698. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in prašnikih — ob 1. ari zjutraj; v pondeljkih pa ob
3.	uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvn mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se Ki	pošilja	upravništvn.	ts
i :::	Telefon	številka 118.	m
Volilci splošne kurije!
Dne 1. decembra, ko voli splošna kurija, napišite na glasovnice ime in bivališče samostojnih kandidatov, ki se glase:
Za sodni okraj:	Ljubljanska
okolica:
ANDREJ KNEZ
posestnik na Viču.
Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Vipava :
FERDO GASPARI
živinozdravnik in posestnik v Postojni.
Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče, Žužemberk:
FRANC ANDOLŠEK
posestnik v Vel. Poljanah.
Za sodni okraj: Novo mesto:
AMAT ŠKERLJ
posestnik v Gotni vasi.
Za sodna okraja: Metliko Črnomelj:
JOSIP FLEISCHMAN
posestnik'V Metliki hiš. št. 45.
Za sodne okraje: Kranj, Škofja Loka:
FRANC DOLENC
posestnik v Stari Loki.
Za sodne okraje: Radovljica, Kranjska gora, Tržič:
ANTON KRŽIŠNIK
posestnik v Žirovnici.
Za sodne okraje: Kamnik, Brdo:
ANDREJ SLOKAR
poslovodja v Domžalah,
Za sodne okraje: Litija, Radeče, Višnja Gora:
IVAN TAUFER
posestnik v Zagorju.
Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje:
FRANC ZUPANČIČ
posestnik na Rakovniku.
Za sodne okraje: Logatec, Idrija, Cerknica in Vrhnika:
FRANC MAJDIČ
živinozdravnik in posestnik v Logatcu.
Volilci! Možje! Pri volitvah vsi pogumno in brez strahu na volišče za svoje može! ' Na noben način se ne pustite od nasprotnikov oslepariti za volilno pravico.
M! kmetje vstajamo, in vas je strah!
Volilci!
Slovenci!
Dne 1. decembra 1913 stopiti Vam bo zopet na volišče. Narodna Vaša dolžnost in čast Ljubljane Vas kliče, da izberete in odpošljete v deželno zbornico iz svoje srede moža, ki bo neustrašno in vestno zastopal Vaše gospodarske in narodne koristi. Narodno-napredne stranke kandidat za splošno kurijo v Ljubljani je dosedanji njen zastopnik v deželni zbornici:
Josip Turk
posestnik in podjetnik v Ljubljani.
Strankina čast in čast naše bele Ljubljane zahtevati, da združimo vse moči za sijajno zmago našega kandidata. Omahljivcev v naših vrstah ne sme biti!	"1
Volilci! Slovenci! Narodno-napredna stranka
je vedno visoko dvigala slovenski prapor, prapor slovenske, napredne Ljubljane.
Zato pa Vas stranka poziva, da se ob sedanjih deželnozborskih volitvah združite vsi pod njenim praporom ter soglasno volite kandidata narodno-napredne stranke.
Z neustrašnim, odločnim nastopom in z strogo disciplino naših vrst, je zmaga — naša!
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Volilni boj na
Samostojni kandidat Trebušnik odvaga vse druge.
Klerikalna strahovlada.
Volivci! V pondeljek vsi na volišče proti klerikalni strahovladi.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
In nevedoma je jela jecljati svoje priznanje:
»Odpusti mi oče! Odpusti, da sem ga ljubila in da ga ljubim še vedno!... Ne, oče, ne glej me tako, mari hočeš, da umre tvoja Ivanka pred tvojimi nogami... da pogine od obupa? ... Saj nisem sama kriva, da ga moram ljubiti... neznana sila me je pahnila v njegovo naročje... Oh, oče! Ako bi vedel, kako ga ljubim!«
Dočim pa je govorila, se je vzravnal gospod de Pjen v vsej visokosti svoje postave.
Bil je podoben duhu od onkraj sveta...
Prijel je svojo hčer za roko in jo dvignil kvišku.
»Odpuščaš mi, kaj ne da? Oh, oče, reci mi, da mi odpuščaš!«
Brez odgovora jo je odvedel na prag svoje hiše, iztegnil roko v noč in dejal:
»Idi, kamor hočeš, jaz nujnam hčere več!«
Opotekla se je; hropeč stok se je izvil njenemu grlu ...
Tisti hip pa se je začul zveneč in gorak moški glas:
»Motite se, gospod, še vedno imate hčer. Vaš sin vam prisega to!«
Istočasno se je pojavil v lučnem krogu Franc de Monmoransi, dočim je Ivana vzkriknila v brezumnem obupu, gospod de Pjen pa se je odmaknil, jecljaje:
»Ljubimec moje hčere!.. Tu!... Pred mano!... O, to je sramota vseh sramot, ki mi je bila namenjena za poslednji dan življenja!«
Franc se je sklonil pokojno, ne da bi trenil spričo teh besed.
»Gospod, ali me hočete sprejeti za svojegas ina?« je ponovil, skoraj na kolenih.
»Za sina!« je jeknil starec. »Vi — moj sin!« Oči so se mu zalile s krvjo. »Kaj slišim? Ali se mi morete rogati bolj krvavo?«
Franc je prijel Ivano za roke:
»Gospod, naj da vaša dobrota Francu Monmoransijskemu vašo hči Ivano za ženo pred Bogom in pred ljudmi«, je ponovil še trdneje.
»Za ženo pred Bogom in pred ljudmi... zakonito ženo!... Ali se mi sanja?... Mari ne veste... vi, konetablov sin ? ...«
»Vse vem, gospod! Moja poroka z Ivano de Pjen naj popravi vse krivice in izbriše vse zlo, ki je bilo storjeno .. Čakam, oče, da izrečete sodbo mojega življenja...«
Neizmerno, strašno življenje se je spustilo v starčevo dušo in že so se mu dvigale na ustnice besede blagoslova, kar mu prešine možgane bliskovita misel:
»Ta človek vidi, da mi je umreti! Ko pa bom mrtev, se bo posmehoval hčeri, kakor se posmehuje očetu.
»Odločite, gospod!« je povzel Franc.
»Oče! Oče moj ljubljeni, oboževani!« je rotila Ivana.
»Vi hočete poročiti mojo hčer?« je dejal starec nato. »Ali je to vaša resna volja?... Kdaj?... Kateri dan ? ...«
Mladi mož je čutil, kaj se godi v srcu tega umirajočega. Zarek moške poštenosti je obsijal njegovo čelo. In odgovoril je:
»Že jutri, oče! Takoj jutri!...«
»Jutri!« je dejal gospod de Pjpn zamolklo. »Jutri bom jaz že mrtev!«
»Ne živeli boste... in še dolgo, dolgo, ter blagoslavljali svoja otroka.«
»Jutri!« je zahropel starec z brezmejno bridkostjo. »Prepozno je, umiram, končano je ... umiram v obupu in. prekletstvu!«
Franc je pogledal okrog sebe in videl, da so se služabniki zbudili in zbrali.
In zdajci se mu je zasvetila blagoslovljena misel.
Objel je žalostno deklico z roko, pokazal z drugo služinčadi naslanjač, v katerem se je boril gospod de Pjen s smrtjo, in glas se mu je dvignil svečano, poln ljubezni.
»V cerkev!« je velel. »Oče, polnoč je! Vaš kaplan lahko služi svojo prvo mašo... poročno mašo Ivane
Pjenske in Franca Monmoransijske-ga.«
»Oh, sanjam... sanjam!
ponavljal ubogi starec.
»K oltarju!« je pbnovil Franc z močnim glasom.
In glej zdaj se je raztopilo obupno srce starega vojščaka.
Njegove prsi so vztrepetale v nekakšnem ječanju; zakaj najvišja radost ječi prav tako kakor najgloblja bolest.
Vzdih neskončne, vzhičene, nadčloveške hvaležnosti se je dvignil iz njegovega srca.
Oči so mu zalile solze, in njegova smrtnobleda roka se je iztegnila proti plemenitemu potomcu sovražne rodbine.
Deset minut pozneje je stal v mali kapelici Maržansijski svečenik pred oltarjem in služil mašo. Franc in Ivana sta stala v prvi vrsti.
Za njima je počival gospod de Pjen v istem naslanjaču, v katerem so ga bili prinesli. Še bolj zadaj sta stali dve ženski in trije moški, služabniki gospoda Pjenskega, zdaj priče te tragične poroke.
Kmalu sta bila prstana izmenjana in drhteči roki ljubimcev sta segli druga v drugo.
Nato je zamrmral svečenik besede blagoslova:
»Franc de Monmoransi, Ivana de Pjen, v imenu živega Boga sta združena na veke...«
Novoporočenca sta se obrnila h
gospodu de Pjen, kakor da prosita blagoslova tudi njega.
Videla sta, kako poizkuša starec dvigniti roko, dočim mu je žarel obraz v srečni, pokojni radosti.
Za hip se jima je nasmehnil.
Nato so mu padle roke težko nizdol... smehljaj je otrpnil na njegovih brezbarvnih ustnicah.
Gospod de Pjen je bil izdihnil!
III.
Slava imena.
Dobro uro nato se je vrnil Franc v grad Monmoransi... Ostavil je bil mlado ženo vso v solzah v naročju zveste dojilje, zaupnice njune ljubezni, objel Ivano še enkrat, zatrdil ji, da se vrne k njej, kakor hitro se zasvita dan in kakor hitro pozdravi očeta, ki mu ga je bil naznanil jezdec iz Pariza.
Ko je stopil Franc v veliko dvorano, kjer so bile stene vse okrašene z blestečim orožjem, je zagledal ko-netabla Ana Monmoransijskega sedečega v razkošnem naslanjaču, do katerega so vodile tri stopnice in nad katerim se je razpenjalo škrlatno nebo z zlatimi franžami, sloneče na štirih pozlačenih sulicah.
Dvanajst bronastih kandelabrov, vsak po dvanajst voščenic, je polnilo dvorano z jarko lučjo. Stene so bile pokrite z ogromnimi preprogami, na katerih so se bleščali težki meči in svetlikala bodala.
(Dalje.)
Posebna izdaja.
V	Ljubljani, petek dne 28. novembra 1913.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
E. Posamezna številka 6 vinarjev^
«	Uredništvo	In upravništvo:
^ v. Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6^
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma ■£ se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa' ,* ' se plačat petlt vrsta IS v, osmrtnice, poslana ta ^ zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po% :	a pust. — Za odgovor Je prUeilti znamka M
«	Telefon	številka	118.
Štajersko.
Slovensko klerikalne obljube.
tiči v vsem tem, ni nič drugega kot slanci se vsak dan najmanj desetkrat hvalijo, koliko da so dosegli v zadnjem deželnozborskem zasedanju. Da so pri tem sami dosti večji kot njih dejanja, je umljivo samo po sebi. Boj za slovensko meščansko in slovensko gospodinjsko šolo, je star toliko gotovo, kot recimo dr. Korošec, ali pa vsaj, kot dr. Verstovško-vo politično presedlanje. To pa, kar tiči v vsem tem, ni prav nič drugega malenkost, ki nam gre že desetletja. Ce se je to konečno rešilo ravno ob času klerikalne premoči, ali je taka uresnitev potem že tudi zasluga? Ker vemo, da imamo vse polno ne-razsodnežev v naših lastnih vrstah, ki vidijo v vsaki malenkosti že goro, moramo tozadevno klerikalno zaslu-garstvo označiti vsaj kot silno majhno, da ne rečemo, ničevo. Kaj pa so n. pr. klerikalci označili pred zasedanjem kot »compensatio sine qua non«? V prvo: dvoje meščanskih šol, v drugo potrebno število slov. urad-ništva v deželnem gospodarstvu, v tretje gospodinjsko šolo in v četrto še druge manjše gospodarske kompenzacije. Koliko so dobili, vemo: eno meščansko šolo in gospodinjsko šolo. Kaj so opustili, vidimo, če primerjamo gorajšnje zahteve s tem, kar so konečno vzeli. Je to naravnost miloščina, in drugega prav nič. Klerikalci so seveda že naprej uvideli, da s takimi — tudi v njih žargonu — malenkostnimi pridobitvami, ne bodo upravičili svojim volilcem nasproti dolgoletno obstrukcijo, ki je veljala deželo toliko miljonov škode. Že takrat so pričeli govoriti, da so sprejeli sedanje le kot začasno odškodnino in da pojdejo že v bodočem deželnozborskem zasedanju — po volitvah — znova v deželni zbor z novimi zahtevami, t. j. z novo obstrukcijo. Konečno pa so prišli njih zaupniki in povedali, da ljudstvo ni zadovoljno z dosedanjim. Preje so bili proti temu, da bi se javnosti raztolmačilo te njihove nakane za bodočnost. Sedaj pa je tudi njim pričela voda nekam rasti in takoj se je oglasil dr. K. Verstovšek z napovedjo, nove obstrukcije. Kako in če jo bodo izvedli klerikalni poslanci, ne vemo. Vemo pa, da je že njih volilca strah pred mogočo novo obstrukcijo, pa naj bo potem tudi uspešna kolikor toliko. Ljudstvo se boji novega trpljenja in materielne škode v obstruk-cijski dobi. To pa bi bilo konečno v stanu, dati povod preokretu med kmetskimi volilci. Ali bi bilo to v narodnem oziru zdravo, ozir. vsaj brez nevarnosti, ne vemo. — Prijatelj našega lista nam piše, da hočejo v bodočem volilnem boju postaviti za en deželnozborski mandat kot kandidata znanega mladeniča Fr. 2e-bota, Kje bo kandidiral, ne vemo, se nam ni povedalo Zanimiva pa je ta verzija. Že delj časa namreč nočejo potihniti vesti, da vlada v deželnozborskem klerikalnem klubu nesoglasje. Kako pa je oni, ki ga bodo postavili na suho? Robičev naslednik bo baje dr. J. Leskovar. Žebot je sicer precej na glasu med marinarji in marinaricami, a v poštev bi končno
PAVEL BERTNE;
Otrok ljubezni
(Dalje.)
Florestan je videl, kako se mu bliža markizina roka; zableščalo se mu je pred očmi, toda spomnil se je o pravem času, da so umetniki po dostojanstvu enaki najvišji gospodi. In z eleganso, ki bi mu jo bili zavidali starodavni kavalirji, se je dotaknil s svojo čedno in negovano, dasi veliko roko teh, dasi zgrbanče-nih, a vendar tako žlahtnih prstov.
Sicer pa je bila že izpregovorila Gilberta, hoteča ustvariti gorkejše razpoloženje. Čebljala je, pripovedovala ... Florestan je poslušal iz-prva vse strmeč, nato pa se je spomnil že z manjšim veseljem:
»Kaj bo zdaj z njim, ko se vidi očitno, da Rošegijski, ne izvzemši obeh zaljubljencev, v svoji sreči niti ne mislijo nanj?«
Toda Gilberta je bila preveč vajena čitati v njegovih modrih očeh, da ne bi bila uganila tesnobe, ki je zalivala po malem njegovo ubogo, staro srce. In dejala je nemudoma:
»In tako ,očka moj, se ne ločiva nikoli več; prav lahko se zgodi, da boš moral spet seliti svoje vence.«
»Ah!...« je jeknil. »Kam neki?«
prišla zanj kvečjemu »ožja« domovina; ta pa je vendar Roškarjeva domena? Pa ne, da bi bilo res, da se je posl. Roškar tudi tako hudo zameril, da bi moral kar čez noč v politični penzijon? Bomo videli!
Lubno. (Oče in mati zlorabila otroka.) Kot smo že pred tedni poročali, da sta Kraiger v Lubnu zlorabljala svojega enajstletnega sina Franca Kastelitza. Dne 30. oktobra je fant pobegnil od doma. V bližini Frohnleitena ga je prijel orožnik in odgnal nazaj k svojim staršem. 11-letni pastorek pa je že naslednjega dne, 31. oktobra zopet zbežal. Ko so ga znovič prijeli in hoteli izročiti svojim staršem, ozir. polustaršem, se je deček odločno branil in na vprašanje končno priznal, da ga očim in mačeha na nečuven način izrabljata. Oba svinjarja so seveda prijeli in dali sodišču. 25. t. m. sta bila obsojena Kraiger na 15 mesecev težke ječe, njegova žena pa na mesec dni strogega zapora. Kraiger je vse brez ovinka priznal, dočim je njegova žena vsako krivdo skušala kratkomalo utajiti. Ženo so kaznovali radi prestopka »proti telesni varnosti«. Slučaj gotovo izborno osvetljuje »nemško kulturo«.
Dnevni pregled.
Štev. 635.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 635 z dne 29. septembra j913 pod naslovom: »Polomija na Završnici.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da bi kdo od deželnega odbora predlagal to zgradbo (namreč deželno električno centralo na Završnici), oziroma kak tehnik priporočal to zgradbo zoper sklep deželnega zbora, marveč res je, da se gradi deželna električna centrala na Završnici popolnoma v zmislu sklepov deželnega zbora.
Ni res, da je imela dežela že kupljene druge boljše koncesije na »Savi«, ampak res je, da ni imela dežela sploh nobene koncesije kupljene.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
|Marš v Kanado.
Polemika.
m
Volilna agitacija v litijskem okraju. Dve prijazni zvezdi se prikazujeta od časa do Časa v Polšniku v Litiji itd. in puščati za seboj svoje utrinke, (ki gotovo niso taki kakor jih kaže naš dopis). Toda naši volilci bodo skrbeli, da te zvezde premični-ce zginejo iz vidika naših ljudi. »Slovenec« pač dobro pozna svoje ljudi po sledečih znakih krščanske morale! Navedemo nekatere in začnemo s Polšnikom po »Slovenčevem« zgledu! Steber S. L. S., po šarži župan iz debelim čikom v ustih, je takoj po zasedenju županskega stolca dobiva! slike zvestega Janeza in g. dr. Šušteršiča, katere ne smejo v nobeni občinski pisarni manjkati, po njegovih pojmih. Njegova opora učitelj obenem tajnik je vnet Slomškar, oženjen s sestro prejšnjega g. Župnika. Slomškarska morala mu je pa nakopala tudi druge sitnosti, za katere mora plačevati gotove mesečne zneske. Ker je'njegova plača premajhna, za vse te izdatke dobiva seve tudi draginjske doklade. Da je župnik bolj prost, ima vsako nedeljo zgodnjo mašo. Gostilničarji se nanj jeze in pravijo, da to dela le zato, da manj stočijo.
Roman za cerkvene miši. Povedali bi lahko marsikaj o neki kamrici, kjer je imel prvo besedo onegav one. Vendar njegov prvi poset se je ponesrečil, pravi, da mu je ona v rokah omedlela in revež je moral hočeš nočeš iskati vode po farovški kuhinji in to le zato, ker ni imel še korajže. Otroci so jo gospodu zatožili, da hoče učitelju nos odgrizniti. Gospod pa je hotel vedeti, če je še kaj hujšega bilo, a potolažil ga je on rekoč »poljub pa ni še vse«. Pravo ljubezen je pa gojila do organista, kateremu so bile, kakor so opazovalci dogali, župnijska kletna vrata odprta. Ponoči mu je bilo treba samo par peskov in že je zlezel v temne župnijske hodnike. A kmalu je bilo konec teh srečnih dni, gospod so zvedeli in po njem je bilo. Kam sedaj? V Ameriko pojdva, ljubica moja, tam se živi, tam bo za nas. A oče so zvedeli tudi zato, so ljubico vzeli iz pota nazaj, on pa se je sam odpeljal naprej. A ona mu je zvesta ostala in šla je za njim in lajša mu zopet že tužno gorje.
Kle se je Johanca iz Vodic naučila slepariti? Kje in kako se je Johanca iz Vodic naučila ljudi vleči za nos in jih slepariti, to je bilo vprašanje, ki je vsacega zanimalo. Mi smo vedno povdarjali, da se je tega naučila pri klerikalcih, med katerimi je bivala. In glej včerajšnji »Slovenec« to sam priznava, ko pravi: »Ona ni prva, in ne zadnja, ki je zrasla v klerikalni družbi (bila je namreč v župnišču v Vodicah) in ki je s tem, kar se je med klerikalci naučila, sleparila.« Tako piše »Slovence«. On rabi besedo »liberalec« — to je pa tiskovni pogrešek, ker med liberalci ni vere na čudeže in *zato bi se med njimi nihče ne mogel naučiti »čudeže delati« — kakor jih je delala Johanca, ki se je učila pri klerikalcih, ker le ti farbajo ljudi s ču-
deži. Imamo torej v »Slovencu« črno na belem napisano, da se je Johanca naučila med klerikalci slepariti. In zato so klerikalci hoteli imeti »Vodiško Johanco za svojo klerikalno junakinjo, nekak vzor, kako naj klerikalci sleparijo poštene ljudi.«
Avstro-Ogrska in Anglija. Vse kaže, da se zadnji čas vrše med velesilami sporazumevanja, da bi se pokopali spori, ki so se rodili vsled zadnjih dogodkov na Balkanu, in da bi se zadovolilo želje obeh skupin velesil. Francosko-nemška pogajanja glede azijske Turčije se bližajo koncu. Istotako so se pogajanja med Berlinom in Londonom, ki se tičejo Afrike in Male Azije čisto prijateljsko začela. Rusija je poslala Sazo-nova in Kokovcova v Pariz in Berlin z zagotovili in predlogi. Sedaj je pa nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand bival v Londonu, da bi navezal stike z angleško vlado, kar je gotovo političnega pomena. Angleški listi, ki imajo stike z diplomatičnimi krogi pravijo, da se je pri tem obisku šlo pred vsem za Albanijo in so se pretresala vprašanja, ki se tičejo stanja v Sredozemskem morju in grških otokov v Egejskem morju.
Abdikacija Koburga in »neosno-vane« vesti. Min. Genadijev, ki je spremljal zadnje čase Ferdinanda Koburga v Nemčijo, se nahaja sedaj v Sofiji. Ker se pa v teh resnih dneh mnogo govori in piše o abdikaciji carja Ferdinanda, in se čuti tudi Genadijev užaljenega, je podal izjavo, da so vse vesti, ki govore, da Kobur-žan pojde, neresnične. Pri tem ne smemo pozabiti na ozke stike Gena-dijeva z Ferdinandom in govori obenem tako tudi o sebi, kajti če pojde Koburg, bo strmoglavil tudi Genadijev. Človeku gre za sijajno eksistenco, ki bo s Ferdinandom zajedno padla. Pričakovati je edino še zadnjo besedo, ki jo bo izpregovorilo ljudstvo.
Odloki tržaškega namestništva razveljavljeni. Princ Hohenlolie, tržaški namestnik, se je pred dobrima dvema mesecema potrudil, da iztrebi kamoraško kliko in opusti ne-upravičlivo nameščanje italijanskih podanikov, ki so v državnih službah v Trstu. Italijani so seveda že takoj sprva zagnali strašanski hrup in storili primerne korake pri italijanskem ministrstvu. San Giuliano je pozneje glede tega konferiral z grf. Berch-toldom, da se doseže sporazum, ki ne bo imel za posledico odpuščenje vseh iredentistov v Trstu. Kmalu nato se je govorilo, da se bo italijanskim nameščencem službe odpovedalo v takšni obliki, da ne bodo pri tem nič trpeli. Sedaj pa je prišel naš dobri prijatelji, najhujših sovražnikov Avstrije, oče Berchtold, in vse te upravičene zahteve po odstranitvi nepotrebnih zahrbtnežev zavrnil. Italijani seveda sedaj vriskajo, in ker nima grof Berchtold proti temu nič, se bo spet podeljevalo vse ' službe, do katerih imajo ali bi morali imeti domačini predpravice, zopet italijanskim podanikom, ki niso storili naši državi nič druzega, kakor da odjedajo domačim zmožnim možem kruh. Da je Berchtoldov zistem čuden, smo znali že zdavnaj, da se bo pa tako postopalo v razjasnjenem slučaju pa nam more potrditi edinole njegova politična taktika, o kateri se ne čitajo vsak dan prav laskava priznanja.
t Stipko Jelenec. Iz Kandije pri Novem mestu nam je došla včeraj žalostna vest, da je dne 26. novembra, ob štirih zjutraj, umrl po dolgi in mučni bolezni vpokojeni nadučitelj Štipko Jelenec. Ni nam prišla nepričakovano ta žalostna novica, vendar nas je pretresla v dno duše, zakaj
»Ne vem,« se je nasmejala ona. »Kako naj ti povem to, preden sem vprašala njega, ki bo gospodar?... Toda mislim si,« je dejala, majaje veselo z plavo glavico, »mislim si, da ne bo daleč od Troafontenskega gozda: ako ne bo neizogibno, se ne bi ločila rada od starega gradu Ro-šegijskega.«
»Ah, uboga otroka,« je vzkliknila markiza nehote, »kako strašno slabo bosta stanovala v njem!«
»Saj se lahko požurimo in spravimo naglo vse spet v dobro stanje, da vstane zopet iznova v svojem nekdanjem sijaju in da bo nudil vam, stara mamica vse, česar ste bili vajeni nekdanje čase. In takrat, očka, bi potrebovali tudi tebe.«
»Mene?« je zategnil ves očaran, skoraj neverno.
»Da nam pomagaš urediti vse to in pripraviti tudi zate mehko in gorko gnezdece.«
Zaprl je oči v preveliki radosti. Takoj nato pa je izpregovoril z nežnim usmevom, v katerem je bila samo senčica melanholije.
»No, saj stoji grad, ki bo zame pač presijajen, čisto blizu te hiše, kjer so že pripravljena gnezda za starce.«
»Kaj hočeš reči?«
»Že vem, kaj hočem reči; povem ti pozneje, draga moja.«
Toda ure so minevale...
»Človek pozabi tukaj, kako uhaja čas,« je vzkliknila markiza. Doma pa imam ubogega bolnika, ki šteje minute.«
»Oh, stara mamica, potem vas pustim rada od tod.«
»Da, res moram iti. A kaj naj rečem Žaku?«
»Recite mu,« je dejala Gilberta z nehote tišjim glasom, »da se vrne moj stari oče z vlakom, ki pride ob pol trek; ob treh se koplje pot, ki vodi na Rošegi, vsa v solncu, ki greje in oživlja s čudotvorno močjo; če pa se boji, da bi mu bila dolga ta pot, na kateri sreča človek le malokdaj živo dušo, naj ve, da bo srečal ob bajarju zaljubljenk nekoga, ki ga spremi na drugi polovici poti.«
Z burno radostjo je objela staro mater:
»Toda,« je rekla tiše, »ne povejte mu še, da sem mu odpustila.«
»Torej se hočeš boriti z njinj za njegovo radost?«
»Ne, stara mamica, samo dati mu jo hočem večjo in lepšo.«
LVIII.
Solnce zasije v gradu.
Solnce, ki se je spuščalo k zatonu, je obešalo široke in gorke pramene luči na gola debla starih dreves.
Pod njegovim božanjem so se
malo je dandanes med učiteljstvom tako kremenitih in čistih značajev, kakor je bil pokojni Štipko. Zaradi svojega naprednega mišljenja in prepričanja je bil ves čas svojega učiteljskega življenja trpin v pravem pomenu besede. Klerikalci so ga neusmiljeno pritiskali ob tla ter ga preganjali iz kraja v kraj, a ni se jim vdal, ostal je mož-poštenjak do zadnjega zdiha. Blag mu spomin!
Inženirski izpit je napravil na dunajski zemljedelski visoki šoli kulturni tehnik Karol Fux, starešina akad. društva slovenskih agronomov »Kras«. Čestitamo!
»Graški Sokol« je izvolil na svojem zadnjem občnem zboru za odbor sledeče brate: Starosta: Ognjeslav Remic; podstarosta: Franc Višič; načelnik: Rudolf Mikuž; podnačel-nik: Franc Božič; tajnik: Ivan Plevnik; blagajnik: Josip Dolničar; gospodar: Rajmund Zotter; odbor, namestnik: Josip Hudina; namestnika: Martin Ogorevc in Boris Šlajmer.
Tatvina kolesa. Posestniku Jakobu Verbiču iz Dolenjega Logatca je bilo te dni ukradeno kolo »Diana-Diirkopp«. Tatu še niso na sledu.
Smrtna nesreča. Dne 22. t. m. popoludne je peljal kajžar Valentin Franetič s svojim sinom Ignacijem slamo na vozu domov. Pri cestnem ovinku blizo Sinadol se je pa voz vsled Franetičeve neprevidnosti prevrnil in pokopal moža pod seboj. Predno je prišla pomoč se je Franetič zadušil.
Samomor vsled nesrečne ljubezni. V Libercu se je te dni zastrupila s svetilnim plinom 191etna dekla Ana Lederer iz Nepomuka pri Plznu.. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Vojak — tat. Preteklo nedeljo se je izvršilo v občini Bodenu pri Hebu troje vlomov. V sosednji vasi pa eden. Sum je padel na nekega Andreja Prekla, ki je služil pri vojakih v Hebu. V pondeljek pa se je dognalo, da je Prekla odšel v civilni obleki iz vojašnice in da je izvršil vse štiri vlome. Tatinskega vojaka so aretirali.
%Dve sestri je odpeljal. Kakor se iz Štrassburga poroča, so šle te dni iz nekega tamošnjega vzgojevalnega zavoda za deklice nune s svojimi gojenkami na sprehod v štrasburško okolico. Nenadoma je vstavil nune neki mož z ženo. Oba sta se začela z nunami pogovarjati. Kakor bi ustrelil pa sta mož in žena skočila med deklice in sta dve odnesla v bližnji gozd. Ugrabljeni deklici sta si bili sestri. O roparjih ni duha ne sluha.
Avtomobil se prevrnil v reko.
Te dni se je prevrnil v kanal reke Marne v Remešu na Francoskem avtomobil. Štiri osebe so utonile. K temu poročilu naslednje: Abbe Coe-nen se je peljal z materjo, svojo sestro in s tremi otroki v avtomobilu na izlet. Duhovnik je sam vodil voz. Da bi bila pot v Remuš krajša, je zavil na stransko pot ne vedoč, da se ta konča v kanal. Šele pri bregu kanala je spoznal, kam so prišli. Toda bilo je že prepozno, da bi vstavil avtomobil, ki se je v polnem teku prevrnil z brega v vodo. Duhovniku se je posrečilo odpreti vrata in priti iz avtomobila. Iz voza je potegnil tudi svojo mater in sestro ter je skušal plavaje priti na breg. Toda moči so ga zapustile, sestra se inu je izmuznila iz rok in je utonila. Tudi trije otroci so našli v vodi smrt. Sinu pa se je posrečilo mater rešiti. Trupla ponesrečencev so ponoči potegnili iz vode.
Nesreča v rudniku. V noči na pretekli petek je v rudniku Marija v Svetcu padel velik kamen na ru-
zlatili rožnati popki, pripravljajoči se da poženejo nežno brst.
In tam zadaj, za steno starih brestov, je snival bajar ljubimk, ne da bi se posvetila le majhna gubica v skrivnosti njegovega strašnega pokoja.
In kakor v začetku te povesti, je stala tam mlada ženska, mlado, plavolaso dekle.
Toda danes ni bila več obupan-ka, ki so jo klicali mameči glasovi drugih obupank — nesrečnic, katerih duše so našle v tej globini pokoj in pozabljenje svojih muk.
Nesreča ni visela nad njeno glavo. Dobri Bog je bil odpustil otroku materin greh. In začela je mrmrati:
»Mamica, uboga mamica, v paradižu, od koder gledaš name, v paradižu ponižnih mučenih ljubezni čutiš tudi ti nebeško veselje, ko gledaš mojo radost... Kaj ne?...«
Ustavila se je in se zdrznila nenadoma. Njeno srce, polno tesnobe, ki je bila sama v sebi naslada, se je stresnilo mrzlično v mladih prsm...
Zapazila ga je bila, tam daleč, pod vejevjem, zlatečim se v zahajajočem solncu .. ■ Ubogi dragec, kako se je bil izprememl. Bled je bil, velike črne oči obrobljene z modrikastim obročem... in vendar ni stopal več tako trdno, kakor si je bilo misliti po babičinih besedah.
Ne. Prihajal je z naglimi koraki, kakor ga da tira nestrpnost... kakor da ga žene tesnoba srca.
In — zdajci je zagledal tudi on to žensko postavo, ki ga je čakala nepremično cb robu pota.
Ah, kako brezumno je pretekel razdaljo, ki ga je še ločila od nje! Planil je k ljubljenki in blazno iztegnil roke...
Ona pa, ki si je prej obetala, da mu odmeri radost odpuščanja po kapljicah, ker ga je hotela vendar le kaznovati za njegovo krutost in nehvaležnost, za njegovo premajhno zaupanje in njegovo premajhno ljubezen — ona, ubogo ljubeče dekle, ki je nameravala strogost, presegajočo njene sile — ona se a/™ J!?' mnila drugega, kakor (3a 1	•a
plakaje v roke, ki so s® 3e oklenile tako omamno, željno brezumno ln vse, kar Sta si rekla je bila beseda, ki ie še vedno zadoščala ljubimcem v njihovi ekstazi:
»Ljubim te!«
A nato, po tem vzhičenju, po paradižu brezkončnih dokazov ljubezni, po norostih, ki sta jih jecljala s stisnjenimi ustnicami, se je bilo vendar le treba spustiti rahlo in polagoma
z nebes na zemljo. ..............
Začela sta govoriti nekoliko ra-
zumneie'	•	(Dalle.)	,
»vd«ie«
darja Libla in ga težko poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Na ulici ie oslepel. Nenavadno žalostna usoda je dohitela te dni v Berlinu tridesetletnega monterja Fr. Warma, ki je prišel iz Saksonskega v Berlin iskat delo. Revež je na potu od kolodvora na Friderikovi cesti nenadoma oslepel. Stražnik je peljal Warma v bolnišnico, kjer je ubožec izpovedal, da ga je že enkrat doletela enaka nesreča. Takrat pa se je ozdravil in sicer čez pet dni.
Pesem.
Kaj bi bilo, ko-bi zmagal Tone Kobi?
Kaj je storil Kobi, v tej šestletni dobi?
Celili šest let Kobi je preživel — v sobi.
Zdaj nam pravi Kobi, da naj vsak z njim trobi.
Da bi šest let Kobi živel spet v lenobi.
Zato prid’ga Kobi, kmetom o zvestobi.
Misli, da tako-bi lahko zmagal Kobi.
Toda, zbogom — Kobi, kmet po svoje robi.
Kandidatom, Kobi, so odprti — grobi...
Kaj bo, kaj bo, Ko-bi?
Idi
1
Včeraj smo dobili od policije naznanilo,	da »Roman
vodiške Johance ne more biti priloga	„Dneva“ —
ampak da se sme proda jati le po knjigarnah. Mi smo se pritožili.
Vsak lahko kupi Roman	vodiške Jo-
hance v naši tiskarni. Kupujte! Širite!
Ljubljana,
Štev. 630/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 630 z dne 24. septembra 1913 pod naslovom: »S poroštvom cele dežele«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da nima »Ljudska Posojilnica« pravice, ponašati se s poroštvom cele dežele, ampak res je, da je deželni odbor vojvodine Kranjske z odlokom z dne 6. decembra
1912	št. 25978 na podstavi sklepov deželnega zbora kranjskega, storjenih v II. seji dne 18. februarja 1911 in XIII. seji dne 24. julija 1912 prevzel v imenu dežele Kranjske jamstvo za vse hranilne vloge in vloge v tekočem računu, dosedanje in nove, pri »Ljudski Posojilnici, registro-vani zadrugi z neomejeno zavezo v Ljubljani« in da ima torej »Ljudska Posojilnica« pravico, »ponašati se« -s poroštvom cele dežele.
Od deželnega odbora kranjskega.
y. Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Po volitvah.
Gorje Vam!
Štev. 650/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 650 z dne 14. oktobra 1913 pod naslovom: »Zob za zob«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1.
1863.,	objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
NI res, da je g. M. Šuklje kritiziral delo ženijalnega »inženirja« Lampeta recte »inženir Tscherma-ka«, ampak res je, da deželni odbornik dr. Evgen Lampe ni »inženir Tschermak«.
Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štev. 667.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 667 z dne 31. oktobra
1913	pod naslovom:	»Kdor	je sam
mojster v lažeh, ta vedno trdi, da drugi lažejo.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je »klerikalni« deželni odbor vpeljal proti Ljubiču disciplinarno preiskavo, ker je čital »Jutro« mesto »Slovenca«, ampak res je, da je deželni odbor vojvodine Kranjske uvedel disciplinarno preiskavo zoper bivšega paznika deželne prisilne delavnice v Ljubljani in zdaj uradnega slugo na magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane Alojzija Ljubiča, ker je:
1.) spisal odnosno povzročil o razmerah v prisilni delavnici v Ljubljani v dnevniku »Jutro« članke pod naslovom: »Čedne odnosno kričeče razmere v deželni prisilni delavnici« (Jutro št. 62 z dne 3. maja 1910, št. 87 z dne 29. maja 1910 in št. 94 z dne 5. junija 1910,);
2.) ker je svoje službene dolžnosti zanemarjal s tem, da je vpričo prisiljencev, katere bi bil moral nadzorovati;
a) večkrat čital časopise, in
b) dne 31. maja 1910 spal,
3.) ker je prišel dne 9. februarja 1910 za pol ure in dne 2. marca 1910 za 25 minut prepozno v službo, ne da bi se bil opravičil;
4.) ker je kupoval na nedopusten način od prisiljencev kruli in si ga dal podariti;
5.) ker se je o opominih nad-paznika vpričo drugih paznikov izražal, da prestopki, na katere ga je opozarjal, »niso vse skupaj nič«,.
Ni res, da se je deželni odbor poslužil nasilstva, ki mu ga ni para, in se je pregrešil zoper 8. božjo zapoved, ki pravi:	ne	pričaj	po kri-
vem zoper svojega bližnjega, ampak res je, da se deželni odbor vojvodine Kranjske sploh ni posluževal nobenega nasilstva in da ni nikoli po krivem pričal.
Ni res, da je »klerikalni« deželni odbor pregovoril Antona Jegliča, nadpaznika v prisilni delavnici, da je moral lažnjivo in krivično pričati pri preiskavi Ljubiča, ampak res je, da deželni odbor vojvodine Kranjske ni nič pregovarjal Antona Jegliča, nadpaznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani k lažnjivemu in krivičnemu pričevanju pri preiskavi bivšega paznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani Alojzija Ljubiča.
Dalje ni res, da je Ljubič vprašal Jegliča, zakaj da je on lažnjivo in krivično govoril, ampak res je — kakor se je brezdvomno dognalo na podlagi uradne preiskave — da bivši paznik deželne prisilne delavnice Alojzij Ljubič ni nadpaznika Antona Jegliča nikdar vprašal, zakaj je lažnjivo in krivično govoril.
Vsled tega tudi ni res, da je nad-paznik Jeglič odgovoril to-le: »Prijatelj, jaz sem moral lagati in krivico govoriti zoper tebe, ker sem dobil tako povelje od deželnega odbora, če pa tega ne storim, moram jaz iti
iz službe«, ampak res je, da tega nadpaznik Jeglič ni nikdar rekel.
Dalje tudi ni res, da to vedo vsi pazniki in uslužbenci in prisiljenci v prisilnici, posebno pa še paznik Pu-terle, ampak res je, da ni niti paznik deželne prisilne delavnice Franc Puterle niti kak drug paznik slišal, da bi rekel nadpaznik deželne prisilne delavnice Anton Jeglič bivšemu pazniku deželne prisilne delavnice Alojziju Ljubiču to-le: »Prijatelj, jaz sem moral lagati in krivico govoriti zoper tebe, ker sem dobil tako povelje od deželnega odbora, če pa tega ne storim, moram jaz iti iz službe.«
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Klerikalni ljubljenec.
Politično društvo »Edinost« je
imelo preteklo nedeljo svoj redni cbčni zbor. Navzočih je bilo majhno število, kar prizna tudi »Edinost«. Izvoljen je bil stari odbor — iz-vzemši par izjem. Predsednik društva je ponovno dosedanji predsednik dr. Josip VVilfan. Tajništvo in blagajniško poročilo je bilo odobreno. Državni poslanec dr. Rybaf in predsednik občnega zbora dr. Wil-fan sta med drugim ostro prijemala ono inteligenco, ki je navdahnjena samo za lenobo in osebne koristi in ki se odteguje vsakemu narodnemu deiu. (To smo mi večkrat poudarjali) Sprejeti sta bili tudi resoluciji, ena za slovensko šolstvo, druga pa preti regnikolotn. — Pameten predlog je stavil dr. VVilfan, da naj društvo uvede tajništvo. Misel o »Narodnem svetu« se je opustila, ker je politično društvo »Edinost« le lokalnega pomena, dočim bi moral biti »Narodni svet« za vso Slovenijo, kar pa pri sedanjih razmerah ni mogoče.
Zasačen tat je skočil s plenom skozi okno na ulico. Ko je šla v soboto Frančiška Zuliani, hčerka lastnika gostilne »Bortolo longo«, v njihovo stanovanje, da bi vzela tamkaj neke ključe ter jih odnesla v gostilno, je zaslišala v stanovanju ropot, vrata pa so bila odprta. Ker je bila v stanovanju tema (bilo je okrog 8. ure zvečer), se ni upala stopiti v sobo, ampak stopila je k oknu na veži ter je začela kričati. Prihitel je njen oče, a prepozno. Tat je odprl okno in se pognal s prvega nadstropja na ulico. Skok se mu je posrečil prav imenitno, tem bolj pa se mu je posrečila tatvina. Vlomil je v razne predale ter odnesel 3 pare uhanov z brilanti, zlato uro, zapestnico, prstan ter druge manjše dragocenosti v skupni vrednosti 600 K. — Krčmarju pa je pustil tat za odškodnino svoje stare čevlje. Izginil je v ozkih ulicah — v nogavicah. Tekel je lažje.
Štev. 630/3.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 630 z dne 24. iseptemibra 1913 pod naslovom: »Najnovejše.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da so sklenili deželni odborniki in voditelji »Eselesa«, da
Dva pohotneža in dva roparja.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča).
Prva predvčerajšnja obravnava pred porotnim sodiščem je bila tajna, na veliko žalost ljubljanskih radovednežev, ki bi želeli prisostvovati obravnavi o — posilstvu. No, pa sodišče je dobro ukrenilo, da se je stvar obravnavala tajno, ker taki razgovori ne spadajo v javnost.
Oba obtoženca — eden je že čisto star — sta bila obsojena in sicer mlajši na poldrugo leto težke, starejši pa na 4 mesece navadne ječe. Starejši je bil Nemec in ko je predsednik, deželnosodni nadsvetnik Veder-njak, prečital obsodbo v slovenskem jeziku, ga je vprašal, ako j&
Štev. 653-1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani. Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 653 z dne 17. oktobra 1913 pod naslovom: »Ali more bili tak človek še poslanec?«, prosi podpisano predsedstvo deželnega zbora, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je dr. Krek, duhovnik in poslanec S. L. S. v javni seji deželnega zbora javno rekel, da se je »pajdašil z vlačugo«, ampak res je, da deželni poslanec dr. Krek ni tega rekel v nobeni seji deželnega zbora kranjskega.
Predsedstvo deželnega zbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Šušteršič,
deželni glavar.
za prihodnjo sezono prevzamejo sami slovensko gledališče, ampak res je, da takega sklepa ni storil deželni odbor. Vsledtega tudi ni res, da je sestavljen že repertoar najinte-resantnejših iger, ki se bodo izvajale na novem slovenskem odru, ampak res je, da deželni odbor ni sestavil sploh nobenega repertoarja iger.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Pred volitvami.
Štev. 673/1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 673 z dne 6. novembra 1913 pod naslovom: »Ministrstvo proti deželnemu odboru glede Završnice.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da določa odlok ministrstva, da se more električni obrat iz Završnice vršiti le v soglasju z drugimi interesenti t. j. tvrdko Leykam ir. Pavšlarjem, ampak res je, da odlok c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju ne vsebuje nobenega določila, da se more »električni obrat iz Završnice« vršiti le v soglasju z akcijsko družbo za papirno industrijo Leykam - Josefstal in Tomažem Pavšlarjem iz Kranja.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štev. 627.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 627 z dne 21. septembra 1913 pod naslovoma: »Koliko je dolžan ljubljanski škof?«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bil a natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je ljubljanski knezo-škof dolžan v »Ljudski Posojilnici« 900.000 K in da niti obresti ne more plačati, ampak res je, da je ljubljanski knezoškof »Ljudski Posojilnici« v Ljubljani, za katero je dežela Kranjska prevzela jamstvo in katero redno kontrolira deželni odbor kranjski, dolžan samo 70.000 K, ki so popolnoma zavarovani in kriti, kakor tudi, da plačuje knezoškof redno obresti.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1913. Za deželnega glavarja:
Lampe.
Narodna društva.
razumel, potem mu je pa lepo, nad vse razumljivo rekel:	»Fiir ihre
Schweinerei werden sie 4 Monate sitzen«, t. j.: za vašo svinjarijo boste štiri mesece sedeli.
Ludovik Schuster in Josip Troha sta prav »nadebudna« mladeniča. Prvi je komaj 20 let star, drugi pa še malo mlajši in že sta se morala včeraj zagovarjati pred porotniki radi — ropa.
Prvi je natakar, drugi pa pekovski pomočnik, oba sta prijatelja še iz šolskih let in oba imata že dosti pisano preteklost: Schuster je bil še kot šolski otrok tak, da ga je moralo dati sodišče v šolo k Salezijancem, da bi se popravil, drugega je pa tudi sodišče dalo učiti mizarstva, kar mu pa ni ugajalo in odšel je v Trst, kjer se je izučil za peka.
Letos v avgustu sta se oba mlada nepridiprava po dolgem času zopet našla v Ljubljani in obnovila staro prijateljstvo. Schuster je bil natakar v hotelu Tivoli, kjer je imel 30 kron mesečne plače, stanovanje in hrano in še na napitninah je dobil 2—3 K dnevno, tako, da je bil res dobro preskrbljen. Troha je pa prišel v Ljubljano, da dobi neke listine, da bi mogel oditi na morje, stanoval in hranil se je na Turjaškem trgu pri neki vdovi osem dni, dokler ni dobil iz sodnega deposita 50 kron, potem je pa — mesto da bi plačal stanovanje in hrano — odšel od vdove in v treh dnevih zapravil vseh 50 kron.
Pijančeval je s Schusterjem ponoči, ko je bil ta prost in tako sta prišla 29. avgusta ponoči, ko sta bila poprej že v raznih gostilnah, v gostilno pri Dachsu v Florjanski ulici. Tam je pa sedel neki kmetski mož, po imenu Levstik, ki je bil popolnoma pijan in so se gosti norčevali iz njega, on je pa razsajal. Gostilničar ga je podil ven, on, pa ni hotel plačati in Schuster mu je rekel, da gotovo nima denarja. Levstik je bil užaljen, vzel je iz žepa notes, iz katerega je vzel in pokazal dvajset-kronski bankovec.
To je naširna nepridipravoma imponiralo, oziroma bankovec je vzbudil pri obeh pregrešne želje. Ko so Levstika radi popolne pijanosti in razgrajanja vrgli iz gostilne, je on odšel proti Karlovški cesti. Schuster iti Troha pa za njim. Dohitela sta ga in povabila sabo v mesto, v kako kavarno. Levstiku je to bilo prav in šli so proti kavarni Vospernik, ali ne ravno po cesti, temveč — tako sta pač predlagala nepridiprava — skozi samotne Prule. V kavarni je Levstik zopet razgrajal in moral je zapustiti lokal, Schuster in Troha sta pa tudi šla kmalu za njim, dohitela ga in se mu zopet pridružila.
Nepridiprava sta popolnoma pijanega Levstika vodila zopet proti Prulam. Bilo je že ponoči, temnp je bilo »kot v rogu« (tako pravi obtoženi Troha) in ko so prišli blizu šole na Prulah je Troha Levstika pahnil, da je padel, potem mu je pa z roko tiščal usta, da ni mogel vpiti, Schuster je pa medtem odpel Levstiku suknjo, vzel mu notes z dvajsetkron-skim bankovcem in zbežal. Troha je še ostal, preiskal še druge žepe Levstiku, našel še 60 vinarjev, vzel jih in odšel za Schusterjem, s katerim sta si plen po bratovsko razdelila na dva enaka dela, potem ko sta v neki kavarni menjala bankovec.
Nepridiprava sta se ločila: Schuster je odšel domov spati, ali že medpotoma ga je dobil stražnik in ga aretiral. Troha je šel pa proti Šiški, kjer je že nekaj noči spal pod nekim kozolcem, ko je pa naslednji dan prišel v hotel »Tivoli« k prijatelju. je tudi njega vzel v svojo močno zaščito ljubezniv mož s »pikl-haubo« na glavi in s polumesecem pod vratom.
Porotniki so imeli pred sabo dva popolna nepridiprava. Predsednik — deželnosodni svetnik Vedernjak — je tudi videl, da ima pred sabo dva »tiča« pa je bil strog pri izpraševanju, humor ga pa vseeno ni zapustil, tako, da zasliševanje obtožencev ni bilo čisto nič dolgočasno.
Državni pravdnik Neuperger je bil hud in zagovornika sta imela težko stališče; Schusterja je zastopal dr. Ažman Troho pa dr. Koderman.
Obtoženca sta svoje dejanje v polnem obsegu priznala. Drugo jima pač niti preostalo ni, ker je bila stvar preočitna. Levstik se je namreč pri napadu streznil in je odšel v kavarno Vospernik vprašat za imena napadalcev. Kavarnarica mu je povedala za Schusterja, ki ga je poznala, Levstik je zadevo takoj ovadil prve mu stražniku in Schuster je še ono noč bil aretiran. Pri policiji je najprej tajil, končno pa priznal in izdal tudi svojega tovariša, ki so ga potem lahko prijeli.
Ampak, izgovarjala sta se pa fanta vseeno. Rekla sta, da nista imela namena Levstiku vzeti denarja, temveč da sta se mu pridružila samo zato, da bi denar — »skupaj zapili«. Predsedniku se je pa to čud
no zdelo in je vprašal:	»Ako	sta
imela ta namen, zakaj sta pa potem onega reveža pahnila v jarek, mu vzela denar in* ga pustila samega, da je moral revež morda celo vodo piti v onem jarku, medtem ko sta vidva zapravljala njegov denar?«
Tudi Levstik je pristopil — kot priča. Sam priznava, da je bil ono noč popolnoma pijan in se niti ne spominja, da je bil v gostilni pri Dachsu. Po napadu se je pa tako streznil, da se dalje vsega spominja. Pcgleda oba fanta in pravi, da sta »ta prava«, ali priseči na to vseeno ne bi mogel.
Predsednik je sestavil vprašanja, glaseča se na rop, dr. Ažman in dr. Koderman stavita predlog, da se stavi še eventualno vprašanje glede tatvine, čemur senat ugodi, potem pa začne državni pravdnik Neuperger obdelavati obtoženca kot pokvarjena fanta, katerih dejanje je bilo v resnici rop in ne tatvina, ker Troha sam prizna, da je Levstika sunil, da je padel v jarek in potem mu je usta mašil, dokler mu je Schuster jemal denar. Ako bi fanta dobila samo malo kazen radi tatvine, se bosta smejala sodišču in se ne bosta popravila, ako pa bosta obsojena radi ropa, ki sta ga tudi izvršila, dobita večjo kazen, ki jo pa prebijeta v mladostnem oddelku, kjer ju z dobro vzgojjo morda popravijo in privedejo na pravo pot. Govor državnega pravd-nika je napravil globok utis.
„Slovenec“ informira graške liste.
REMK.TI0(J”5IS W ENETZ
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
UNIJA MED SRBIJO IN ČRNO GORO.
London, 28. novembra. Danes so semkaj dospeli telegrami, da je med Srbijo in Črno goro pričakovati ozkega zbližan ja. Vest je toliko zanimivejša, ker izhaja od Dr. Dylona, čigar vezi z balkansko diplomacijo so znane in ki navadno poroča samo resne in zanesljive stvari.
Ta unija bi obstojala v carinski zvezi, enotni vojski In enotnem di-plomatičnem zastopstvu. Suvereni-teta obeh držav bi ostala nedotaknjena. Srbija hoče s to unijo dobiti direkten izhod na Jadransko morje. Železniška zveza med Srbijo in črnogorskem primorjem je gotova stvar.
MUČENJE SRBSKIH UJETNIKOV NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 28. novembra. »Srbo-branu« se poroča: Duhovnik Stojša Velkovič, kateremu se je posrečilo uteči iz bolgarske ječe in bolgarskega suženjstva, poroča strahovite reči o mukah srbskih ujetnikov. '
Vrženi so v temne ječe in mučijo jih z gladom in to brez sodbe ali preiskave.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Državni zbor.
Dunaj, 27. novembra. Danes so bili sprejeti predlogi finančnega odseka in popoldne se je začela razprava o drugem delu osebnega davka.
Sporazum dosežen?
Dunaj, 27. novembra. Senzacijo dneva vzbuja rusinsko-poljski sporazum. Celi dan vršeče se konference so imele za rezultat, da bo deželni zbor gališki sklican 5. decembra. Ru-sini so sklenili, da se deželnemu zboru ne bo delalo nobenih ovir, samo pod pogojem, da bo baza pogajanj v
deželnem zboru znani kompromis Bobrinskega. Dalje zahtevajo Ruslnl, da se v tem zasedanju ne bo obravnavala nobena druga predloga kot volilna reforma in da se ne sestane noben drug odsek kakor odsek za volilno reformo.
Vsled sklicanja deželnega zbora se prekinejo plenarne seje v državnem zboru. Grof Sturgkh je izjavil, da vlada želi, da se plenarne seje prekinejo za čas od 4.—20. decembra.
Glasovanje o finančnem načrtu se bo vršilo šele, ko bo sprejeta volilna reforma v gališkem deželnem zboru.
REFORMA AVSTRIJSKEGA TISKOVNEGA ZAKONA.
Dunaj, 27. novembra. Tiskovni odsek je vendar zopet enkrat zboroval in je izvršil končno redakcijo zakonske predloge o reformi tiskovnega zakona. Odsek ima samo še izvoliti poročevalca za plenum parlamenta in potem pride zakonska predloga v razpravo v obeh zbornicah. Gosposka zbornica je reformi tiskovnega zakona nasprotna, ker jo podpihuje vlada, ki ji tudi ni všeč moderniziranje tiskovnega zakona, samo da tega noče očitno pokazati.
POLOŽAJ NA BALKANU.
Belgrad, 27. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po poročilih iz Sofije ni položaj na Bolgarskem niti od daleč tak, kakor bi ga hotelo pokazati svetu dunajsko časopisje, ki se iz umljivih vzrokov trudi dokazati, da na Bolgarskem ni nobenega gibanja proti kralju Ferdinandu.
Naglasiti je treba, da je bolgarsko ljudstvo, ki je sicer politično nad vse pasivno, v enem vprašanju silno občutljivo: v vprašanju odnošajev Bolgarske nasproti Rusiji. Ljudstvo je rusofilsko do kosti, kralj Ferdinand s sedanjo vlado pa odkrito nastopa proti Rusiji. Odkrito protiruska politika na Bolgarskem je nemogoča in ker se Ferdinand ne more več vrniti s poti, na katero je že predaleč zašel, je njegova usoda takorekoč že zapečatena: dolgo ne bo več vladal na Bolgarskem.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nie popusta In se plaCutelo vnaprel; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dva gospoda želita za tekočo nedeljo prijazne damske družbe. Program naj blagovolijo p. t. dame same označiti. Anonimi izključeni. Šifra »Dve puščobi« na »Prvo anon-čno pisarno«.	1164-1
Išče se gostilna v Ljubljani ali v okolici, v najem ali na račun. Gostilna se tudi kupi. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.________________________
Puška dvocevka, skoro nova, se radi opustitve lova ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisar-na«. _____________________________1166-2
Krojaški pomočnik se sprejme takoj za malo delo. Jos. Ahčin, Ljub-ljana.___________________________ 1161-3
. Urarskega pomočnika sprejme Josip Janko v Kamniku. 1162-3
Dobro ohranjen pianino in kratek glasovir se ceno prodasta. Ra-deckega cesta 2/1.	1168-1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod
Štipko Jelenec
nadučitelj v pokoju
predvčerajšnjim, 26$iov. t. 1. ob 4. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, v 60. letu svojega skrbi polnega življenja mirno umrl.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 27. novembra, ob 4. uri popoldne iz Kandije, hišna št 3 na pokopališče v Šmihelu.
Priporočamo ga v prijazen spomin!
V Kandiji, 27. novembra 1913.
Žalujoči ostali.
I
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za odgovor na gospo
Kryzek Wrichowitz pri Pragi, Češko.
V skladišču tvrdke A. RANZINGER
se proda nekaj dobro ohranjenega
pohištva.
Povpraša in pogleda se istotam..
Danes dobro došli!
Prof. Weiss ima danes ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani „ Narodnega Doma" akademično predavanje z zelo
!^F* zanimivimi poskusi
o liipnozi in s“u.g*estioi-
(Brezzavestno duševno življenje.)
Vstopnina 1 K.	Srednješolcem	vstop	prepovedan.
Radi pozne sezlje prodajam vse t moji zalogi se nahajajoče blago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine  ; za modistinje —...............
po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Krasni
zimski plašči
  za dame mz
poprej K 40'—, 60*—, 80*—, sedaj K 20*—, 25-—, 35-—.
Veliko izbiro jako toplih mikado, potnih plaščev z najboljšo kožu-::: hovino po najnižjih cenah :::
priporoča
Angleško skladišče oblek
V . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.- j
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne, in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,:: nas,,,0'i 5
glavne pošte.
Del. glavnica; 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša.)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
■r nv jm
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.