Poštnina plačana v gotovini. Leto XX., št. 182 Llnbllana, torek, 8. avgusta 1939 Cena 2 Din opravoistvo. ujuoijana, tinarijeva o — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. loserami adaelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — TeL 3492 In 2492. podružnica Maribor: Grajski trg ?. Telefon 3l_ 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190 Računi pri pošt. ftek za vodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislc 78 180 WTien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št 1. telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. F$ložaj Čez višek poletja gremo, žetev je pospravljena, čas se nagiba v jesen in s tem nastopa ona doba, ki so jo že dolgo na tihem ali na glas označevali kot najbolj kritično za evropski in svetovni mir. Parlamentarci so se sicer podali na počitnice, toda z neko pridrža-nostjo Ln tudi vodilni državniki so odšli na letovišča takorekoč le z malimi kovčegi, pripravljenimi za takojšnji povratek. Poleg velikih vojska, ki stoje pod orožjem že mesece, so se zbrale ali se še zbirajo velike vojne trume na vojaške vaje. ki se povsod izvajajo v izredno velikem obsegu. Skratka: komaj bi se moglo reči, da so »dogodki«, ako eventualno nastanejo, našli kjerkoli koga nepripravljenega. V tej atmosferi so vzbudile pozornost vesti o snujoči se vojaški zvezi med Japonsko in državama osi. Poročila o pripravlja jočem se pristopu Japonske k vojaški zvezi osi prihajajo po nekoliko čudni poti: ne iz Tokia, marveč od strani obeh poslanikov, ki zar-ptopata mikadovo vlado v Nemčiji ter Italijo. O teh dveh diplomatih gre že dolgo glas, da sta izredno močno angažirana za idejo popolne vojaške in politične zveze vseh treh velesil totalitarnega tabora. Marsikaj sta že osnovala brez dovoljenja Tokia in več kot enkrat se je že zgodilo, da odgovorni •državniki niso potrdili, kar sta bila zasnovala. Spričo tega je bila na mestu rezerva, s katero so bile sprejete vesti o vo-jaški zvezi Japonske z Berlinom in Rimom. Mnogi so bili mišljenja, da gre tu predvsem za manever japonske vlade v trenutku, ko se njena pogajanja z Veliko Britanijo nahajajo na kritični točki za pritisk na London, nekako izsiljevalno pretnjo, češ, ali sporazum z nami radi Kitajske, ali pa bomo šli popolnoma v tabor angleških evropskih nasprotnikov. Reklo se je nadalje, da je hotela japonska vlada tudi preizkusiti odmev v Ameriki in s tem dognati, kako daleč seže ameriško sodelovanje z evropskimi zapadnimi velesilami na Daljnem vzhodu, ki je odločilne važnosti za usodo japonskega pojetja preti Kitajski sploh. Z odpovedjo trgovinske pogodbe je Amerika že storila velik korak proti Japonski, toda ali poj de še dalje, to danes nihče reči ne more. Najnovejše vesti pa zatrjujejo, dane gre le za diplomatski manever, temveč. da na Japonskem zmaguje zahteva generalov, ki hočejo za vsako ceno csiRurati Japonski neposredno pomoč Nemčije in Italije, ker vidijo, da je konflikt jaoonske vojske z Rusijo postal neizogiben, ako se sedanja akcija na kitajskem severozanadu nadaljuje. Dočim sta Berlin in Rim prejšnie japonske vojaške ponudbe obravnavala z razumljivo rezervo, je nastal po najnovejših vesteh tudi v tem oziru pre-okret. Danes imata, kakor bi bilo iz najnovejših vesti sklepati, obe totalitarni evropski državi poseben interes, da se ta vojaška zveza, ki je seveda naperjena naravnost proti Rusiji, čim preje sklene. To bi značilo, da v Berlinu in Rimu smatrajo popoln sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo za gotovo dejstvo. Ko je Chamberlain podajal ob zaključku angleškega parlamentarnega zasedanja svoje izjave o daljnovzhod-ni politiki Anglije je bil položaj še dosti nerazčiščen. Chamberlain je posvetil mnogo pozornosti temu vprašanju in je z izredno odkritostjo obravnaval razmerje Anglije do Japonske. Političnega človeka sodobnosti preseneča, ko čuje ministrskega predsednika Velike Britanije priznati, da mu »zavre kri, ko čuje in čita o nekih stvareh, ki se dogajajo na Daljnem vzhodu in pri katerih trpijo britanski državljani«. Toda premier Velike Britanije naglasa, da se je treba obvladati, pada .ie potrebno misliti na nujnost, da se v vzhodni Aziji, ako govorimo povsem konkretno, ohrani mir, da se s -em ne obtoži situacija v Evropi. Chamberlain je opozarjal na velike obveze, ki jih je Velika Britanija vzela nase v Evropi, ter kazal na potrebo, da se imperij ne sme zaplesti v nove težave na Daljnem vzhodu, ako naj z vso potrebno energijo izpolni svoje evropske dolžnosti. Malokrat se v diplomatskem jeziku izrečejo tako odkrite besede, kakor jih je to pot uporabil Chamberlain. Napravile so globok vtis in jih tudi angleška opozicija odobrava. Chamber-lainovi razlogi so vsekakor najpreprostejši, ako jih vzamemo na znanje kot opravičevanje pred domačo publiko, pred kritiko, ki ne štedi z očitki o omahljivosti in neodločnosti. Trdo-glavim nasprotnikom in kritikom v domači sredini priznava Chamberlain, da Velika Britanija kratkomalo ne more voditi drugačne politike v vzhodni Aziji, ker danes še ni oborožena do tolike stopnje, da bi mogla računati z učinkovito politiko na evropski in azijski fronti hkrati. Toda kakor se razvidi iz časopisja, svojih nasprotnikov Chamberlain tudi s temi presenetljivo JAPONSKA GENERALITETA ZAHTEVA ZVEZO Z NEMČIJO IN ITALIJO Vlada sicer še okleva, vendar se bo morala ukloniti pritisku vojaških krogov, ki so prepričani, da je sporazum v Moskvi že gotova stvar London, 7. avg. z. Iz Tokija so prispela poročila, da vojaški krogi čim dalje hujše pritiskajo na vlado Hiranume z zahtevo, naj takoj sklene vojaški pakt z Nemčijo in Italijo. Kaj bo storila japonska vlada in kako daleč bo ustregla željam vojaških krogov, zaenkrat še ni znano, izkazalo pa se je, da so tudi v vladi sami zelo vplivni zagovorniki take politike. Pariz, 7. avg. e. Iz Tokija poročajo o nesoglasju, ki je nastalo v japonski vladi zaradi različnih mnenj o politiki napram osi Rim-Berlin. Vojni minister general Itaga-ki je imel zaradi tega konferenco s predsednikom vlade Hiranumo. Kakor trdijo v okolici vlade, se pričakuje ostavka vojnega ministra. Pritisk vojaških krogov Šanghaj, 7. avg. AA. (Havas). Po poročilih iz zanesljivega vira, ki so prispela v Tokio, je stranka »mladih polkovnikov« predložila v Berlinu častno obvezo japonske vojske, da se bo nemško-italijansko-japonska vojaška zveza izvajala v najširši obliki. Pristaši zveze so prisiljeni, da delajo hitro, da prehite rezultate morebitnega kompromisa med Veliko Britanijo in umirjenimi elementi v Tokiu. Vojni šefi so na svojim sestanku dne 2. avgusta pritisnili na predsednika vlade da na konferenci petih ministrov iznese načrt o vojaški zvezi, medtem ko japonska veleposlanika v Berlinu in Rimu, ki se sedaj nahajata ob jezeru Como, preiskujeta, na kakšen odmev bi naletelo to stališče v Evropi. Postavlja se vprašanje, ali bo Hiranu-ma v zadnjem obdobju mogel obdržati svojo vlogo umirjenega razsodnika med strankami ali pa bo moral prepustiti vlado popolnemu vplivu vojske, da bi se doseglo ojačenje trikotnika proti kominterni. Znano je, da so bili zadnji japonski predlogi, ki so bili objavljeni v začetku julija in katere sta Berlin in Rim odbila, sestavljeni takole: 1. Japonska predlaga avtomatično in brezpogojno vojaško zvezo proti Rusiji. 2. Proti ostalim sovražnikom osi predlaga Japonska načelno pomoč, vendar pa bi se načini morali določiti za vsak primer posebej in v trenutku, ko bi se tak primer pojavil. 3. Japonska gre za tem, da bi se sporazum ohranil v tajnosti, da ne bi izzval vznemirjenja ameriškega in angleškega javnega mnenja Ker je Nemčija odklonila te predloge, se je Japonska pokazala pripravljena, da sprejme zahtevo Italije in Nemčije za objavo sporazuma. Ostalo pa je nerešeno vprašanje, do katere mere bi se Tokio pridružil ne samo politiki proti Rusiji, temveč tudi proti demokracijam, zlasti pa proti Angliji. Razvoj mednarodnega položaja v zadnjih dveh mesecih je pomagal, da so se nemške zahteve zmanjšale in da so Japonci Nemčijo pripravili, da je v splošnih potezah sprejela japonske predloge. Blokada Tiencina je pokazala Berlinu in Rimu sredstva, ki bi jih Japonska utegnila uporabljati proti Veliki Britaniji in demokracijam Nadaljevanje angleško-ruskih pogajanj je prepričalo Berlin o potrebi, da si pridobi aktivno podporo Japonske, ker se ne more več računati na nevtralnost Rusije. Predlogi japonskega vojnega ministra Tokio, 7. avg. AA. (Havas). Vojni minister general Itagaki je snoči obiskal ministrskega predsednika Hiranuma na njegovem stanovanju. Razgovor je trajal dve uri. Po trditvi dobro obveščenih japonskih krogov je general Itagaki razložil stališče vojske z ozirom na evropski položaj ter predložil v tem smislu tudi predloge. Po neki drugi verziji je Itagaki sporočil predsedniku vlade soglasen sklep voiske, ki je j bil sprejet na konferencah v zadnjih dneh, ter zahteval od Hiranume, da dela na to, da se čimprej skliče konferenca petih mi-ni-trov, ki imajo nalogo sprejeti sklepe v zvezi z evropsko politiko. Tokio, 7. avg. AA. (DNB). »Jomiuri šimbun« izpopolnjuje svojo današnjo vest o razgovoru med vojnim ministrom Itaga-kijem in predsednikom vlade Hiranumo s poročilom, da je vojni minister pri tej priložnosti izjavil predsedniku vlade: Vse jasneje se kaže da Moskva podpira maršala Cangkajška. To se posebno opaža pri vo- iskrenimi in odkritimi razlogi ni prepričal. Njihova kritika se je naslonila na tolikokrat preizkušeno izkušnjo v zadnjih mesecih in letih: besede nasprotnikov niti najmanj ne prepričajo, marveč samo krepka dejanja. Japonska se ne bo dala prepričati po Cham-berlainovih priznanjih, marveč se bo čutila po njih še ohrabrena, da poskusi zase čim bolj izrabiti situacijo in prisiliti London k nadaljnjemu popuščanju. Saj o tem dovolj zgovorno pripoveduje že potek pogajanj, ki jih je sprožila tiencinska afera. Chamberlain pa se je izrazil še o dveh osnovno važnih stvareh: o odpovedi trgovinske pogodbe, ki jo zahtevajo nekateri od njegovih kritikov, pa o sklepu skupnih zvez, ki naj bi se nanašale tudi na vzhodno Azijo. Chamberlain je izjavil, da ne želi, da bi Velika Britanija prevzela nase slične obveze tudi za vzhodno Azijo, kakor jih je sprejela za Evropo, pa tudi, da ne želi da bi odpovedala trgovinsko zvezo z Japonsko. Tudi v teh dveh pogledih je tedaj britanski premier povsem jaškem ogražanju mandžurske meje in pri ravnanju z japonsko koncesijo na severnem Šahalinu. Japonska tudi ne more prezreti, da moskovski razgovori o vojaških poroštvih, ki jih zahteva Rusija, čedalje presegajo evropski okvir in že danes razodevajo politiko, ki skuša ustvariti skupno fronto proti državam antikomin-terne. Tudi Washington je z neutemeljeno odpovedjo trgovinske pogodbe zavzel stališče, ki pomeni posredno podpiranje politike proti Japonski s strani tako imenovanih demokracij. Danes važna seja japonske vlade Tokio, 7. avgusta. AA. (DNB) Predsednik vlade Hiranuma je sklical na predlog vojnega ministra Itagakija za jutri sejo ožjega kabineta, na kateri bodo govorili o razvoju dogodkov v Evropi in o ukrepih, ki naj jih izda Japonska v okviru razvoja mednarodnega položaja. Po sodbi političnih in vojaških krogov so nastopile vse j okoliščine, ki narekujejo jasno odločitev Japonske nasproti državam, katerih politika skuša preprečiti novo ureditev vzhodne Azije, ureditev, ki jo skuša izvesti Japonska. Chamberlalnova najnovejša izjava je jasen dokaz, da Anglija ne misli spremeniti svoje protijaponske politike na Kitajskem. Razen tega je Chamberlain v zvezi s Singapurom in pomnožitvljo britanske vojne mornarice na Daljnem vzhodu Izrekel nasproti Japonski zelo nedvoumno grožnjo. živahna izmenjava not London, 7. avg. w. Diplomatski sotrudnik »Timesa« poroča, da se vrši med Londonom, Parizom in Washingtonom ter med Londonom in angleškimi dominioni izmenjava not glede japonskih zahtev. Francoska vlada se je že izjavila popolnoma solidarna z Anglijo in bo podpirala vsako njeno akcijo na Daljnem vzhodu. Cim prispejo odgovori ostalih zaiteresiranih vlad, bo angleška vlada poslala nova navodila svojemu poslaniku v Tokiu, nakar se bodo nadaljevala sedaj prekinjena podajanja v Tokiu. Nov konflikt med Anglijo in Japonsko šanghaj, 7. avg. w. Včeraj popoldne so japonska letala bombardirala angleška parnika »Kiangvo in »Chiavo«, ki sta bila zasidrana v luki Ičang ob Jangceju, nedaleč od Hankova. Ena bomba je padla na parnik »Kiangvo«. Trije člani posadke so bili ubiti, kapitan in štirje člani posadke pa hudo ranjeni. Parnik je začel goreti ter se je ogenj razširil tudi na sosedni parnik »Chiavo«. Na pomoč je prihitela angleška topničarka »Gannet«, ki ji je uspelo pogasiti ogenj, tako da se parnika nista potopila, pač pa je povzročena škoda zelo velika, ker je zgorel skoraj ves tovor. Angleške mornariške oblasti so poslale japonski vladi oster protest. Pariz, 7. avg. e. Vsi tukajšnji listi objavljajo obširne vesti raznih agencij o incidentu med Japonsko m Anglijo zaradi potopitve dveh angleških ladij. Angleški admiral Hold je obiskal poveljnika drugega japonskega vojnega brodovja v kitajskih vodah, admirala Onkava, ter mu sporočil, da ne predstavlja kraj, kjer je bilo izvršeno včerajšnje bombardiranje, nobene strateške točke, temveč je nasprotno nevtralno ozemlje, na katerem se zbirajo samo begunci. Po bombardiranju je priplula na pomoč zadetima ladjama neka angleška topničarka. ki se ji je porsečilo rešiti posadko, dočim je ladii ogenj popolnoma uničil. Med Angleži ni bilo človeških žrtev, ubitih pa je bilo precejšnje število Kitajcev. Šanghaj, 7. avgusta. A A. (DNB). Glede na glasove, da so pri japonskem letalskem bombardiranju pristanišča Jušanga na Jangceju bombe zadele tudi dve britanski ladji, je izjavil zastopnik japonske vojske, da obžaluje, če se je to zgodilo, da pa podrobnosti še ne pozna. Japonska mornarica je sporočila, da misli začeti operacije proti pristanišču Hainanu v pokrajini Čekijang, in da je o tem obvestila konzulate. Če tujci ali tuje ladje kljub opominu ne bodo tega določno povedal svoje politične smernice, ki bi se mogle smatrati v neki meri kot prav rahla pretnja na japonski naslov. Tako jih vsaj skušajo interpretirati nekateri, češ, naj v Tokiu pretehtajo, kaj jim bolj kaže, ali zanesljivo prijateljstvo z Angleži in s tem očuvanje dosedanjih pridobitev na Kitajskem, kakor veleva tokijski sporazum, ali pa zaokret na ostrino, od katere se tudi Chamberlain že komaj premaguje, pa nastop ostrih sredstev, kakor bi bil na primer na odpovedi trgovinske pogodbe sloneči gospodarski bojkot ter mednarodnopolitične zveze velikega stila, veljavne tudi za Daljni vzhod. Toda Chamberlainovi kritiki pravijo, da gre tu dejansko le za staro taktiko, ki še vedno upa, da bo z lepimi besedami in prigovarjanji pridobila nasprotnika, kar da ne more dovesti do drugega ko do novih razočaranj. Eno pa je gotovo: situacija na Daljnem vzhodu dozoreva in podoba je, da ne more dolgo trajati, ko se bo tudi tu pokazala odločitev. upoštevali in se umaknili, odklanja Japonska vsako odgovornost. Operacijam je namen nova poostritev blokade južno-kitaj-ske obale. Tiencinska pogajanja London, 7. avg. p. Kakor poroča »United Press« iz dobro poučenega vira, je bil dosežen popoln sporazum v pogajanjih o lokalnih tiencinskih vprašanjih, ki so se vršila v okviru tokijske konference med angleškim generalnim konzulom v Tokiu in japonskim konzulom v Tiencinu. Po doseženem sporazumu je določenih več ukrepov, ki bodo omogočili sodelovanje japonskih oblasti z angleškimi. Tudi mestni svet angleške koncesije v Tiencinu bo podvzel v ta namen ukrepe, ki bodo onemogočili protijaponsko propagando. Po sporazumu bodo angleške oblasti dolžne, da odstavijo vse policiste, ki so sodelovali pri protija-ponski propagandi ter jih nadomeste z ja. ponskiml policisti. Imenovan bo tudi japonski svetovalec pri mestnem svetu angleške koncesije, ki ga bodo predlagale japonske oblasti. S skupnim sodelovanjem angleških in japonskih oblasti se bo izvrševalo nadzorstvo nad početjem protijaponskih elementov, zlasti komunistov in kitajskih nacionalistov v angleških koncesiji. Sedem japonskih zahtev Tokio, 7. avgusta, b. Oficiozni organ japonske vlade »Japan Times«, ki izhaja v angleškem ieziku, objavlja naslednje japonske pogoje angleško-japonskega sporazuma na Daljnem vzhodu: 1. Takojšnja izročitev japonskim oblastem vseh kitajskih jetnikov, ki so obdol-ženi umora carinskega inšpektorja. 2. Sodelovanje britanske koncesijske oblasti z Japonci v pogledu nadzorstva nad protijapon-skimi elementi. 3. Ustanovitev posebnega angleško-japonskega organa, ki naj izvaja to nadzorstvo. 4. Izločenje protijaponskega duha iz kitajskih šol. 5. Odpust vseh proti-japonskih elementov iz policijske uprave ti-encinske koncesije. 6. Imenovanje japonskih policijskih oficirjev v mestni policij- ski upravi. 7. Imenovanje japonskih mestnih svetovalcev v upravi tiencinske koncesije. Poostritev blokade kitajske obale j šanghaj, 7. avgusta. AA. (Reuter). Ja-ponska oblast va so storila nov korak za poostritev blokade kitajske obale. Zahtevala so, da morajo tuji državljani in njihove ladje, vštevši vojne ladje, zapustiti do 8. avgusta pristanišče Hainan, češ da bodo pozneje zaprli luko »s posebnimi pre-grajami in nevarnimi objekti«. Japonska oblastva izjavljajo, da odklanjajo odgovornost za morebitno škodo. Neprestani spopadi na mongolski meji Pariz, 7. avg. e. Dopisnik »Journala« na i Kitajskem poroča o neprestanih spopadih na mandžursko - mongolski meji. Po j poročilih iz glavnega štaba Zunanje Mon-: golije so bile v prvih tednih tega meseca izvršene razne vojaške operacije, pri katerih so imeli Japonci hude izgube. Po pol-službenem obvestilu je bilo od 22. maja pa do-.lcj sestreljenih 341 japonskih letal. Sshalinski dogovor Pariz, 7. avgusta. AA. (Havas) Iz Moskve poročajo: Zastopniki japonske patro-lejske družbe na Sahalinu in ruski sindikati so se sporazumeli glede splošnih načel nove delovne pogodbe, ki naj nadomesti dne 5. decembra potek1 o pogodbo. Treba se je sporazumeti le še o nekaterih podrobnostih. Mislijo, da nova pogodba ne bo stopila v veljavo pred koncem tekočega meseca. Siam se bo pridružil paktu jsroti kominterni London, 7. avgusta. AA. (Havas.) Po nekih poročilih, ki so prispela v London, je Siam sklenil pristopiti k paktu proti kominterni. Tudi Poljska bo povabljena na konferenco v Moskvo Francoska in angleška vojaška delegacija bo prispela v Moskvo v četrtek London, 7. avg. z. Francoska in turška j vojna misija prispeta po zadnjih poročilih v četrtek popoldne v Leningrad in bosta takoj nato nadaljevali potovanje v Moskvo, kjer se bodo prihodnji ponedeljek pričela vojaška pogajanja V Londonu smatrajo za dober znak, -"a bo na čelu ruske vojaške delegacije sam maršal Voroši-lov. še važnejša pa je informacija, da bodo proti koncu pogajanj pritegnjeni k sodelovanju tudi zastopniki poljskega generalnega štaba. Kakor znano, se je Poljska dolgo upirala vojaškemu sodelovanju z Moskvo, toda iz Varšave prihajajoče vesti kažejo na to, da je sedaj zaradi nevarnosti, ki ji preti od Nemčije, Poljska pripravljena skleniti z Rusijo dalekosežen vojaški dogovor. Poljska vlada ki je dobivala ao sedaj o političnih pogajanjih v Moskvi sproti obvestila od Anglije in Francije, bo enako sproti podrobno informirana tudi o vojaških pogajanjih. Definicija pojma o indirektnem napadu London, 7. avg. z. Uradno poročilo angleškega veleposlanika Seedsa o moskovskih razgovorih je bilo v zunanjem ministrstvu skrbno preučeno in so bila verjetno že danes poslana angleškemu zastopniku v Moskvi nadaljnja potrebna navodila. Kakor se doznava, so se v Moskvi glede definicije pojma o indirektnem napadu zedinili na to, da velja v tem pogledu primer Češkoslovaške in Avstrije, z drugimi besedami, indirektni napad je podan tedaj, če se s propagando, tiskom, v radiu in z drugimi sredstvi podminira režim v kaki tuji državi, tako da je žrtev napada napo- j sled prisiljena »prositi na pomoč« napa- j dalca. Težkoča je samo v tem, da se najde primerna formula, ki se ne bi mogla tolma čiti kot vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Podrobno poročilo o tem bo podal pooblaščenec angleške vlade Wil-liam Strang. ki je davi z letalom odpotoval iz Moskve ter se je ustavil danes v Stockholmu, odkoder bo jutri odpotoval v London. Znamenje, da je sporazum že gotova stvar Pariz, 7. avg. w. Agencija Radio poroča iz Moskve, da je Stalin kljub nasvetu zdravnikov sklenil ostati v Moskvi ter ne bo šel na oddih na Kavkaz, kakor je prvotno nameraval. Iz tega sklepajo, da se bližajo angleško-francosko-ruska pogajanja h kraju ter da bo v kratkem dosežen sporazum, šele nato bo odšel Stalin na oddih, če bo to dopuščal mednarodni položaj. Strang zapustil Moskvo Berlin, 7. avg. AA. (DNB). Danes do. poldne je z letalom odletel iz Moskve Strang. Na letališču so se od njega poslovili Številni uradniki angleškega veleposlaništva. London, 7. avg. AA. (Havas). Na po-vratku iz Moskve v Anglijo je William Strang priletel danes ob 12.30 v Stockholm. Strang se je nastanil v angleškem veleposlaništvu, kjer bo ostal krajši čas. Bolgarski poslanci v Moskvi Pariz, 7. avg. AA. Havas javlja iz Moskve: Skupina 25 bolgarskih narodnih poslancev je prispela danes v Moskvo. Med drugimi se nahajajo v skupini podpredsednik sobranja, brat predsednika bolgarske vlade Kjoseivanov ter predsednik zunanjepolitičnega odbora sobranja Goveda-rov. Poslanci so prišli obiskat kmetijsko razstavo v Moskvi, ter glavne kmetijske pokrajine Rusije. V Moskvi poudarjajo prijateljski značaj obiska. Obisk Kjoseivanova v Rimu Rim, 7. avg. o. Glede na skorajšnji obisk bolgarskega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova v Rimu, ugotavlja »Giornale dTtalia« da spremlja Bolgarija mirno raz. voj politike obkoljevanja ter je izvajala prve sklepe v soglasju z realističnim poj. movanjem svojih potreb. Bolgarska politika se čim dalje bolj orientira napram osi Rim-Berlin, razen tega pa je ustvarila najboljše odnose z Jugoslavijo. Ukradeni angleški tajni dokumenti London, 7. avg. o. »Daily Telegraph« poroča o tatvini tajnih načrtov za napravo novih letališč v Angliji, da so bili ukradeni nekemu gradbenemu podjetniku iz avtomobila na cesti neposredno nato, ko jih je prejel v letalskem ministrstvu. Dan pozneje so našli načrte v neki londonski ulici. Domnevajo, da so bili medtem fotografirani in potem odvrženi. Zvedelo se je, da je v zadnjem času izginilo še več tajnih načrtov in dokumentov, ki so jih pozneje našli na ulici. Te dni so izginili neki dokumenti iz notranjega ministrstva in dva dosiera načrtov iz letalskega ministrstva. Italijanski manevri Turin, 7. avgusta. AA. (Štefani). V teku včerajšnjega dne je vojska »modrih« pri manevrih pokazala znatno premoč nad »rdečimi«. »Modri« so zavzeli določene objekte in prišli do sovražnih postojank. Turin, 7. avgusta. AA. Kralj in cesar je danes dopoldne skupaj s prestolonaslednikom, visokimi vojaškimi osebnostmi ter princema iz Pištole in Bergama prisostvoval zaključni fazi velikih italijanskih manevrov ter izrazil svoje veliko zadovoljstvo zaradi disciplinirane moči, ki so jo pokazale vse oborožene sile, ki so se udeleževale manevrov. Odgovor Gdanska Poljski Gdanska vlada je baje pripravljena razpravljati o poljskih zahtevah Gdansk, 7. avg. br. Po ustnem odgovoru na zadnjo protestno noto Poljske je gdanski senat izročil danes poljskemu generalnemu konzulu tudi pismen odgovor. Besedilo note še ni bilo objavljeno, vendar pa se s poljske strani -doznava, da je gdanski senat pripravljen razpravljati o poljskih zahtevah, zavrača pa trditve poljskega protesta, da se poljskim carinskim uradnikom ovira izvrševanje njihove službe. London, 7. avgusta. AA. (Reuter.) Iz Gdanska poročajo: V odgovoru gdanskega senata na sobotno poljsko protestno noto glede položaja poljskih carinskih inšpektorjev v svobodnem mestu se ne more videti odklonitev poljske note. Odgovor se čudi, da naj veljajo nedavni dogodki za takšne, da bi bil upravičen ultimat, »posebno v času, ko bi se tako hitro mogle ustvariti komplikacije«. Danes izročeni odgovor gdanskega senata naglaša, da pomeni pa-radiranje poljskih carinskih uradnikov z orožjem kršitev pogodbe. Senat protestira proti grožnjam poljske vlade in končuje z izjavo, da je pripravljen za razgovor. Toda v Gdansku prevladuje kljub temu vtis, da Poljaki niso zadovoljni z odgovorom. Komisar DN v Gdansku si prizadeva, da bi normaliziral položaj. Pariz, 7. avg. e. Sedanja kriza v Gdansku se je razvijala na naslednji način: V petek zvečer je angleški veleposlanik obvestil svojo vlado, da se je položaj v Gdansku poostril zaradi incidentov s poljskimi carinskimi nadzorniki. 24 ur pozneje je na posredovanje poljske vlade senat podal Poljski ustmeno zagotovilo, s katerim se je položaj za trenutek zboljšal. Potem je imel maršal Rvdz Smiglv svoj govor, ki je imel močan odmev v Gdansku. Nato je prišlo iz Berlina obvestilo, da se bo senat Gdanska pričel pogajati s Poljsko o carinskih nadzornikih. Vprašanje carinskih nadzornikov je torej ostalo za trenutek odprto. Takoj nato je senat poslal poljski vladi noto, katere vsebina še ni znana, vendar pa se od nje pričakuje popuščanje. Večina listov v Parizu in Londonu poudarja energično zadržanje Poljske. Poljska vlada je obvestila o svojem stališču vladi v Parizu in Londonu. Čeprav se ne objavljajo nobena obvestila o živahnih stikih med vsemi tremi vladami, se je vendar moglo zvedeti, da so iz Pariza in Londona sporočili poljski vladi, da je samo ona poklicana določiti, v katerem trenutku bodo njene koristi toliko prizadete, da bo potrebna reakcija, nakar se bosta Francija in Anglija postavili na stran Poljske. Huda obsodba poljskega carinskega Inšpektorja Gdansk, 7. avg. br. Danes je bil pred štirimi tedni aretiram poljski carinski inšpektor Lipinski obsojen na 4 in pol leta ječe, češ da je žalil Hitlerja ln Gobbelsa. Kakor znano, je biJ Lipinski prvotno obtožen špijonaže in ugrabitve dveh članov SA oddelkov. Sodni razpravi ni smel prisostvovati noben tuji novinar in tudi ne zastopniki poljskih carinskih oblastL Trije milijoni Italijanov in Nemcev pod orožjem London, 7. avg. z. V tukajšnjih vladnih in diplomatskih krogih zelo pozorno zasledujejo koncentracijo nemških in italijanskih čet. Po poročilih iz Rima m Berlina bosta imeli Nemčija in Italija do 12. avgusta pod orožjem tri milijone vojakov. Nemčija ima že sedaj en in tričetrt milijona vojakov na poljski meji, enako, kakor je lani koncentrirala svoje oborožene sile na češkoslovaški meji. Italija koncentrira svoje čete v gornji Lombardiji ob francoski in švicarski meji. Hitlerjev z Mussolinijem ? Curih, 7. avg. z. Današnja »Baseler Na-zionalzeitung« je objavila senzacionalno vest, da se bosta prihodnje dni sestala Hitler in Mussolini. Ta sestanek naj bi odločil o vojni in miru v Evropi. »Ziir-cher Zeitung« naglaša, da kljub vsem prizadevanjem ni mogla dobiti potrdila te informacije, ki jo je treba zaradi tega sprejeti z veliko rezervo. Povratek francoskega poslanika v Varšavo Varšava, 7. avgusta AA. Danes se je vrnil na svojo dolžnost francoski veleposlanik Noel. Odmev resnih besed maršala §migly Rydza Pariški in londonski tisk je soglasno mnenja, da je bil nedeljski govor poljskega maršala resno svarilo vsem prizadetim krogom Varšava, 7. avg. AA. Pat. Poljsko javno mnenje stoji pod globokim vtisom govora, ki ga je imel včeraj v Krakovu na kongresu legionarjev maršal Rydz Smigly in ki je izzval v vse j državi navdušenje. Ves tisk brez izjeme objavlja govor na prvih straneh in poudarja, da je maršal Rydz Smigly v imenu poljskega naroda izrazil jasen opomin. V poročilih posebnih poročevalcev se poudarja spontan odpor narodnih množic, kakor tudi odločna prisega, ki so jo množice položile pred predsednikom združenja poljskih legionarjev. »Gazeta Polska« resumira smisel krakovskega kongresa legionarjev na sledeči način: To je bila velika manifestacija narodnega edin-stva. »Express Porany« pravi med drugim, da so maršalove besede opomin zgodovinskega pomena. Z njim je izraženo stališče Poljske, ki je mirna in razumna, toda oprezna in odločna. Naj nihče niti najmanj ne dvomi, da bo Poljska pokazala, kako je treba nastopiti, če bo skušal kdo okrniti njene pravice. List »ABC« poudarja: Mi hočemo mir. Toda z vsemi svojimi silami se bomo uprli vsakemu poskusu, da bi se oškodovale naše koristi. London: Zmeren, a odločen govor London, 7. avg. z. Govor poljskega maršala Smigly Rydza, ki ga je imel včeraj na legionarski proslavi v Krakovu, je bil po angleški sodbi na eni strani skrajno zmeren, na drugi strani pa nič manj odločen. »Daily Telegraph« poroča, da Rydz Smigly ni rekel nobene besede preveč in nobene premalo. Ničesar ni dejal, kar bi se moglo tolmačiti kot odklonitev mirnega sporazuma, pa tudi z nobeno besedo ni namignil, da bi se moglo računati na popustljivost Poljske glede Gdanska. »Times« naglašajo, da je poljsko stališče glede Gdanska že dovolj pojasnil zunanji minister Beck in zato maršal Rydz Smigly ni imel potrebe, da bi zaradi tega izgubljal mnogo besed. Enako je tudi angleška vlada jasno obeležila svoje stališče in o tem ne izgublja več besed. Sklep gdanskega senata, da ugodi protestu Poljske in ukine ukrepe proti poljskim carinskim uradnikom, predstavlja začasno odgoditev krize. Ta sklep je bil zaenkrat samo ustmeno sporočen poljskemu zastopniku in poljska vlada še čaka na pismeno potrdilo. Varšava je v zvezi z Londonom in Parizom. »Times« naglašajo, da kaže Poljska v »živčni vojni«, ki ji jo vsiljuje Nemčija, občudovanja vredno hladnokrvnost in zmernost. Ugoden odmev v Franciji Pariz, 7. avgusta. AA. (Havas.) Jutranji listi se bavijo z govorom, ki ga je imel včeraj maršal Rydz-Smigly. »Figaro« poudarja, da so bile maršalove besede zelo odločne, vendar zelo umirjene. Maršal je poudaril odločnost Poljske, da se ob vsakem trenutku upre napadu in prav tako njeno pripravljenost za vsak primer, da ne bo kdo imel nepotrebnih iluzij. »Petit Parisien« poudarja, da je maršalov govor poslušalo najmanj pol milijona ljudi in da je že to dejstvo samo zelo značilno za današnje razpoloženje na Poljskem. Maršal je zelo jasno očrtal meje, preko katerih se ne da iti. Članek pravi dalje, da maršal v svojem govoru ni šel v podrobnosti nedavne izmenjave not med poljsko vlado in gdanskim senatom, kar daje po njegovem mišljenju še večjo vrednost govoru. »Epoque« pravi med drugim, da se je treba nadejati, da so na gotovi strani ta govor razumeli in ga sprejeli tako, kakor je treba. »Ordre« pra- vi, da je javno mnenje v Franciji in Veliki Britaniji enodušno odobrilo sporazum, ki sta ga ti dve sili sklenili s Poljsko. Treba je brezpogojno preprečiti nova presenečenja ter ohraniti sedanje politične in diplomatske položaje, da nekega dne ne bi izgubili bitke. Ne gre samo za Gdansk, temveč za vprašanje poljske neodvisnosti. Nemci očitajo Poljakom nehvaležnost Berlin, 7. avg. AA. (DNB). O priliki včerajšnjega govora maršala Smigly Rydza o odločnosti Poljske, da bo svoje pravice, zlasti v Gdansku, branila z vsemi sredstvi, piše »Deutsche diplomatische politische Korrespondenz«: Mnogo bolj zanimivo od vsega, kar je Rydz Smigly govoril v Krakovu, je to, o čemer m govoril. Pred 25 leti so se poljski legionarji pod vodstvom Pil-sudskega trudili, da bi najprej s pomočjo armad centralnih sil osvobodili Poljsko in da bi pozneje postali osnova nove poljske vojske, ki bi jo bilo treba ustanoviti. Takrat je šlo za osvoboditev poljske države. Nihče ne bi mogel pričakovati, da bi centralne sile sprejele tiste poljske legije v svoje okrilje, če bi takrat povedale, da bodo pozneje zahtevale od teh velesil, da jim podele tudi druge in ne samo poljske pokrajine. V čast Pilsudskemu se lahko tudi danes z gotovostjo veruje, da on na kaj takega nikdar ni mislil. Ko so osvoboditelji Poljske po štirih letih svetovne vojne podlegli, so se pojavile na bojišču hijene. To je bila tista poljska skupina, ki ni pripadala Pilsudskemu in je svojim nekdanjim osvoboditeljem izrekla zahvalo s tem. da se je izročila silam zmagovalkam brez ozira na pravico samoopredelitve. črna nedelja na Deaju Dunaj, 7. avg. w. Včerajšnja nedelja je bila dan hudih prometnih nesveč. Neki izletniški avtomobil se je v dun- jskem predmestju zaletel v neki zd in sta bila dva potnika takoj mrtva. V bližini Gun-dransdorfa so se pri nek; avtomobilski nesreči ubili štirje potniki, v Favoriten-strasse pa se je neki avtomobil zaletel v tramvaj ter so obležali trije potniki mrtvi Na Karntnerici je pozno zvečer neki avtomobil do smrti povozil neznanega moškega. Poleg tega so razne prometne nesreče zahtevale še celo vrsto več ali manj hudo ranjenih. Angleški vojni minister v Parizu London, 7. avgusta. AA. (Havas). Vojni minister Hore Belisha je odpotoval v Pariz-kjer bo ostal več dni. V dobro poučenih krogih pravijo, da se nameiava sestati s francoskimi državniki. Imena druge hčerke princese Julijane Amsterdam, 7. avgusfa. AA. Druga hčerka nizozemske princese Julijane je dobila imena Irena, Ema, Elizabeta. Katastrofa italijanskega bombnika Rim, 7. avg. w. V Brindisiju je padlo v morje trimotorno vojaško letalo. Vseh pet članov posadke se je ubilo. 1 Beležke Zunanji minister na Bledu Včeraj dopoldne je z beograjskim brzim vlakom dopotoval v Ljubljano zunanji minister Cincar-Markovič. Na postaji ga je pozdravil ban dr. Natlačen. Ob 10. se je minister odpeljal dalje na Bled. Naš najlepši pozdrav Kateri naš narodni pozdrav je najlepši in najdostojnejši — to vprašanje ;e bilo že večkrat postavljeno. Odgovor ni težak. Naš najlepši pozdrav je »"iravo«. Ne samo, da je Zdravo službeni pozdrav sokolstva, z njim je najrajši odzdravljal tudi naš veliki kralj, a rad se ga poslužuje tudi naš mladi kralj Peter. Tudi njegova vzvišena mati kraljica Marija ga često rabi. Znano je, da se tudi v naši vojski kot tovariški pozdrav med oficirji, pa ravno tako med podoficirji in med vojaki skoraj izključno uporablja »Zdravo«. Ta pozdrav je običajen tudi v našem vsakdanjem življenju, tako med socialno enako stoječimi, med prijatelji in znanci, kakor tudi kot izraz .• štovanja napram višjemu in izraz naklonjenosti napram podrejenemu. V pozdravu »Zdravo« se zrcali demokratičnost našega mruda in njegova iskrenost z njim je mogoče izraziti 1 prisrčno vdanost i trdno zvestobo. Kadar narodne množice našemu kralju navdušeno kličejo »Zdravo«, je v tem klicu ravno toliko iskrenega čustva ljubezni in z^estone kakor v prisrčnem »Zdravo«, ki ga sin izreče svojemu očetu. Povrh je »Zdravo« pozdrav, ki ga enako uporabljajo Slovenci Hrvati in Srbi ter ima torej občenarodni zna^j Lepi naroda} pozdravi so gotovo tudi dober dan, dober večer in lahko noč — toda vezani so na dnevni čas in imajo omejen pomen. Pozdrav živio je tudi lep, toia rabi se vedno mani ter je dobil nekoliko zastarel okus, kakor n. pr. med Nemci »lebe hoch«. Držimo se torej našega »zdravo« pri vseh prilikah in vedno bomo pozdravili pravilno in dostojno. Akcija dr. Laze Markoviča Beograjska »Nezavisna Tribuna« poroča, da je namestnik šefa starih radikalov. Mi-ša Trifunovič, ostro obsodil akcijo dr. Laze Markoviča ter ugotovil, da dr. Markovič nima pooblastila Glavnega odbora radikaL ne stranke. Zato je dr. Laza Markovič, pravi »Nezavisna Tribuna«, izgubil tudi pri drugih faktorjih, ki pravijo, da on kot oseba ni dovolj interesanten. Akoravno je njegova akcija (za zbiranje vseh radikalov in za sporazum z JRZ) tem faktorjem simpatična, vendar izgleda, da zaenkrat nima praktičnih uspehov. Zagrebški »Obzor« poudarja, da je glav. na razlika med dr. Lazo Markovičem na eni ter Aco Stanojevičem, Mišo TrifunovL čem in ostalim Glavnim odborom radikalne stranke v tem, da stoji Glavni odbor neomajno na stališču, da se mora z ureditvijo hrvatskega vprašanja istočasno obnoviti tudi demokratizacija režima v Jugoslaviji, dočim je dr. Markovič za sodelovanje v vladi tudi brez tega pogoja. »Obzor« zaključuje svojo informacijo, da so iz teh razlogov vse opozicionalne skupine, radikali, demokrati, zemljoradniki in Jugoslovenska nacionalna stranka proti vladni kombinaciji, ki bi se imela formirati po sklenitvi sporazuma z dr. Mačkom. Debata o tirolskem sporazumu Prisilno izseljevanje Nemcev iz Južne Tirolske, ki naj postane v bodoče čisto italijanska pokraj na, je še vedno predmet živahnih razprav med Nemci samimi in tudi v nenemških evropskih državah. Francosko in angleško časopisje je v zadnjem času opozarjalo, da je to izseljevanje opasen primer za nemške manjšine v drugih državah, če pride do evropskega spopada in se b^ Evropa potem na novo urejevala, bo prišel trenutek, ko se bodo zlasti manjše države vprašale, ali naj še v bodoče trpijo sklenjene nemške narodne manjšine v svojih granicah. Takrat se bo marsikatera država našla, ki bo smatrala za potrebno, da se reši svojih Nemcev na »tirolski način«, to je, da razlasti njihova posestva, zabrani nadaljno njihovo gospodarsko delovanje ter jih prisili k izselitvi. Sklicevala se bo pri tem. da se je to z močno nemško večino v oolzanski pokrajini zgodile že leta 1939. ob polnem pristanku nemške vlade. Proti tem in takim napovedim se ostro obrača zagrebški organ nemškega Kul-turbunda »Deutsche Nachrichten«, ki poudarja, da se tirolski primer pod nobenim pogojem ne da uporab ti za nemške manjšine v drugih državah. Rešitev, kakor je bila dogovorjena med Ne n, »V jo in Ttal'jo za Nemce v Italiji, se more pravijo »Deutsche Nachrichten«. uporabit samo enkrat. Ona je prilagodena Sisto po-sebn m prilikam in b'lo bi povsem napačno. če bi jo hotel nek_,o generaliz^ti. Ob tej pril;ki poudaria omenjen list. da so Nemci v J-igoslaviji preizkušeno zvesti jugoslovenski državi, zavrača Da m šlje-nje da bi Kulturbund moral biti i?pol'"tl-čen. Nemci se s'cer ne zanimajo kako Ju-Tcsloveni organ'zirajo svojo državo, toda na drugi strani ne morejo sprejet mne-nia da ra^i tega. ker n'ma:o svoje izra-z'to politične organizacije predstavljajo nek' do sedai nezn-n' ljudski tip ki je ponclnoma anoi t^čen (T?, trditev je ne-kol ko nerazumljiva, ker je znano, da se naši Nemci živahno udeležujejo političnega ž vlienja, nosebno tudi volitev in imajo v klubu poslancev JRZ svoje poslance, v senatu pa ene pred hangar. Vsi smo se mu zahvalili za edinstveni užitek. Še enkrat, prisrčna hvala. lahkih letal po Jugoslaviji stri železnih živcev in mirne roke. Ko so se spustili na tla, smo jim hoteli čestitati, toda, ni jih bilo mogoče najti. Tihi in skriti so ostali ti anonimni junaki vsemirja, dobro vedoč, da so jih z zemlje opazovali še številni tovariši, zmožni prav takih in morda še večjih vratolomij. Spet enkrat smo se Takega prome+a menda še ni bilo na letališču pri Dev. Mar. v Polju. Avtomobilski park je štel stotine avtov, še večja gneča pa je vladala pod drevesi, kjer so odsedali motociklisti in kolesarji. Na letališču samem je bilo po prihodu udeležencev krožnega leta najmanj 40 najrazličnejših letal. Tam proti Zalogu je stala dolga vrsta vojaških trenažnih letal, bližje proti civilnemu hangarju pa so se v živopisni navidezni zmešnjavi razvrstili zelenkasti dvo-krilni bombniki, tipa Breget, poleg njih nekoliko manjši lovci češke konstrukcije »Avia« in nato še vsi ostali zasebni avio-ni. Najzanimivejša in tudi največjo pozornost sta pa zbudila oba »Blenheima«, Eskadrilja devetih bombnikov v bojni formaciji lahko prepričali, da je skromnost najvišja vojaška čednost. Dejanje je dika vojaka, ne pa besedičenje in gromko ropotanje in rož-ianje, kakor ga je danes toliko slišati po nemirnem svetu. Vsem tem anonimnim za dragoceno spoznanje, da je naša vojska pripravljena tudi v zraku, prisrčna zahvala! M. P 1 Dobro namočeno-na pol oprano! je v nedeljo opravil svoj zmagoviti pohod, a katerim je dokazal, kako trdna je moč sokolske volje na zapadnem delu mesta velike Ljubljane^ K podrobnemu poročilu v ponedeljskem »Jutru« priobčujemo danes nekaj slik, ki kažejo pogled na tribuno letnega telovadišča ljubljanskega Sokola, ki je bila med javnim nastopom polno zasedena, deco, ki po zaključku prostih vaj tekmuje s »konjskim tekom« in našo junaško vojsko, ko koraka na telovadišče oo burnem pozdravljanju občinstva dvomotorna lahka bombnika izredno elegantnih oblik. Eden od njiju je bil pobarvan zeleno in rjavo, tako, da je za letalca nad njim skoraj neviden. In potem ta hitrost! Kljub brzini 480 km na uro sta sledili slehernemu, še tako rahlemu gibu njunih voditeljev. Seveda je posadka v zaprti kabini, hitrost je prevelika in bi bilo sicer nemogoče brezhibno opravljati z letalom. Izredno zanimanje je zbudilo tudi lično dvomotorno letalce središšne uprave Aero-kluba. Pod krilom ima čolnu podobno kabino za 3 potnike, ki je skoraj tako dolga kakor neobičajno kratki rep. To letalo, ki je bilo izdelano doma, lahko doseže hitrost do 250 km na uro, njegova običajna potovalna brzina pa je 200 km. ★ Spored letalskega mitinga je nenadejano obogatel. Eskadrilja bombnikov se je baš pripravljala na polet, ko se jc pripodil od Dev. Mar. v Polju sem v dolgih skokih divji zajec, nekaj desetin metrov za njim pa z glasnim laježem lovski pes. Ubogi dolgo-ušec se je nekaj časa spretno umikal zasledovalcu, ko mu je pa ta zaradi nesrečnega zavoja prestregel pot, je bilo po njem. Zavil je v najgostejši trop ljudi, ki so se kakor vešči igralci rugbyja vrgli nanj in ga pomandrali... * Skupinska akrobacija lovcev je bila višek prireditve. Tu je bilo šele videti, da si je človeški duh popolnoma podjarmil ne samo zemljo, temveč tudi nebo. Tropi nežnih krilatcev so se jadrno poskrili v gošči, kakor bi jih bilo sram, da jih je prekosilo bitje, ki je sicer priklenjeno na zemljo. Da, prav so imeli! To, v kar je neživo ptičjo kopijo prisilil rahel gib zemljana, pri vsej svoji umetnosti in prirojeni prilagoditvi letenja pač ne bi zmogli. Pred temi mojstri zraka morajo tudi oni kloniti in jim hočeš nočeš priznati prvenstvo. Kakor za šalo so se letala postavljala zdaj na glavo, zdaj na rep, vrtila se okoli vodoravne in navpične osi, letela na hrbtu, se dvigala navpično kvišku in nato za spremembo padala v svedru. Izgledalo je, kakor da se igrajo nebrzdani nebogljenci, ki od prekipevajočega veselja ne vedo kaj početi. Bila pa je to igra s smrtjo. Le najmanjši napačni gib, le za trenutek naj bi popustili živci in umetni ptič ne bi bil več niti senca pravega. ★ Nam, ki smo opazovali akrobacije sredi strokovnjaških gledalcev, sredi letalskih oficirjev, ki so nam podrobno tolmačili vsako posamezno akrobacijo, so vsi izvajani liki povzročili še mnogo večje občudovanje kakor pri drugih gledalcih — a tudi mnogo več zaskrbljenosti, ker so nas sproti opozarjali na nevarnosti. Odveč je bila naša skupna bojazen. Na delu so bili moj- Praznik Sokola Vič-Ljubljana Ljubljana, 7. avgusta Nedeljska letalska svečanost na ljubljanskem letališču je zbudila zanimanje po vsej državi. Razumljivo, saj je bil med drugim' na sporedu prvič v zgodovini našega letalstva krožni let zasebnih letal in letalcev po Jugoslaviji. Dogodku so posvetili največjo pažnjo tudi vojaški krogi. V Ljubljano so prispeli skoraj vsi najvišji predstavniki vojnega letalstva s poveljnikom, divizijskim generalom Milojkom Jankovičem na čelu. Središčno upravo Aerokluba sta zastopana namestnik predsednika inž Tadija Sonder- majer in generalni tajnik inž. Adamovič. * Člani oblastnega odbora ljubljanskega Aerokluba so imeli polne roke dela. Organizacija prireditve takega obsega pač ni malenkost. Razen vseh drugih priprav teh- Od leve na desno: pomočnik komandanta dravske divizije, brigadni general Dodič, komandant vojnega letalstva divizijski general Milojko Jankovič in direktor Aero-puta inž. Tadija Sondermayer ničnega značaja, so seveda morali zadovoljiti tudi občinstvo. V ta namen so se že v soboto začeli poleti za občinstvo, ki so se nato nadaljevali v nedeljo dopoldne in še po končanem mitingu do mraka. Za letenje so bili na razpolago 4 dvosedežni šolski Fizirji in pa potniško letalo Spartan za 8 oseb, ki je nekdaj opravljalo zvezo med Ljubljano in Sušakom. Že v soboto je bilo za te lete dosti zanimanja. Fizirji so izvršili 46 letov, Spartan pa 2. Posebnega užitka so bili deležni tudi novinarji. Ljubeznivi šef trenažnega oddelka, pilot lovec kapetan Žarko Vukajlovic, je vsakega posebej popeljal na čudovit sprehod. Najprej so mu morali zagotoviti, da so zračni krst že prestali in da imajo želodce v redu. Med njimi k sreči ni bilo »zelenca«. Prav prijetno je sedeti v odpi- ljudje šentjakobsko gledališče vabi sotrudnike Šentjakobsko gledališče, ki je brez dvo. ma že dolgo vodilno amatersko gledališče v Jugoslaviji, raste iz leta v leto, se spo-polnjuje v repertoarju in nam vzgaja močan igralski naraščaj, s katerim bi se lahko ponašalo marsikatero subvencionirano gledališče. če zasledujemo razvoj tega gledališča od njegove ustanovitve pa do danes, moramo priznati, da je izvršilo ogromno kulturno nalogo, da je dalo našemu Narodnemu gledališču marsikakega, danes nenadomestljivega člana, in slednjič, da je dalo priliko izživljanja vsem onim, ki so hrepeneli po odru in umetnosti na njem. Prav to zadnje, pa je nedvomno njegovo največje delo, ki ga izvršuje nesebično za slovensko kulturo. Koliko talentom je že omogočilo, da zadoste onemu neznanemu hrepenenju, ki vleče človeka na oder. Pravijo: »V vsaki slovenski vasi najdeš cerkev in oder«. Resnica je to, kajti v ma-lokateri deželi najdeš toliko zanimanja za Igranje kot pri nas. le škoda, da so ti odri v mnogih primerih močno pomanjkljivi, da jim manjka utemeljenega načrta, ki je vsakemu odru najnujnejša in poglavitna stvar. Kako naj jim zamerimo? Vsako delo mora imeti svoj vzor, iz katerega črpa smernice za svoje delo. Ali pa ga naši po. deželski odri imajo, ali se morejo zaupati nekomu, ki si sam ni na čistem, kakšno delo vrši, ali bi ga moral vršiti? V mi- slih imam naše Narodno gledališče, ki si nikakor ne more lastiti pravice, da bi se dajalo tem odrom za zgled. Ne njegovo notranje delo ne njegov repertoar ne moreta služiti za neskaljeno zrcalo prave narodne gledališke umetnosti. Naš namen je le, da osvetlimo, kar je bilo do sedaj preskromno, da bi se samo postavljalo za vzgled drugim: da opozorimo podeželske odre in javnost na šentjakobsko gledališče. Po nekaj letih presledka bo to gledališče od 14. avgusta do srede septembra vnovič priredilo dramatsko šolo, pod vodstvom priznanih igralcev, lnscenatorjev, režiser, jev in organizatorjev. Ni se ustrašilo ne truda ne žrtev, prevzelo Je nalogo, ki bi po vseh premislekih pripadla našemu Narodnemu gledališču, to je, da spozna gledališke umetnosti željne ljudi z režijo, igranjem, inscenacijo, Učenjem (šminkanjem) ter z organizacijo gledališča. V to šolo vabi vsakogar, ki kaže zanimanje do teh pred. metov, vabi pa tudi one, ki bi se radi za stalno priključili krogu šentjakobskih igral cev. Graje je vredno dejstvo, da iz leta v leto bolj pada zanimanje za aktivno sodelovanje v gledališki umetnosti med dijaki in akademiki Pri tem se spominjamo časov, ko - se v njej izživljali učiteljiščniki, ki so že po svoji funkciji, ki jo vršijo med narodom, poklicani v ta kiog pa »žarcv-ci« in »Preporodovci«, ki so pred leti redno gostovali v Drami. Da ust reže željam vseh onih mladih talentov, ki v igranju še niso dovolj izvež-bani, bo šentjakobsko gledališče zaključilo to šolo s produkcijo, v glavni gledališki sezoni pa bo prirejalo enkrat na teden predstave, pri katerih bodo sodelovali le novi igralci in igralke. Na ta način bo re_ šeno vprašanje, ki je že dolgo vznemirjalo upravo tega gledališča: kako zaposliti naraščaj, da ga priveže nase in ga temeljito vzgoji. Novincem pa bo ta načrt omogo- čil, da pokažejo svoj talent tudi v večjih vlogah in to v delih domačih pisateljev. Z odobravanjem pozdravljamo to, za slovensko kulturo tako potrebno zamisel šentjakobskega gledališča, želimo mu. da bi mu v polni meri uspela in nam tako vzgojila novo vrsto igralcev in režiserjev. Vse one pa, ki se zastvar zanimajo, v prvi vrsti intelektualce, opozarjamo, da se odzovejo temu vabilu. Domače vesti * Počastitev spomina drja B. A. Reissa. Sokolsko društvo Beograd IV je v nedeljo na topčiderskem pokopališču ob grobu dr. R. A. Reissa priredilo spominski obred, da počasti spomin tega velikega našega prijatelja, švicarskega rojaka, ki je prišel v začetku svetovne vojne na srbsko fronto kot dopisnik svetovnih listov in se potem sam uvrstil med borce za naše osvoboje-nje. Publicist dr. Reiss, ki je pogumno razkrival svetu avstrijske grozote ter se pozneje hrabro boril v vrstah srbske vojske. si je po osvobojen ju izbral Jugosla. vi j o za svojo domovino čeprav je doma v Švici užival velik ugled kot znanstvenik in vaeučiliški profesor in bi lahko dosegel dosti boljšo kariero kakor pri nas. Sodeloval je kot strokovnjak pri reorganizaciji policijske službe, bil je uradnik neke banke, pred 10. leti pa je legel v prerani grob Beograjsko sokolsko društvo IV ima v svojem programu Petrove petletke tudi skrb za počastitev spomina na zaslužne može in ker spada grob dr. Reissa v društveno področje, prireja Sokol tam tudi vsako leto spominsko svečanost. Pri ne. deljski svečanosti je starosta dr. štefanovič naglasil: Leta teko in v dar nam zapuščajo pozabljenje, ki je za nekatere sicer olajšanje v žalosti, dočim pomeni pozabljenje velikih dogodkov in zaslužnih ljudi velik greh in neopravičljivo nehvaležnost. * Smrt zaslužnega črnogorskega bojevnika in naprednega gospodarja. V okolici Nikšiča je umrl v starosti 70 let barjaktar Radoje Rajičevič, sin slavnega črnogorskega junaka, barjaktarja Boška Rajiče-viča, ki se je junaško boril proti Turkom, Turki so starega Boška po neki bitki ujeli in odvedli s seboj v Mostar, da bi ga tam obesili. Ko so vsi mislili, da je Boškova usoda zapečatena, je črnogorski vladar Ni-kola podelil barjaktarsko čast njegovemu sinu Radoju, ki je bil takrat še mladenič, a se je že odlikoval z velikim junaštvom v nekaterih bitkah. Nenadoma pa se je vrnil domov oče Boško, ki je Turkom utekel izpred vešal v Mostarju. Radoje je bil vreden sin svojega junaškega očeta. Junaško se je boril v mnogih borbah in v svojem kraju si je priboril ugled naprednega gospodarja. Po osvobojenju se je pridružil zemljoradniški stranki in do zadnjega se je požrtvovalno udejstvoval tudi v zadružnem pokretu. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva iz Nikšičsfrin okolice, v slovo pa mu je govoril tudi član glavnega odbora zemljoradniške stranke. * Opozorilo visokošolcem, ki študirajo v Beogradu! Visokošolci, ki študirajo v Beogradu, najdejo najboljšo preskrbo v Študentskem domu kralja Aleksandra I. v Beogradu (ulica kralja Aleksandra, 75) kjer je na razpolago 474 mest. Za stanovanje (po 2 v isti sobi) in popolno preskrbo plačajo glede na davčno moč svojo in svojih staršev, oziroma varuhov: pri obdavčenju do 1000 din mesečno 510, med 1000 in 4000 po 600, čez 4000 po 750 din mesečno Vplačuje se vnaprej, najkasneje do 10. vsakega meseca. — Za sprejem v dom se predlagajo posebne prijave, ki jih izdaja na zahtevo blagajna doma (po pošti v znamkah po 2-5 din). Prijavo je poslati domu najkasneje do 10. septembra, prilagajo pa ji: kandidati, ki prihajajo z vse učilišč izven Beograda, neoverjen prepis davčnega potrdila in potrdila o opravljenih izpitih; srednješolski abiturienti neoverjen prepis davčnega potrdila in zrelostnega spričevala; kandidati, ki so bili v zadnjem poletnem semestru vpisani na beograjskem vseučilišču, ne prilagajo nobenih potrdil (originali vseh priloženih potrdil se morajo pokazati ob vstopu v dom); razen tega priloži vsak kandidat dopisnico s svojim naslovom, po kateri ga uprava do 25. sept. obvesti, če je sprejet ali ne. Sprejemajo se: študenti prava, filozofije, teologije, agronomije in gozdarstva, če niso še bili na vseučilišču 8 zaporednih semestrov; medicinci najdelj do konca XI.. tehniki do konca X. semestra. — Sprejeti pri-javljenci vstopajo v dom med 1. in 10. oktobrom vsak dan od 8.—12 in 15.—18.; kdor se ne javi do 10. oktobra, izgubi pravico sprejetja. S prehrano začne dom 11. oktobra. Ob vstopu preda vsak po 2 legitima-cijski sliki, 100 din kavcije in 7 din za pravilnik in hišni red doma. • Vprašanje etažne lastnine. Pred dnevi smo poročali o stališču, ki ga je zavzela Zveza društev hišnih posestnikov do zakonskega osnutka o ureditvi etažne lastnine. Na članek smo prejeli nekaj dopisov, ki pričajo, da je v vrstah stanovanjskih najemnikov vzbudilo vprašanje mnogo živega interesa. Vse, ki se zanimajo za stvar, opozarjamo na debato, ki ji bo odmerila prostor ponedeljska izdaja »Jutra« v svoji Javni tribuni. * Telovadci tn plesalci pozor! Negujte telo in noge s SANOPEDOM, da boste stalno zdravi! Glavna zaloga drogerija Jančigaj, Ljubljana (—) I sacljo je otfepacfl več sto lahkovernih lju- I 1 di v državi. Po Besni in Vojvodini ao po- J tavah njegovi agenti, ki ao ljudem priporočali, naj vložijo svojo gotovino in vlož- | ne knjižice v novo banko, ki daje visoke obresti. Policija domneva, da je Andrič ogoljufal nad 400 oseb. Samo po poštni hranilnici v Sarajevu Je prejel nad 100.000 dinarjev vlog za svojo banko. Izposlovai si je dovoljenje za ustanovitev gospodarske poslovalnice in agenti, ki jih je načel so bili menda prepričani, da delajo za legalno podjetje. Ko so sleparja zaprli, so našli pri njem samo 100 din tn cele kupe reklamnih priporočil za kreditno banko. Slepar Je dobil v nekaj tednih tudi lepo število vJožnih knjižic od raznih denarntn zavodov, a še ni ugotovljeno, kje jih Je vnovčili ali pa skril z gotovino vred. Iz Li«fi»fiaiie n— Ali poznate samarijane in sama-rijanke RK? Pod zastavo Rdečega križa nastopajo ti požrtvovalni prostovoljci vse. lej in povsod, kjer je ogroženo življenje in zdravje človeka, ter nudijo pomoč vsakomur brez ozira na versko in nacionalno prepričanje. Idealno je delo naših samarija-nov v mirnem času. Ce pa izbruhne vojna, česar nas bog obvaruj, so spet sama-rijani prvi na krvavih bojnih poljanah, kjer rešujejo življenje ranjenih vojakov ter lajšajo njihove bolečine. Premalo cenimo to legijo ljubezni do bližnega, ki si hoče zgraditi svoj dom kjer se bodo opremili in vežbali za svoj vzvišeni poklic. Podprite naše idealne in požrtvovalne delavce! Kupujte in razprodajajte tombolske karte RK. S tem boste pokazali simpatije do naših samarijanov in jim izkazali priznanje za njihovo plemenito delo. Naša pisarna: Gosposvetska cesta 2/n, Štev. našega telefona 40-31. tudi najcenejše bodo tudi Vas popolnoma zado-f voljile! PARFUMERIJ A »VENITS«, Tyrševa 0. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od g. Stanka Ribnikarja namesto cvetja na grob pok. gosp. Ludvika Černeta 50 din ter od CM podružnice v Brežicah čisti dobiček CM kresa 148.50 din. Darovalcem iskrena hvala! * Načrti za razširitev beograjskega ve-Iesejmišča. V dobi dveh let bo beograjsko velesejmišče močno razširjeno in izpreme. njeno. V tehničnem odseku sejmske uprave že precej časa izdelujejo, načrte, ki bodo končani že v kakih 10 dneh in potem tudi kmalu odobreni. Po teh načrtih bo semjsko mesto na levi obali Save tako razširjeno, da bo imelo v jeseni 1. 1941. že površino 360.000 kvadratnih metrov. Po prostoru se bo na ta način beograjski velesejem uvrstil med največje velesejme v Evropi. Poleg sejmišča bodo zgradili tudi hipodrom s tribunami za 50.000 gledalcev. Od druge strani pa bo sejmišče od velikega novega parka. Proti sončarici uporabljajte Tschara-ba Fii. Rr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. P.ee po Tim. soc pol m n. ^dI S-bi IV4R} 25 V JI * Akademski pevski zbor bo zapel svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji. Kakor smo izvedeli iz vrst našega najboljšega pevskega zbora, bo imel APZ priliko peti pred Nj. Vel. kraljico Marijo. Naši akademiki-pevci bodo svoji visoki pokroviteljici v soboto zvečer priredili ofi-cielno podoknico v poletnem dvorcu v »Suvoboru«. Ta vest je razveselila vse, ki poznajo odlične kvalitete našega zbora akademikov. APZ bo ob tej priliki po podoknici priredil na Bledu slavnostni koncert, ki bo v dvorani »Prosvetnega doma.« Na koncertu bo izvajal izbran program slovenske umetne in narodne pesmi Želimo našim odličnim pevcem tudi ob tei prilik4 kar največ uspeha. * Iz finančne direkcije v Ljubljani. Finančni direktor Avgust Sedlar bo od 8 t m. do 5. septembra na rednem odmoru. Zastopal ga bo pomočnik finančnega direktorja %. Josip Satler. * Lovci pozor! Zveza' lovsfeih društev v dravski banovini preloži strelske tekme na 2. in 3. septembra t, I. — Odbor. Obiščite 8. Mariborski teden OD 5. DO 18. AVGUSTA 1989. Polovična vožnja na železnicab od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokuSnja • Razstava narodnih vezenin • Narodopisne razstave » Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali • Številne specialne razstave • Koncertne ta gledališke prireditve - Športne prireditve V e s e I i 6 n 1 park aa razstavišču Itd. itd. 5.—6. avgusta FESTIVAL slovenskih narodnih običajev. Obiščite Mariborski ot o k — najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! ObiSčite veseli Maribor In njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! * Rojak lz Trebinja kroji obleke svetovnim filmskim prvakom. Po 3Sletnem bivanju v Ameriki je obiskal svoj rojstni kraj Trebinje krojaški mojster Luka Kukavi-čič, ki se je podal v Ameriko kot mlad, skromen krojaški pomočnik, a je zdaj že blizu 20 let eden izmed najpopularnejših krojaških mojstrov v Ameriki. Sreča se je nasmejala Kukavičiču, ko je dobil službo v krojaškem ateljeju nekega angleškega mojstra v Los Angelesu. Po nekaj letih se je osamosvojil in eden izmed prvih njegovih slavnih odjemalcev je bil pokojni filmski umetnik Valentino. Ta ga je priporočil svojim poklicnim tovarišem, in mojster, ki se je izučil svoje obrti v Trebinju. je postal polagoma krojač filmskih zvezdnikov. * Vsaka obramba je etično utemeljena. Samoobramba naroda istotako. Zato zanimajte se za narodnoobrambne probleme ter posezite po čtivu in zadevnih predavanjih. Danes v torek, 8. t. m. ob 20.10 bo imel po ljubljanskem radiu predsednik Bran-i-bora g. prof. Iv. Rudolf predavanje o »Ciljih in namenih narodnoobramb-nega dela«. * Dekliški pensionat »NADA«, ki je bil nedavno ustanovljen in ki bo začel delovati že letošnjo jesen, je izpremenil svoj naziv v »NADJA« ker je bilo vodstvo obveščeno, da v Sloveniji že obstoja neki dekliški internat z nazivom »NADA«. (—) * Iz zdravilišča Topolsite. v nedeijo 13. t. m. ob 14 priredi »Društvo za pomaga-nje siromašnih pacientov v državnem zdra. vilišču Topolšici« tombolo, združeno z vrtno veselico na senčnatem travniku zdravilišča. Celotni čisti dobiček prireditvi je namenjen za podporo siromašnim pacientom. Dobitki so vredni 11.000 din, tablica pa stane samo 2 din. Po končani tomboli vrtna veselica. Igra godba »Zarja« iz Šoštanja. * Jugosiovenska revija« za propagando turizma Jugoslavije je posvetila svojo najnovejšo številko za julij in avgust jugo-slovenskim narodnim nošam in objavila najlepše in najdragocenejše z nedavnega festivala jugoslovenskih narodnih noš in napevov, ki so ga v Beogradu orgarrz rali beograjski novinarji. Med drugimi so objavljene izbrane narodne noše iz Slovenije (z Gorenjskega), Hrvaške (iz HrvaŠkega Zagorja in šestin v okolici Zagreba), Bosne (iz Banja Luke), Vojvod;ne (slovaške iz Bačkega Petrovega sela), Srbije (iz Vlasetine, Soko Banje in Tetova) in Dalmacije (z ctoka Zlarina pri šibeni-ku). Od zanimivih člankov omenjamo reportažo »Po našem lepem Mariboru 'n njegovi okolici«, kramljanje »čarodejn. škratje pod Slatino Radenci« in studijo »Zagreb v davno minulih časih in dandanes«, ki jih je napisal urednik Vladimir Regaliy, prof. Violičevo razpravo o našem hotelirstvu, reportažo dr Ivana Bonača »S kajakom po Savi Bohinjki«, živahno pisani sestavek učitelja Milana Ferjana »ko v Prekmurju žito zori...« in živkovičev članek o narodnostnem in umetnostnem S*-beniku v prejšnjih stoletjh. dalje poročila o počasnosti pri gradbi Jadranske ceste, o Izpremembah v uredbi o k^sifika-ciji gostinskih obratov in o tradic ji zagrebških velesejmov ter članka »V kraljestvu pravljičnega kralja Matjaža« m »Njivice na otoku Krku«. Po svoji lepi opre mi in zanimivih člankih ter ureditvi spada »Jugosiovenska revija« med naše najlepše publikacije in lahko tekmuje z vsemi podobnimi inozemskimi. Urejuje jo 2e sedmo leto novinar Vladimir Regally, k: je z njo pokazal vso svojo zmogljivost, prav takšno tehnično zmogljivost pa po-kazuje tudi Narodna tiskarna v Ljubljani, ki Jo tiska. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 letna naročnina pa je kljub razkošni opremi in bogati vsebini samo 100 din. * Sleparski bankir. Sarajevska policija je zaprla nevarnega pustolovca Jovana Andriča, ki je doma iz Starega Bečeja 'n je v Sarajevu organiziral nekakšno Kreditno baniko. S to svojo sleparsko organi- r Razkošen film lz mladostne dobe princese Slsl — poznejše cesarice Elizabete! Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. url. _ KINO UNION, tel. 22-21 TraudI Stark, Otto Tressler, Paul Hor- tblger, Hansi Knoteck Mala i Dr. Mavricij Neuberger Ljubljana — Vilharjeva 21. ne ordinira od 9. do 28. avgusta. u— Vernikom pravoslavne cerkve se sporoča, da se je pisarna cerkvene občine in pravoslavnega župnega urada preselila v Subičevo ulico št. 3-II. u— Preselitev. Zavarovalnica »Jugoslavija« se je preselila iz sedanjih prostorov na Tyrševi cesti 15, v svojo palačo na Aleksandrovi cesti 11, nasproti opernega gledališča. u— Sola za telesno vzgojo v Beograda. Vsem, ki se nameravajo vpisati v to šolo, daje podrobna pojasnila mestni odsek za telesno vzgojo v Auerspergovi palači, Gosposka ul. 15. Prošnje morajo biti vložene na ministrstvo za telesno vzgojo do 25. t. m. u— Skupna vaja za nastop obveznikov telesne vzgoje ob gasilskem kongresu. Ker v nedeljo zaradi dežja ni moglo biti vaje za nastop, se prične skupna vaja v četrtek 10. t. m. pol ure prej kot je bilo objavljeno v okrožnici. Zbor točno ob 17. pred ljudsko šolo za Bežigradom. Delodajalci so napro-šeni, da obveznike o pravem času izpuste iz obratov. ATELJE »DORCA« TAVČARJEVA 31. vsled odpotovanja zaprt do 21. Vm. 1.1. u— Nesreča s kolesom. Včeraj ponoči so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 401etnega minerja Karla Morela. ki je po rodu iz Dola v okolici Vidma pri Krškem, zaposlen pa je v okolici Ljubljane. Pri mitnici na Tržaški cesti je tako nesrečno padel da je dobil precej hude notranje poškodbe. Iz Celja e— Pevski koncert mariborskega »Jadrana« v Celju. Pevsko društvo »Jadran t v Mariboru, ki ima najboljši pevski zbor med vsemi imegrantskimi zbori, bo priredilo pod okriljem društva »Soče« v Celju v nedeljo 20. t. m. od 10.30 do 12. velik koncert v mestnem parku v Celju. Moški zbor 45 pevcev bo izvajal 17 narodnih in domoljubnih pesmi. Že danes opozarjamo vso našo javnost na to prireditev. e— Poročilo o smrtni žrtvi prometne nesreče v Drešinji vasi ki smo ga objuvili v nedeljski številki, izpopolnjujemo v toliko, da je poskrbela za prevoz ponesrečenega Stanka Korenta iz Ljubljane domov in za njegov pogreb pokojnikova rodbina in da Korentovo truplo ni bilo prepeljano iz Ljubljane v domači kraj na prizadevanje članov gasilske čete v Arji vasi. e— Lepota celjskega kolodvora je nespremenljiva. Ne vemo že več kako dolgo je od tedaj ko so začel: renovirati pročelje železniškega posta inega poslopja v Celju. Vsi smo pozdravili to delo saj je b'l tudi že skrajni čas, da se da poslopju nekoliko prijaznejše in dostojnejše lice. Promet v Celju ni ravno majhen, pa smo vsi uprav čeno upali, da dobi mesto Celje vsaj na zunaj dostojno urejeno kolodvorsko poslopje, ako že sicer ^sled pomanjkanja sredstev ni mogoče odstraniti nedostatkov prometa, ki so v zvezi z že-lezn škimi napravami in premalirni kolodvorskimi prostori Pa je nevidna n neznana sila kar naenkrat ustavila zapo-četa dela na obnovi poslopja. Tn tako Se danes vse lepo počiva in čaka deževnih jesenskih dni. »Slovenec« je že ^edaj dal potreben pouk in je povedal, 1a so dela menda zato ustavljena, da se bo še vse lepše priredbo v najkrajšem času Ta naj-krajš" čas pa je kakor vse kaže ^e močno podoben tudi nujnost:, s katero se do-vršuieje dela na plan nskem domu pod Tovstom ki počiva jo že št'ri leta. M? »Slovencu« prav i-adi verjamemo vse. Kar nam pove. pa še vedno upamo, da o kolodvorsko pi trgovsk: no močnik Albin Rautar z t.esičnega na kr i'1-šču v Št. Juriju ob ;'už ž*l. z motormm kolesom v neki avtomobil Motorno kolo se je pri karambo'u razbilo. Rautar pa si je zlomil levo nogo. e-— Lola njo mu le zdrobil, v nedeljo okrog 20. sta dva hlapca gostilničarja Canka v Skofji vasi Dri Celju na cesti v škof ji vasi napadla 281etneea. v železarni v Storah zaposlenegR delavca Martina Stropnika iz škofi* vasi Eden izmed hlapcev je udaril Stropnika z nekim ostrim lesenim predmetom z vso silo po glavi. Presekal mu ie kožo na temenu in mu zdrobil lobanjo. Nevarno poškodovanega Stropni, ka so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Stropnik se do včeraj še ni zavedel. — V soboto je neki Anton Rednak iz Zabukovce pri Grižah v prepiru zabodel 201etnega mlinarjevega sina Franca Turnška iz Zabukovce z nožem v hrbet in ga težko poškodoval. — Ko se je vračal 461etni tovarniški delavec Rihard Mastnak z Ostrožnega pri Celju v soboto zvečer domov, se je na Lavi na križišču ceste na Ostrožno ln Dečkove ceste sporekel s 44 letnim duševno omejenim beračem Viljemom Polakom. V jezi je Polak izvlekel iz žepa britev, napadel Mastnaka ter jnu prizadejal več ran po obrazu, vratu in rokah. Rednaka in Mastnaka so oddali v celjsko bolnišnico. Polaka pa so aretirali. e— Kapi je podlegel. Pred dnevi smo po. ročali, da je 661etnega mestnega delavca Antona Klakočovnika z Lave pri Celju med delom pri regulaciji Koprivnice na Dobrovi zadela kap. Klakočovnika so prepeljali v bolnišnico, kjer je včeraj Izdihnil. V Medlogu pri Celju je umrla 441etna Šivilja Neža Zidanškova, na hribu sv. Jožefa pri Celju pa je umrl v soboto 661etni finančni preglednik v p. Franc Jodl. V boL nišnici sta umrli v soboto 511etna posestni-ca Eliza Višnarjeva iz Oplotnice in 771etna občinska reva Helena Reharjeva z Lipe pri Teharju. e— Tatvina v stanovanju. V soboto je nekdo ukradel šivilji Fani Verbovškovi lz njenega stanovanja v Gosposki ulici okrog 200 din gotovine. Sum je padel na mlajSo žensko, ki je bila od petka na soboto prenočila pri Verbovškovi in navedla napačno ime. Policija Je ugotovila, da je ta ženska 241etna delavka Frida S. iz Kočevja. Policija jo Je v nedeljo aretirala ln Izročila sodišču. Denarja niso našli pri njej. e— Dva dečka sta izvršila vrsto tatvin na Škodo kopalcev v 8aviniji. V zadnjem času je bilo izvrSenih več tatvin na bregovih Savinje na škodo kopalcev, ki so se kopali na prostem. Izginilo je mnogo denarja, oblek, perila in drugih predmetov. Policija je sedaj izsledila nekega 91etnega dečka iz Planine pri Sevnici in nekega 131etnega dečka iz Celja, ki sta doslej priznala, da sta skupno izvršila šest tatvin. Plazila sta se po grmovju ob Savinji in kradla predvsem ure in doze iz oblek, ki so jih pustili tam kopalci, pa tudi obleke in perilo. Denar sta zapravila, ostale predmete pa prodala. Policija je našla aktovko, moSke hlače in novo denarnico, ki sta jih dečka ukrala kopalcem ln prodala, vendar pa Se ni mogla ugotoviti lastnikov teh predmetov. Zato se naj lastniki zglasijo pri predstojniStvu mestne policije v Celju. Pred kratkim sta ukradla z nekega kole. sa pred Sokolskim domom v Gaberju zavitek, v katerem so bile tri nove srajce, nogavice ln športna čepica. Vse kaže. da imata mlada izprijenca še več tatvin na vesti. Iz Maribora a — Jadralno tekmovanje v okviru II. nacionalnega tekmovanja jadralnih letal za prehodni pokal Mariborskega tedna si je ogledal tudi zastopnik našega letalstva podpolkovnik Dragičevič, poveljnik 8. letalskega polka. Podpolkovnik je pri tej priliki inspiciral tudi hangar, letališče in upravno poslopje V spremstvu podpredsednik oblastnega odbora Aerokluba Pa-pova si je ogledal tudi druge mariborske zanimivosti. Izrazil je svoje priznanje za dosedaj dosežene lepe uspehe letalskega tekmovanja, saj so nekatera letala dosegla nad 2.600 m višine in ostala v zraku že poldrugo uro a — Pod Valnarjevim vrtom na Koroški cesti 75 so včeraj našli naplavljeno truplo. Ugotovili so, da je mrtvec ležal najmanj 14 dni v vodi Nadaljnja preiskava je pokazala. da je utopljenec identičen s 26 letnim kovačem Francem Kolarjem, uslužbe-nim v železarn! na Muti Kolarjevo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobrežko pokopališče Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo njegovega trupla, ker so bile na njem vidne sumllive poškodbe. Kolar je namreč izginil Se 30 junija Od takrat ga svojci pogrešajo 30 junija se je namreč peljal na kolesu k svoii izvoljenki v St. Tan/ pri Dravogradu Toda domov ga ni bilo več Zaradi tega so bili svojci zelo v sk.-beh za njegovo usodo in so zadevo prijavili orožn'kom Vse kaže, da je postal Kolar najbrž žrtev zločina in ni izključeno, da ga je domov vračajočega se kak tekmec v ljubezni pahnil s kolesa in ga vrgel v Dravo Da se pojasni n^ova zagonetna smrt. je državno tožilstvo kot rečeno od-rr lilo obdukciio trupla. a— Drava Je narasla. V noči na ponedeljek je Drava precej narasla ln Je s seboj nosila tudi vejevje. Podoba Je, da so bili v gornjem dravskem toku večji nalivi. a— Truplo neznanega utopljenca je naplavila Drava ob Koroški cesti. Utopljenec ie star okoli 70 let, identite pa dozdaj še nfso ugotovili. a— Pozor pred žeparji. Na prostorih Mariborskega tedna prežijo Inaii žeparji na svoje žrtve V nedeljo zvečer je spreten žepar izmakni trgovcu Antonu Ogrizku iz Zagreba denarnico, v kateri je bilo 2700 din Le z opreznostjo in pozornostjo bo lahko odstran:tl žeparsko nadlogo. a— Poplava v trgovini. V prvem nadstropju h še v Stolni ulici 2 je počila vodovodna cev. Voda se je razMa po hiši in 1e preplavila tudi trgovino Ane Stuhčeve. Voda je precej poškodovala odeje in druge predmete. Ospbje mestnega vodovoda je vodovodno napravo popravilo. Škode zaradi noplave je okoli 20.000 dJn. a— Kamen ie so metali v vlak. V vagon • tti. razreda osebnega vlaka, ki vozi iz Mnribora ob 20.58 ,je priletel na Teznem ve,:k kamen, ki je razbil Sipe. Pripisati ie le srečnemu nakliučlu, da ni kamen wv*el n'kojrar od potnikov, četudi je bil i v«"»rm "-bfto noln. 1 a— Vlomilska »mola. v trafiko Katarine P^n^el ni Fetnavski 110 sta hotela v'omlt< m'aJša moška Njuno namero pa ie nrenreč'1 strožnlk. Ko se je približal, sta ovin moSka 'zginila v temo. a — Na Dunaj ob priliki jesenskega ve-lereprirela Putnik. Maribor trodnevni izlet 7. Iuksu7nfm avtokarom od 17. do 19. septembra za le din 260.-. Prijavite se takoj! (—) a — Dr. Rudolf Lovrec ne ordinira do 26 avfusta (--) a— Predstojnlltvo policije razpisuje nabavo enega štirisedežnega osebnega zaor-te«a avtomobila in enega motornega kolesa s n-^koHro. Ponudbe le vložiti do 12. * m nri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Zadnja pet Srdjana Svetka Kranjska gora 6. avgusta Nad Prisankom so plavali temni oblakii ko so danes popoldne spremili ponesrečenega Srdjana Svetka k večnemu počitku Pred hišo žalosti se je zbrala velika množica domačinov in letoviščarjev, prihiteli pa so tudi številni pogrebci iz sosednjih krajev, da izkažejo pokojniku poslednjo čast. Domači pevski zbor je zapel pred hišo turobno »Poljana toži«, nakar je krenil žalni sprevod proti pokopališču. Krsto s posmrtnimi ostanki so nosili Svetkovi prijatelji, ki so bili z njim na zadnjem usodnem izletu, za krsto pa so se razvrstili pokojnikovi bližnji sorodniki ter ostalo Številno občinstvo, med katerimi je bilo opaziti g. prof. Čopiča, kot zastopnika direktorja državnega učiteljišča v Ljublja. ni. banovinskega zdravnika dr. Josipa Vol-banka ter zastopnike raznih organizacij. Številne vence so nosili Srdjanovi ožji prijatelji. Šolski tovariši ter člani raznih organizacij, pri katerih je bil pokojnik včlanjen. Pri odprtem grobu sta se poslovila od pokojnega tovariša učiteljišnik Lovro Godec ter Duka Erbes, katerih govora sta segla vsem navzočim globoko v srce. V srce segajoča pesem »Blagor mu« je zaključila pogrebno svečanost, izza črnih oblakov pa so se prikradli svetli sončni žarki ter poslali dragemu Srdjanu poslednji poljub. Spet so se zabliskali noži Maribor, 7. avgusta. V Grajski gostilni na Fali so bili sinoči zbrani fantje, ki so veselo popivali. V gostilni so bili poleg domačinov tudi delavci Hrvati, ki so zaposleni pri gradnji poti ob falski pečini. Teh delavcev je okoli 70 V soboto so prejeli mezdo in so si privoščili v nedeljo nekoliko razvedrila. V Grajski gostilni je bilo ves čas živahno, prijetno razpoloženje. Okoli 21. pa je nastal incident. Na eni strani so bili domači fantje, na drugi strani pa delavci Hrvati Pikre opazke so poglabljale nerazpoložen.ie. sledilo je izzivanje, ki je prešlo v prepir in krvav spopad, ki se je končal s prelivanjem krvi. Na bojišču je obležal, strahotno razmesarjen z noži. 25 letni kmečki sin Andrej Lampreht iz Cinzata. V divjem spopadu so se zabliskali noži in napadalci so v besnem sovraštvu svojo žrtev grozno zmrcvarili. Nesrečni Lampreht je bil ves prehoden, pri priči mrtev. Druga žrtev je bil 27 letni delavec Franc Burja. Po vsem telesu ima težke rane, ki so mu jih prizadejali z noži. Darjo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pri spopadu so jo skupili še trije drugi fantje, ki pa so odnesli le lažje poškodbe in se porazgubili v noč. Pokol je zbudil med navzočimi strah, ki mu je sledil paničen beg; dogodek sam pa je zbudil po vsem Pohorju vznemirjenje. Orožniki so pričeli s temeljitimi poizvedbami in so glavne krivce že polovili in zaslišali. Danes popoldne je bila sodna obdukcija trupla nesrečnega Andreja Lam-prebta Razkrinkaitfe drzne vlomilske tolpa Kranj, 5. avgusta V tem tednu je imela kranjska policija polne roke dela, da pojasni številne tatvine in vlome, ki so bili izvršeni v predmestju Prvi vlom je bil v ponedeljek ponoči na Jezerski cesti. Vlomilci so sc splazili skozi okno v stanovanje g. Oprešnika in mu odnesli kup razne obleke, dve steklenici likerja in dva para čevjev. Naslednjo noč so isti vlomilci obiskali stanovanje g. Štur-ma tudi na Jezerski cesti, odkoder so istotako odnesli nekaj obleke in 600 din. Še isti večer so skušali vlomiti na poti v Stro-tečo dolino v Mavrjevo hišo. toda so bili prepodeni. Policija je pričela sumiti, da so tu na delu eni in isti vlomilci, ki se dobro razumejo na svoj posel. To sumnjo pa je potrdil drzen vlom v Prešernovo tovarno čevljev na Blejski cesti. Isti vlomilci so v noči od srede na četrtek vlomili v skladišče tovarne in odnesli kup usnja in kruponov v skupni vrednosti 34.000 din. Vlomilci so se povzpeli preko ograjenega zidu in po ceveh do skladiščnega okna, kjer so odstranili železno traver-zo, ki je zapirala okenski okvir. Skozi to okno so nato zmetali kože. katere so naložili na ročni voziček in vse skupaj odpeljali v noč. Svoje delo so opravljali zelo hitro in so v naglici pustili pod oknom še 8 kož in en krupon. Ko so drugo jutro domači odkrili vlom, so ugotovili, da je moral biti tu udeležen človek, ki je .razmere v tovarni dobro poznal. G. Prešern je nemudoma obvestil policijo, ki je odšla za sledjo vozička. Sled je vodila po Savskem drevoredu do Struževe-ga, nato pa čez železniški mest, kjer se je končala. Tu so nato začeli raziskavati in so končno našli kože ter krupone, skrite pod mostom v neki jami, prekrito z vejami. V istem času, ko se je policija vračala z mosta, se je pripeljal s kolesom iz Struževe-ga neki Košir Alojzij, doma iz Poljan, ki je bil predčasno uslužben pri Prešernu. Ker je g. Prešern že preje podal sum o njem, ga je policija na mestu aretirala. Pri zaslišanju je pod težo dokazov omagal in priznal soudeležbo. Izdal pa je še druga pajdaša, nekega brezposelnega Demšarja Aleša iz Selške doline. Se istega dne je policija prijela tudi tega in še tretjega poma-gača, ki je stal na straži. Ta tričlanska tolpa je dolgo časa vršila svoj posel z izredno spretnostjo veščih vlomilcev. Da so se na svoj posel dobro razumeli, je ra^idno iz tega, da so pri vseh vlomih nosili rokavice in so tudi vsako sled skrbno zabrisali za seboj. Toda to pot so se ujeli. ospodarstvo NAŠI NOVI KOVANCI Ze v nedeljski številki smo objavili uradno sporočilo, ki pravi, da pridejo prihodnji teden, to je v sredo 16. t. m. povsod v državi istočasno v promet novi srebrni kovanci po 50 din in 20 din, ter novi kovanci iz aluminijevega brona po 2 din in 50 par. Ze sredi leta 1937 je izšel zakon o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega Ta zakon je bil izdan zaradi tega ker se ie izkazala potreba izdati kovance v primernejši obliki Povečini so preveliki, kar velja zlasti za petdesetake oa tudi za kovance po 25 par. ki imajo isto velikost, kakor kovanci za en dinar Tudi do barvi kovine se sedanji kovanci med seboj skoro ne razlikujejo zakonu iz leta 1937 so novi kovanci po 50 in 20 din kakor sedanji iz srebra, vendar so nekoliko manjši Novi kovanci po 10 din po zakonu iz 1 1937 ne bodo več iz srešra. temveč iz čistega niklja in bodo tudi nasproti starim kovancem nekoliko manjši Kovanci po 2 din. 1 din in 50 par bodo iz aluminijevega brona, kovanci po 25 par Da iz bakra z malenkostnim dodatkom aluminija. Dravtako kovanci po 10 nar. ki bodo imeli vrhu tega v sredini luknjico v premeru 4 mm Zaenkrat pride in v promet le nov» kovanci no 50 d'n. 20 din. 2 din in 50 par. pozneje pa bodo prišli še v promet novi kovanci po 10 din. 1 din. 25 par in 10 par, tako da se bo irmenjava s+arih kovancev za nove izvršila v dveh etapah. Dolžnost sprejemanja za plačilo Po novem zakonu so državne, banovinske in občinske blagajne dolžne sprejemati kovance po 50 din, 20 din in 10 din v neomejenem znesku, kakor doslej. Zasebniki pa so dolžni sprejemati kot plačilno sredstvo za 1000 din (doslej tudi za 1000 din) kovancev po 50 din. ?a 1000 din (doslej za 500) kovancev po 20 din in za 500 (doslej za 500) kovancev po 10 din in sicer ob enem izplačilu. Nadalje so državne, banovinske in občinske blagajne dolžne Dri vsakem izplačilu sprejeti do zneska 2000 din kovancev po 2 din. in do zneska 1200 din kovancev po 50 par; zasebniki Da so dolžni Dri vsakem izplačilu sprejeti do zneska 500 din kovancev po 2 din in do zneska 100 din kovancev do 50 par. Iz prometa vzeti kovanci po 50 din izgube značaj plačilnega sredstva v 6 mesecih, iz prometa vzeti kovanci po 20 din, 2 din in 50 par pa v enem letu Finančno ministrstvo opozarja v zvezi s puščanjem v promet novih kovancev, da bodo dosedanji kovanci, ki se vzamejo iz prometa, v razmeroma kratkem času izgubili veljavo. Stari kovanci po 50 din se morajo vzeti iz prometa v teku šestih mesecev; po preteku tega roka, to je 16. februarja 1940, prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo in se bodo laho le še v naknadnem roku 6 mesecev zamenjali pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. Stari kovanci po 20 din, 2 din in 50 par se vzamejo iz prometa v roku enega leta; po preteku tega roka, to je 16. avgusta 1940. prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo in se po tem datumu lahko le še v naknadnem roku 6 mesecev zamenjajo pri Narodni banki in pri državnih finančnih ustanovah. Kovanci po 50 din bodo torej izgubili svojo vrednost v teku enega leta, kovanci po 20 din, 2 din in 50 par pa v poldrugem letu Zato bo moral vsak do tega roka zamenjati stare kovance za nove, da se obvaruje izgube. Kovinska vrednost kovanega denarja je namreč razmeroma majhna Stari srebrni kovanci po 50 din vsebujejo le 17.2 grama čistega srebra v vrednost: nekaj nad 12 din, stari kovanci po 20 din pa vsebujejo le 7 gramov čistega srebra v vrednosti okrog 5 din. Nikomur se torej ne izplača hraniti stare srebrne kovance, četudi bodo novi srebrni kovanci manjši, desetaki pa sploh ne bodo več iz srebra Ne samo pri nas temveč tudi v drugih državah je kovinska vrednost kovanega denarja razmeroma majhna v primeri z nominalno vrednostjo, predvsem zaradi tega. da ne bi ob eventuelnem znatnejšem pcvišrnju svetovne cene srebra ali ob manjši spremembi denarne vrednosti kovanci dobili večjo kovinsko vrednost nego znaša nominalna vrednost in bi potem izginili iz prometa, kakor se je to že zgodilo v nekaterih državah. Sicer Da kovani denar nima svoie vrednost! od vrednosti vsebovane kovine: kovanci, ki jih izdaja država imaio svojo vredrost zaradi tega ker jih državne h1o??>ine vsak čas zamenjaio za bankovce Narodne banke in je njihova vrednost proglašena z zakonom. Novi kovanci po 50 din Novi petdesetaki so manjši od dosedanjih petdesetakov Kakor stari petdeseta-ki vsebujejo tudi novi 750/n čistega srebra (750 delov srebra na 100 delov zlitine) Ker so manjši tehtalo le do 15 gramov (dosedanji tehtajo 23 gramov) Medtem ko imaio stari kovanci v Dremem 36 mm znaša premer novih kovancev le 31 mm. to je prav toliko, kolikor znaša premer starih dvajsetakov. Ker bodo imeli novi petdesetaki enako velikost, kakor stari dvaisetaki. zato se vzamein istočasno iz prometa tudi stari dvaisetaki in se zamenjajo z novimi, manjšimi. Novi kovanci po 20 din Novi dvajsetaki so sicer manjši, vendar so izdelani iz fmejše zlitine Medtem ko vsebujejo stari dvajsetaki 50°'o čistega srebra, vsebujejo novi 75% čistega srebra. Teža novega dvaisetaka znaša 9 gramov (stari tehta 14 gramov). Po velikosti bodo. kakor rečeno manjši, kakor stari dvajfjetaki. vendar večji, kakor stari desetaki. Njihov premer znaša 27 mm, medtem ko znaša premer starih dvaisetakov 31 mm. starih desetakov pa 25 mm Novi petdesetaki in dvaisetaki imajo gladek rob z nanisom »Bog čuva Jugoslavijo« (doslej so imeli tak rob le stari petdesetaki. medtem ko imaio star dvajsetaki nazobčan rob) Napisi so pri novih petdesetakih v cirilici, pri novih dvajse-takilh pa v latinici. Novi desetaki. ki zaenkrat še ne pridejo v promet bodo. kakor smo že omenili iz nikla in bo njihov premer zmanjšan od sedanjih 25 na 23 mm. Novi kovanci po 2 din Tudi novi dvodinarski kovanec je manjši v primeri s starim. Njegov premer znaša 24.5 mm (stari meri 27 mm), njegova teža pa znaša le 5 gramov (stari tehta 10 gramov) Izdelan ie iz zlitine, ki vsebuje na 1000 delov 910 delov bakra in 90 delov aluminija (stari dvodinarski kovanci so izdelani iz zlitine, ki vsebuje 25°/» niklja in 750/o bakra) Iz enake zlitine bodo pozneje prišli v promet tudi endinarski kovanci, ki bodo imeli v premeru 21 mm (sedanji imajo 23 mm). Novi kovanci po 50 par, Novi poldinarski kovanci imajo enako velikost, kakor sedanji, to je 18 mm v premeru. Ker pa so izdelani iz aluminijevega brona (v enaki zlitini, kakor dvodinarski kovanci) zato tehtajo le 2 grama medtem ko tehtajo stari poldinarski kovanci 2.5 grama. Kakor rečeno bodo pozneje prišli v pro-pet še kovanci po 25 par iz bakra (na 1000 delov zlitine 980 delov bakra in 20 delov aluminija) s premerom 20 mm in novi bakreni kovanci po 10 par. ki bodo imeli 17 mm. v sredi pa luknjico s premerom 4 mm. Naš bodoči obtok kovancev Ko bo v celoti izvršena zamenjava vseh starih kovancev bomo imeli naslednje vrste kovanega denarja: kovanci premer: teža: kovina: po din: 50 31 mm 15 g srebrna. zL 20 27 mm 9 g srebrna zl. 10 23 mm 5 g čisti nikelj 2 24.5 mm 5 g alum. bron 1 21 mm 3.5 g alum bron 0.50 18 mm 2 g alum. bron 0.25 20 mm 2.5 g baker 0.10 17 mm 2 g baker Kovanci, ki so izdelani iz enake barvne zlitine, se bodo torej po velikosti točno razlikovali, v ostalem pa se bodo kovanci razlikovali po barvi kovine. Z zakonom o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega, ki je bil izdan leta 1937 se celotni obtok kovancev v naši državi nekoliko poveča. Ko bo v celoti izvršena zamenjava starih kovancev za nove. bo slika obtoka kovanega denarja naslednja (v orimeriz vrednostjo izdanih kovancev stare emisije): kovanci po: 50 din 500 20 din 10 din 2 din 1 din 300 250 150 100 50 10 2 nova izdaja milij din milij din milij. din milij din milij. din milij din milij. din milij. din stara izdaja 550 milij. din 250 milij. din 200 milij. din 100 milij. din 75 milij. din 25 milij. din 12 milij. din 0.50 din 0.25 din 0.10 din>________ skupaj 1362 milij. din 1212 milij. din Kakor je iz gornje primerjave razvidno, bo država v celoti izdala za 1362 milijonov novih kovancev, medtem ko Je bilo starih kovancev izdanih za 1212 milijonov. Izdaja kovancev po 50 din se zmanjša za 50 milijonov, medtem ko se poveča izdaia kovancev po 10. 20 in 2 din za 150 milijonov, in izdaja kovancev po 1 din za 25 milijonov. Število kovancev po 50 par pa se podvoji, zato pa se zmanjša število kovancev po 25 par za toliko, kolikor bo izdanih novih kovancev po 10 par. Seveda tudi v bodoče ne bodo vsi izdani kovanci v obtoku in bo znatna rezerva ležala pri Narodni banki, kjer znaša že sedaj zaloga kovanega denarja iz niklja in srebra običajno 200 do 250 milijonov ain. Dobiček za državo Vprašanje ie tudi, kakšen dobiček bo imela država pri izdaji novih kovancev Za državo nastane dobiček pri izdaji kovancev le tedaj, če se kovanci na novo izdajo brez zamenjave za stare kovance Ce pa se stari kovanci zamenjajo za nove. ima država predvsem stroške za kovanje V našem primeru pa bodo ti stroški več nego pokriti že s tem da bo država za izdajo novih kovancev porabila man.] kovine. Doslej izdani stari kovanci po 50 20 in 10 din so vsebovali 347 500 kg srebra novi kovanci po 50 in 20 pa bodo v celoti vsebovali le 312 750 kg srebra Ker novi desetaki ne bodo iz srebra bo država prište-dila razliko t. j. 133 750 kg: srebra v vrednosti skoro 10 milijonov din Dcbč ek pa bo imela država predvsem od oovečania skupne izdaje kovancev od 1212 na 1362 milijonov din. Ker dobi država srebro za nove kovance iz starih kovancev bo povečanje obtoka srebrnikov za 50 miVjonov skoro v celoti predstavljalo dobiček Tudi pri izdaji kovancev po 10 din 2 din in 1 din bo imela država dob^ek ker ima kovino na razpolago od obtoka s+srih kcR^fev Če bo stal novi desetak državo 1 d;n bo pri povečanju emisiie za 50 r^i'1'jonov d!n imela 45 mil!jonov din dobitka Tud' od povečane emisije dvod:n^rskih in er>di-narskih kovancev bo država imela nekai dobička. Kovinska vrednost novih srebrnikov Kakor smo že omenili je že kovinska vrednost starih srebrnikov razmeroma majhna, kovinska vrednost novih srebrnikov pa bo deloma še manjša. Novi pet-desetak vsebuje 11.2 grama čistega srebra v vrednosti okrog 8 din. Kovinska vrednost novega petdesetaka znaša torei 16% nominalne vrednosti. Novi dvajsetak bo vseboval pri teži 9 g 6.75 g čistega srebra v vrednosti 4.90 din in znaša torej pri dvafcetaku kovinska vrednost 24.5%. Gradnja i*rf*f*e Črnomelj—Vrbo vsko Na naš nedeljski članek pod gornjim naslovom smo dobili od merodaine strani naslednje pojasnilo: Po neuspelih licitacijah je prometno ministrstvo izdalo letos v marcu odlok, da se gradita Drvi in tretji odsek železniške prose Crnomeli — Vrbovsko v državni režiji. Z istim odlokom je bil imenovan odbor, ki naj Izvrši gradnjo obeh odsekov. V mesecu juni- | ju je odbor dobil nalog, da naj prevzame I ' tudi gradnjo ostalih treh odsekov. Za do- ' graditev spodnjega ustroja in visokih zgradb na vsej progi je bil postavljen rok 36 mesecev in mora odbor ta dela končati do konca marca 1942. Rok treh let ni pretirano dolg, ker je treba pri Vr-bovskem zgraditi tudi tunel dolg 2257 m. dela na prvem, četrtem in petem odseku povoljno napredujejo, dela na drugem in tretjem odseku pa pridejo na vrsto prihodnje leto. Število delavcev na progi znaša danes okrog 1100. Odbor je sklenil razpisati licitacijo za 3 km proge prvega odseka zaradi tega, ker zahteva delo v dotičnem terenu posebne strojne naprave, ki jih odbor zaenkrat nima. Kakor je razvidno iz razglasa o licitaciji za gradnjo tega dela proge mora podjetnik imeti na-razpolago avtomatski eksplozivni nabijač za nabijanje zemlje v nasipih. Kako kaže letos hmelj Še pičlih štirinajst dni nas loči od glavnega obiranja hmelja. Kakršne so pa sedaj vremenske razmere, nam obetajo še za teden dni pretežno suho vreme brez večjega deževja in je zato verjetno, da bo hmelj naglo zorel in se bo obiranje pričelo že po prazniku 16. t. m. Poglejmo torej, kako letos kaže pridelek! V naši banovini je nekaj moče v zadnjem času pripomoglo, da se je hmelj lepo sko-buljil in se ni več bati, da bi nam suša pokvarila kakovost pridelka in bi ostale ko-bule drobne in zakrnele. Peronospora. ta nevarna sovražnica lepega, zelenega blaga, se pri goldingu kaj malo kaže med rastjo na listju. Kljub temu pa so naši hmeljarji vse leto pridno škropili in si tako zavarovali v barvi dober pridelek. S početka je bil cvetni nastavek redek, sedaj se je pa lepo zgostil in bomo imeli srednjedobro letino. Vpoštevajoč veliko novih nasadov v zadnjih treh letih lahko cenimo letošnji pridelek na 30 do 35.000 metrskih stotov. V Vojvodini je hmelj precej trpel po vremenskih katastrofah, vendar pa so se nasadi še precej popravili, dasiravno močno trpijo sušo in se pojavlja v večji meri rdeči pajek. Množina pridelka bo komaj dobra polovica normalnega, čc še ne pride do poslabšanja zaradi suše. V Nemčiji in na Češkem so imeli letos mnogo slabše vreme, kakor pri nas, zato pa tudi tamkaj hmeljskj pridelek ne bo kaj poseben in računajo le s pičlo letino. Nedavno je zasedala v Hamburgu gospodarska skupina za pivovarstvo in sladar-stvo, kjer so poročali, da je Nemčija letos znižala hmeljsko površino za 1500 ha na 14.000 ha, s katerih si obetajo 160 000 metrskih stotov pridelka, od teh pa bi ostalo za izvoz kakšnih 40.000 metrskih stotov. V Protektoratu pa računa isti vir z izvoznim prebitkom 25.000 metrskih stotov Ta cenitev je vsekakor precej obilna, toda bi tudi, če obdrži veljavnost, ne pomenila veliko na svetovnem trgu. V Franciji in na Poljskem ne bo kaj prida pridelek in bo zaostajal celo za lanskim, prav tako tudi v Belgiji, kjer plačujejo letošnji hmelj v predprodaji po isti ceni kakor lanskega, po 28 din za kg. Pripomniti moramo, da belgijski hmelj ne spada med kvalitetne vrste. V Angliji ne kaže rastlina slabo, pač pa trpi v Ameriki sušo. O kakšnih številkah glede cen našemu letošnjemu hmelju govoriti ie kljub splošno za nas ugodnemu položaju preuranje-no, Eno pa je danes gotovo če ne pride vprav sedaj do kakšnih resnejših svetovno političnih zapletljajev: Kdor bo imel lepo obrano in pravilno posušeno in v barvi gladko blago, ga bo lahko in po dobri ceni prodal. Starih zalog kakovostnega blaga namreč ni pri hmeljarjih ne pn trgovcih pivovarne pa so le pičlo založene. — K — Gospodarske vesti = Nove gospodarske uredbe, v »Službenih novinah« so objavljene naslednje ured be z zakonsko močjo ki so stopile z včerajšnjim dnem v veljavo: uredba o rezer-cah živil, uredba o lzpremembah in dopolnitvah uredbe o odkupu domačega bombaža, uredba o izpremembi uredbe o trgov, skih, industrijskih in obrtniških zbornicah (razveljavlja se § 40 uredbe) ter uredba o dopolnitvi uredbe in pravilnika o zaščit! pred letalskimi napadi. — Razpis pripravniških mest pri DHB. Državna hipotekama banka razpisuje v »Službenih novinah« natečaj za 50 uradniških pripravnikov pri svojih podružnicah in agencijah. Pripravnik! se sprejemajo na podlagi uspeha, ki ga bodo pokazali pri sprejemnem izpitu. Sprej tih bo 5 kandidatov ki so absolvirali gospodarsko komercialno visoko šolo v Zagrebu ali pa njej sorodno šolo v inozemstvu oziroma so dovršili pravno fakulteto z abtturientskim tečajem. Za ostalih 45 kandidatov se zan-teva absolvirana državna trgovska akade. mi;'a aii pa njej soro 'na šola v inozemstvu, oziroma srednja šola z abiturientskim te-čaem. Starost kandidatov ne sme biti nad SO let. Prednost imajo kandidati z znanjem tujih jezikov, stenografije in strojepisja. = Popravi. V nedelj-kem članku pod naslovom »Nujno potrebna revizija predpisov o pobiranju obrambnega prispevka« bi se moral predzadnji stavek elasiti takole: Obrambni Drisnevek znaša ori majhn?h hišah ki so obremeniene le s 6°/«. zgrndarino namesto 20 do 300/» zem-liarine kar 40 do 609/o. pri večUh hišah. 6°/o zgradarino. namesto 20 do 30°'e zera-darino kar 40 do 60®''», pri večiih hišah. fa.k*:rnn nh^pmervtve z 7gradarino. = K notici p<>d naslovom »Izvoz zgodnjega sadja onemogočen«, ki je izšla med gospo "arsk'mi vestmi dne 25 julija t. 1., pojasnjujemo da te vrsti nismo prejeli od Združenja sadnih izvozn kov v Mariboru. i Rc?? 7. avgusta Na jueoslovenskih borzah notirajo nem-šk; klirinški ček5 nespremenjeno 14.30, bolgarski klirinški čeki so se v Ljubljani nudili p o 84 v Zagrebu pa je bilo povpraševanje po 81 in v Beogradu po 82 din za 100 din nominala. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32.25 v Beogradu pa je bil promet po 32. Na svobodnem deviznem trgu notirajo angleški funti nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču jeVoj na škoda pri slabi tendenci nofrrala 465 —468 (v Beogradu je bil promet po 466 —466 50). Zaključki so bii še v 6"',, dalmatinskih agrarnih obveznicah po 83 (v Beogradu po 83.75) in v 7»/« investicijskem posojilu po 99.75 (v Beogradu po 101.50). Končno je bil še promet v delnicah Trboveljske po 174 — 176. Lo zdravnik zna ozdraviti bolnika kakor more perilo čisto oproH le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog do gosto belo peno. ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhtevo in ostane dolgo trdno. TfRPfNTIN0V0 MILO ^ZUrfcrcu. 1 DEVIZE Ljubljana. Oficlelni tečaji: London 205.70 — 208.90, Pariz 116.15 — 118.45, New York 4376.75 — 4436.75, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 151 — 152.50, Amsterdam 2342.50 — 2380.50, Berlin 1768.12 — 1785.88. Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaji na svobodnem trgu: Lon don 256.40 — 259.60. Pariz 144.83—147.13, New York 5459.88 — 5519.88. ženeva 1239.57 — 1249.57, Amsterdam 2920.05 — 2958.05, Bruselj 930.53 — 942.53. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.7275, New York 442.75, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 236.00, Berlin 177.70. Stockholm 106.80, Oslo 104.15, Kobenhavn 92 55, Sofija 5.40, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 46«. 4o/o agrarne 61.50—62.50, 6o/9 begluške 86.50 — 87.50, 6o/„ dalm. agrarne 83 —83.50. (83), 6% šumske 81 — 82, 7o/o stabiliz. 101 bi., 7»/o invest. 99.75 — 101 (99.75), 7<>/0 Seligman 101 den., 7«/0 Blair 94.50 den., 8% Blair 101.50 bi.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 210 bi., Trboveljska 174 — 176 (174 — 176), Gutman 44 — 49, šečerana Osi-jek 80 den., Osiječka lijevaonica 150 — 162, leta 30 den. Beograd. Vojna škoda 466 — 466.50 (466 — 466.50), 4«/o severne agrarne 59.25 — 59.50, 6% begluške 86.75 — 87.25 (87), 6% agrarne 83.50 — 83.75 (83.75), 6% šumske 82 — 82.75 (81 — 83.75), 7«/o stabiliz. 10150 den. (101.50), 7«/0 invest. —(101.50), 7o/o Seligman 100.50 den., PAB 209.50 — 210.25 (209.75). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 7. avgusta. Začetni teCaj« pšenica; za maj 65.75, za sept. 64.25, za dec. 64.625; koruza: za sept. 39, za dec. 42.125. -j- Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: baška 116 — 118 Moka: »Og« 230 — 240; >2« 210 — 220.___ r^ SER IRA J TE V „ JUTRU"! Ob J5 letnici kamniškega Sokola Proslava bo v nedeljo ob sodelovanju vsega kamniškega okrožja — Naraščaj dobi svoj prapor V kamniškem sokolskem okrožju je bil Kamnik prvi ki je sokolsko idejo sprejel vase. Bilo je to leta 1904. Stari Sokoli vam bi vedeli povedati, kakšen križ so s tem prevzeli nase Od onih, ki so delali na ustanovitvi Sokola jih je le še nekaj živih, so to bratje Žagar in Polak, dočim je prvi starosta dr Kraut že preminul. V tistih časih, ko je bilo treba narodove sile usmeriti na pot nacionalne obrambe, ko je germanski val grozil, da nas zalije je prišlo sokolstvo tudi na naše podeželje, ki je dotlej po večini stalo še ob strani. Prišlo je pravi čas. Ljudstvo je začelo razumevati sokolsko idejo in nje pomen. Izleti, ki so jih prirejali Sokoli, odločnost in disciplina, s katero so nastopali volja in pogum, ki je sokolstvo navdajalo, so pripomogli k pravemu spoznanju. Narod se je začel zavedati velike stvari, ki nastaja, začel je slutiti, da je bodočnost slovanska in sokolska. samozavest je rasla In kakor naposled — vsaka dobra stvar zmaga, je zmagala sokolska. Predsodki in pomisleki so padali. Dvigale so se leto za letom nove sokolske trdnjave in ko so leta 1914. zagrmeli topovi, je bilo že veliko storjenega; toda manjkalo je veliko več. Videli smo tedai sokolske borce. ki se niso borili za razpadajočo Avstrijo, videli pa smo tudi naš narod, ki se je zaslepljen žrtvoval za izgubljeno stvar. In po štirih letih strašnega trpljenja, smo dočakali ono zarjo, po kateri smo dvigali v suženjstvu roke zarjo svobode. Sokolsko delo. prej prisiljeno v obrambo, je prešlo v konstruktivno in ofenzivno delo v cilju: graditi domovino, iti med ljudstvo, kazati mu pravo pot. Kamniški Sokol v tem delu ni bil zadnji Dvajset let povojnega dela je za nami, dvajset let truda, pri katerih ne bomo omenjali posameznikov, ki so delali za povzdigo in napredek sokolstva. Pod vodstvom staroste dr. Karbe si je društvo vztrajno utiralo pot v vse sloje naroda, članstvo se je množilo in ko je po smrti dr. Karbe prevzel starostvo br. Vedlin ter njim po enem letu br. Gnus je dozorevala ideja o graditvi lastnega sokolskega doma. Ta ideja je bila konkretizirana s sklepom letošnjega občnega zbora, na katerem si je društvo nadelo težko nalogo, zgraditi si svoj dom. Nova uprava s starosto br. Staretom je takoj prešla k delu. Pridobila si je stavbišče, zdaj bo treba nabrati sredstev za dom sam. Korajže je dovolj, delavci so tudi tu in ko bomo potrkali na požrtvovalnost naših članov in prijateljev, ne bomo, upamo, odšli praznih rok. Kamnik mora imeti svoj sokolski dom, ponosen in zmagovit znak sokolske volje. Ko bomo v nedeljo praznovali 35-letni-co, bi vam predvsem radi pokazali uspehe svojega dela. In ko bomo svojemu naraščaju izročili prapor, da bo odslej pod njegovim okriljem dela in rasel, vedite, da ga dajemo naši doraščajoči mladini, ki bo nekoč prevzela naše delo, da ga nadaljuje. Pridite in spoznavajte to delo; podprli boste s tem predvsem svojo mladino, ki naj bo vaša skrb. In če boste pri tem prispevali tudi materialno, hvala vam. Storili boste dobro sokolski stvari. Majhen korak k nujno potrebni razširitvi ljubljanske bolnišnice Ljubljana, 5. avgusta Vsej naš javnosti je znano, s kakšnimi težkočami se že dolgo vrsto let bori naša Splošna bolnišnica zaradi rastočega po. manjkanja prostora. V navado je že prešlo. da se po dva in dva bolnika, ki so jih komaj pripeljali z operacijske mize, polagata na eno ležišče, da se postelje in zasilna ležišča za bolnike urejajo po hodni, kih in povsod, kjer se še ujame kak raz-položjiv kotiček in da morajo že dolgo časa bolnike pošiljati predčasno domov. Stanje Je že pred leti postalo tako kričeče. da so se morali končno tudi v Beogradu baviti s tem vprašanjem. Tako so leta 1936. pričel graditi prizidek h kirurgične. mu paviljonu, ki pa pomeni samo delno in pa polovičarsko rešitev. Ta prizidek Je bil v surovem dograjen ob koncu leta 1937. ln vsakdo Je pričakoval, da se bo nov prizidek lahko izročil svojemu namenu najkasneje sredi leta 1938. Toda beograjski ml ni melje jo počasi in tako se Je zgodilo, da so navzlic rastoči bedi najbednejših, ki morajo priti pod nož. dela skoro počivala dve 'eti ln pol. Niso zalegle pametne besede in urgence, za dovrSitev enostavno ni bilo kredita. Medtem pa Je Število bol. nikov nadalje naraščalo in razmere so postajale vedno hujše. Novi trakt stoji še danes nedograjen, čeprav bi se dal v kratkem z razmeroma majhnim kreditom do. vršiti. V starem traktu pa se mučijo bolniki po dva v eni postelji, po tleh in po kotih in to prav oni, ki bi po prestani operaciji potrebovali največ skrbne nege s posebnim ozirom na veliko nevarnost sep-se. Mučijo se zdravniki, ki bi hoteli reve. žem ustreči, in muči se strežno osebje, ki ne more skrbeti za nujno potrebno čistost tako, kakor bi to bilo treba. Gradnja prizidka h kirurškemu paviljonu ljubljanske obče bolnišnice je tudi v naši državi, kjer gre marsikatera stvar na splošno škodo počasi ravno tam, kjer bi bila ekspeditiv-nost najbolj potrebna, brez primera. Po dolgih borbah se je sedaj stvar pomaknila za majhen korak naprej. Razpisana je namreč licitacija za parketarska dela v prizidku kirurgičnega paviljona, ki bo 26. t m. na tehničnem oddelku bančne uprave. Proračun znaša le 102.254 din. Kakor se zdi, bomo torej vendar dobli vsaj parket na tem kirurgičnem oddelku, kdaj pa bo oddelek sposoben za sprejem bolnikov, je Se vedno v božjih rokah. Gasilski kongres v Ljubljani Ljubljana 7 avgusta Človeka danes nesreča tn nezgoda, ta mu ograža ž vljenje in Imetek. že sama vie polj opozarja, da se jih ubrani, se Jim ornvočapno izogne ali vsaj ublaži njih pogubni učinek Z napredujočo omiko bi bilo pričakovati tudi večjo varnost, spokoj stva in udobnost, vendar pa opažamo, da ie slini razvoj tehn ke tudi povečal nevarnosti ki povzročajo poplah ln nespokoj. stvo. Ce Je bil človek nekdaj skoro brez moči proti elementarnim nesrečam, se Jim danes krepko upira. Gasilski kongres v Ljubljani v dneh 13., 14. ln 15. avgusta ima prav v tem bitno svojo nalogo, da človeka opogumi, usposobi in mu vcepi zavest varnosti, da Je tudi proti slepi usodi mogoč uspešen boj. Največja nevarnost ni v nesreči sami, ampak mnogokrat v nevednosti Zcto si gasilstvo prizadeva, da s splošno in strokovno izobrazbo svojega članstva razširi spoznavanje nesreč in da ore zkuša najboljše načine ze obrambo Gasilsko stroko danes znanstveno proučuje že lepo vrsto svetovnih učenjakov in usta. nov. Gasilski kongresi ugotavljajo obdob- ja napredka v vseh smereh in vzbujajo zanimanje najvišjih slojev naroda za mL sel organizirane obrambe proti vsem pogubnim nevarnostim, ki ograža jo človeka v njegovem delu ln zbiranju. Zato ljubljanski gasilski kongres zasluži da ga z vsem razumevanjem pod pro vsi sloji in vse kulturne, gospodarske in politične celice našega naroda! Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na Stadionu in ne zunaj Stadiona, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Številni kongresi mednarodnega značaja na reprezentančnem stadionu nujno zahtevajo enotno obliko prodajnih lop. Načrt enotnega prenosljivega paviljona je vsakemu interesentu v pisarni za oddajo prostorov na razpolago. Prenosljivi paviljoni se bodo lahko uporabljali ob vseh podobnih prilikah Paviljoni morajo biti bogato okrašeni s smrečjem. Enotno mora biti rešeno tudi vpraaanje obleke prodajalcev jestvin in pijač: moški bel predpasnik ženske črna halja z belo oglavnico. Pravico do prodale na Stadionu bodo imeli le najemniki prostorov, ki bodo postavili na Stadionu predpisane prodajne tope. Pisarna za oddaje prostorov je odprta dnevno od 13.30 do 20. v veži Gospodarske zveze, Tyrševa 29, desno — pritličje. Tako svečan« in grozotno je bilo, kadar je proslula ameriška fašistična organizacija, ki je svoječasno delala oblastih i^uo zgage, sprejemala nove člane. Takšne ceremonije so danes že prilično redke, kajti ku-kluks-klan je že davno zapravil svojo nekdanjo moč. ^mpj-eara viada pa je baš v zadnjih dneh prepovedala nošnjo posebnih strankarskih uniform, tako da bo organizacija Izrabila še svq|o aadajo In oajvečjo atrakcije Zavarovana šahovnica Maharadža gwaliorski je sklenil z angleško zavarovalno družbo Lloydsov zavarovalno pogodbo za šahovnico, ki je njegova last in gotovo tudi najbolj dragocena ša-hovnica na svetu. Ta Šahovska igra ima like iz zlata in srebra, ki so okrašeni tudi z dragimi kamni, tudi deska sama je iz plemenite kovine. Zavarovanje se glasi na 14.000 funtov šterlingov, a pravijo, da je indijski mogoč nik, ki ta šah skoraj vsak dan uporablja, njegovo vrednost ocenil prej prenizko nego previsoko. Za ooootejakec hrknja v ključavnici z (Soodaguiase) Kn4daiD»tSui sprejema nove člane dinarjev, skoraj nemogoče prešteti. Potrebovali bi za to več nego 24 dni, a šteti bi morali vsak dan po 12 ur. če bi hoteli prešteti bilijon dinarjev v tisočakih, bi potrebovali za to več nego 70 let. še bolje nam razliko predstavi čas: milijon sekund nune v manj nego 12 dneh, bilgon sekund pa je več nego 131.000 let! • • • Od časov Julesa Verna smo že toliko slišali o potovanju na luno, da se moramo prav za prav čuditi, da nas razvita tehnika še ni povedla tja. V New Torku se je sicer že davno osnovala družba za raziskovanje meseca in nje predsednik je vložil takoj 20.000 dolarjev za svoj lastni pokop na mesecu, ali pa bo takšen pokop kdaj »doživel«, je veliko vprašanje. Čeprav se nam razdalja meseca od zemlje, ki znaša »samo« 384.000 km, ne zdi pretirano velika, W brzovlak z brzino 100 km na uro, potreboval šest mesecev neprekinjene vožnje, da bi opravil tako dolgo pot. Ce bi pa hoteli z isto brzino na (planet Venero, kadar nam je najbližji, U morafi potovati 52 let, kajti razdalja znaša tedaj 40,000.000 km. Do zvezd stalnic pa potovanja skoraj ne bi mogli izračunati, kajti najbližja is. med teh zvezd je oddaljena od nas vendarle več nego 27 milijonov kilometrov! ANEKDOTA Ob zadnjem sestanku cesarja Viljema U. z ruskim carjem NiKolajem II. v Reva-lu je nemški cesar z velikim dopadenjem zrl na visokorasle in širokopleče vojake častne čete. Ustavljal se je in jih nagovarjal. Najbolj mu je bil*všeč krepki troben. tač, čigar srebrna trobenta se je lesketala v soncu. Viljem je vprašal trobentača: »Za kakšno janaško delo je vaš poik dobil odličje srebrnih trobent?« »Za osvojitev Berlina, Vaše Veličanstvo!« »Aha, vem, tega je že dolgo«, je nekoliko osupel odvrnil Hohenzollerec, »toda to se ne bo nikoli več zgodilo.« »Prav nič se ne ve, Vaše Veličanstvo«, se je odrezal trobentač. Viljemu odgovor ni bil baš po volji, vendar je vojak drugi dan dobil svetinjo za strumno zadržanje. VSAK DAN ENA 20. septembra proslavijo na Francoskem 25-letnico znamenite bitke na Maral, ld Ja zlomila prvi naval nemške vojske na Francijo in je bila v svojih posledicah odločilna za končni izid svetovne vojne Maršal Petain za defenzivno vojno „Na kopnem defenziva, v zraku ofenziva", je njegovo načelo Maršala Petaina so v Franciji nekaj časa označevali za nekakšnega defetista, ker je med svetovno vojno propovedoval previdnost in štedljivo uporabljanje vseh razpoložljivih sil. Ob 251etnici izbruha vojne je kakor številne druge francoske vojaške osebnosti podal svoje mnenje o ofenzivni in defenzivni vojni. Zavzema se za defen. zivne priprave v mirnem času in postavlja v svoji razpravi z naslovom »Elementi vojne doktrine« v pariškem »Oeuvru« kot temeljno načelo stavek »Ne biti potolčen«. Z besedami: »Duh nepremišljene ofenzive, pomanjkanje metode je vzrok naših izgub in porazov 1. 1914«, uvaja svojo razpravo in zagovarja tezo, da je treba z defenzivnim načrtom, ki je pripravljen do najmanjših podrobnosti, spraviti sovražnika že ob trdnjavskem pasu do zastoja oziroma ga prisiliti na bojišču, ki si ga je izbrati že v mirnem času, pripraviti in zasesti, do bitke, ki se lahko potem, v ugodnih okoliščinah sprelevi iz prvotne defenzive v ofenzivo. Naj bodo vojne hipoteze kakršne koli, zaščitne ukrepe je treba pripraviti v vseh primerih z največjo skrbjo že v na- Kontreadnsiral Tfcomas Hart postal poveljnik ameriške vojne mornarice na Daljnem vzhoda ! prej. Na francoskem ozemlju so ti ukrepi ■ izpolnjeni že s četami za kritje, ld so zasedle trdnjavski pas ob meji in ki zabra-n ju je jo sovražnim četam ter oklopnemu orožju vdor. Z rezervami bo mogoče zamašiti luknje ali pa sovražne čete, ki so trdnjavski pas vendarle predrle, vreči v protinapadu nazaj. Nihče pa si ne sme domišljati, da bi bilo mogoče presenetljiv, z vsemi pripomočki pripravljen sovražni napad zavrniti s preprostimi elementi za kritje. Kritje je treba za hrbtom ojačiti z izbranim bojiščem, ki ga je pripraviti in delno zasesti že v mirnem času. Glavna sila vojske za kritjem daje vrhovnemu poveljstvu možnost za izvajanje defenzivne vojne ali pa mu omogoča pripraviti stra-tegični manever, ki v primernem trenutku lahko preide v ofenzivo. Bojišča, ki se pripravijo in delno zasedejo že v mirni dobi, dajejo dva posebno važna uspeha: prvič predstavljajo neprekinjeno obrambno fronto, ki je niti ob začetku vojne ni mogoče presenetiti, drugič pa omogočajo največjo štednjo zefektivami v prilog čet, ki so v rezervi. Ce je priprava že v mirnem času dovolj temeljita, in če se izbrana bojišča dovolj hitro lahko zasedejo, tedaj je nasprotnik po Petainovem mnenju prisiljen zgraditi si metodično operacijo in opustiti mora upanje, da bo z bliskovitim, presenetljivim napadom odločil izid vojne. V vseh primerih se mora obrambna fronta izkazati za učinkovito že v prvih dheh in preprečiti na vsak način kakšen poraz. Stari vojskovodja govori nadalje o pripravah na morju in v zraku. Tudi vojna mornarica naj se podredi v prvi vrsti defenzivni taktiki, v vojni naj rabi zlasti zaščiti vojaških prevozov po morju, zaščiti uvažanja sirovin, zaščiti obale in temu. da š Francija v zapadnem Sredozemlju ohrani vso svobodo gibanja Drugače ipa je z zračno vojno silo. Po mnenju maršala Petaina ni mogoče, da bi zadržali nevarnost sovražnih zračnih napadov. Niti če M dah na razpolago ves francoski vojni proračun za zračno obrambo, bi tega ne mogli zanesljivo doseči. Uničevanje, ki ga lahko povzročijo sovražni zračni napadi za fronto med rezervami, v industrijskih središčih itd., se z defenzivnimi akcijami ne da zadržati. Zavoljo tega je potrebno, da se z defenzivno akcijo vojske takoj uvede ofenzivna akcija zračnega orožja. >Na. kopnem defenziva, v zraku ofenziva«, to je bistvo vojne doktrine sivolasega vojskovodje. nekdanji voditelj madžarskih komunistov, poglavar kratkodobne madžarske sovjetske republike in pozneje važna osebnost v izvršilnem odboru ruske komunistične stranke ter vodja komunistične propagande v ino-stranstvu, je doživel, kakor poročajo zanesljive vesti iz Moskve žalostno usodo bivšega ljudskega poverjenika Ježova: te dni ga je dal sedanji ruski režim baje ustreliti Čudne številke V sodni dvorani nekega malega mesta so pred nedavnim doživeli veliko presenečenje, ko so zasliševati nekega 911etnega moža kot pričo. Na sodnikovo vprašanje, ali ima brate in sestre, je odgovoril: »imel sem samo brata, a ta je od 1. 1797. mrtev.« »Mislili ste menda 1897?« »Ne, 1797.« »To je vendar nemogoče, saj je poteklo od tedaj 142 let!« »(Pa je vendar tako. Moj oče se je poročil L 1796., ko mu je bilo 18 let. Leto dni pozneje se je rodil moj brat, ki je pa umrl že po šestih mesecih. To je bilo 1. 1797. Po smrti prve žene se je moj oče poročil 1. 1847. vnovič. L. 1848. sem se jaz rodiL Tedaj je bil moj brat že 51 let mrtev. Sedaj imamo 1. 1989. — torej je od tedaj prešlo 142 let!« Stari mož je imel pač prav, na ta način se je lahko zgodilo, da sta on in njegov brat živela v treh stoletjih. » * * Preden so v Nemčiji zgradili prvo lokomotivo. so zahtevali izjavo najvišjega medicinskega kolegija. Učeni gospodje so se izjavili, da je železnica smrtno nevarna, in sicer zato, ker človek ne more prenesti brzine 5 nemških milj ali 37 in pol km oziroma 50.000 korakov na uro, ne da bi se onesvestil. »Treba bi pa bilo progo zagra-diti in skriti na obeh straneh z deskami, ker bi pešci od samega gledanja drvečega vlaka omedleli,« je nadaljevalo poročilo. Železnico so navzlic temu zgradili. • * * Najvišjih števil si ne moremo predstav, ljati več. Bilijon je tisoč milijard in vsaka milijarda je tisoč milijonov, a malokdo se zaveda, da je že eno milijardo dinarjev, tudi če bi jo tvorili sami bankovci po tisoč V Saint-Nazaire na Francoskem je prispelo brodovje ameriških vojnih ladij, sestoječe iz krttarke »Trenton« in več visokomorsklh torpedovk. Obiski ameriškega brodovja r lokah zapadni h velesil baš v tem času Imajo svoj poseben pomen, ki ga ni težko uganiti »Bliža se konec sveta. . Tisočletna pravda v zvezi s koncem sveta, ki ga ni bilo PrenričaLca Mart se je v zadnjih tednih približala zemlji na 58 milijonov kilometrov. Noben znanstvenik in niti najbo. jazijtvejši otroci niso v Evropi mislili na to, da bi ta »bližina« postala zemlji lahko usodna. Toda svet ni povsod tako brezskrben. V Mehiki je nastopal v zadnjih tednih »prerok«, ki je napovedoval konec sveta. V svojem daljnogledu je ta »učenjak« opazil, da drvi Mart z velikansko brzino proti našemu planetu. Samo še nekoliko dni in blisk in tresk in zemlja se bo zdrobila v praške ... Posledica teh napovedi je bila ta, da je nastala med naivnimi ljudmi prava panika Kakšen pomen imata še denar in lastnina, če bo zemlja propadla? In našli so se sleparji, ki so s temi srednjeveškimi strahopetci sklepali sijajne kupčije. Policija je potem vsaj delno poskrbela, da so se te kupčije, ko sveta le ni bilo konec, spet razveljavile. Razveljaviti pa ni mogla med drugim 900 porok, ki so jih sklenili prestrašeni mladi ljudje v Veracruzu, samo da bi imeli pred tem koncem še nekaj od svoje zaljubljenosti... Panika v Mehiki je pa samo slaboten odmev panik, kakršne so se pojavljale Ob podobnih prilikah v srednjem veku. Takrat so se »konci sveta« vračali z nekim določenim redom med ljudi. Ce se je pokazala kakšna repa ti ca, če so se bliskali zvezdni utrinki v malo nenavadnejšem številu, že so vstajali preroki, M so stopali z napo- vedjo bližnjega konca po deželah in sejali vsepovsod strah in grozo. Bogatini so razdajali svoje imetje revežem ah pa so ga zapravljali z obupom s pojedinami in popivanjem, reveži so prenehali delati in so svoje misli obračali samo še v onostranost. Bilo je nekoliko mesecev pred L 1000. v Italiji. Krščanski svet je bil prepričan, da ne bo 1. 1001. niti prašnega sledu za zemljo. Občini Ravelk) in Lettere pri Salernu sta se čutili posebno krivi in natovorjeni z grehi. Zato sta se obrnili do bližnjega samostana, da bi jima dal še posebno učinkovit odpustek. Ker pa nista imeli gotovine, sta lep gorski gozd zamenjali za splošen odpust vseh grehov. Seveda je bil samostan s tem zelo zadovoljen. Dan, ko bi bil moral svet propasti, je prišel, zemlja pa se ni podrla Prebivalci obeh krajev so zato svoj gozd zahtevali nazaj. Pravdi, ki se je vlekla skoraj tisoč let, so napravili konec šele pred nekoliko leti. Oblasti so polovico gozda priznale obema občinama, drugo polovico pa samostanu. Drug konec sveta bi bd3 moral priti L 1524. Takrat naj bi velikanska poplava potopila vse življenje na zemlji. V nekem samostanu so se menihi ravnali po svetem pismu in so zgradili barko, kakršno je bil nekoč zgradil očak Noe. Bogato so jo na-tovorih s pivom, vinom, mesom in zelenjavo. Ko konca sveta ni balo, so bili pobožni možje zelo razočarani. Barka pa je ostala še za mnogo le£ zanimivost tega samostana. Splavi — povtod za oborožene spotpade Pred kratkim so rumunske obmejne straže na gornji Uši, v predelu, kjer tvori ta reka novo mejo med Madžarsko in Romunijo streljali na spiavarje, ki so splavljali les te prebogatih gozdov Podkarpatske Rusije na Madžarsko. Ti obmejni incidenti so se za sedaj še mirno poravnali Spomenik za 25-letnleo bitke mi Bf amtl Pet dni z umorjencem v sobi V pariški ulici Brisard so sosedi postali pozorni, ko nekega moža po imenu Struble že nekoliko dni ni bilo na spregled. Opozorili ao končno policijo, ki Je takoj cx81a do Strublovega stanovanja. Tam jih je sprejela ženska, ki se je pozneje izkazala kot Margareta Lemonnierova in o kateri so sosedi trdili, da je bila ljubavnica 501etne-ga Strubla, rokodelca iz Belgije. Lemonnierova je hotela policijo odpraviti z vljudnimi, toda praznimi besedami, kar Je zbudilo še večji sum. Ko so uradniki potem preiskovali stanovanje, so našli Strublovo truplo zavito v rjuhe. Mož je Ml zaboden z nožem. Lemonnierova je sprva tajila, potem je morala priznati, da je bila moža umorila iz ljubosumnosti. Napadla ga je tako nenadno, da se ji ni mogel postaviti niti. v tiran. Ko je še kazal znake življenja, je mirno počakala njegove smrti, potem je truplo zavila v rjuhe. Pet dni, do svoje aretacije. je bila vzdržala poleg umorjenca v stanovanju, ne da bi se ganila lz njega. Ko so jo hoteli odvesti v ječo, se Je skušala zabosti z istim nožem, ld ga je imela skritega pod ofoieko, pa so jI pravočasno pre-prečOL Bela Kun nitiimi pregled Spor za renesanso Razvoj srednjega veka v novo kulturo, ali pa nenadno „vstajenje bog&v"? — Renesansa _ Začetek moderne kulture tn — začetek vsega zla ? | nje«, »Karavana na Atlantiku«, »Sirene ln ' Tritoni«, »žgoče vode« itd. Za svoja dela je dobil večkrat velike literarne nagrade, vode« itd. Za svoja dela je dobil večkrat velike literarne nagrade. Slavnostne operne predstave v Trstu na terasi pred cerkvijo sv. Justa zvabljajo že nekaj časa številne poslušalce od blizu in daleč. V orkestru sodeluje sto profesorjev glasbe, zbor šteje sto izvežbanih pevcev, kot solisti nastopajo samo prvovrstni italijanski pevci in pevke, dirigirajo pa znani Rimska revija »Romana« je priobčila v najnovejšem zvezku zanimivo razpravo Eu-genia Anagnina »II concetto del Rinasci-mento«. Pisec razpravlja o novih, delno močno različnih pogledih, ki se pojavljajo v literaturi glede renesanse. Razpravljanje o tem bi imelo zgolj akademičen pomen, če ne bi pri vrednotenju renesance šlo za nekaj drugega, mnogo bolj življenskega in aktualnega. Tudi v naši povojni esejistiki se je že pojavil ta spor. Spominjamo se članka pokojnega Stanka Vurnika, ki je označeval renesanso kot začetek današnje duhovne krize. Tudi nekateri drugi, zlasti strogo katoliški pisci gledajo z zaničevanjem na pojav, ki da je odprl vrata reformaciji, prosvetljenosti, liberalizmu in drugim :>zlom« novejšega časa. Pisec navedene razprave pravi, da zopet neki nov, nevaren obskurantizem ograža duha in duhovne vrednote, ki jih predstavlja renesansa. Nekatere sodobne ideje o renesansi niso plod in posledek kakšnih objektivnih zgodovinskih in znanstvenih raziskavanj, marveč so često kar bolezenski znaki globoke duhovne sLabosti, ki se je razpasla v povojni Evropi. Iz izvajanj italijanskega pisca posnemamo samo nekatere značilne podatke o sporu, ki se tiče teh miselnih osnov vse današje duhovne, socialne in politične problematike. Renesansi, ki je našla enega najpomembnejših in vzlic zastarelosti te ali one teze še danes najzanimivejših tolmačev v Jakobu Burkhardtu, piscu knjige »Die Kultur der Renaissance in Italien«, očita del njenih današnjih kritikov, češ, da je prekinila srednjeveški univerzalizem in zanesla med narode netiva za vse današnje spore, pa naj gre za verske, nacionalne ali socialne pojave. Po mnenju teh doktrinar-jev je edino zdravilo zoper zlo naših dni: odpraviti do temeljev vse, kar se je začelo z renesanso in navezati zopet na srednjeveške tradicije, t. j. ustanoviti nekako »ci-vitas Dei«. kakršni so se baje bližala srednjeveška občestva V resnici je problem renesanse, ki da je po mnenju reakcionarnih kritikov povzročila toliko zla, mnogo bolj zapleten. Predvsem je treba določiti, kaj je bila in kdaj je bila renesansa? Eugenio Anagnine kaže, kako se v tem pogledu razhajajo stališča zgodovinarjev. Razni raziskovalci so si vse prej kot edini v tem, kako določiti dobo, ki se je v nji začela in končala renesansa, dalje glede njenega izvora in zatona, glede zgodovinskih činiteljev, iz katerih je potekla i. t. d. Nekateri stavijo njen začetek v leta, ko je Kolumb odkril Ameriko, drugi gredo še dalje nazaj, v sredino 15. stoletja in nekateri celo še za nekaj desetletij globlje v srednji vek. V splošnem pa danes prevladuje mnenje, da se novo gibanje, ki je imelo tolik vpliv na poznejšo zgodovino človeškega mišljenja in stvarjenja in ki je pomagalo izoblikovati moderno kulturo, ai pojavilo kar na mah, marveč je posledek: gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja v srednjem veku! To, da se je srednjeveško gospodarstvo razvijalo v popolnejše oblike, da so se ustvarile nove državne naprave in nove, močnejše politične enote, da je naraščalo splošno blagostanje in da so počasi izgubljali prvotno udarnost konflikti, ki so še v trinajstem stoletju pustošili evropske države — vse to je pripo- Zapiski IZ PORTUGALSKE KNJIŽEVNOSTI »Revista da Faculdade de Letras«, ki jo izdaja Universitas Olisiponensis, prinaša v zadnjem snopiču (VI., št. 1—2) na 324 str. obilo zanimivega gradiva. Garcia Do-mingues predočuje filozofijo tesnobe M. Heideggerja, r. 26. 9. 1889. v Messkirchu in sedaj prof v Freiburgu. Kakor sta sv. Avguštin in Nietzsche umcvala o človekovem nemiru (inquietum est cor nostrum doneč requiescat in te), tako obravnavajo mrki občutek bridkosti Pascal, Kierkegaard in Heidegger Poslednji predstavlja višek sodobne nemške misli v speku'ativni filozofiji. Portugalec m. d. omiljuje očitek, kakršnega sta izrazila dva francoska misleca, češ da je heideggerjanstvo zgolj laiška oblika Kierkegaardove filozofije. Heidegger taji bivanje Boga, oz. dokazljivost njegovega bivanja. — V starejše čase te vodi F. Martins sporejajoč atiško zgovornost in krščansko govorništvo. Navzlic postarnemu predmetu naletiš na sodobne ocvirke: »Državnik je kakor general- nikoli se ne vpraša, ali predstavlja sovražnik višjo obliko omike. Le poraziti ga skuša.« — Elza Paxe-co je prispevala francoski sestavek Essai sur Foeuvre de Samain, kjer navaja mnogo stihov in drugih dokazil vmes je celo češki prof. Vaclav Černy s svojo teorijo titaniz-ma v romantičnem pesništvu. Samain, pesnik mesečinskega spleena, avtor umotvora Polvpheme (lirska drama), je doživel velike naklade kot ljubljenec modistinj ali šivilj: zbirka verzov Au Jardin de 1'Infante je šla v 75.000 izvodih v svet! Ime se mu bo ohranilo kakor srednjim duhovom ob koncu stoletja. — V članku Descobrimento do arquipelago da Madeira poživlja H. Vie-ira dosedanje nazore o potopljeni Atlantidi (o tej bajni deželi nam je R. Rehar napisal obsežen roman »Semisiris«), nazore, kakor so jih izrekli razni strokovnjaki: For-bes, Unger, Heer. Moreux, Bessmertny. Omenja se pričevanje Moravana (Val. Fer-nandes da Moravia, ali: Moraviano), ki je v 16. stol. deloval v Lizboni kot »impres-sor alemao«. (Ni bil morda rajši Čeh?) Dalje se pojavi latinist Martinho da Boe-mia (Martid Behaim). Madeirsko otočje so odkrili med 1331— 1345. Ime so mu dali po lesu ali gozdu, kakor ital naziv Lesinc za Hvar (Hrvati so vzeli grški, Lahi pa hrvaški izraz!). Ob tej priliki naj posnamem tožbo »Novic« iz 1. 1886: Hrvatski in srbski bolniki se hodijo na Madejro zdravit, a imajo doma Madejro, lepi in zdravi otok Hvarski. L. 1896. nastopa v istem časopisu prej navedeni Martin Begajm, ki slično Pe- gamu kaže na Čeha!- Nobre Santos je priobčil razpravo Zgodovinski pomen indske prosvete kot odpor proti O. Spenglerju, čigar Untergang des Abendlandes je zgrajen na nedostat-nem proučevanju dejstev. Ta orientalist moglo, da se je začelo pojavljati novo duhovno razpoloženje in da se je evropska kultura razmahnila silneje in svobodneje. V Italiji se je po miru v Lodiju (1454) pojavljala nasproti srednjeveški kosmopolit-skl in unlverzalistični smeri nova volja do zedinjevanja, kar je imelo ugodne posledice v vsem kulturnem življenju. Novi politični in gospodarski razvoj je tudi sam po sebi prinašal novo zavest vrednosti človeške osebe, ki je dotlej zavisela od odličnega rojstva ali kakršne koli tradicije; v nastajajoči družbi se je vedno bolj uveljavljala zahteva svobodnega razvoja vseh nravnlh darov, ki so jih razvijale in pospeševale izkušnje, delo, trud in študije. Vse to pa kaže, da je renesansa pomenila začetno dobo evropskega meščanstva, ki je po na-naravnl razvojni poti začelo vedno bolj uveljavljati svoje interese, zahteve in potrebe. Umljivo je, da je ta sprememba, ki je potekla iz vnanjih (gospodarskih, političnih) činiteljev omogočila tudi nove poglede na velike probleme življenja, večnosti, Boga, človeka. Toda napak je, če bi jo hoteli razločiti iz teh miselnih sprememb, ne oziraje se na predhodne socialne in gospodarske spremembe v sami strukturi srednjeveškega reda. Tako, zgolj idealistično gledanje dopušča seveda široko svobodo subjektivnega tolmačenja teh pojavov, v katere vsak vnaša svojo mentaliteto, svoje predsodke in svoje simpatije. švicarski zgodovinar J. Burckhardt je razlagal renesanso »kot vstajenje klasične antike«, vračanje ljudi k staremu poganstvu, in je skušal utemeljiti ta pojav s posebnimi italijanskimi razmerami, zlasti z razvojem individualizma v italijanskih državah. Prav Burckhardt je mnogo pripomogel k temu, da je iz pojma renesanse nastala preostra, pretirana antiteza sreo-njemu veku. Vzlic tem ali drugim slabostim pa tudi Anagnine priznava Burck-hardtovemu delu nesmrtno vrednost, in če so se njegovi kritiki sklicevali na to, da je baje švicarski, liberalno usmerjeni zgodovinar premalo poznal srednji vek, vprašuje italijanski pisec, ali ti kritiki ne pretiravajo v poveličevanju srednjega veka in ali se pri tem ne dajo voditi po nekih duhovnih strujah našega časa ali celo po neki hudo vulgarni in površni sodobni modi? Res pa je, da tudi tisti, ki vidijo v renesansi edinstven in spontano nastali pojav, pretiravajo glede srednjega veka, v katerem vidijo samo barbarstvo, nevednost omejeno pobožnjaštvo. Vsekako pa morajo vsi priznati, da je imela renesansa svoje predhodnike. Podrobnejše proučevanje njih kakor tudi splošnih razmer ob koncu srednjega veka nam kaže, da tega pojava ni mogoče ujeti v strog-3 omejen časovni kalup in ne razložiti kot pojav povsem novega svetovnega nazora ali nenadnega »vstajenja bogov«, marveč da je bite. renev sansa počasno" sproSčetasfle nekaterih ireč-nih oblik človeškega mišljenja iz lupine srednjeveškega »romanticizma«. Po sodbi Italijana Guerzonija je bilo v srednjem veku že več takih stopnjema si sledečih »renesančnih« pojavov. V navedeni razpravi so omenjeni tudi mnogi drugi nazori o renesansi vendar se za sedaj omejujemo samo na teh nekoliko podatkov. priporoča bolj kriterij H- Berra (La Syn-these en Histoire), ki znanstvene sinteze postavlja na resno in korenito pretresanje podatkov. — V poglavju Estudos doutri-narios stoji še O. Ribeiro s -kmetskim prebivalstvom in čredinstvom na jugovzhodu Beire. Spotoma zavrača trditev, kakor da so mimogredni germanski vpadi pustili sledove v ureditvi iberskib selišč: ako nosijo kak pečat izvora, je to romanski. Močan duh selske skupnosti ovlada poljedelski ustroj. Moderna tehnika počasi spreminja starodedni način obdelovanja. Prvi pogoj za napredek: iz oratarja napraviti posestnika zemlje! — Isti pisec nas pozabava z opisom preseljevanja ljudi iz Castro- La-boreira. Od velike noči do božiča bivajo na letovišču (»branda«. nad 1000 m), ostali čas prebijejo v zimovališču (»inverneira«. 700 m). Poljsko delo jih pokliče tu pa tam čez dan v nižino, toda nočevat gredo vselej spet v višjo lego. — Med slovstvenimi poročili se ustavim ob: M. de Paiva Boleo »O bucolismo de Teocnto e de Vergilio«. Sirakuški Grk je bolj realist. Mantovčan bolj izumetničen: ta kakor da se sramuje pastirskih oseb in snovi. Glede ljubavnih motivov pravi dr. Paiva. da žena le od daleč in često v zaničljivem zadržanju poseže v dejanje. Namiguje na zablodo homoseksualnosti, ki se zrcali v Teokritovih m manj v Vergilovih verzih (bukolika II). Za pobijanje književne paiderastije navaja na zdravniški članek v Nouvelles Litt. 30. 8. 1930, s. 8. A. Debel j ak. »Srpski književni glasnik« priobčuje v številki z dne 1. avgusta poleg proze Bo-rivoja Jevtiča ln pesmi Boža Lovriča in Milivoja Bosanca študijo Branislava Milj-koviča o Jakovu Ignjatoviču in M. T. Se-leskoviča razpravo o Ani Gutjahr, ki je v zvezi z biografijo srbskega pisatelja Laze Lazareviča. Dr. VI. čorovič nadaljuje svoja raziskavanja o vplivu francoske revolucije na Jugoslovene, Milan Grol prikazuje pokojnega Pavla Popoviča kot propaga-torja domače drame, dr. Vučkovid pa piše o poreklu m razvoju simfonije do J. Hayd-na. Zanimiva sta Balugžičeva zunanjepolitična članka »Pred prevratom u Sredo-zemnom moru« in »Nemačka se buni pro-tlvu proslave osvajanja Bastille«. Maurice Larrouy umrl. Francija je izgubila enega svojih najboljših pomorskih romanopiscev in poznavalcev mornariškega življenja: 571etnega fregatnega kapitana Maurica Larrouy, podpredsednika Društva francoskih pisateljev. Chack, Farrčre in Larrouy so izmed novejših najboljši v žanru, kjer se je poizkusilo toliko odličnih peres, kakor Pierre Loti, Josef Conrad in nešteti drugi. Larrouy je spisal med drugim knjige »Potepuhi slave«, »Tri etape«, »Zračni pomorščaki«, »Odiseja torpedlra-nega transporta«, vse izza svetovne vojne, dalje romane »Revolucionarec«, »Valova- odllčni mojstri. Program Je obsegal doslej I »Giocondo«, »Rlgoletta« m »Turandota«. Korespondenca Aleksandra Bloka. »Srp-ski književni glasnik« beleži, da je bila pred kratkim izročena moskovskemu književnemu muzeju izredno zanimiva korespondenca velikega ruskega pesnika Aleksandra Bloka, šteje okrog 2000 pisem in predstavlja dragoceno gradivo ne le za življenjepis Bloka, marveč tudi za zgodovino vsega ruskega simbolizma, ki je imel v Bloku svojega velikega mojstra. ŠPORT Nogometni turnir v Litiji Pokal za zmagovalca si Je priboril ljubljanski Mars V okviru proslave lOletnice obstoja je SK Litija priredil v nedeljo na svojem igrišču tudi pokalni brzi turnir in povabil nanj iz Ljubljane Marsa in Grafiko ter Svobodo iz Zagorja. SK Litija se ni ustrašil velikih stroškov in turnir je res lepo uspel. Dopoldne sta nastopila kot prvi par stara nasprotnika na letošnjih turnirjih Mars : Grafika 2:0 (2:0) Mars je bil v prvi polovici tekme absoluten gospodar na igrišču m bi Grafi-čarjl — če bi bil bolj pazljiv — odnesli več golov. V drugem polčasu so Marsovci popustili in obdržali rezultat. Uspešna sta bila Prijatelj in Povhe. Drugi par je bil Litija i Svoboda 5:1 Litija je z lepo igro zmagala nad Svo-bodaši, ki niso pokazali veliko znanja. Domačini so v prvem polčasu hudo pritisnili, zbegali in razpršili nasprotnika ter zmagali popolnoma zasluženo. Ob krasnem vremenu in lepem številu gledalcev se je turnir nadaljeval popoldne. Dopoldanska premaganca Grafika : Svoboda 3:0 (0:0) nista mogla navdušiti številnih gledalcev. Grafika je igrala mlačno, kakor ima navado igrati proti šibkejšemu nasprotniku, in tako ni bilo v prvem polčasu nobenega zgoditka. V drugi polovici so bili uspešnejši in zabili tri gole, zmagali ln st priborili tolažilno darilo. Največ zanimanja je bilo za nastop dopoldanskih zmagovalcev Mars : Litija 3 s 1 (O : O) Takoj v začetku igre so Litijčani pritisnili. Igra je bila Izmenična, toda obe enaj-storici sta imeli pred golom neverjetno smolo, žoga se je odbijala samo na drogovih. V drugem polčasu so Marsovci spremenili svojo taktiko, pričeli igrati po terenu, ker jih je v prvem polčasu nasprotnik razbil z visoko igro. Vane je po lepi kombinaciji zabil z glavo prvi gol, drugi gol je padel s pomočjo domačega vratarja, a tretji je bil spet siloviti strel Vaneta. Mars se je potrudil, da bi zmagal; Litijani so mu nudili močan odpor, tako da jih ni bilo spoznati od takrat, ko so bili pri Marsovcih v gosteh. Igrajo požrtvovalno, fizično so razviti, toda tehniki in kombinirani igri Marsovcev niso bili kos in zato so častno izgubili. Mars si je priboril spet novo trofejo, ki je nov dokaz, da moštvo resno igra; želimo, da bo v novem prvenstvenem tekmovanju, ki ga čaka, prav tako uspešen. Po turnirju se je na Stavbah razvila prijetna športna zabava. V neka! vrstah še o odpovedi atletskega troboja Po kratki službeni objavi Ljubljanskega atletskega podsaveza je mogla naša javnost že razbrati, da je atletski troboj med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano za letos spet padel v vodo. Prave utemeljitve podsavez takrat še ni vedel navesti, zdaj pa čitamo o tej odpovedi že mnogo podrobnih komentarjev. Zagrebčani, ki jim je bila letos poverjena organizacija te pridobitve, izjavljajo, da iz finančnih razlogov troboja ne morejo izvesti. Kakor pa zatrjujejo poučeni ljudje, je ta utemeljitev precej privlečena za lase, ker zagrebški podsavez zaradi denarja, ki ga je prejel v ta namen, ni tako v stiski. Proračun za ta troboj je znašal okoli 43.000 din — Ljubljana je pred dvema letoma potrebovala za podobno.organizacijo samo 30.000 din — ZAP pa je za letošnji troboj prejel od ministrstva za telesno vzgojo 15.000, od saveza pa 10.000 din. Razen tega je savez še posodil podsavezu 20.000 din, tako da je ZAP razpolagal z vsoto 45.000 din. Kljub temu je predlog za izvedbo troboja na zadnji savezni seji propadel s 5 proti 2 glasovoma. Predsednik podsaveza in eden članov uprave sta zaradi tega glasovanja podala ostavke. Kakor se splošno misli, so se Zagrebčani ognili tega troboja samo iz strahu, da bi v njem ne zasedli zadnjega mesta. Bodisi kakor koli, s to odpovedjo je bila našemu atletskemu športu storjena velika škoda ln prav bi bilo, da bi nekdo — bodisi Ljubljana ali Beograd — vzel vso to stvar sam v roke ter morda ob prikladnem poznejšem terminu vendar izvedel to lepo in nadvse koristno reprezentančno prireditev. Državna pomoč za pot v Ameriko Po zagrebških listih posnemamo, da je predsednik JTS dr. čop te dni obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča na Bledu ter ga zaprosil za podporo za pot naših teniških prvakov v Ameriko. Predsednik vlade je obljubil državno pomoč v znesku med 150.000 do 200.000 din, ki bo torej dovolj visoka za kritje vseh stroškov tega važnega potovanja. Ker se še ne ve, kdaj in kako bo ta denar Izplačan, tudi še nI popolnoma odločeno, ali bodo Punčec ln tovariši lahko dobili parnik »Evropo« v Bremenu ali pa bodo morali zaradi poznejšega odhoda potovati z enim francoskih parnikov. Danes so bili naši teniški mušketirji v Kupincu, kjer jih je sprejel dr. Vladko Maček. Kvalifikacijska tekma v Podgorici Minulo nedeljo je bila v Podgorici odigrana prva kvalifikacijska tekma za vstop v državno ligo (to je za ono ligo, v kateri od nedeljskih sklepov v Ljubljani in Zagrebu naše SK Ljubljane letos ne bo) med domačim Balšlčem ln žAKom lz Subotlce. Tekma je ostala neodločena 1:1 (1:0). Revanžna tekma bo prihodnjo nedeljo v Subotlci. Vrsta kolesarskih dirk Razen plavalcev in nogometašev so bili v nedeljo pridno na delu tudi kolesarji. V Zagrebu je tamkajšnji klub »Orao« izvedel jubilejno dirko v proslavo svojega ustanovitelja Emila Menige po Posavini. Med seniorji je na 150 km dolgi progi zmagal Štefan Grgac, član Sokola, med juniorji pa je bil prvi vozač Gradjanskega Vladimir Horvat. Grgac je vozil 5 ur m 5 sekund ter dosegel povprečno hitrost 29.8 km na uro. V Beogradu so dirkali za prvenstvo beograjskega podsaveza na progi od Beograda do Oplenca in nazaj (150 km). Prvenstvo podsaveza si je osvojil naš ožji rojak Lavrih, ki je vozil 4:54.30. Lavrih je zdaj član Jugoslavije. Favorit dirke Zagrebčan Pokupec, ki so ga pred kratkim »kupili« v Beogradu in je vozil za »Mitiča«, je dospel na cilj celo uro za zmagovalcem Kolesarsko dirko za propagando so Imeli tudi v Južni Srbiji na cesti od Skoplja do Tetova. Na 90 km dolgi progi je zmagal vozač prireditelja, kolesarskega kluba Vardarja, Mirko Nikolič v času 3:06.03. Pred prepovedjo »metuljčka« O priliki turnirja za evropsko prvenstvo v waterpolu v Doetinchemu — končni izid objavljamo nekoliko niže — se je sestalo predsedstvo FINE, mednarodne plavalne federacije, ki je razpravljalo o raznih potrebnih ukrepih za izboljšanje plavalnega športa v svetu. Kakor v zadnjih letih sploh, so bili delegati tudi na tem zasedanju precej glasni zoper tako zvanl »metuljčkov« slog v prsnem plavanju. Ker je zdaj ostala navdušena zanj prav za prav samo še Amerika, se mora računati, da bo na prihodnjem kongresu v Helsinkih 1940. ta način plavanja pri prsnem skoraj gotovo odpravljen. Do olimpiade pa seveda ne bo še sprememb^. Turnir za evropsko prvenstvo v vvater-polu se je končal z velikim presenečenjem. Vodilna Nemčija, ki ji je slednjič uspelo odvzeti Madžarski naslov najboljšega moštva v waterpolu v Evropi, je zadnji dan z veliko težavo s 4:3 (2:1) zmagala nad iljo. Končni vrstni red v tej konkurenci, za katero je razpisan pokal madžarskega državnega upravitelja Horthyja, je bil naslednji: 1. Nemčija, 2. Madžarska, 3. Italija, 4. Belgija, 5. Holandska, 6. Francija. Odmev z zagrebških dirk Iz vrst Moto-Hermesa smo prejeli naslednje vrstice: V nedeljo dne 2. in 9. julija t. 1. so bile na zagrebškem dirkališču »Miramare« mednarodne motodirke. Zagrebčani odn. prireditelji — I. Hrvatski motoklub je z njimi dokazal, da je sposoben izvesti najtežje in najelitnejše moto-prireditve. Julijska številka »Moto-sporta« objavlja nekatere paberke s teh mednarodnih dirk, kjer čitamo marsikatere zanimive, pa tudi žalostne anekdote. Za razmere v našem slovenskem motosportu je pa posebno zanimiv, a obenem tudi žalosten naslednji odstavek: » ... u odbornlčkoj loži nalazio se je je-dan višji funkcionar iz Ljubljane, koji je neprestano mešao kašu ... kao da vodi utrku, daje signale, starta, zvoni, sastav-lja kategorije, štopa itd., bila ga je puna loža. Prignječill ga u kut, ali on se ne da. Protest. Jedan Ljubijančanin došao je u kategoriji od 100 ccm drugi. Protest. Sedam osoba je letllo do svih funkcionara radi tog protesta. I sada kada je došao finale za Zlatnu kacigu pošalje još dvojlcu na sam štart, da pltaju jell riješen protest kategorije od- 100 ccm... 1 ovl učiniše i to... i ostadoše živi... Protest je nakon utrke uvažen. G. ... odlično je upravljao s ovom zbrkom lz odbornlčke lože ... ka-žu, da mu je još uvjek funkcionarska spre-ma u krvi... « Slovenski športniki smo navdušeni za ono odlično izvedeno dirko I. Hrvatskega motokluba, hvaležni smo mu pa tudi, da nam je pokazal pot, po kateri moramo iti, da bo motosport tudi pri nas tako vzcvetel kakor cvete v Zagrebu. Prvi korak do uresničenja tega cilja je ozdravitev bolnih razmer med nami samimi. Zavedno je treba ozdraviti vse bolne pojave, osebno ambicioznost je treba odstraniti, povsod in pri vsakem koraku se je treba držati načela: vsi za klub — klub za vse. Le tako se bo razmahnil naš klub in z njim motorizem v Sloveniji. Članstvu SK Ilirije. Obvešča se članstvo, ki članarine za drugo polletje še ni poravnalo, da so s 1. Vin. ukinjene vse članske ugodnosti, ki jih članstvo uživa pri pose-tih klubskih prireditev, zlasti pa pri vstopnini v kopališče. Posebno važno je to za seniorske člane plavalne sekcije, članarina se plača inkasantu ali pa v klubovem tajništvu na Tyrševi cesti 15-1 nad kavarno Evropo vsak dan razen nedelj ob 17.30 do 19. ure. Uprava SK Ilirije. SK Ljubljana. Danes ot> 17.30 obvezen trening vseh aktivnih nogometašev. R godbe iz Maribora. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj (plošče). Beograd 18.20: Godalni orkester ln ciganska godba. — 20: Plošče in petje. — 21.10: Klavirske skladbe in plošče. — Zagreb 20: Koncertni večer. — 22.20: Ples. — praga 20: Zvočna igra. — 21: Godalni orkester. — 22.10: Lahka godba. — 23: češka glasba. — Varšava 21:_ Simf. koncert. — 22.30: Klavirske skladbe. — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 20: Schu. bertova glasba. — 20.50: Ruske romance. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 19.05: Glasbeni biseri. — 20.15: Plesni večer. — 22.35: Vedra glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Operetna muzika. — 20.15: Plesni večer. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19.30: Koračnica. — 20.15: Veseloigra »Morala«. — 22.35: Lahka glasba. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Lirična muzika. Torek, 8. avgusta Ljubljana 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Duet orglic in harmonike (gg. Petan Ciril in Stanko Avgust). — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Radič in jugoslovanstvo. — 20: Godalni oktet (plošče). — 20.10: Cilji in nameni narodnoobrambnega dela (prof. Rudolf). — 20.30: Prenos koncerta vojaške Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Obrtniška tombola v Kranju preložena. Zaradi deževnega vremena, ki je bilo v nedeljo dopoldne, je bila velika obrtniška tombola odpovedana. Prireditelji so imeli pač smolo, ker niso mogli računati s tem, da se bo popoldne* vreme ustalilo. Odpoved tombole je bila razglašena že dopoldan in so se posetniki iz gorenjskih krajev odpeljali že z vlakom ob 13. nazaj na Gorenjska S tem vlakom pa je prišlo na tombolo mnogo ljudi iz Ljubljane in ostalih krajev in vsi ti so bili seveda močno razočarani, ko so izvedeli za odpoved tombole. Kljub temu, da se je popoldne napravilo krasno vreme, so bili prireditelji prisiljeni, vztraja pri odpovedati,, ker ba preklic odpovedi napravil velike zmešnjave in bi mnogi tako ostali s kupljenimi tablicami doma. Vsi posetniki, ki so zaman prišli v Kranj na tombolo, pa so se potolažili po obisku razstave dobitkov v gimnaziji in so sklenili, da vkljub temu ne opuste ugodne prilike, ki se jim bo nudila prihodnjo nedeljo. Upajmo, da v nedeljo ne bo vreme več tako muhasto. Iz Ptuja j— 7001etnica ptujskih minoritov. Konec preteklega tedna je ptujski minoritski samostan slavil 7001etnico svojega obstoja. Zaključek svečanosti je bil v nedeljo z ve. likim sprevodom po mestu in svečanimi cerkvenimi opravili, ki jih je opravil mariborski škof dr. Tomažič ob sodelovanju škofa Milete iz Splita in kitajskega Čen-ga. Minoritski samostan v Ptuju je igral v prošlosti važno vlogo v življenju našega naroda na ptujskem polju in je njegov jubilej tudi z našega narodnega stališča pomemben dogodek. Ptujski minoriti so. po. svečujoč se povzdigi verskega življenja, znali očuvati značaj narodnih duhovnikov, ki se zavedajo, da je vera nekaj drugega, nego politika, in verska gorečnost zopet nekaj drugega, nego strankarska zagrizenost. Zato se je slavnostnega sprevoda udeležilo na povabilo samostana tudi domače sokolstvo ter je tudi narodno in napredno ptujsko meščanstvo izrazilo z izve-šenjem zastav in s svojo udeležbo očetom minoritom svoje spoštovanje. — V nedeljo popoldne se je vršil koncert nabožnih pes_ mi, ki so ga izvajali združeni cerkveni zbori iz ptujskega in ormoškega okraja. Uspel je lepo. Nastop godbe na pihala pa ni spadal v ta okvir, ker je godba pač še preveč v začetniških težavah. Iz Zagorja z— Slabe razmere na pošti. Ko je zbolel pismonoša, ki je dostavljal pošto prebivalcem enega dela Zagorja in Toplic, so morali prebivalci sami hoditi po pošto. Bolnega uslužbenca nadomešča zdaj novinec, ki kraja in strank ne pozna, kar seveda močno ovira poslovanje. Prebivalci vprašujejo, zakaj so enega pismonošo premestili v Ljubljano, ko je bilo vendar njegovo službovanje v Zagorju potrebno. z— Jubilej 25letne vzorne službe. Ko sta bila v začetku vojne mobilizirana vodja ekspoziture OUZD in uradnik, je ostala ekspozitura brez osebja. Vse delo ie moral prevzeti takratni predsednik bolniške blagajne g. Melhijor Čobal, ki pa si je v kratkem času izvežbal za svojo dobro pomočnico svojo pastorko gdč. Angelo Jedločnikovo. Dela je bilo vedno dovolj, a je gdč. Jedločnikova premagala vse težave in tudi po vojni ji je centrala OUZD zaupala vodstvo ekspoziture. Te dni je gdč. Jedločnikova slavila 251etnico te svoje važne službe. Vzorna uradnica se vneto udej-stvuje tudi pri krajevnem odboru Rdečega križa in raznih socialnih organizacijah. K jubileju tudi naše čestitke! z— Javno kopališče je nujno potrebno ne samo za odrasle, temveč tudi za mladino. Ko so se otroci rudarjev oni dan hoteli kopati v Kotredežci, jih je uslužbencc nekega posestnika nagnal, čeprav je bila trava ob vodi pokošena in bi deca ne mogla povzročiti prav nobene škode. z— Požar v Kotredežu. Oni večer so opazili, da gori v bližini Jezernikovega mlina v Kotredežu. Od vseh strani so ljudje pritekli na pomoč, a so se prepričali, da je vsak poizkus gašenja zaman. Gorelo je žito v kozolcu posestnika Krištofa Jezernika. Jezernik je dober posestnik in je imel polne štante pšenice in drugega žita v svojem kozolcu. Srečno so ljudje rešili iz gorečega kozolca več vozov. Ker kozolec ni stal ob cesti, je izključeno, da bi bil kdo od mimoidočih po neprevidnosi vrgel tja ogorek cigarete in tako povzročil ogenj. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. z— Napravite obcestna znamenja! Tujci, ki se pripeljejo ali pa pridejo peš po glavni cesti iz Toplic, se ustavljajo pred Ahčanovo trgovino ter vprašujejo, katera cesta vodi v Trbovlje. Gori pri cerkvi je res znamenje, moralo pa bi biti na vsak način tam, kjer se cesta odcepi. Da bi se tujcem olajšal promet, naj pritrdijo čim prej na vidnem mestu napis, ki bo kazal, katera cesta vodi v Trbovlje in katera proti postaji. Ob vsaki priSki -se spomnite (kao .*rtrowt* JI Stoteri* ceotffim Id naJMtrePa » atnKb* vseh L. VVTVDEK: 139 QosMnMnoWk Roman o Franco Ferdinandu (Avtorizlran prevoa. Krsti so očistili blata in osušili. Baron Rumerskirch se je dogovoril s pochlarnskim mestnim župnikom, ki je čakal v premočenem ornatu, da blagoslovitev naj ne bo v nalivu pred postajo, ampak v čakalnici. Uslužbenci pogrebnega zavoda so privlekli vence, križe in kandelabre, dvanajst častnikov je kot častna straža obstopilo krsti, vse na okrog so stali v gosti gneči sorodniki pokojnikov in množica aristokratov, ki je demonstrirala proti Montenuovu. Ker je bil prostor tesen, niso spustili vanj nobenega zastopnika veteranskih in gasilskih društev Duhovnik je opravil blagoslovitev, med tem ko so v postajni restavraciji, ki so jo samo vrata ločila od čakalnice, dalje popivali. Hlap piva in tobačni dim sta vdirala v čakalnico in se mešala z vonjem kadila. Po blagoslovitvi so čakali še pol ure, da se je dež nekoliko unesel. Nato je krenil žalni izprevod po spečih ulicah mesteca Pochlarna nizdol k Donavi, kjer je čakal brod. Neurje je še vedno razsajalo. Mrtvaška voza so vzdignili na brod. Konji, ki so vpreženi vanju, so se plašili, le s težavo so jih mogli ukrotiti. Žalni gostje so v živčni zbeganosti stali okrog mrtvaških voz. Brod se je zibal proti onemu bregu. Sredi reke so se vranci ustrašili jarkega bliska in silnega groma, splašili so se, se vzpeli, ni jih bilo moči udržati, potegnili so mrtvaški voz s krsto Franca Ferdinanda na rob broda, že je visel z zadnjim kolesom nad Donavo, ženske so zavreščale; v zadnjem trenutku se je posrečilo rokam, ki so zgrabile za kolesa, da so rešile mrtvaški voz padca v reko. Ko je brod priplul do brega, je nevihta ponehala. Na cesti v Artstetten je rosil le še slaboten dež, ki je dišal po letu. Ob desetih dopoldne so položili trupli Franca Ferdinanda in Zofije v rodbinsko grobnico v Artstettenu.- Po pogrebu je avstrijsko visoko plemstvo zaprosilo cesarja, naj kneza Montenuova odslovi. Cesar si je zmerom prizadeval, da bi ustregel željam visokega plemstva. To pot je bilo drugače. Dne 6. julija je v svojeročnem pismu, ki so ga objavili vsi listi, izrekel knezu Montenuovu »svojo najtoplejšo zahvalo in popolno hvaležnost za požrtvovalno vdanost in zveste usluge ob preminutju nadvojvode Franca Ferdinanda«. Svet, ki je bil dne 28. junija sicer razburjeno, toda brez posebnega vznemirjenja vzel novico o umoru Franca Ferdinanda na znanje, ni slutil, da bo imel sarajevski atentat resne posledice. Borze so bile mirne. Dne 30. junija je slovelo borzno poročilo iz Berlina takole: »V mnenju, ki je že včeraj prevladovalo na odločilnih domačih in tujih borzah: da umor avstroogrskega prestolonaslednika ne bo povzročil kake globlje izpremembe političnih razmer, se ni pokazala nobena izprememba. Spet je prevladovala v poslih močna tišina, in stanje tečajev je označiti na splošno kot trdno. Večina izprememb je ostala v okviru enega odstotka.« Ta dan sta bila načelnik generalnega štaba baron Conrad in minister vnanjih zadev grof Berch-told že odločena, da napovesta Srbiji vojno. Conrad je trdil, da ne bo nikoli več dobiti prikladnej-še prilike za vojno napoved. Berchtold, ki je bil enakih misli, je naročil posebnemu odposlancu, naj dožene sokrivdo srbske vlade pri sarajevskem atentatu; zagotovil si je vojaško pomoč nemškega cesarja m je? na vse pretege obdelovati sivolasega cesarja Franca Jožefa, naj privoli v »majhno kazensko odpravo«, ki bo vrgla Srbijo ob tla. Štiri tedne se je štiriinosemdesetletni starec upiral, da zaradi Franca Ferdinanda ne podpiše vojne napovedi; potem je odnehal. »Tako me še po smrti peha v vojno«, je rekel čcesar. Iz »male kazenske odprave« se je razvila velika vojna, ki je izbrisala av-stroogrsko monarhijo z zemljevida in pomorila na milijone ljudi. Sanje zarotnikov o veliki samostojni državi vseh Jugoslovanov so se uresničile. A tega zmagoslavja ni učakal niti Danilo Ilič, ki ga je avstrijsko okrožno sodišče v Sarajevu obsodilo v smrt na vešalih, niti mladoletni zarotniki Princip, Grabež in Cabrinovič, ki so v trdnjavi Terezinu na Češkem še pred koncem vojne umrli bedne mučeniške smrti. Po vojni so kost? zarotnikov izkopali, jih prepeljali v Sarajevo in jih tam položili v skupni grob. Konec V P L A V I H KANTAH muhe,komarje in vso gomazen HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Kapital Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljub ljani z vlogo ca. 200.000 din prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Št. 2000«. 22322-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske okolice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 22434-16 >IlM