250 miljonsko posojilo, ki ga misli dobiti srbska vlada v Parizu, je zadelo ob znatne težkoče.
REFORMA USTANGE NA SRBSKEM.
Belgrad, 31. Radikalni poslanci so podali v skupštini zakonski načrt za premembo ustave.
ALBANIJA.
Dunaj, 31. Albanska korespondenca poroča: Provizorična vlada bo sklicala v Elbasan narodno zborovanje. Namen tega zborovanja bo poravnava notranjih sporov.
15 OSEB JE UTONILO.
Hamburg, 30. Na zgornjem delu Labe sta trčila dva čolna. Eden čolnov se je poškodoval in ljudje so prestopili s tega čolna v nepokvarjenega. V tem trenotku je trčil parnik »Gnei-senau« v čoln in ga prerezal čez sredo. Petnajst oseb je utonilo, tudi več otrok.
Štajersko.
— Velika poštna tatvina v Celju. Dne 29. t. m.
so v Inomostu aretirali poštnega oficianta Rudolfa Piwonka, ki je 2. junija t. 1. pri poštnem uradu v Celju, kjer je bil nastavljen, ukradel denarno pismo s 30.000 kronami. Dne 1. junija je namreč neka banka na Dunaju oddala denarno pismo na neko celjsko tvrdko, ki je pa brez sledu izginilo. Sele v zadnjem času so začeli sumiti, da je mogoče udeležen pri tatvini Piwonka, ki je bil kritični dan v službi na celjski pošti. Pred kakimi osmimi dnevi je dobil Piwonka na prrfšnjo tritedenski dopust zaradi bolezni. Odšel je v Gradec k svojim staršem in nato je odpotoval v Inomost. V Gradcu je živel zelo potratno, vsled česar je zbudil sum policije, ki je izvedla hišno preiskavo pri njegovih starših. Policija je našla v dveh pisemskih ovojih 19 tisočakov in za 987 K stotakov in drugih bankovcev. Državno pravdništvo je odredilo, da zapro očeta, mater, sestro in brata Piwonke, ker so osumljeni, da so vedeli za tatvino, istočasno pa so tudi sporočili v Inomost, naj Pl-\vonko aretirajo. Očeta in brata Piwonke, ki o tatvini nista bržkone ničesar vedela, bodo izpustili iz zaporov. Oče je zasebni uradnik ln splošno spoštovana oseba. Piwonka je rojen v Gradcu leta 1889.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zrnje«.
Tir'i »''čiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kdor hoče Puro zastonj!
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna i	krila,	kostume, nočne ha-
I 11 7iIje,perilo,plašče,kožuho-vino in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekc&h in krstni opravi.
■	Sol5.d.na	t-vrd-lra,.	    ■■
m
1
■
■
Mesto KIS, samo M5
enlegantni čevlji za gospode in dame kakor slika kaže zajemčeno pristno usnje z dvojno zbitimi trpežnimi usnjati podplati 10 najnovejšem fasonu z lepimi kapcami izdelani. Tovarniška cena K 5'— po povzetju. Pri naročilu zadostuje cent. meja ali številka. Cobavlja se pri tvrdki
Scliachter Leopold
Dunaj št. 57, XVI/2 Lerchenfeldergiirtel št. 5.
Neugajajoče se zamenja.
M
M
8 dni na poizkušnio
poftljem vsakemu 7,« 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju :
Amerikanska nikl. ura Roakopf patent, ura 'merilc n. Golditi ura .
i
h
**• vimmiu ura
->ele*na-I?oftkopf ura Roskopf dvojni pla$« . PloSčata mestna ura *
Srebrna Imltae., dvojni
plašč................
14-kar. zlato ura , . . Original Omega ura . Konkur. budilka, poni* kljana 20 cm visoka Znamka Junghaus . . RadlJ-svet. kaz. . . . Radij, 2 zvonca . . . Radij, 4 zvonci . . . Radii, godba .... Ura ds nihalo 75 cm . Ura na nihalo zvonovo-
bitje....................
Ura na nihalo z godbo-budilko in bitjem Okrogla ura z budilko
2-8« 8-3*50 4*— 4*50
. 18— . 20--
• 2—
•:£ . *-
. S— . 8—
. io--
M -
. «•-
Triletna pismena garancija po povzetju.
Max Bobnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse St. 27/398.
Originalni tovarniški cenik brezplačno.
I
Zamaške
iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine izdeluje tvrdka
Jelačin & Ko., Ljubljana
Edino domače pedjetje te stroke na jugu mo-naihije. - Električni obrat. - Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte ccnik in vzorce! - Zaloga raznovrstnih stanjo-lovih kapsljev za steklenice.
Mi
G
I
n
B
I
ftaniseb
Ceno posteljno perje!
Najboljši ieSkl nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2‘40 K ; prima poibelega 2‘80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; veletinega snežnobelega, pulj enega, " 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, Onega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Naročila od 5kg naprej franka
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga,. pernic« 180 ero doiffa, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim p uh nstim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice S K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17*80 K, 21 R,iglavaioa, 90 om dolga, 70 cm iir. 4 50 K 5*20 K, 5 70 K, spodnja
zamenja za nengajajoSe se vrne denar. — Natančni cenovniki gratia in franko.
S.Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
V
Pošljite naročnino, če {e Se niste 1
V
Varčujemo, ne da M trpeli,
če pijemo namesto zdravju škodljive bobove kave, rženo kavo „Roggkaffol“, idealno slastno kavno nadomestilo. Močni kavni okus, slastno, ceneno. 5 kg. franko proti povzetju K 4'30. Vsakemu paketu je pridejana dragocena priloga „Roggkaffol“ Lebensmittelwerke Trautenau, Abt. 10.
A. Vlil 283/13/15.
Prostovoljna javna dražba nepremičnin,
Pii c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji- dedičev na prodaj po javni dražbi sledeča v zapuščino po dne 9. maja 1913 umrlem Antonu Brestvar iz Spodnje Šiške št. 201 spadajoča nepremičnina, za katero se je ustanovila izklicna cena: 8255 K in sicer zemljišče vi. štev. 442 kat.' občine Spodnja Šiška, obstoječe iz hiše št, 201 v Spodnji Šiški in vrta. Dražba se bo vršila
dne 7. novembra 101«$ ob 3. uri popoldne
na licu mesta v Spodnji Šiški št. 201 po c. kr. notarju Aleksandru Hudoverniku kot sodnemu komisarju Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme.
Dražbeno izkupilo je plačati v roke sodnega komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani.
0. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.
dne 6. oktobra 1913.
tok
Da se naše izvrstne žepne ure povsod pozna, razdelimo
5000 ur zastonj.
Pošljite Vaš natančen naslov le na dopisnici na tvornlco ur
Jakob Jtiiinija:, Wien Ill|2. Poštami 48, Fach Nr. 387.
Pivovarna bratov Reininghaus = in Puntigamska pivovarna =
t (Gradcu
naznanjati slavnemu občinstvu, da se nahajati njih
centralni zalogi od zdaj naprej
v Ljubljani, Martinova cesta 28.
Telefon Št. 90,
Telefon št. 90.
J
Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. 8.
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domaee^a izdelka, ===== Za naročila po meri najvecja izbira tu- in inozemskega blaga. —-3
Urez konkurence!	&oli€lna	postrežba.	Najnižfe cene,
K. JURMAN
Selenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi.
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Moderne srajce, bele in barvaste
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na-prsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih in stalnih cenan
v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Najstarejša kraDjska odlikovana žganj ara a
Lorene Zdešar-ja nas). J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6.
= Brinjevec =
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: 'j* litra K 1—, V* litra K 190, 1 liter K 3 60.
<*»**. Anton IVovakLinbliana
ANGLO
SeMnrgova ulica 7
zraven modne trgro-vine IMIsigrdJLč-
Za jesensko
sezono.
• •
• •
Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje vsako konkurenčno blago.
Kavarna
celo noč odprta
O
Gostilna
Florijancka ulica Štev. 6 Pristna vina. Domača kuhinja.
posebnost
e
S
s
S
J
»Zdravnik s= j
želodca" 1
je edina posebnost želodčnega likerla fl iz zdravilnih rastlin, kateri izborno fl vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vslh prodajalnah konsura- g
S
Priporoča se domača najnovejša
Usenfelscijeisra, trg-OTrina
Maček & Komp.
Franca Jožeta cesta št. 3
za nakup jesenskih in zim-— kih novosti. ==-■-. =
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. pnvilig. južne železnice. Solidna postrežba.	Najnižje cene.
nega društva za Ljubljano in okolico, g
Odlikovan v Pariza z zlato kolajno In tast. kriieem. g
77 = 1 -=1
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo £:I-s7-eil:cLilx stroj eT7-
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler,
-\7" o z n a, kcleea. M Ceniki se dobe zastonj in franfro. ==v.
m
le:
r;
»ar
10
fer
Ivr
!re:
Jer
■sr
k\
It;
ta
o\
Ha
bi
ta
tla
o
ta
le
ra
Vi
to
*al
*ar
t>a
a
'la
er
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus
| Ljubljana, Ma-
| rije Terizija I c. 11 (Kolizej).
■ Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-* dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : s in otroških vozičkov.
iaa
j Spalnica v amerikanskem orehu
i	350 kron.
en!
j
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.
Trg-cvska, speciIcijsls:©, laa. IcoaacileajeGsa. del. c3.x*u.!Žloa.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 6t. 38.	Centrala: TRST.	Telefon	št	100
mednarodna špedicija, špedicije in zaearinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnim podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za eelit-v© In. pievežanje jioDalštvo. v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozini. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,X5a.lxn.a,tl«“ delniške družbe v Trstu bno-vozne proge Trst-Benetke inobralno ter Trst-Ancona parabrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Llne za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke".	Ztaieae	cea«. — Todaa.«, poatreiTo*
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-Newyork, Buenos Aires-Ki« de Janeiro
najnovejllml brzoparnlkl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj Itd.
  m——w— —	— » » mi mm i— mm ■■ — m— ■■
53	
0	
S	
	
A	
s
-----------—— Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
———— Kolodvorska ulica štev. 26. ■
o<
h
\o
la:
im
bo
V<
V(
IX
IV
vi
In
»i'
ni
ni
61
p'
ta
di
H
a
51
ti:
p
Sl
ir
*
n
ii