m DELO GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Dilema političnosti - apolitičnost VEVČE, JULIJA 1972 — V zadnjem času se označuje nekatere posameznike kot apolitične. Razumljivo je, da navzlic gotovi lagodnosti o tem vprašanju v preteklosti od strani odgovornih posameznikov in organizacij, se je tudi v našem kolektivu pojavilo vprašanje, kdaj je političnost in apolitičnost pri posamezniku ali skupini članov kolektiva nevarna. Verjetno ni slučaj, da je v razpravah v podjetju ob kritičnih pogledih, odgovorih in dejstvih prišlo do ocene apolitičnosti članov kolektiva. Sicer mogoče v malo čudilo izpeljani kombinaciji pa je vendarle ta trenutek časa pravi za razpravo o tej temi. Postavljena je bila trditev, da se samo politično aktivni člani za reševanje problematike podjetja lahko s svojimi predlogi obračajo na vodstva družbeno-političnih organizacij in organe upravljanja. Žal ni bilo precizirano, kaj je potrebno pri ocenjevanju (apolitičnosti) upoštevati? Ali članstvo v ZK še opredeljuje člana kolektiva v politično aktivnega? Po mojem pri večini primerov da! Pri nadaljnjem razčiščevanju vprašanja (a)političnosti pa pridemo do dileme, kaj pa ostali člani kolektiva, ali so res vsi apolitični? Menim, da pri končni oceni tega ne smemo prezreti tudi aktivnost članov kolektiva v vodstvih organizacij politične in športne narave. Lahko pa velja ocena, da je apolitičen strokovnjak lahko tudi vsak tisti strokovnjak, ki se razen za svoja ozka strokovna vprašanja ne briga za nikiakšno problematiko DE oziroma kolektiva. Najmanj pa je umestna zaskrbljenost nekaterih ob želji posameznikov, da bi nekoliko drugače kot je bilo doslej v navadi reševali strokovne oz. naše skupne probleme preko družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Nedvomno nam mora biti jasno, da je pravica vsakega člana kolektiva, da se v primerih, ko v okviru svojega sektorja in predpostavljenih ni uspel rešiti v celoti nakazanih skupnih problemov DE ali podjetja, obrača na vodstva družbeno-političnih organizacij in organe samoupravljanja. Saj ima od takih rešitev korist širša delovna skupnost ne pa le posameznik. Ce pa nekateri niso tega mnenja, se sprašujem zakaj imamo organizacijo ZK, sindikalno organizacijo in v večini delovnih organizacij tudi zvezo mladine? Ali zaradi občinskih, mestnih in republiških vodstev ali tudi in predVsem za reševanje problemov delovne narave upravljavcev v delovni organizaciji! Če pa članstvo v ZK še opredeljuje proizvajalca v politično aktivnega se sprašujem, zakaj nas je v organizaciji ZK tako malo? Kdo je temu kriv ali res samo vodstvo organizacije ZK? Zagotovo ne, ampak v enaki oziroma v večji meri tisti, ki take »apolitične« strokovnjake sprejema, zaposluje na vodstvena delovna mesta, vodi štipendiranje oz. takrat ocenjuje oz. preverja njihovo politično aktivnost. Zgornja ugotovitev pa je v ozki povezavi z dialogi, ki so v zadnjem času prevladovali na sestankih, da so za vodenje podjetja potrebni le strokovnjaki in pai samoupravni organi, o drugih kriterijih pa nam ni bilo govorjeno. In kakšna je zaskrbljenost vodilnih komunistov ob resnici, da se v zadnjih dveh letih nihče od zaposlenih ni včlanil v OZK? In zakaj so s takšnim molkom na se-■ tankih OZK vodilni delavci —• komunisti — sprejeli v istem obdobju izstope strokovnjakov iz oddelkov vzdrževanja, energetike, proizvodnje iz članstva OZK? Nedvomno bo potrebno pri nadaljnjem družbeno-političnem obnašanju, da odgovorni upoštevajo napotke programa ZK v poglavjih — vprašanje idejnosti in avantgardne vloge ZK in poglavje kadrovanja in mladi, kot tudi ostalo vsebino programa. Na kraju naj omenim še to, da je za upoštevanje ostalih kriterijev, kolikor še obstajajo, potrebna poglobljena študija in sodelovanje zainteresiranih za tako politično •aktivne strokovnjake, člane našega kolektiva. Jože Marolt Obletnica ustanovitve slovenske partizanske vojske - Zadobrova 72 VEVČE, JULIJA 1972 — 4. julija smo zelo slovesno praznovali obletnico ustanovitve slovenske partizanske vojske. Slavje v Zadobro-J vi, v naši neposredni okolici je minilo v prisrčnem vzdušju, kakršno je lahko le, če se srečajo nekdanji borci, vojaške starešino, ki se niso videli že dolgo vrsto let. Poseben pomen imajo taka srečanja tudi) zato, ker se jih udeleži mnogo mladine, ki vedno rada prevzema izkušnje starejših, obenem pa pomenijo taka srečanja odličen stik med generacijami. Če se danes spominjamo nazaj v čas, ko so se formirale prve brigade, nam je lahko jasno, kaj je to pomenilo v tistih težkih časih, ko nas je sovražnik z vseh strani stiskal v obroč. Razvoj partizanskih čet sega v leto 1941, vendar je osvobodilno gibanje ta čas izkoristilo za obširno politično delo. Utrdila se je organizacija komunistične partije in osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila deležna zaupanja na pretežnem delu slovenskega ozemlja. Zgodaj spomladi 1942 je bila Ljubljanska pokrajina najaktivnejše partizansko območje. Formiralo se je mnogo čet, ki so se združevale v bataljone. Ko je glavno poveljstvo Slovenije spoznalo, da so ugodne okoliščine za ustanavljanje novih in novih enot, je sklenilo osnovati partizanske odrede. Prav tedaj sta dva španska borca^ Franc Rozman-Stane in Dušan Kveder-Tomaž odločilno posegla V oblikovanje partizanskih enot. Bila sta namreč na čelu partizanskih enot na Dolenjskem, ki so imele nalogo oditi na štajersko in tam pomagati zanetiti splošno ljudsko vstajo. Na voljo sta imela šest čet, ki so imele v sestavi partizane iz Dolenjske, Ljubljane in ljubljanske okolice. Iz njih sta sestavila dva bataljona, tretjega pa sta ustanovila na Štajerskem. Nato pa sta po zgledu nekdanjih mednarodnih brigad v Španiji vse tri vključile v brigado. 5. aprila 1942 je bil v taborišču na Kremenjaku slovesno prebran ukaz Pokrajinskega poveljstva štajerskih partizanskih čet o ustanovitvi prve partizanske brigade. Glavno poveljstvo partizanskih čet spočetka ni soglašalo s takim konceptom organizacije partizanskih enot, zato so prvo slovensko brigado 1. maja 1942 slovesno preimenovali v drugo grupo odredov. Tej brigadi je sledila ustanovitev Tomšičeve brigade, prav na dan, ko se je začela velika italijanska ofenziva v Ljubljanski pokrajini, to je 16. julija 1942. Sredi največ- jega poleta te ofenzive pa sta bili ustanovljeni še Gubčeva in Cankarjeva brigada. Prva je bila ustanovljena 4. septembra 1942 v Trebelnem, druga pa 23. septembra 1942 v Lapinjah. To sta bili enoti, ki sta med ofenzivo sprejemali partizanske enote tedanjih odredov s ciljem, da bi kot gibljive enote bile sposobne razširiti območje operativnega delovanja. Kmalu za tem je bila na Notranjskem, dne 6. oktobra, na Mokrcu ustanovljena še Šercerjeva brigada. Tako je bilo jedro slovenskih partizanskih enot združeno v petih brigadah, kar je pomenilo zgodovinsko prelomnico v organizaciji slovenske partizanske vojske in njenega načina vojskovanja. Da so se brigade lahko obdržale na slovenskem ozemlju, so morale ohraniti veliko manevrsko gibljivost in vzdrževati stik s terenskimi organizacijami ter bazami na zaledju okupiranega ozemlja, oziroma delovati tako, da so dekoncentrirale sile sovražnika. (Nadaljevanje na 3. strani) Visoki gostje slovenske vlade poslušajo Živka Preglja, ki je prebral pismo maršala Tita, namenjeno obiskovalcem proslave v Zadobrovi Mladinci in mladinke iz Dolenjske so prenočili na Lipoglavu in zgodaj zjutraj preko vevškega mostu odšli v Zadobrovo Zelo številčna in dolga kolona članov družbenopolitičnih in športnih organizacij iz Vevč, slikana pri podvozu v Polju! Na čelu papirniški pihalni orkester Najvišji predstavniki Jugoslavije, slikani pred pričetkom proslave v Zadobrovi Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v meseca juniju 1972 Izkoriščenje Plan Dosežero zmogljivosti uosezeno j poll 1972 1. 1971 Klasični papirji 100 82,4 91,4 91,7 Premazni papirji 100 136,4 51,4 46,7 Skupaj 100 95,1 Lesovina 100 84,4 Proizvodnja papirja v mesecu juniju ni dosegla planirane količine zaradi izredno povečanih zalog nedovršene proizvodnje koncem meseca. Ca. 40 °/o celotne proizvodnje klasičnih papirjev so obsegali ofset papirji, več kot navadno pa smo izdelali tudi pigmentiranih papirjev, bankposta, mehanografskih papirjev ter ciklostila. Zastoji na PS so bili nadpovprečno visoki (6,4 °/o) pa tudi izmeta smo ugotovili več kot navadno (7,8 %>). Proizvodnja premazanih papirjev je kljub izredno povečani zalogi nedovršene proizvodnje znatno presegla planirano količino. Večji del papirjev smo premazali enostransko, zastoji na PRS so bili normalno visoki, izredno malo pa smo zabeležili izmeta (8,5 “/o). Proizvodnja lesovine je bila nizka zaradi delnega koriščenja brusilnikov ter remonta brusilnice. Papirnica Količevo GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE Količinsko' v % junij 1972 Izdelek VI/72 I-VI/72 VI/72 VI/72 I-VI/72 LP VI/72 LP I-VI/72 OP IV/72 VI/71 I-VI/72 Papir 87,7 88,7 102,3 101,2 92,8 Karton 101,0 103,0 99,7 99,0 106,4 Lepenka 95,9 99,4 101,7 112,5 106,4 Skupaj 98,2 100,2 100,3 100,4 104,1 Proizvodnja lesovine 89,6 85,0 — 77,5 81,0 Vrednostno v % Papir 84,9 90,5 103,6 87,1 93,6 Karton 109,0 107,4 107,0 112,3 114,9 Lepenka 110,1 108,6 105,3 130,3 122,0 Skupaj 104,4 104,3 106,2 109,0 111,4 IZVOZ Količinsko v % Papir 80,6 58,9 124,2 153,2 79,3 Karton 30,9 43,7 72,1 89,7 153,0 Lepenka — — — — — Skupaj 50,9 49,7 93,5 122,0 106,6 Vrednostno v % Papir 61,6 56,6 102,4 114,7 84,8 Karton 45,4 47,7 117,3 130,4 135,3 Lepenka — — — — — Skupaj 51,8 51,2 109,7 122,5 107,6 LP — osnovni letni plan OP — operativni plan Primerjave so izvršene z realizirano (fakturirano) proizvodnjo in ne z dejansko. ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV junij 1972 Stroj Koled. čas ure Prazniki ure % Remont ure % Zastoj Izk. stroja Proizv. na ure % % stroju t PS I 720 — 22 3,0 25 3,5 93,5 84,3 PS II 720 — — 93 12,9 34 4,7 82,4 297,6 KS I 720 — — — — 29 4,0 96,0 581,1 KS II 720 — — — — 23 3,2 96,8 1.227,1 LS 720 — — — — 19 2,6 97,4 193,0 Skupaj 720 — — 23 3,2 26 3,6 93,2 2.388,1 Brusilnica 720 — — 9 1,2 4 0,6 C8,2 336,3 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Zaposleni % Proizv. na zaposl. Povprečje v letu 71 701 100,0 100,0 Junij 1972 683 97,4 105,5 Povprečje v letu 72 697 99,4 102,2 Novi direktor papirnice Količevo Delavski svet Papirnice Količevo je na svoji 24. seji izvolil za novega direktorja podjetja tov. MIRA VARSKA, ki je nastopil mesto direktorja Papirnice Količevo 1. VII. 1972. Novemu direktorju želimo obilo uspeha pri delu in dobro počutje v naši sredi. Istočasno se je od našega kolektiva poslovil in odšel v za« služeni pokoj dosedanji dolgoletni direktor tov. IVO SONC, ki se mu za njegovo dosedanje delo zahvaljujemo in želimo obilo zdravja in zadovoljstva. (O obeh direktorjih bomo obširneje spregovorili v naslednji številki Našega dela) Miro Varšek Revizija samoupravnih sporazumov VEVČE, JULIJA 1972 — Na pobudo sekretariata za delo gospodarske zbornice in sindikatov je bilo prejšnji mesec posvetovanje predsednikov komisij za izvajanje samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Iz poročil članov verifikacijske komisije, republiškega, sekretarja za delo in drugih smo slišali, da je bilo v preteklem obdobju pregledano in analizirano delovanje posameznih samoupravnih sporazumov, tako v gospodarstvu kot v družbenih službah. Obsežno gradivo o tem so prejele tudi komisije. Ugotovljeno je bilo, d,a je delovanje samoupravnih sporazumov prineslo določene pozitivne premike v vrednotenju dela, da pa so določbe o posameznih vprašanjih medsebojno neusklajene in da je tudi delovanje posameznih sporazumov zelo različno. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se je kljub prizadevanju pri urejanju osebnih dohodkov s temi pretiravalo, saj je družbeni plan predvideval 18 ^/o povečanje osebnih dohodkov, dejansko pa so se povečali za 26 Vo. Med posameznimi organizacijami obstajajo še velike razlike. Nekatere delovne organizacije niso mogle pokriti niti najosnovnejših osebnih dohodkov, medtem ko so druge prekoračevale dovoljeno višino in v skupnem znesku plačale 600 milijonov davka. V razpravi se je zahtevalo večjo izenačenost dovoljenih osebnih dohodkov, večje brzdanje izplačevanja osebnih dohodkov v organizacijah, ki imajo na tržišču monopolni položaj in podobno. O načinu omejevanja osebnih dohodkov glede na doseženo produktivnost pa so bila mnenja zelo različna. Večina je zagovarjala degresivne lestvice za omejevanje previsokih zaslužkov. Posamezniki pa so izstopali, da bi morali določiti skrajno mejo. Verjetno se ti posamezniki niso zavedali, da pomeni skrajna meja možnosti zaslužkov v posameznih kategorijah tudi skrajno mejo intenzivnega prizadevanja za produktivnost dela. Ob živahni razpravi so bili sprejeti sklepi, naj bi se formiralo pet komisij iz vrst strokovnih delavcev, ki so sodelovali v sestavi sporazumov. Komisije naj bi obravnavale področja: — vprašanje akumulativnosti, dovoljenega osebnega dohodka in stimulacije, — kalkulativnega osebnega dohodka, —• najvišjega dovoljenega osebnega dohodka, —• vprašanje delovnih pogojev, — vprašanje sankcij. Napotki k delu tem komisijam so bili v razpravi že deloma dani. Na primer: pobiranje davka ni najboljša sankcija za izvajanje sporazumov, treba bi se bilo dogovoriti o bolj učinkovitih ukrepih za prestopke tako v pogledu višine osebnih dohodkov kot tudi načina izvajanja drugih določb sporazuma. Rečeno je bilo, da bi delovne pogoje primerjali med panogami, merilo naj bi bili dodatki za pogoje, v katerih delajo rudarji, vse druge panoge pa naj bi se razvrščale za njimi. Rečeno je bilo tudi, naj bi se pri določanju najvišjih osebnih dohodkov za direktorje in druge vodilne delavce bolj upošteval obseg poslovnih sredstev, število zaposlenih in uspešnost podjetja (faktor stimulacije). Kako pa je z našim sporazumom v luči zgornjih ugotovitev? Treba je najprej ugotoviti, da so se stališča okrog potrjevanja našega sporazuma formirala na podlagi dokumentacije o poslovnih rezultatih leta 1970, ki je bilo v povprečju, za vse udeležence našega sporazuma, konjunktumo. Zaradi hudih podražitev v letu 1972 in skoraj brezupni možnosti povečanja prodajnih cen pa nam je sporazum začel delati preglavice, saj so nas ob sklepanju sporazuma v marsikaj prisilili pod dojmom sorazmerno visoke akumulativnosti leta 1970. Gre predvsem zato, da se po našem sporazumu padec dohodka neprimerno huje odraža na osebnih dohodkih kot v kateremkoli drugem sporazumu saj se stimulativni del osebnih dohodkov začne formirati za 12 '% pozneje od drugih. Komisija je že prej in tudi na zadnjem sestanku sklepala o nuj- nosti pritožbe zoper tak handicap, nameravala izvesti postopek za popravke, med tem pa že prejela ponudbo za generalno predelavo sporazuma, katerega smo se lotili nemudoma. Koncept je bil izdelan v nekaj dneh, dne 21. julija pa bo komisija že obravnavala predlog in vlogo potrditev novega teksta sporazuma. Bistvena sestavina novega sporazuma je način izračuna dovoljenega osebnega dohodka, ki v kriz' nih poslovnih obdobjih dovoljuje manjše zmanjševanje osebnega dohodka, v konjunkturnih obdobjih pa favorizira sklade. V novem konceptu predlagamo tri kategorije priučenih delovnih mest in sicer s povprečjem 900 din, 1050 in 1200 dinarjev. Nočno delo naj bi se v duhu stališč sindikatov vrednotilo s 30 % povečano urno postavko. Vprašanje izmenskega dodatka je še odprto. Nedeljsko delo naj bi bilo vrednoteno s 100% dodatkom. Formirala naj bi se masa za nagrajevanje za odgovornost za vodilne in druge organizatorje dela od mojstrov navzgor. Delovne pogoje naj bi obravnavali S posebnim faktorjem v primerjavi z rudarji, oziroma drugimi panogami itd. O nadrobnostih ta čas, ko koncept miti še ni obravnavala komisija, ne bi poročali, brž ko pa bo o tem izrekel mnenje sekretariat za delo gospodarske zbornice in sindikati, bomo obširneje poročali. T. N. Skupina vevških gasilcev se je med potjo na VII. kongres GZ Slovenije ustavila v Ljutomeru Nadaljevanje s 1. strani Proslave se je udeležilo okoli 75.000 ljudi, ki jih je vse združil spomin na težke, pa tudi lepe trenutke naše revolucije. »Trideset let je minilo, poglej, kaj so prinesla ta leta,« sd slišal na vsakem koraku. Povsod po prostoru je donela pesem, taka, kot je nekoč dajala številnim borcem gonilno silo in moč, jih ohranjala in krepila duha. »Slovenci kremeniti ...«, »Hej brigade ..»Na juriš ...« Ostali so spomini, ki bodo živeli tako dolgo, da jim ne vidimo konca. Proslave se je udeležilo seveda tudi mnogo Vevčanov. Organiziran je bil skupen odhod s strani terenskih družbeno-političnih organizacij, tovarniškega sindikata in organizacije ZK. Delavski razred na Vevčah ni še nikoli zatajil. Tu so bile prve stavke, ravno tako so bili papdrničarji med prvimi, ki so vstopali v partizansko vojsko. S skupno udeležbo na proslavi smo tudi papirničarji prispevali svoj delež k slovesni proslavi in 30. obletnici ustanovitve prvih brigad. Tako smo počastili spomin na tisti čas, ko smo si začeli ustvarjati novo obdobje v naši revoluciji in novo pot v socializem. ing. M. Ž. Že ob 7. uri zjutraj so se zbirali prebivalci Vevč in okolice pred restavracijo za skupni odhod v Zadobrovo Mladi vevški strelci se zbirajo za skupni odhod na proslavo v Zadobrovo 1 Preko sto uniformiranih gasilcev našega terena se je s prapori udeležilo povorke in proslave v Zadobrovi. Pohod mimo skladišč papirja Pogled na dolgo kolono Vevčanov z vevško godbo, ki odhajajo preko Polja v Zadobrovo Papirniške športne igre VEVČE, JULIJA 1972 — Predstavniki sindikatov slovenskih papirniških podjetij so se dogovorili, da bo letošnji poletni del športnih iger na Vevčah. Tekmovali bodo 23. septembra v kegljanju, plavanju, malem nogometu in odbojki. Kegljalo se bo na Kodeljevem na kegljišču »Slovana«, mali nogomet bo v Polju na asfaltni ploščadi poleg osnovne šole. Plavali bodo v vevškem bazenu, odbojkarji pa bodo nastopali na novozgrajenem odbojkarskem igrišču v vevškem športnem parku. Pripravljalni odbor je dolžan pripraviti vse potrebno za izvedbo tega precej obsežnega tekmovanja. Pripraviti mora pro pozicij e tekmovanja, ekipo za izvedbo (sodniki, zapisnikarji, žirija), pripraviti igrišča in oder itd., pripraviti pa mora seveda tudi ekipe za tekmovanja in organizirati trening. Kvaliteta papirniških iger ni več taka, da bi se provizorično sestali stari športniki in zmagovali, treba je izbrati najboljšo ekipo in da bi vsaj dva meseca redno vadili. Za vevške ekipe velja, da so se v zadnjih letih slabo uveljavljale, vsekakor pa mnogo slabše kot bi se lahko, če bi se na papirniške igre resno in sistematično pripravljali. Lansko leto so bile športne igre v Krškem. Bile so dobro organizirane. Lep napredek so pokazale ekipe Medved, Sladkega vrha in Ceršaka. Od starih zmagovitih ekip smo najbolj nazadovali Vevčani. Imamo torej priložnost, da se letos, ko smo prireditelji, rehabilitiramo. Pred letošnjimi športnimi igrami na Vevčah. Posnetek z lanskoletnih športnih iger v Krškem Na sliki vidimo godbenike iz Trebnega, ki so poleg godbe iz Metlike obiskali Vevče Za krajevni praznik so godbeniki iz Metlike priredili Vevča-nom prijetni dopoldanski koncert Novi nakladač premoga KOLIČEVO, JULIJA 1972 — Za transportiranje premoga iz skladišča na mesto potrošnje h kalorični centrali je podjetje nabavilo nakladač BM-Volvo, košaro za prenos premoga s kapaciteto 1 tono in vilicami za prenos papirnih odpadkov v razsutem stanju. Na ta nakladač je možno priključiti prek 70 različnih priključkov kot so: košara za premog, pesek, snežni plug, ravnalna deska, hidravlične klešče, prijemalnik za dolžinski les in drugo. Čas menjave priključka je zelo kratek. Priključek zamenja voznik prej kot v eni minuti. Sedaj dovažajo premog h kolerični centrali delavci z viličarji, ki imajo montirano košaro. Njegova kapaciteta je ca. 350 kg. Vozniki so zaposleni v treh izmenah. Leš pa odvažata na vsaki izmeni dva delavca na lesni prostor in tako so za dovoz premoga in za odvoz leša na eni izmeni zaposleni trije delavci, in ker delamo v štirih izmenah je skupno zaposlenih 12 delavcev. Čanju bunkerja za premog je možno z novo napravo navoziti v 8 urah celodhevno količino premoga, ki ga porabijo v KC in za odvoz leša na deponijo. S tem odpade ročni prevoz leša izpod kotlovnice na deponijo. Z uvedbo te transportne naprave in reorganizacije, bo za dovoz premoga in za odvoz leša zaposlenih šest delavcev manj, kot pri sedanjem načinu. Pri nabavi vsake nove transportne naprave je važen izbor. Kaj vpliva na izbor nove transportne naprave? Pravilen izbor transportne naprave, predstavlja enega od odločilnih pogojev pri racionalizaciji toka materiala. Na trgu je veliko različnih vrst transportnih naprav, izbrati pa moramo tisto, ki je najbolj prilagojena potrebam proizvodnega procesa, pri tem pa ne smemo zanemariti ekonomičnost uporabe. Na sam izbor, oziroma nakup nove transportne naprave vpliva več faktorjev, ki so pri izboru odločilni kot so: — vrsta, dolžina in kvaliteta transportne poti, — hitrost vožnje, — čas nakladanja, razkladanja, — kapaciteta naprave, — vrsta in možnost raznih priključkov itd. Poleg navedenih faktorjev vpliva na izbor transportnih naprav, še zakonodaja, kot so notranji in zunanji predpisi, možnost nabave rezervnih delov, servisi in drugo. S pravilnim izborom transportne naprave znižujejo transportne stroške zmanjšujemo fizični napor delavcev, zagotavljamo večjo varnost pri delu itd. Pravilno izbrana transportna naprava nam omogoča boljšo organizacijo notranjega transporta na eni strani, na drugi strani pa se to odrazi v znižanju stroškov. MK Novi nakladač premoga Seminar vzdrževalcev kotlov Z nabavo novega nakladača, s —• vrsta, oblika, lastnost in ko- spremembo organizacije in pove- ličina materiala, Stari nakladač premoga Sklepi samoupravnih organov KOLIČEVO, JULIJA 1972 — Delavski svet podjetja je na svoji 25. seji razpravljal o analitični oceni delovnih mest in o pritožbah na ocenitev posameznih zahtev, ki so jih dali delavci. Na podlagi zapisnikov EE in razprave, je sprejel sklep, da o analitični oceni ponovno razpravljajo komisije posameznih ekonomskih enot. Imenoval je komisijo za izdelavo analize o formiranju temeljnih organizacij združenega dela. Komisija ima nalogo, da izdela analizo o organizaciji temeljnih organizacij združenega dela v Papirnici Količevo. Svoje delo mora končati do konca avgusta 1972. Z nadomestnimi volitvami je bil namesto Marjana Pirca v delavski svet izvoljen Albin Majdič. Poslovni odbor je bil na svo-42. seji seznanjen z informacijo o odobrenem kreditu Ljubljanske banke za izvedbo I. faze rekonstrukcije tovarne in sprejel sklep, da moramo pred rekonstrukcijo intenziv- neje pristopiti k izvozu na konvertibilno področje, da si tako zagotovimo potrebna devizna sredstva ter, da se stanje dolgov kupcev zniža na minimum. Na podlagi poročila in razprave o načinu izplačila OD iz dobička je sprejel sklep, da se od 1. 7. 1972 dalje OD iz dobička izplačuje pri izplačilu vkal-kuliranih OD in sicer tako, da se izplača vkalkulirani OD za pretekli mesec, osebni dohodek iz dobička pa za dva meseca nazaj. Na svoji 43. seji, je sprejel operativni plan proizvodnje, izvršitev plana nadurnega dela za junij in sprejel plan nadurnega dela za julij 1972. V zvezi z večjo porabo osa-la in galuna kot pa ga predpisuje normativ, je na podlagi razprave zadolžil vodjo nabavne službe ter vodjo proizvodnje, da ugotovi vzroke izgubo, za vnaprej pa izdela predlog o načinu prevzema vseh surovin s konkretnimi zadolžitvami. (MK) in energetskih postrojenj KOLIČEVO, JULIJA 1972 — V Beogradu je bil med 22. in 25. majem seminar in letni sestanek vzdrževalcev kotlov in energetskih naprav. Seminar sta organizirala časopis »Održavanje mašina i opreme« in »Društvo za izuča-vanje novih proizvoda i tehnološko prognozdranje« v sodelovanju s še nekaterimi strokovnimi združenji na tem področju. Predavanja na seminarju so predvsem poskušala podati so>-dobne metode preventivnega in tekočega vzdrževanja kotlovske in energetske opreme s poudarkom prikaza najnovejših dosežkov v tej stroki. Na začetku je bilo govora o stanju in razvojnih tendencah o opremljenosti jugoslovanske industrije. Ugotovljena je nadaljnja ekspanzija industrije in popolnejša mehanizacija industrijskih procesov. Povpraševanje po specializirani človeški delovni sili povečuje dejstvo, da strokovno znanje zastareva. Prav tako pa se na drugi strani zmanjšuje čas uporabe osnovnih sredstev, ki postajajo relativno vedno bolj poceni. Pri tematiki glede izbora, uporabe in vzdrževanja sodobnih kotlov v industriji je bilo že na začetku ugotovljeno, da je energetika pri novih investicijah največkrat žal tretjerazredno treti-rana. Težave okrog energetike se začno že pri projektiranju (npr. procesna industrija, ker je najprej potrebno definirati tehnološke obrate in šele glede na njihove potrebe se dobijo začetni podatki za energetski projekt. Ta pozicija »časovne stroke«, ko zadnja stopa v projekt, a vendar prva začenja z obratovanjem, se potem redno pojavlja ob vsakem remontu. Zato se poleg ostalega, tudi zaradi te časovne stiske, delajo napake začenši s projektno nalogo ter se dostikrat zaključijo ob neustreznem izboru opreme. Po pričakovanju so bili močno hvaljeni t. i. paketni kotli. Velika elastičnost v obratu, visoka stopnja izkoristka, enostaven in cenen transport, hitra in enostavna montaža ob malih stroških, majhen prostor potreben za namestitev, nizki gradbeni stroški, enostavno vodenje in olajšano vzdrževanje ter hitro vračanje vloženega denarja so nekatere osnovne prednosti teh kotlov. Z naštetimi lastnostmi paketni kotli še najbolj ustrezajo industriji ter so na zahodu v procesnih industrijah dostikrat uporabljeni pri energetskih postrojenjih. Ko je bilo govora o napredku pri napravah centralnega gretja, je prevladovala splošna ugotovitev, da gre za razvoj v smeri izboljšanja že znanih sistemov (toplovodni). Posebno se kaže v prilagajanju razvojnim novostim v gradbeništvu in racionalizaciji montaže na gradbiščih. O pripravi kotlovskih in napajalnih voda v sodobni praksi so bile pregledno podane že znane faze mehanskega in kemičnega čiščenja. Zahteve po kvalitetni vodi so vedno večje in se prenašajo vedno bolj tudi na nizke pritiske. Pri sodobnih metodah preventivnega vzdrževanja kotlovskih in energetskih postrojenj je bila predvsem poudarjena razvojna smernica od incidentnega k preventivnemu vzdrževanju. Sistematično preventivno vzdrževanje se postavlja kot osnova pri organizaciji vzdrževalne službe. Uporaba operativne priprave za vse delovne operacij e.. ,y., vzdrževanju, pa se ujema s sodobnimi organizacijskimi zamislimi. Prav tako je poudarjena sistemizacija osnovnih dokumentov in analiza dela. Sem spadajo nomenklatura postrojev, naprav, skladišča ter šifriranje naprav in materiala. Glede na to je prilagojeno tudi kroženje delovnega naloga za preventivno vzdrževanje. V prilogi o sistematizaciji delovnih mest v službi vzdrževanja, s posebnim ozirom na vzdrževanje energetskih postrojenj, so bila razčlenjena delovna mesta z opisi dela in obsegom dela za posamezna delovna mesta. Glede vzdrževanja kotlov, kurjenih s tekočimi gorivi, so bile podane izkušnje energetike pri Rafinerije nafte v Pančevu. Praktične izkušnje in napotki so bili primerjani s teorijo na tem področju. Posebno obširno so bili obravnavani razni tipi gorilnikov za razne vrste goriv s pripadajočimi napravami. V predavanju o mrežnem planiranju v vzdrževanju strojne in energetske opreme so bile poudarjene prednosti takšnega planiranja. Predvsem se vidi medsebojna tehnološka odvisnost posameznih del. Potrebne naprave za izvajanje del so točno precizirane. Število delavcev za opravljanje posameznih del je prav tako točno razvidno in po navadi se skrajša celotni čas za opravljanje del. Pri temi o kemijskem čiščenju parnih kotlov z vodne strani, so bile podane vse tri metode: z uporabo mineralnih kislin, z uporabo soli in z uporabo zmesi raznih spojin, bolj znanih po komercialnih nazivih, zaščitenih s patenti (Cillit, Antidepon, itd.). Poleg raznih kotlov se kemijsko vedno bolj čistijo tudi ostale parne naprave (grelniki, pregrevalni-ki ter hladilniki kompresorjev, itd.). Nekateri pa se sploh lahko čistijo samo kemijsko (npr. Siemensovi economiserji). Ob koncu predavanj je bila zanimiva tema o angažiranju, profilu in nagrajevanju kadrov v energetiki in vzdrževalnih službah. Poleg organizacijskih napotkov in strokovne pripravljenosti profilov, je bil dan poudarek pravilnemu vrednotenju kadrov v industriji. Predavatelj je zaključil svojo razlago o pomembnosti in pravilnem vrednotenju energetike z duhovito primerjavo iz narave. Ljudje največkrat opazimo samo drevo s sadeži, pozabljamo pa na korenine. Zadnji dan seminarja smo si ogledali termoelektrarno Obreno-vac. Zares veliki energetski po» stroj z močjo 420 MW proizvede letno čez milijardo kWh in v glavnem »pokriva« konsumno področje Beograda in Vojvodine. Uporablja pa nizko kalorični premog iz Kolubarskega bazena. Ter-mpelektrarriia. jp za naše razmere, dobro urejena, kar se še posebej opaža po organizacijski plasti. Seznanili so nas z organizacijo mrežnega planiranja za remont-ska dela ter s konkretnimi pozitivnimi rezultati na tem področju. Zanimivosti je bilo na pretek, žal pa je zmanjkalo časa za ogled vseh naprav. Menim, da je bil seminar uspešen. Vodstvu podjetja pa bi se rad zahvalil za dano možnost strokovnega izpopolnjevanja s področja energetike, ki ima, podobno kot ostale tehnike, stalno pozitivno smer razvoja. Radovan Nikolič, dipl. ing. Ob slovesu! Direktor Papirnice Količevo tovariš ing. Ivo SONC odhaja v zasluženi pokoj. Vse od začetka izhajanja »Našega dela« je bil naš marljivi in vztrajni sodelavec. Iz tega mesta se mu za dosedanje sodelovanje iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi se še naprej oglašal, ker upamo, da bo imel odslej več časa na voljo. Uredništvu je poslal tudi pismo, iz katerega objavljamo zadnji odstavek, ki velja zlasti za bralce iz Količevega: »Številnim članom kolektiva želim ob tej priložnosti izraziti iskreno zahvalo za dolgoletno sodelovanje in upam, da bodo tako ali pa še tesneje sodelovali tudi z novim direktorjem tov. Mirom VARSKOM, ki mu na njegovem odgovornem delovnem mestu želim mnogo uspeha!« Tovarišu Ivu Soncu najboljše -želje! Uredništvo Dopisujte v »Naše delo« Nesreče pri delu v I. polletju 1972 KOLIČEVO, JULIJ 1972 din STATISTIČNO POROČILO 1971 1972 1. Število nesreč pri delu 17 18 2. Izgubljenih dni zaradi nesreč 261 173 3. Število nesreč na poti na delo 1 5 4. Izgubljenih dni zaradi nesreč na poti 12,5 105 5 5. Skupaj 1 + 3 18 23 6. Skupaj 2 + 4 273,5 278,5 7. Pogostnost 24,1 26,14 8. Resnost 371,6 249,09 Število nesreč pri delu je zelo malo poraslo v primerjavi z lanskim letom. Opazno je znižanje izgubljenih dni zaradi nesreč. Ustrezno temu sta se gibala tudi indeksa nesreč pri delu: resnost v precejšnem padcu in pogostnost v rahlem porastu. V močnem porastu pa so nesreče na poti na delo in ustrezno temu se je povečalo tudi število izgubljenih dni zaradi teh nesreč. VIRI NESREČ PRI DELU: 1. Trdi materiali 4 2. Ročno orodje 2 3. Transportna sredstva 1 4. Delovni stroji 6 5. Delovna mesta 5 VZROKI NESREČ PRI DELU: 1. Nezanesljiv način dela 8 2. Neurejenost delovnega, mesta 1 3. Nepravilnosti na transportnih poteh 4 4. Motnje v normalnem tehnološkem postopku 2 5. Neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 2 6. Organizacija dela 1 Zunanji viri nesreč so najčešče delovni stroji in delovna mesta, nato pa še najrazličnejši trdi materiali. Vzroki nesreč pa so še vedno največkrat nezanesljiv način dela in nepravilnosti ha transportnih poteh. KVALIFIKACIJA POŠKODOVANIH 7 nesreč pri delu krajši od 5 dni. Nesreče na poti na delo oziroma z dela so bile letos številnejše in so posledica poledice, slabih prometnih poti in nepravilnosti transportnih sredstev. Pri tem pa moramo upoštevati veliko število vozačev z lastnimi prevoznimi sredstvi z razmeroma velike oddaljenosti od tovarne. IZPLAČANA DENARNA NADOMESTILA: Zaradi odsotnosti z dela poško-dovanih delavcev so bila izplačana: 1. nadomestila, ki jih izplača tovarna: — nesreče pri delu 12.547,75 — nesreče na poti 6.854,40 2. nadomestila, ki jih izplača ZSZ 2.604,50 skupaj 22.006,65 Zaradi nesreč pri delu izplačujemo precejšnja denarna sredstva. Ta so zajeta le delno, saj ne prikazujejo nekaterih direktnih stroškov (nadomeščanja), prav tako pa ne prikazujejo tudi vseh indirektnih stroškov, ki so po naši literaturi 2,5-krat večji od direktnih. Iz pregleda virov in vzrokov nesreč piri delu pa vidimo, da se da še precej nesreč preprečiti, če še ne vseh, vsaj tiste zaradi nezanesljivega načina dela. Z boljšo poučenostjo o varnem načinu dela, bomo to z gotovostjo tudi dosegli. Prav zato tudi pričakujemo, da bo izobraževalna akcija s področja varstva pri delu, ki je zajela novih 200 neposrednih delavcev v proizvodnji in ostalih dejavniških rodila sadove in se bo število nesreč v drugem polletju znižalo. TrM Opozorilo bralcem ob rubriki »ali veste, da je...« VK KV PR 2 4 12 3,03 "/o 2,34 o/o 3,17 °/o V vseh treh kvalifikacijskih strukturah je bilo poškodovanih približno enako število delavcev skupnega števila zaposlenih po posameznih kategorijah (na 3°/o). NESREČE PRI DELU PO DELOVNIH ENOTAH DE DE De DE DE DE DE 1 5 10 (a- ■8; b —2) Pri pregledu nesreč po delovnih enotah ugotavljamo porast nesreč v reparaturnih delavnicah, medtem ko je v proizvodnji in transportu in kalorični centrali ostalo neizpremenjeno. Nesreč pa ni bilo v proizvodhji lepenke in upravi. Nesreče pri delu so bile lažjega značaja in brez trajnih posledic. Samo na eno nesrečo je bil čas zdravljenja daljši od 30 dni, medtem ko je bil čas zdravljenja za KOLIČEVO, JULIJA 1972 — V 5. številki Našega dela je bil objavljen sestavek pod naslovom »Ali veste, da je« v katerem je zelo veliko napačnih tolmačenj, pojmov. Pisec sestavka je verjetno imel najboljši namen, da pojasni določene pojme iz našega vsakdanjega življenja in to je hvalevredno. Vendar se iz tega kako jih je razlagal vidi, da zadeve ne pozna dobro. Čudim se uredništvu, da je moglo tako grobe napake, objaviti.. Naj za ilu« stracijo navedem samo nekaj: »Akumulacija podjetja: Sredstva, ki jih podjetje ustvari s POLNIM uspehom za svoj razvoj, so akumulacija podjetja. To so sredstva POSLOVNEGA SKLADA in dela amortizacije nad predpisano stopnjo«. Najprej ne vem, kako je možno akumulirati podjetje. Akumulirajo se sredstva podjetja, ne pa podjetje. Pa to ni najhujša napaka. Kaj je to polni uspeh s katerim se podjetje akumulira tudi ni jasno. Krona vsega pa je, da so sredstva poslovnega sklada akumulacija podjetja. »POSLOVNI SKLAD: To je del sredstev, ki jih podjetje namenja iz OSTANKA DOHODKA vsako leto po zaključnem računu!!!« Poslovna sredstva so vsa osnovna in obratna sredstva, s katerimi podjetje razpolaga in z njim posluje, ne pa tisto, kar ob zaključnem računu namenja. Komu in za kaj? O rezervnem skladu pisec pravi, da so to sredstva na posebnem računu za primer ENKRATNIH nepričakovanih težav. Kaj pa če so težave dvakratne ali trikratne? Ali si takrat z rezervnim skladom ne smemo pomagati. »SPORAZUMNA PREKINITEV DELA: Delavec in delovna orga- nizacija se sporazumeta za ODPOVED delovnega razmerja:« Delavec in delovna organizacija se ne sporazumeta o odpovedi, ampak o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja BREZ ODPOVEDI. Za odpoved ni potreben sporazum. To je samo nekaj najbolj grobih napak. Tudi nekateri drugi pojmi so napačno razloženi, vendar mislim, da je tudi to dovolj za opozorilo, da mora uredništvo pri objavljanju strokovnih razlag postaviti bolj goste filtre. Sestavek ni niti podpisan in izgleda, da za njim stoji uredništvo lista. Zaradi tega je zadeva še bolj nerodna. Naše delo ima med tovarniškimi glasili velik ugled, ki ga ne kaže zapravljati, razen tega pa ga prejemajo razne strokovne institucije, ki si bodo ustvarile žalostno sliko o ekonomski znanosti v naših podjetjih. Uredništvu predlagam, da pisec ali kdo drugi objavljene pojme ponovno pregleda in objavi pravilna tolmačenja. Ljubiša Milič Zakaj tako? To je vhod v kino dvorano Vevče. Že več let predstavljajo te »luknje« nevarnost za telesne poškodbe kino obiskovalcev, otrok in za ostale mimoidoče. Kdaj bodo take malomarnosti... .. dobile svoj epilog pri rednem sodišču, če bd eventualni ponesrečenec tožil. To se lahko zgodi že danes, jutri! Povečan izvoz papirja Lokomotivski kotel bo prenehal z obratovanjem VEVČE, JULIJA 1972 — Energijski oddelek je dal predlog, v katerem utemeljuje, da bi prenehali z obratovanjem lokomotiv-skega kotla. Ostali obstoječi kotli lahko pokrijejo vse potrebe po pari za tovarno. LokOkotel bi prišel v poštev le, če bi izpadlo obratovanje obeh ostalih kotlov, ki proizvajata po 10 ton pare na uro. Tudi ekonomski izračun je pokazal, da je bilo obratovanje s tem kotlom, čeiprav nujno, precej nerentabilno, saj je izkoristek znašal le 50%. S prenehanjem obratovanja bo nastal tudi prihranek zasedb de- lovnih mest kar za 4 ljudi. Bistvenega pomena pa je čistejše ozračje. Ravno omenjeni kotel je ozračje polnil s sajami, okolica bo sedaj lažje zadihala, na kar je že zdavnaj opozarjal republiški inšpektorat. Kotel je bil zgrajen že leta 1906. Dovoljeno obratovanje pa znaša le 40 let. Torej je veteran »živel« kar skoraj 30 let preveč, seveda z reduciranim pritiskom. Delavski svet bo na eni prihodnjih sej gotovo sprejel predlog o ukinitvi obratovanja kotla in o odpisu stroja kot osnovnega sredstva. VEVČE, JULIJA 1972 — Na 12. redni seji Izvršnega odbora so razpravljali med drugim tudi o povečanem izvozu papirja. Da nam izvoz prinaša razne prednosti, je evidentirano, vendar pa ne gre brez večjih, včasih tudi hudih težav. Povečanje izvoza pa je nujnost, ki jo podjetju narekuje uvoz reprodukcijskah sredstev, zlasti pa nekaterih kemikalij, ki so nujne pri proizvodnji premaznih in drugih papirjev. S tem se ognemo težav pri plačilu deviz za uvožene materiale in obvez pri Jugobanki. Prednost izvoza je tudi v tem, da je plačevanje hitro in redno. Da pa naše papirje lahko izvažamo, je dokaz o primerni kvaliteti izdelkov, ki že konkurirajo na zunanjem tržišču, na domačem tržišču pa nas kakovost postavlja v prioritetni položaj. Tako je z izvozom zagotovljeno celotno kreditiranje uvoza za lastne potrebe po nižji obrestni meri. Z lastnimi deviznimi sredstvi se namreč lahko koristi razlika v tečaju deviz. Seveda pa je usmeritev izvoza še vedno le za tiste tuje kupce, pri katerih je moči doseči najbolj optimalno ceno. Težava je v tem, da IV. papirni stroj dela skoraj izključno surovi papir za premaz, obenem pa je najprimernejši za proizvodnjo ci-klostilnega papirja z vodnim znakom kupcev in za pisalne papirje nižjih gramskih tež. Pri celotnem izvozu pa je ta ciklostil udeležen kar s 30 %. Skoda bi bila, če bi ta papir iz izvoza izpadel, ker je njegova cena zelo ugodna, celo nekoliko višja kot na domačem trgu. Izvršilni odbor je bil mnenja, da je priporočljivo začeti z iskanjem kooperantov med domačimi papirnicami, ki bi bile sposobne in pripravljene izdelovati surovi papir za proizvodnjo premaznih papirjev. Kooperacijska razmerja naj bi se vezala na dolgoročno dobavo. O tej zadevi bosta tehnični in komercialni sektor razpravljala na skupnem sestanku in po ustrezni ugotovitvi predložila najugodnejši rezultat Izvršilnemu odboru. Dolgo in močno deževje v mesecu juniju je napravilo našim obratnim prostorom precej težav in materialne škode. — Pogled na Ljubljanico iz »Janezije« proti mostu Izobraževanje odraslih KOLIČEVO, JULIJ 1972 — Glede na pomembnost tematike in čas jesenskega vpisovanja v šole je prav, da spregovorimo nekaj besed tudi s področja izobraževanja odraslih in o važnosti tega izobraževanja. V sodobnem svetu se izobraževanje odraslih danes pojmuje kot kompleksno, funkcionalno, razvojno in permanentno izobraževanje. Pojmuje se tudi kot enakovreden in pomemben del našega vzgojnega in izobraževalnega sistema, kar pa se iz vidika stare mentalitete v praksi večkrat to izobrazbo ne upošteva dovolj. Prizadevanja za permanentno izobraževanje zaposlenih v obdobju njihovega aktivnega dela ni privatna zadeva posameznika, temveč stvar vse družbe. Posledice razvijanja ali zanemarjanja zaposlenih namreč ne občuti le posameznik temveč tudi družba kot celota oziroma vsaka delovna organizacija. Posebno pomembno je to za male države, ki se v hudem konkurenčnem boju z ekonomijami velesil lahko obdrže le, če sledijo znanstvenemu napredku in stalno izboljšujejo izobrazbeno in strokovno raven svojih delavcev. Zato ni nič nenavadnega, če je dan izobraževanju odraslih poseben poudarek v vseh industrijsko pomembnih središčih. Kakšni razlogi narekujejo nadaljnje izobraževanje. Najbrž je na to vprašanje precej konkretno odgovoril že pred leti dr. Stanko Možinai, ki deli to na štiri faktorje in sicer pravi da je: »•Prvi razlog v tem, da se danes daljšata življenjska in delovna doba. Težko si zamišljamo, da bi se lahko mlad človek že toliko založil z znanjem, ki bi mu zadostovalo za vse življenje in delovno' dobo. Drugi razlog, ki je z gornjim povezan je tehnična revolucija. Življenjska doba strojev in naprav je zaradi neprestanih novosti in izboljšav veliko krajša od človeške. Tretji faktor je hitrost družbenih sprememb. Potrebe po druž-benoekonomskem znanju so čedalje večje. Danes marsikaj mnogi ljudje navzlic šolski izobrazbi niso sposobni, da bi se lotili novih družbenih dolžnosti. Mesto proizvajalca v naši družbi pa zahteva od njega čedalje bolj zrele ekonomske odločitve. Četrti faktor je ekonomske narave. Vsi, ki bi radi študirali, ne morejo enostavno opustiti dela, ker bi to nacionalna ekonom'ka ne prenesla. Ce hočemo, da bi se učilo čim več ljudi, moramo izdelati takšen sistem, da se bo posameznik lahko učil in ustvarjal dohodke. To se pravi, naj bi teh dveh obdobij v človeškem življenju — obdobje ko se uči in obdobje, ko ustvarja dohodek — ne ločili tako umetno in tako strogo, kakor je bilo to vse doslej. Prepletanje dela in učenja, možnost naj bi bila da se človek uči, ne da bi opustil delo, je eden izmed zelo pomembnih pogojev za povečanje produktivnositi dela in eden izmed osnovnih procesov v našem siste- mu izobraževanja pri njegovi nadaljnji modemizacijii.-« Seveda imajo redne šole še vedno osrednje mesto v izobraževalnem sistemu, toda kljub temu je potrebno posvetiti pozornost tudi drugim oblikam izobraževanja, kot so: učenje ob delu, individualno, izredno izobraževanje, dopisne šole, sredstva množičnega obveščanja kot obhka samoizo-braževanja (radio, televizija, tisk, filmi). Končno res ni bistveno, kako si je nekdo pridobil znanje, temveč kakšno in kolikšno je to znanje. Milan Deisinger Pogovor z mladino pred pričetkom obvezne počitniške prakse Pogovor s praktikanti VEVČE, JULIJA 1972 — Tudi letos konec junija, ko se je zaključilo šolsko leto, se je vključilo v naš kolektiv mnogo dijakov srednjih šol, ki so prišli na enomesečno počitniško prakso. Ko smo srečavali, oziroma bomo šs srečavali vse do začetka novega šolskega leta te mlade obraze, sem se odločila, da jih povabim na kratek razgovor. Radi so se odzvali. Zastavila sem jim nekaj vprašanj, prisluhnila njihovim željam in tako vam lahko nekatere izmed njih predstavim: Darja Mrak bo kemični tehnik. Sedaj je končala 1. letnik tehniške srednje šole, na kemijskem oddelku in že naredila prvi korak na poti do svojega poklica. Na svoji praksi je tudi pobliže spoznala, kako poteka delo v tovarniškem laboratoriju. Bilo ji je všeč in rada bi še prišla prihodnje leto. Bilo je seveda tudi nekaj težav, vendar so ji naši tehniki v laboratoriju radi priskočili na pomoč. Kot sama pravi, je praksa izpolnila vsa njena pričakovanja. Ivan Gogala je dijak tehniške šole, elektro oddelek — šibki tok. Tudi on je končal 1. letnik, delal pa je v elektro delavnici. Ker je imel v šoli dosedaj več teorije kot praktičnega pouka, je bilo delo pri strojih zanj zelo zanimivo, zlasti še, ker je več delal na jakem toku kot na šibkem. »V celoti sem bil na praksi zadovoljen in sem tudi dosti pridobil.-« je še na koncu dejal Ivan Gogala. Nato sem se pogovarjala z Nevenko Pislak. Nevenka je že »starejša-«, saj bo drugo leto že maturantka na papirnem odseku tehniške papirne šole. Tudi počitniške prakse ji niso nepo deviznih sredstev. Za drugi avans v prihodnjem letu pa bomo morali vsa devizna sredstva zagotoviti sami. Po daljšem času se je naš vozni park le povečal. Pred kratkim smo namreč pri TAM v Mariboru kupili nov tovorni avlo TAM-5000. Na sliki: »kapitan« kamiona tov. Jože Zajšek Eno leto - en jur! VEVČE, JULIJA 1972 — Ljudje pohitite! Tudi ženske, čeprav svoja leta rade zatajite! Izvršilni odbor je namreč sklenil, da bo k čestitki za 50-letni življenjski jubilej dodal še 50 starih tisočakov — torej za vsako leto enega. Po novem je prvi na vrsti dipl. ing. strojništva Marjan Urek, ki ima to (ne)veselo obletnico 4. avgusta. Torej čestitamo mu — po novem! S. R. Upokojeni so bili VEVČE, JULIJA 1972 — Zadnjega junija se je od nas poslovila Francka GRUMOVA, snažilka v proizvodnji. Rojena je bila v najbližji okolici Vevč, na Studencu leta 1914. V mladosti in do konca vojne je delala doma v gostilni, po vojni pa se je zaposlila in delala na raznih mestih, aerodromu, na Tehniški fakulteti, v naše podjetje pa je prišla leta 1957 na delovno mesto snažilke v obratih. Ko smo jo zadnjikrat srečali, smo jo vprašali, kako se je počutila prt nas in s kakšnimi občutki nas zapušča. Odgovorila je, da je doživela v papirnici dosti lepih pa tudi neprijetnih trenutkov. Ne more se pritoževati čez vodstvo, večkrat pa se s sodelavci ni razumela najbolje; je bolj občutljive narave in tako je verjetno opazke sodelavcev jemala preveč resno, kajti sigurno niso bile zlonamerne. V pokoj odhaja z nepolno delovno dobo, ima pa zadostno starostno dobo, rada pa bi še v zdravju uživala svoj pokoj in le za razvedrilo pomagala doma na kmetiji. Blaž Pirnat saj so se tudi sedaj sestajali izven delovnega časa. Če bo pri zdravju, bo še vedno rad poprijel za tesarsko orodje. Vojna leta so mu sicer pustila nekaj posledic, sicer pa se še kar dobro počuti. S prvim dnem julija nas je zapustil tudi Anton ZUPANČIČ, zidar. Izučil se je zidarskega poklica, delal pa je pri privatnih zidarskih mojstrih vse do leta 1960, točneje 16. novembra 1960, ko se je zaposlil v naši tovarni. Od takrat do danes je bil soudeležen pri številnih zidarskih delih. Sam pravi, da je bil z delom zadovoljen, da odhaja v pokoj s prav dobrimi občutki, kajti s sodelavci se je vedno dobro razumel. Anton Zupančič Tudi Ivan HABIČ, mizar, se poslavlja od nas. V Papirnici Vevče je bil zaposlen od avgusta 1965. Pred tem je delal celih 30 let v Zgornjem Kašlju, kjer se je tudi izučil mizarske obrti. Rodil se je v Zagradišču 10. 8. 1916. Zelo zgodaj so mu umrli starši in nato je še kot mlad fantič služil pri raznih kmetih, s šestnajstimi leti se je začel učiti mizarstva. Tako ga je to delo spremljalo vse do zasluženega pokoja razen z manjšo prekinitvijo med vojno, ko je bil interniran na Rabu. Tudi Ivan Habič odhaja zadovoljen od nas, saj se je dobro razumel z vsemi svojimi sodelavci. Tudi njega smo vprašali, kaj bo delal v prostem času. Ne bo še opustil svojega osnovnega poklica, saj ima doma majhno delavnico, pomagal bo ženi v gospodinjstvu, ki je še zaposlena. Če bi mu ne nagajalo srce, bi še vedno rad šel v hribe, kot v mladih letih. Sedaj pa mu od športov nudi največji užitek balinanje. Na televiziji rad sodelavci prav dobro, da ne rečemo odlično razumel. Znal je upoštevati nasvete in navodila, zato pa jih je tudi dajal in svetoval. Tako strokovno kot delavec pa je bil tovariški do vseh in vsakogar. Zato je bil pogovor z njimi lahko tehten, vedno pa prijeten in ljubezniv. Kljub letom, saj se približuje že šestdesetim, pa je še vedno čil in zdrav. Zato res ne bo težavno, da bo v pokoju še marsikaj postoril okrog svojega prijetnega doma in če bo treba, bo napravil še marsikomu svojo strokovno uslugo. Alojz Rojšek Poleg strokovnega dela je tov. Rojšek tudi večkrat sodeloval v organih samoupravljanja, zlasti kot član DS. Njemu in vsem, ki so te dni odšli v zasluženi pokoj, se s tega mesta zahvaljujemo za sodelovanje in jim želimo prijetno življenjsko jesen. Ugodna in neugodno VEVČE, JULIJA 1972 — Dobiček podjetja znaša v prvem polletju 1972 43 "/o lanskoletnega dobička. Podatki za prvih pet mesecev letošnjega leta kažejo, da je realizacija za 16^/o višja od' lanske ob tem času, pokritje pa za 44'Vo: Zanimiva pa je razlika dejanskih cen nasproti planskim, ki je kar za 490 % višja. Sedaj pa, ko bo imel veliko prostega časa, se bo doma zopet bolj oprijel kmetije, zidarstva pa ravno tako ne misli še opustiti tako kmalu. Če bo le zdrav, bo vedno rad priskočil na pomoč graditeljem hišic. Stanovanjska stiska pri nas verjetno še dolgo ne bo rešena in tako mu dela po tej strani verjetno res ne bo nikoli zmanjkalo. S 1. julijem je odšel v pokoj tudi Blaž PIRNAT, pomočnik vodje lesne predelave. Rojen 3. 2. 1922 v Črnučah v delavski družini, je bil že od ranega otroštva izpostavljen pomanjkanju, posebno, ker je bil oče večkrat brezposeln. Tudi sam je že zgodaj okusil težko življenje delavca, ko pa se je začela vojna, je v aprilu 1942 vstopil v partizanske vrste v Polhograjskih dolomitih. V partizanih je ostal vse do konca vojne. Po vojni se je najprej zaposlil v Tovarni dekorativnih tkanin, že 8. 7. 1946 pa je prišel v Papirnico Vevče in ji ostal zvest vse do zasluženega pokoja. Pri nas je delal najprej kot delavec hia lesnem prostoru, nato je bil vrsto let tesar, nazadnje pa je delal kot pomočnik vodje predelave lesa. Kot sam pravi, odhaja v pokoj z dobrimi občutki, v glavnem je bil zadovoljen, tudi s sodelavci se je razumel in upa, da tudi v bodoče ne bo izgubil stika z njimi, Ivan Habič gleda kakšno nogometno tekmo. Veliko zadovoljstvo najde tudi v vrtičku okoli hiše. Pri tolikih konjičkih lahko torej sklepamo, da mu bo sedaj v pokoju skoraj zmanjkalo časa za vse. Alojz ROJŠEK je prišel v tovarno sredi poletja 1942, odhaja od nas tudi sredi poletja. Trideset let dela v tovarni ga je seznanilo z vsakim kotičkom. Saj menda ni stroja, zgradbe ali naprave, kjer bi marljivemu, sposobnemu in odličnemu tesarju ne bilo treba kaj popraviti. Če je bilo delo še tako zahtevno, je Lojze našel način, kako pristopiti, da je proizvodnja spet stekla, da so bili prostori sposobni za obratovanje. Kot VK vodja tesarjev se je s svojimi Spet bo zaživela zadružna gradnja VEVČE, JULIJA 1972 — Odbor za družbeni standard je že nekajkrat razpravljal kako usmeriti gradnjo stanovanj na Vevčah. Med mladimi oziroma novodošlimi sodelavci je mnogo takih, ki so potrebni stanovanj, pa tudi starih stanovanjskih problemov je precej. Na Vevčah v ožjem področju, ki ga zajema zazidalni načrt, lokacij za novogradnjo praktično ni več. Dana je bila pobuda, da se poišče večji kompleks parcel za novogradnjo v obliki, ki je najugodnejša za podjetje in bodočega koristnika. V tem smislu so bile izvedene uvodne raziskave različnih možnosti, od katerih je bila najbolj zanimiva možnost graditve individualnih hišic v Zg. Kašlju. S podjetjem ►►Soseska« so bili že začeti uvodni razgovori, ki so dali še kar ugodne rezultate. Sporazumeli smo se, da bi podjetje ►►Soseska« pripravilo in komunalno opremilo zemljišče za 62 stanovanjskih hišic, seveda v okviru njihovega urbanističnega in zazidalnega koncepta. Podjetje »Soseska« vztraja, da se njihov koncept popolnoma spo« štuje, predvsem, da se zazidalni načrt ne spreminja, zahtevajo, da izvršijo izkop gradbenih jam in zgraditev temeljev oni sami oziroma pod njihovim nadzorstvom, da, pa je vprašanje nadaljnje gradnje stvar podjetja, pri čemer seveda pride v poštev zadružni način gradnje. Razgovori so bili začasno prekinjeni zaradi pričakovanih izidov predpisov o prometu z zemljišči, stanovanjski gradnji, financiranju itd. Potrebna je namreč izdelava računov po novem. Brž, ko bi bila zgornja vprašanja rešena, bomo pristopili k definitivnem dogovarjanju o sklenitvi pogodbe, pri kateri bomo v glavnem vztrajali na postopnem financiranju, postopnem ure-jan ju komunalnih naprav in zadružnem načinu gradnje, z možnostjo predelav notranjih prostorov hišic. Ker v sami zasnovi dogovorov ni bilo nesporazumov, lahko pričakujemo ugodno sklenitev pogodbe in bržčas tudi zelo hiter pristop h gradnji. N. T. Zarodek košarke je vzniknil VEVČE, JULIJA 1972 — Košarkarski šport med kolektivom še ni organiziran. Kaže pa, d’a so prve korenine pognale, če bo le dovolj sposobnih organizatorjev z nekaj idealizma, ki bi se razširil tudi na teren izven tovarne. Kar v odmoru med malico se je porodila misel, da bi napovedali tekmo Kartonažni tovarni. 2e malo »starejši« mladinci so sestavili moštvo — Vid Vilfan, Miha Ravnik, Stane Jalovec, Mitja Predalič, Boris Mežek in Dimitrij Majcen. Izid' dvoboja je sicer pripadal nasprotujoči ekipi. Da pa ne bi vrgli puške v koruzo, bodo ta srečanja večkrat obnovili. Iz tega navdušenja, ki naj na bi bilo prekratko, so se rodila tekmovanja med oddelki. Nastale so ekipe iz proizvodnje in upravne zgradba, poročeni in neporočeni in tudi premazni oddelek je napovedal svoj nastop. Imajo tudi že ►►profesionalnega« sodnika — Vido Bartol in nekaj novih igralcev, Andreja Pirkmajerja, Milana Cerarja, Jožeta Vidmarja in Marjana Černeta. Depo bi bilo, da bi ta srečanja, ki so bila sicer družabnega značaja, vzbudila zanimanje za resno delo v tej panogi športa. M. D. 1. SORTA 2. DRINA 3. KAREL 4. MIRON 5. JAGIN 6. ALOIS 7. TRANS 3. LENKA 9. RODAN 10. KALIC Dodajanje črk /. //. □ o u o u o n o u o n o □ o n o n o i i o Besedam na levi dodatje eno črko in jih vpišite v I. lik. Dobiti morate besede novega pomena kot jih zahtevajo opisi. Pri tem morate uporabiti vse črkb že napisanih besed, dodana nova črka pa mora priti na začetek novih besed, tj. na označeno mesto v liku. 1. protestantski duhovnik, 2. mesto in reka na skrajnem vzhodu Sovjetske zveze, 3. tenka, bela, gosto tkana bombaževina, 4. mestece v Ukrajini ob reki Lugan blizu mesta Kadievka, 5. izbljuvek, svaljek preja ali dlake, 6. priprave za prenašanje bolnikov ali ponesrečencev, 7. prebivalec našega polotoka, tudi vino s tega področja, 8. časopisni prispevek, zapisek, 9. majhna država v Pirenejih, 10. fižolovka, kolec za trte. Ob pravilni rešitvi boste na poljih s kvadratki dobili delavca v naši industriji. Besedam iz I. lika dodajte novo črko in jih vpišite v II. lik. Pri tem morate uporabiti tudi vse črke iz I. lika, dodana črka pa pride na konec novih besed, tj. na označeno mesto v liku. 1. človek, ki pripoveduje neslane šale, kvantač, 2. hči kralja Minosa, ki je s klobčičem niti pomagala Tezeju iz labirinta, 3. fižol raklovec, 4. redovnik, pripadnik »malih bratov svetega Frančiška«, frančiškan, 5. španski violončelist, svetovno znani virtuoz (Antonio), 6. vrsta plošč iz cementa in azbestnih vlaken, zlasti za pokrivanje streh, 7. naziv za stare predmete, pa tudi za starejše ljudi, 8. majhna vzpetina na cesti, 9. otok v sklopu Malih Sundskih otokov, vzhodno od otoka Flores, 10. vrsta drevesnega hrošča (borov ...) Ob pravilni rešitvi boste na poljih s krogci dobili naziv za človeka, ki vodi in ureja zbirko listov s kakimi podatki. Rešitve pošljite v uredništvo »Našega dela« do 10. IX. 1972. Veljavni telefonski imenik v papirnici Količevo KOLIČEVO, JULIJA 1972 Glede na to, da je naša telefonska centrala pred kratkim uvedla nekaj novih internih številk, objavljamo pravilni »Interni telefonski imenik«. Le-ta pa je takle: 05 — instrumentalca 06 — referent za izvoz in uvoz 07 — vodja celotne proizvodnje 08 — vodja proizvodnje papirja in kartona 11 — telefonska centrala 12 — vratar tovarne 13 — obračunski oddelek 14 — materialno knjigovodstvo 15 — računovodja 16 — finančno knjigovodstvo 17 — priprava dela 18 — glavni derektor 19 — vodja vzdrževalnih delavnic ter vodja gradbene dejavnosti 20 — tehnični direktor 21 — vodja transporta ter manipulant lesa 22 — vodja energetike 23 — analitski oddelek in normirca 24 — prodaja — in salda-kooiti kupcev 25 — vodja analitskega oddelka 26 — nabava 27 — vodja prodaje 28 — vodja nabave 29 — ekonom J 30 — referent za strokovno višolstvo in nagrajevanje 31 — komercialni direktor 32 — expedit 33 — pravnik podjetja 31 — vodja KC 35 — KS I 36 — KS II 37 — delovodska pisarna 38 — dodelava papirja 39 — transport 40 — inštalaterska delavnica 41 — skladišče gotovega blaga 42 — laboratorij 43 — KS I — holandci 44 — kalorična centrala 45 — elektrodelavnica 46 — strojna delavnica 47 — skladišče tehničnega materiala 48 — garaža 49 — novi lepenkov oddelek 50 — sušilnica ter vodja le-penkovega oddelka 51 — stanovanjski blok pe-torček 52 — sortirna dvorana 53 — konstrukcijski oddelek 54 — vodja kadrovske službe 55 — tajnica direktorja 56 — kadrovski oddelek in referent za socialno zavarovanje 57 — administrator tehničnega oddelka 58 — administrator komercialnega oddelka 59 — lopa V 60 — lopa papirnih odpadkov 61 — lesobrusilnica 62 — prodaja II 63 — varnostni inženir 64 — blagajna 65 — administrator v pravni službi (gm) KADROVSKA SLUŽBA POROČA Rešitev dvojne izpeljanke 1. lik: 1. Laponec, 2. keratin, 3. za-popad, 4. heretik, 5. Pestner, 6. Bertoki, 7. pisarna KARTON, LEPENKA, PAPIR — PES 2. lik: 1. lokvanj, 2. Rodrigo, 3. Magušar, 4. padalka, 5. Betetto, 6. ctijaček, 7. tokajec RADEČE, LOGATEC, KRŠKO — BIK Pravilno so rešili in bili izžrebani naslednji sodelavci: po 10.— JOZEL.I Anton, TRDAN Marija in ing. GRAD Andrej po 30 —MOŠKRIC Ljudmila po 60.— JELNIKA Antonija Poizkus prve prijateljske tekme na novem odbojkarskem igrišču Družinsko plavanje VEVČE, JULIJA 1972 — Konec avgusta bodo organizatorji TRIM priredili v vevškem kopališču republiško tekmovanje za družine. Plavali bodo oče, mati, otrok. Zmagala bo tista družina, ki bo imela najboljši seštevek časov. Prireditev bo zanimiva in seveda tudi zabavna. Ali se bo na to tekmovanje prijavila tudi kakšna vevška družina? Prav gotovo bi se nekaj uspešnih našlo, saj vemo, da pri nas je nekaj takih, da ata in otrok plavata odlično, mamo pa bi bilo treba n.a nek način pripraviti, da bi prejadrala tistih borih 33 metrov. Morda je kje tudi narobe, pa tudi popolnoma »plavalne« družine bi se našle. Prijavite se, korajža velja! Vevški športni park se je povečal za novo teniško igrišče in dve igri« šči za odbojko. Ta nova pridobitev bo vsekakor prispevala k športu in rekreaciji med kolektivom in okolico Papirnica Vevče JUNIJ 1972 Prišli : Demšar Marjan, obratni električar II. B r a t u n Marjan, pomožni delavec Pajk Anton, tesar III. Kopač Marko, snažilec K v r g i č Hamdija, vnašalec Smrekar Rudi, ml., I. pom. do-del. stroja Ulčar Pavla, perica (premeščena iz DR) Omahen Stane, električar III. Jablanovič Stojan, razkladalec Trtnik Janez, mizar II. P r e t e n i Umi, vnašalec Radulovič Andjel, vnašalec Pršič Eniz, razkladalec Kozjek Vinko, tesar II. Urbanc Srečko, vnašalec Pleše Mirko, vnašalec Perc Mirko, pom. delavec Trajlovič Milan, razkladalec Veljkovič Cvejio, brusač nožev A n ž e 1 j Angelca, pom. kuharice Hvala Savina, snažilka v DR Odšli: Črne Silvo, odšel na lastno željo A h m e t a j Jetulah, odšel na lastno željo Petrič Miro, samovoljno zapustil delo Pereč Zvonko, odšel na lastno željo P r e t e n i Umi, samovoljno odšel v poskusni dobi Rodili so se: Aliču Francu, sin Tonček Perku Feliksu, sin Aleš Rupniku Stanetu, sin Jurij Kurentu Leonu, sin Damjan Černe Štefki, hči Irena Trtniku Bojanu, sin Gregor Čestitamo! Poročili so se: R a j m Cazim z Bitič Zado Čestitamo! POROČIL IZ PAPIRNICE KOLIČEVO IN TOVARNE CELULOZE MEDVODE NISMO PREJELI -M DELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.