DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 109 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleži in Francozi zahtevajo od svojih vlad več vojne akcije Viharno zasedanje angleškega parlamenta zahteva resignacijo Chamberlaina, ki prosi za skupno fronto v krizi. Od Churchilla pričakujejo bolj odločnega vojskovanja. London, 7. maja. — Med vpitjem in zbadanjem je 71 letni ministrski predsednik Chamberlain danes v parlamentu zagovarjal vlado in način, kako zavezniška armada vodi vojno z naciji. Glavna šiba, s katero je udrihala po njem opozicija, je ponesrečena bojna ekspedicija v Norveški. Da obdrži svojo pozicijo, je Chamberlain naznanil, da je dobil vojni minister Churchill več oblasti. Glavno, v čemer so nasprotniki napadali Chamberlaina, je bila počasna in previdna akcija zavezniškega vojnega stroja, ki je končno doprinesla, da so zavezniško armado Nemci presenetili nepripravljeno in zavzeli skoro vso Norveško, predno so bili zavezniki pripravljeni na obrambo. Chamberlain je branil previdno postopanje armade rekoč, da se angleški narod očividno ne zaveda nevarnosti, ki še preti deželi. "Pomniti je trteba," je rekel Chamberlain, "da so še druge, fronte, ne samo Norveška, kjer lahko vsak čas izbruhne. Vojna namreč še davno ni končana." Premier je prosil opozicijo, naj ne sodi prehitro, ker ji položaj ni povsem znan. Glavni vzrok, da so bili zavezniki potisnjeni iz Norveške, je rekel, je bilo to, ker Norvežani pri umiku niso razdrli mostov, cest in železnic, da bi tako zadržali Nemce. Tako so ti dospeli v močne stra-tegične postojanke, predno se je mogla zavezniška armada pripraviti na obrambo. "Toda norveški kralj Haakon 0 in njegova vlada so še vedno v Norveški in mi jim bomo dali vso pomoč, ki jo moremo dati in kakor hitro jo bomo mogli dati," se je branil Chamberlain. Potem je naznanil zbornici, da bo dobil Winston Churhill več oblasti v vojni operaciji, s čemer je mislil potolažiti nasprotnike, ker narod ima v Churchilla veliko zaupanje. Premier je apeliral na vse voditelje stranke da sodelujejo z vlado. "Sedaj ni čas, da bi se prepirali med seboj. Sedanji časi zahtevajo od nas, da stisnemo zobe ter mobiliziramo vsako trohico svoje sile in rezerve, da zmagamo v tej vojni. Ne cepimo v tej uri krize svoje moči, kar bi koristilo le sovražniku ,ki ima dobro oboroženo armado, ki lahko udari kjerkoli in vsak čas." Tudi francoski premier Paul Reynauld je bil doma pred strogo kritiko, čeprav ne v toliki meri kot Chamberlain. Toda za enkrat še ni videti, da bi bil njegov kabinet v nevarnosti. Čeh je prejel dve smrtni obsodbi « Praga. — Jožef Peph, star 47 let, po poklicu starinar, je bil obsojen po posebni nemški sod-niji dvakrat v smrt. Enkrat zato, ker je baje trgal nabite letake, v katerih se je češki narod pozival, naj zbira staro železo za nemško vlado. Druga smrtna obsodba je bila pa zato, ker je ustrelil nacija Leimarja, ki ga je pri tem zasačil in ga je Čeh ustrelil. Zasledovala ga je policija, na katero je streljal, toda ni nobenega zadel. Nato je skočil v vodo, da bi se rešil, ali da bi našel v valovih smrt. Toda vojaki so ga potegnili iz vode in zaprli. Pozdrav iz Penna. Louis Russ in družina pošiljajo vsem prijateljem in znancem pozdrave iz Johnstowna, Pa., ka mor so šli na pogreb strica Frank Rusa. Mati je varovala otroke pa sama našla smrt Paul Pirosko, 11422 Matilda Ave. je stal v svoji kopalnici na lestvi in barval stene. Njegova žena je pa čistila tla z gazolinom. Po nezgodi se je pa posoda z gazolinom prevrnila po tleh in pri tam se je po naključju ubila še električna žarnica in gazolin se je vnel. Naenkrat je bila kopalnica v plamenih. Na vpitje so prihiteli otroci, ki so hoteli v gorečo kopalnico, da bi odnesli mater. Ta jim pa ni pustila blizu, da se ne bi opekli. Ko so jo končno rešili, je bila tako opečena, da je na posledicah umrla. Njen mož je dobil nevarne opekline in tudi otroci, dve hčeri in sin, so dobili hude opekline, ko so hoteli rešiti mater. 30 dnevnica V četrtek ob sedmih se bo bra* la v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega John Straussa. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. JUTRI VEČER SE VRŠI OGROMEN POLITIČNI SH00 Kot je navada pf-ed vsakimi volitvami, bomo imeli v naši 23. vardi tudi letos velik politični shod v avditoriju SND na St. Ciair Ave. in sicer v četrtek 9. maja. Shod se prične ob osmih zvečer in sicer pod pokroviteljstvom demokratske organizacije 23. varde. Pridite na shod, da se seznanite s kandidati in njih obljubami. Povabljenih je mnogo kandidatov in drugih govornikov in marsikaj zanimivega boste slišali ta večer. Govorniki bodo sledeči: kongresnik Martin L. Sweeney, okrajni inženir McWilliams, okrajni klerk Leonard Fuerst, okrajni blagajnik Boyle, okrajni ' mrliški oglednik dr. Gerber, Miss Joe Modic, Joseph Ogrin, John DeRighter in več drugih kandidatov. Govoril bo tudi Mr. John L. Mihelich, vodja demokratov v 23. vardi ter Tom Lene-han, tajnik Clevelandske delavske federacije. Predsednik shoda bo Mr. Ralph Butala. Ker se vrši zllasti huda borba za 20. kongresni okraj, pridite poslušat sedanjega kongresnika Mr. Sweeneya, ki kandidira za ponovno izvolitev. -o—- Norveški vojni ujetniki ne bodo poslani v Nemčijo Oslo, Norveška. — Nemško vojaško poveljstvo tukaj je naznanilo, da se norveških vojnih ujetnikov ne bo odposlalo v Nemčijo v konfinacijo, ampak da bodo ostali pod nadzorstvom v domovini. Vrše se tudi pogajanja, da bi nemška oblast izpustila iz ujetništva vse farmarje izpod 16 in nad 60 leta starosti. Vsi civilisti, ki so bili v ječah, predno je Nemčija okupirala Norveško, so bili že izpuščeni na svobodo. Nemško poveljstvo poroča, da je na svobodi samo še ena divizija norveških vojakov in kakih 5,-000 jih je pa interniranih na švedskem, drugi so pa vsi v nemški oblasti. Da se prepreči vsaka brezposelnost, je nemška vlada ukazala vsem tovarnam, da ne smejo ustaviti obrata, dokler se prej ne posvetujejo z državnim koncilom, ki je pod nemško oblastjo. Boj za cenejšo elektriko Mussolini se mora odločiti do 16. maja Rim.—Anglija je v isporazumu s Francijo vljudno, toda odločno vprašala laškega premier jti Mussoli-niji, da do 16. maja pove, ali je Italija nevtralna, ali vojskujoča država. Kakor se obnaša Italija sedaj s svojo podporo Nemčiji, je Italija vse pre j kol nevtralna. Toda zavezniki so siti tega slepomišenja in Mus-solinija so pritisnili ob zid, da se bo konino odločil na* to ali ono stran, ali pa, da bo ros nevtralen. Nemčija maršira proti Nizozemski Angleži razdirajo nemško bojno ladjo Graf Spee Montevideo, Uruguay. — Angleži so začeli razdirati nemško bojno ladjo Graf Spee, katero so Nemci potopili pred pristaniščem tega mesta raje, kot bi se bili udali Angležem. Ladjo je posadka razstrelila, nakar se je ladja pogreznila v dveh delih v blato v ustju reke Plate. Kadar Norveški premier apelira na svoj narod, da se bori proti Nemcem London. — Dr. Koht, norveški ministrski predsednik, ki se nahaja sedaj v Londonu, je potom radia govoril norveškemu narodu, da Norvežani ne smejo prej mirovati, dokler ne izženejo zadnjega Nemca iz dežele. "To je dolžnost napram nam, napram našim otrokom in napram naši domovini, katero ljubimo in ki je bila vsa ta dolga leta svobodna dežela," je govoril dr. Koht. Dalje je premier govoril, da je bila edina napaka Norvežanov, ker so bili preveč nevtralni, ko jih je Nemčija silila, naj stopijo na njeno stran in se bore proti zaveznikom. In ker tega niso hoteli, je planila Nemčija po njih ter uničuje njih deželo, kot se je to godilo v času Ilunov in vandalov. Dr. Koht je naslovil veter žene valove, je ladja po- svoj govor na domoljube po vsej polnoma pod vodo. Razdiranjej Norveški ,ter jih pozival, naj se se vrši pod nadzorstvom angle-; ne podajo, ker bi to pomenilo iz-ških mornariških izkušencevJ gubo njih svobode za dolgo vrsto Govori se, da je ogrodje kupila!let. neka tvrdka iz Montevidea, kij Prosil je norveški narod, naj kupuje staro železo, drugi pa potrpi, ker pomoč bo prišla od pravijo, da je bil taktičen kupec zaveznikov, čeprav morda ne ta-Anglija, ki bi rada pronašla $-!koj. Kdor misli, da br dala Nem-sta-vo te nemške ;adje. Delavci,' eija Norveški svobodo, če se uda, ki so zaposleni pri razdiranju, I je rekel dr. Koht, naj samo po-so morali obljubiti, da ne bodojgleda v Avstrijo, češko in Polj-izdali ničesar, kar bodo videli j sko in bo videi, kako delaj0 pri ladji. Potapljači so našli en| Nemci z okupiranim ozemljem. predel v ladji, v katerem je šel __0 polno neizstrel jenih topovskih Kupčija z otroci na mese. krogel, zato se vrši delo nadvse previdno. Ameriški Nemci obsojajo invazijo Norveške Los Angeles, Cal. — Nemško ameriška kulturna liga, ki šteje do 1,500 članov v tej okolici, je poslala b r z o j a v norveškemu konzulu v tem mestu, da čuti potrebo izraziti globoko obsodbo nad brutalno invazijo miroljubne Norveške. "Kot stotisoče ameriških Nemcev," pravi brzojavka, "smo tudi mi prepričani, da boste vi in mi iri vsi sovražniki in žrtve hitlerizma tč|r zločina dočakali povrnitev demokratskih idej in to v bližnji bodočnosti." Ta liga je izrazito protihitler-ka, katere častni predsednik je čna odplačila Chicago. — Okrajni urad pro-'sekutorja je naznanil, da je v [posesti rojstnih listov in zadol-1 žnic, katere se je našlo v posesti neke priletne ženske in njene hčere, kateri se je obdolžilo, da sta prodajali nezakonske otroke na mesečna odplačila, ženski sta baje vodili tovrstno kupčijo v več državah. Zaprli so radi tega Mrs. Mae Smith, ki je stara 64 let in njeno hčer Mary, staro 43 let. Sledili so jima iz Wauke-gana, 111., odkoder sta se peljali Utilitetni odbor mestne zbor- dr. Frank Boas od Columbia DEPUTIJI UMU V G0NGWERJEV URAD Pozno' popoldne včeraj so še- dr. Gerberju, ki naj jo izroči v rifovi deputiji udrli v demo-lroke šerifu O'Donnellu. Okrajni kratski glavni stan bi v še g a mrliški oglednik je namreč edina okrajnega načelnika Gongwerja j uradna oseba, ki more tako sod-v hotelu Statler, s sekiro raz-, no prepoved uradno izročiti šeri-bili vrata in odnesli vse listine |fu. in razne pisarniške potrebščine. Okrajni načelnik Ray T. Miller, ki je ukazal racijo na bivši demokratski stan pravi, da je to last demokratskega izvrševalne-ga odbora in. načelnik tega je Mr. Miller. Malo pred polnočjo je dobil Mr. Gongwer od sodnika Skeela sodno prepoved zoper to početje in to sodno listino izročil v roke °krajnemu mrliškemu ogledniku Gongwer trdi, da listine in pisarniške potrebščine, ki so jih odnesli deputiji na Millerjev ukaz, niso last demokratske stranke, ampak privatna lastnina Zveze vardnih vodij. Gongwer še je glede te nasilne akcije Millerjeve grupe izrazil, "da je to zadnji poskus umirajoče grupe, da ostane pri življenju." nice je sprejel ponudbo Cleveland Electric Illuminating Co., da zniža ceno elektriki v Cleve-landu za $778,000 na leto. Župan Burton je osebno prosil odbor, da sprejme ponudbo. Proti je bil samo odbornik Cohen, ki je rekel, da je mesto plačalo posebnim izvedencem $50,000, ki so tfadevo preiskali in končno priporočili znižanje za najmanj $2,000,000 na leto. Skl§p odbora mora potrditi še celotna zbornica. Sliši se, da bodo demokra-tje glasovali proti. Councilman Pucel je rekel, da je to znižanje veliko premajhno, ker bo znašalo za odjemalca komaj $2.00 do $2.50 na leto in da bodo demokrati zahtevali od družbe večji popust. Teta štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Frank Merhar, 1152 E. 63rd St. se je ustavila teta štorklja in jih ob darila s krepkim sinčkom. Materino dekliško ime je bilo Alice Lavrič. čestitamo! univerze. NIZOZEMSKA JE MOBILIZIRALA VEČ VOJAŠTVA PRETRGALA VSO TELEFONSKO ZVEZO Z ZUNANJIM SVETOM New York, 7. maja.,— Neka zanesljiva in dobro poučena avtoriteta je povedala, da se v Nizozemski z mrzlično naglico pripravljajo na obrambo in da Nemci v dveh kolonah maršira j o proti Nizozemski. Ena kolona gre od Bremena, druga pa od Duesseldorfa. Ta oseba pravi, da je v stanu dobiti natančne informacije iz Evrope, čeprav je Nizozemska prekinila vso telefonsko zvezo z zunanjim svetom zadnjih par ur. Doznalo se je da malo prej dobil nizozemski poslanik v Washingtonu od svoje vlade nalogo, da prevzame vse vladne zadeve, ki se tičejo Ho- Vni landske izven domovine. Poročila zatrjujejo, da maršira j o nemške* čete z vso naglico in da so namenjene naravnost proti mestoma Leeuwarden in Arnhem. Ti dve mesti bi dali Če so ta poročila resnična, potem bo Nemčija napravila sunek, podoben onemu v Poljski, kjer je namerila prvi pohod proti stra-tegičnim.točkam in se od tam potem razširila na vse strani. The Hague, 7. maja. —■ Nizozemska vlada je danes ukazala več tisoč mož pod orožje ter ukazala prekiniti vso telefonsko zvezo z zunanjim svetom. Ukaz je prišel, ko se je pojavila govorica, da namerava udariti Nemčija v Hclandsko. Vlada je tudi ukazala, da se v soboto in nedeljo zapre v južni Holandski kanale na rekah Reni in Meuse, ki sta gla-zvezi Holandske z Nemčijo in Belgijo. Tukaj so največje holandske utrdbe. Vsi vojaški dopusti so bili ukinjeni. Holand-ska ima danes pod orožjem 75,-000 mož, v kratkem jih lahko vpokliče 400,000 s polno opremo Nemčiji važne strategične točke|in končno lahko postavi na boj-v napadu proti Anglfji. '-no polje" 1,500,000 mož. -o---- Zavezniške bojne ladje in bombniki so zdaj pripravljeni, da se postavi jo proti Italiji Aleksandri j a, Egipt. No vojni koncil. V teku sedmih dni vodošla angleška flotila križark, ki se je pridružila zavezniškemu bojnemu brodovju v pristanišču Aleksandrije, Egipt, je zdaj pripravljena vsako minuto, da se sprime z Italijo, če bo potreba. Bojna letala imajo naložene bombe in avijatičarji so vsak čas pripravljeni, da pplete nad Italijo in začno z uničevalnim delom. "Mi smo pripravljeni, da se srečamo z Italijo na vodi ali v zraku, če se Italija odloči, da gre v vojno, pravi zavezniški se bo odločilo, če bo šla Italija v vojno, ali bo ostala nevtralna. Zavezniki imajo tukaj pripravljeno popolno pomorsko edinico, ki sestoji iz križark, rušilcev, podmornic, torpednih čolnov, poleg velikega števila bojnih letal. V Sueškem prekopu so neprestano na pažnji za minami, ki bi jih utegnil položiti sovražnik tje. Egiptovska vlada je ukazala civilnemu prebivalstvu, da javi, koliko ima kdo strelnega orožja doma, ali če ima kako raz-streljivo. Zanimiva prireditev V petek večer bo pod novo cerkvijo sv. Vida prireditev, za katero so se zavzeli slovenski šeri-fovi deputiji. Poleg rednih velikih nagrad, bodo dajali ta večer še izredne nagrade. Torej ne proti Chicagu v dragem avtu. Za pozabite v petek večer! avtcm je bil priklopni voz, v ka- i Nov grob tereni so našli 14 mesecev stare-j O polnoči je preminila v Cha- O'Donnell in Barry sta prva med kandidati Poskusno glasovanje, ki ga vodi ameriški dnevnik Cleveland Press kaže, da bosta nominirana za okrajnega šerifa Martin L. O'Donnell na demokratski listi in Edwin D. Barry na republikanski. Republikanski kandidati bodo po številu glasov stali tako: Barry, Emmett Potts in Karl Heyner. Med demokrati pa: O'Donnell, McFarland, Novak, Nichols, Nero in Dunn. Vile rojenice Na 6. maja so se oglasile vile rojenice prvič pri družini Mr. in Mrs. Frederick Berkopec, 7514 Maryan Ave. in pustile krepkega sinčka. Mati je tretja hči Mrs. Andolek iz 1064 Addison Rd., ki je tako postala v dru gic stara mama. Mati in sinček se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Čestitamo! ga otroka. V listinah, ki so jih našli pri njima, so imena zakoncev, ki so kupili od njiju otroke. Baje sta prodajali nezakonske otroke na mesečna odplačila in Če so plačila izostala, sta vzeli otroke nazaj in jih prodali drugim. -o- SMRT SE NI DALA ODGNATI San Francisco, Cal. — James Black se je z avtom zaletel v zid, pri čemer je dobil precej resne poškodbe. Toda ko so ga obve zali v bolnišnici, je šel lahko sam domov. Na potu ga je zadel nek avto in ga do smrti povozil. rity bolnišnici Hermina, 5 letna hčerka staršev Viktor in Bertha Suster, 3581 E. 113th St. Po- Belgija stoji trdno Charleroi, Belgija. — Belgija se bo šla niti za ped od svoje nevtralnosti, toda olje nem bo pa gledala, da bo imel vsak sovražnik kaj dosii opravka, predno si bo mogel podjarmiti deželo. Tako se je. izjavil premier Pierher v svojem nagovoru na belgijsko delavstvo. ''Belgija ni več odprta bojna poljana za vojskujoče države," je rekel premier, "ampak je utr- greb ima v oskrbi Louis L. Fer- jeno taborišče z močno armado, folia. Čas pozneje. pogreba naznanimo Sharon, Pa.—Martin Troben-tar, ki tukaj vodi grocerijo in mesnico, je prejel vest iz Pitts-burgha, Pa., da je 27. aprila! tamkaj umrl njegov oče Frank:je prošeno, da se udeleži pogre-Trobentar, star 74 in rojen v jba za sobratom Joseph Derenda, Krškem. Tu zapušča dva sino- ki se vrši jutri zjutraj ob 9:15 ki se bo postavila v bran proti vsakemu sovražniku. Belgijska armada bo pa odložila orožje samo tedaj, če ji bo zagotovljen mir." Podruž. št. 6 SMZ čilanstvo podružnice št. 6 SMZ va, hčer in mnogo drugih sorodnikov, prijateljev in znancev.* iz Svetkovega pogre*bnega zavoda. PROŠNJA NA VOLIVCE V LAKE OKRAJU Narodnosti za cestne bonde Danes se bodo zbrala v mestu dekleta v narodnih nošah in sicer od vsake narodnosti po ena. Kot take bodo zastopale vse razne skupine v okraju Cuyahoga, ki apelirajo na volivce, da glasujejo na 14. maja za bonde, ki bodo omogočili gradnjo šest važnih cestnih projektov, kot smo to tudi v našem listu priporočali. V slovenski narodni noši bo prisostvovala gdč. Joyce Gorshe iz 1116 E. 72nd St. Prvič v zgodovini velikega in naprednega Lake okraja imamo Sloveilca, ki kandidira za okrajnega komisarja. To je Mr. Matthew Hribar, poznani slovenski farmar v Leroy, O. Mr. Hribar kandidira na demokratski listi ter ima proti sebi dva kandidata, katera mora premagati, da bo nominiran. Zato pa tem potom apeliramo na vse slovenske demokratske državljane v Lake Okraju, da gredo vsi na volišče v torek 14. maja in oddajo svoj glas za Mr. Hribarja. Ni potrebno tukaj navajati kdo je Mr. Hribar. Dobro ga poznate vsi tin veste, da je to pravi mož za ta urad, ki potrebuje dobre gospodarje. S tem, če boste pomagali izvoliti Mr. Hribarja za okrajnega komisarja, bo tudi ugled Slovencev ojačen. Toda ni? toliko, ker je Mr. Hribar Slovenec, ampak tudi zato, ker je absolutno sposoben za urad okrajnega komisarja, ste p roženi, da volite zanj in delujete tudi pri drugih narodnostih za njegovo izvolitev. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER didata. ! mu' narodu iz katerega izvira tu- kaj v pomoč, da se naš narod zo- •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1903, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 109 Wed., May 8, 1940 Kako bomo volili V včerajšnjem članku smo opisovali bolj glavne urade, v katere je treba nominirati kandidate. Izpustili smo nekaj uradov, ki našega povprečnega državljana ne zanimajo in bo volil kakor se mu bo zdelo prav. Za primarne volitve nimamo za te urade nobenih posebnih priporočil, zato se nismo dlje ustavili pri njih. To so uradi: padgovernerja, državnega tajnika, državnega avditorja, državnega blagajnika, državnega generalnega pravdnika, po dva kongresnika-at-large od vsake stranke. Kdo je nominiran v te urade nas toliko ne zanima, kot nas zanimajo naslednji uradi, s katerimi smo kolikor toliko v tesnejših odnošajih v političnem življenju. Torej nadaljujmo. Tako demokratje kot republikanci morajo izvoliti v državni centralni odbor po enega zastopnika. V 20. okraju toplo priporočamo demokratom, da volijo za John L. Mihelicha, republikanci pa za Joseph Fabiana. Ta centralni odbor ima enako delo kot okrajni odbor, samo da je državni odbor za vso državo, ki rešuje, vse probleme svoje stranke. Urad ne nosi nobene plače, je pa zelo važen, ker ta odbor vodi vso strankino politiko v državi. Ta dva kandidata prav toplo priporočamo. Potem pa pride na vrsto urad državnih senatorjev. Tukaj boste dobili na glasovnici dolgo vrsto imen. Glasovati pa ne smete za več kot za SEDEM kandidatov. Demokratje imajo nič manj kot 43 kandidatov, republikanci pa 23. Torej demokratje jih smejo nominirati sedem in prav toliko republikanci. O republikanskih kandidatih nam ni dosti znanega, zato tudi ne bomo dali nobenega posebnega priporočila. Demokratom pa toplo priporočamo, da volijo predvsem za našega hrvatskega rojaka William M. Boyd-a, ki se je izkazal za zmožnega senatorji in zasluži, da ga ponovno izvolimo, ne zato, ker je ravno Jugoslovan po rodu, ampak zato, ker je prava oseba za ta urad. Potem toplo priporočamo, da demokratje glasujejo za seriatorski urad za Emet J. Gerity. On ima za ženo Mary Kuharjevo, iz poznane Frartk Kuharjeve družine in je jako fin ter naobražen človek z večletnimi izkušnjami kot pomožni policijski prosekutor pod županom Millerjem, pomožni državni prosekutor itd. Napravite križe pred tema dvema kandidatoma, ostalih pet pa izberite po svoji razsodnosti. Zdaj pa pride silno dolga vrsta kandidatov za državne poslance. V okraju Cuyahoga jih nominira demokratska in republikanska stranka vsaka po 18. In če povemo, da imajo demokratje nič manj kot 155 kandidatov in republikanci 110, boste videli, da boste morali precej izbirati, predno boste napravili križe pred 18 kandidati. Kar se tiče republikanskih kandidatov se ni noben zglasil pri nas, da bi ga spoznali in presodili in ker med vsemi 110 kandidati ni nobenega našega rojaka, ne bomo topo-gledno dali nobenega posebnega priporočila. Izmed demokratskih kandidatov smo jih pa izbrali nekaj, katere priporočamo našim demokratom v izvolitev in sicer priporočamo vse naše slovenske kandidate in poleg njih še nekaj drugih, ki bi bili dobri poslanci. Nominirate jih lahko 18 in ne več. Priporočamo torej predvsem naše slovenske kandida-. te, ki so po abecednem redu sledeči: Vatro J. Grill, Jo Modic, Joseph J. Ogrin, John Rozance, Edward A. Seitz in Anthony J. Tomse. Torej najprej napravite križe pred temi. Potem pa poiščite še sledeča imena in napravite križe pred njimi: Charles G. Deckman, George W. Tenesy, E. F. Sawicki, Elynor G. Mulgrew, John T. DeRighter. Tukaj imate anajst imen, ostalih sedem si pa izberite sami, če hočete, ali pa če glasujete samo za teh enajst Potem boste volili pa še za precinktne načelnike v var-di. Te pa prepustimo volivcem, da volijo po svoji sodbi, ker gotovo vsak pozna kandidate v svojem precinktu. Predvsem pa volite ža Slovence in Slovenke! Predvsem pomnite pa to, da morate na glasovnici pred vsakim kandidatom napraviti križ (X), drugače bo glasovnica neveljavna. Poleg te glasovnice, ki smo vam jo na kratko raztolma-čili v dveh člankih, boste pa še volili za bonde za gradnjo cest, ter vam priporočamo, da glasujete zanje in pa glasovnico za šolske bonde, katerih pa ne priporočamo, ker se nam ne zdijo potrebni. Šolski odbor naj se navadi nekoliko gospodariti z milijoni, ki jih dobi od davkoplačevalcev. Naj omenimo še to, da se boste ustrašili, ko boste dobili glavno glasovnico v roke, ker tako velike rjuhe še niste imeli v rokah pri volitvah. Toda vzemite si čas in volite. Nihče vas ne sme siliti, da hitro opravite. Lepo počasi izbirajte in volite, kakor vam narekuje vaša razsodnost. Naša ustava vam v tem da popolno svobodo. Če vam priporoča mo tega ali onega kandidata, je to samo priporočilo, ne pa diktatorstvo. To si zapomnite in po tem volite. di on sam. Ne pozabite tudi na druge naše slovenske kandidate. Pokažimo se kot narod v celoti in zmagali bomo, če gremo vsi na volišče. Pozdravljeni, J. Rotter. Jugoslovanski naselniški komisar, Slavo Trošt Pred koncertom "čričkov" Newburgh, O. Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni nežni angel moj, le semkaj k meni sedi, oko v oko mi gledi. Pogled je čist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo, in meni v njem leskeče, odsev že davne sreče. Budi spomin mi krasnih dni, ko bil sem še kot zdaj si ti, spominja me mladosti, brez tuge, brez bridkosti. Spominja me čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet, enako vrtu v maju, ko živel sem, kot v raju. Marsikoga bodo pretresle tele besede, kajti gotovo se bo vsak za hip tukaj ustavil in po mislil, da je res tako, ,ko se z vsakim dnem staramo. Spomini nam uhajajo nazaj v tisto dobo našega življenja, ko smo še brezskrbno živeli. Bliža se nam "Materinski dan," ki ga slavimo samo enkrat na leto. , Zato bodo tudi naši črički kakor že več let počastili in razveselili vse slovenske matere. Sladka in mila pe sem vam bo pokrepila življenje. Zato naj ne bo nikogar, ki bi ostal doma in preslišal klic naše mladine, ki se vse leto in dan trudi, da bi vam nekaj pokazala. Kaj vse ima g. Ivan Zorman na programu, vam ne morem povedati. Le pridite in si sami oglejte in vidite napredek naših malih. Naj nas osvežijo be sede pesnika, ki poje otrokom Budi spomin mi krasnih dni, ko bil sem še kot zdaj si ti, spominja me mladosti, brez tuge, brez bridkosti. Brezskrbno življenje naše mladine nas spominja na marsikaj. Obuja nam sladke spomine, zato pa napolnimo dvorano v nedeljo 12. maja ob os- France iz doline. -o- Potem je treba nominirati dva kandidata za urad okrajnih komisarjev. Demokratom priporočamo, da nominirajoj^ v "J"5 ,lnwn,pm „ ponovno John F. Curry in James A. Reynoldsa, republikan-l[°\TcZ cem pa priporočamo Fred Kohlerja in John E O'Donnella. , k pozdravom in na'sv;_ Za urad okrajnega prosekutorja ima vsaka stranka sa- denje naPMaterinski proslav mo po enega kandidata in sicer demokratje Frank T. Cul- ki jo e ^ ^ Ijtana, republikanci Gerard Pilliod. Za urad okrajnega klerka je več kandidatov na obeh straneh. 'Demokratom priporočamo, da glasujejo za sedanjega klerka Leonard F. Fuerst, republikancem pa Ray C. Millerja. Za urad okrajnega šerifa je tudi huda borba tako med demokratskimi kot republikanskimi kandidati. Med demokratski mikandidati je tekma med sedanjim šerifom Martin L. O'Donnelom, John M. Novakom in Hugh J. MacFar-iandom. Naš rojak Mr. Novak bo dobil dosti slovanskih glasov, toda splošno se sodi, da bo nominiran sedanji šerif O'Donnell. Pri republikancih je pa borba zlasti med bivšim varnostnim direktorjem Barry-em in Karl Heynerjem. Nam se zdi med temi najboljši Edwin D. Barry. Za okrajnega rekorderja imajo demokratje samo enega kandidata, Donald F. Lybargerja, republikanci naj pa volijo Williama J. Krausa. Za okrajnega blagajnika p/iporočamo demokratom John J. Boyla, za okrajnega inženirja John O. McWilliamsa, za mrliškega iglednika S. R. Gerberja. Republikanci nimajo za te urade več kot po enega kan- Koliko trpi mati, če otrok ne sledi njenim naukom in koliko veselja povzroči materi, če se fljeno upanje izpolni, če hoče-e videti igro "Materina ljubezen," pridite v nedeljo 12. maja k tej predstavi, kajti to je drama, da je ne boste kmalu pozabili. Naša dekleta vežbal-nega krožka in fantje se prav pošteno trudijo, da bi zadovo-jili občinstvo. Igrovodja pa je Cecilija Brodnik, ki je že vajena takega dela. Tako, sedaj ste lahko prepričani, da je vse dobrih rokah. Prav vljudno vabimo vse članice podružnice št. 21 SŽZ, da pridete na plan nfe Materinski dan, da tako vsaj en dan v letu posvetimo materam. Igra se vr ši v Delavskem narodnem do mu na McGowan in 130. za-padni cesti. Prva predstava bo popoldne za otroke in se prične ob 2. uri. Vstopnina za otroke je samo 10 centov. Prosim vas, drage matere, da pošljete svoje otroke na to zanimivo predstavo, ker vem, da vam ne bo žal. Druga predstava pa se vrši zvečer in sicer ob pol sedmih. Za odrasle pa je vstopnina 35 centov k igri in plesu, ki se prične takoj po igri in prav lepa domača zabava za mlade in stare, če hočete imeti en večer pravega razvedrila, pridite omenjeni večer, ker povem vam, da se bo vsak kesal, ki bo zamudil to priliko. Za plesaželjne bo skrbel naš dobro poznani Frank Kožuh or kester, ki tako zaigra, da še ta stare zasrbijo pete. Naše ku harice in "kelnarice" se prav pridno pripravljajo, da vam bo do postregle z vsemi dobrotami Torej pridite vsi, stari in mla di, od blizu in daleč. Vabljeni ste tudi iz St. Clair Ave. in iz Collinwooda. Tudi mojo pri jateljico Rose Račer iz Warren Ohio* prav prijazno vabim, da te gotovo vidim pri nas s svojo družino. Povaibim pa tudi urednika tega lista, da se tudi on enkrat pokaže na West Par ku, saj tudi me pridemo doli med vas. Pozdravljeni in na svidenje 12. maja v Wast par ku. Anna Pelcic. -o- Slovenski volivci pozor! Primarne volitve bodo 14. ma ja. Pri teh volitvah se bo odobrilo kandidate za državno zbor nico v državi Ohio za jesenske volitve. Med nami imamo tudi lepo število slovenskih kandidatov, kateri se udejstvujejo za dobrobit celokupnega naroda. Veliko aktivnosti je pokazal med nami naš Edward Zaje, ki je aktiven na društvenem polju, pri narodnih domovih kakor tudi vselej, kadar se gre za izboljšanje obstoja splošnega ljudstva. Njegova načela so izvrstna in je poln življenske energije. Voda pride na listo za Pred par dnevi sem čital v Ameriški Domovini, da je v New Yorku na uradu Jugoslovanskega poslaništva odslovljen iz urada Slavo Trošt. Dreznilo me'je. To je bila zame nepričakovana novica, ker sem bil prepričan, da osebe s tako požrtvovalnostjo najboljše služijo državi, ko so nekdaj stavili svoje življenje na kocko za njo. Mr. Trošt in njegovega brata sem spoznal še v Ljubljani pred skoro štiridesetimi leti. Bolje sem se z njim spoznal v Cleve-andu v letu 1907-8 ob č$su takratne depresije. Sestajali smo se okrog S. N. čitalnice, pri igrah itd. Ob času svetovne vojne smo se resno zavedali važnih časov ter s esnobo v srcih sledili tragični katastrofi, ki je zadela južne Slovane. Poraženi, smo iskali utehe v zaupni družbi, ki se je zožila na najbolj iskrene somišljenike. Todn v to duševno depresijo je posijalo sonce upanja, katerega smo naziva, da je lažnjivec; pravijo (Dai1e na 3 strani) Poročilo o davčnemu zborovanju Kakor je bilo naznanjeno se je vršilo zborovanje davkoplačevalcev v Knausovi dvorani 30. aprila zvečer. Udeležba je bila primeroma dobra, da se ni istočasno vršila tudi birma v cerkvi sv. Vida, bi bila udeležba velika. Po otvoritvi seje je bil izvoljen začasni odbor. Mr. John Centa je predsedoval, odboru so bili izvoljeni še Mrs. Marian Kuhar in Mr. Frank Majer. The Citizens davčno ligo je zastopal Mr. George E. Pellis-sier, ki je glavni tajnik tretjega distrikta za Cleveland. On je pojasnjeval i-azloge o potrebi" in o koristi, katere bi dosegli davkoplačevalci, če bi nastopili organizirano. Pojasnje- znamu tisoče mož in žena naših volivcev, takrat bomo lahko stopili pred urade, kjer se gospodari z davčnim denarjem in jih vprašali ali pa jim narekovali, kaj hočemo in kaj nočemo." Dalje je razlagal, da je liga zmožna ne samo v enih zadevah, marveč v vsaki zadevi posredovati, kjerkoli se sumi, da se prav ne gospodari z denarjem, ki je vplačan od ljudstva. Prav žal, da niso bili navzoči prav vsi naši rojaki. Izgleda, da smo zelo nezaupljivi in tudi nemarni. Jasno je, da gre lahko tako naprej z davki, če se nam ne zdi niti vredno niti potrebno zbuditi se in nastopiti, ko nas vabijo na zborovanje. Tisti, kateri gospodarijo z denarjem se veselijo tega, da se mi ne zanimamo, kam gre denar, če se mi tu in tam malo jezimo se nam oni še smejejo. val je koliko je že liga dosegla in kako imajo pred njo rešpekt Samo če se pa mi organiziramo kjer se liga zavzame za bo nastalo drugačno vprašanje. vsi, preiskave v trošenju denarja in v pogledu gospodarstva, kjer se more in je lahko prihraniti denar. Predavanja zastopnika in uradnika lige je bilo nad vse zanimivo. Naglaševal je dokaze v pogledu velike potrebe take organizacije za lastno obrambo davkoplačevalcev. Iz njegovih poročil se je razvide-lo, da je mož veščak in da je vedel kaj je njegova naloga. Ko je zastopnik pojasnil od njegove strani so mu stavili razni govorniki še vprašanja v pogledu obstoja lige in njenih stroškov in tudi o splošnih davkih, kateri so opravičeni ali ne opravičeni in kdo davke plačuje ali ne plačuje. Na vse to je Mr. Pellissier odgovarjal tako tehtnično, da mu je moral vsakdo priznati, da ima povsem pogled globoko v davčne razmere. , Na vprašanje obstoječe lige in njenih stroškov je rekel da ni razen njega nikdo plačan tukaj za nobeno delo, niti niso plačani izvedenci ali profesijo-nalni ljudje. Rekel je, da je do sedaj še vsak izmed teh rade volje storil brezplačno. Poudarjal je, da so vsi ljudje dandanes prizadeti na davkih, tudi oni, ki so že svoje čase la-stovali milijone in so danes na tleh, radi tega vsak rad prispeva ali z delom ali z denarjem, da bi se rešili neznosnih dav- r kov. Dalje ge odgovoril' na vprašanje, če bi podružnica naše okolice imela kaj od tega, če vpisujemo in zbiramo denar za članstvo. Odgovoril je, ne, niti centa se ne sme trošiti denarja za v nobene druge namene . nego za literaturo (tiskovine) za poučevanje ljudem in za dopisovanja, vsak dolar mora biti poslan v Columbus in za vsak dar bo od tam tudi vsak darovalec dobil potrdilo. Glede vprašanja, da bi se vpeljalo nove zakone, da bi ne smeli imeti pravice voliti k povišanjem davkov tisti, ki ne lastujejo nobenih domov. Na to je pa odgovarjal na široko in pojasnjeval, da je to skoro nemogoče vpeljati radi toliko različnih zaprek. Prvič zahteva demokracija in enakost. Drugič tež-koče enemu vzeti pravice za eno volitev in m ujih potem zo- Dokler kandidati pred volitvami obetajo nebesa na zemlji posameznim volilcem, se tisti možje, kadar pridejo do urada, že lahko in lepo izgovorijo tem posameznim rojakom, da je to in to kar je bilo obljubljeno, bilo nemogoče doseči. Ko bi pa bili volilci organizirani in bili od tega odbora tudi zastopani ob času, ko pride vprašanje za davke ,bi ne šlo tako gladko, kakor je šlo do sedaj, posebno še v Clevelandu. če ni nobene skupine, da bi skupno nastopala, je zaman misliti, da bi posamezni volilci s kakšnimi kritikami mogli kaj doseči, le v smislu organiziranja imamo še priliko, četudi že mnogo pozno ustaviti naval davkov, ki nastajajo kar tje v en dan, ko se poraja v glavah nekaterih političnih mojstrov misel za davke. Zastopnik je pripomnil za vzgled tudi o davkih za šole. Rekel je: Tako vpitje je bilo radi potrebe javnih šol, da se morajo zidati in popravljati tu in tam, ko smo malo preiskali statistiko zadnjih deset let nazaj, smo našli, da gre tam v zadnjih desetih let devet tisoč manj otrok v javne šole. Zakaj zidati še nove in trošiti denar!" Pripomba pisca k temu: Ko se je šlo za volitve odbora zav javne šole sem sam slišal moža, ki je imel sam vpogled v stvar in ki je vedel kako, se dela z davčnim denarjem v šolah. Rekel je: "Administracija za javne šole ima vedno preveč denarja za šole, ker ne vedo kako bi ga trošili začnejo premikati stene v šolah iz enega kraja drugam in zopet nazaj, da se le plačuje in izdaja denar." Pri tem si lahko mislimo, da pridejo tu v poštev prijatelji politikarji, ko bodo ob času volitev zopet vpili kako se potrebuje povišati davke za šole. Kar velja in je dokazano za eno primero, to velja tudi za drugo. Kjer gospodarijo politični ljudje, ki so se prikopali do svojih sedežev z vpitjem potom volitev s zlatimi ob- delo se smatra za delo dobro-delstva, za pridobitev boljšega gospodarskega sistema v vseh uradnih mestih. Rojaki, pomislite! Mnogi plačujete v davkih na stotine dolarjev in si ne morete prav nič pomagati in nikamor pritožiti, ko računi naraščajo vedno naprej. Ali ni pametno, da poleg tega, ker že toliko plačamo vsak še malenkostno prispevamo za organizacijo, katere namen je, da se bo borila za nas. Pameten človek bo priznal, da se je treba organizirati. Po seji je vstopilo 25 članov v ligo, drugi so obljubili, da bodo vstopili. Koncem konca naj to pojasnilo za prvo sejo zadostuje, če bodo rojaki želeli imeti še tako sejo, nam lahko sporoče. Za enkrat se lahko vpišejo v ligo vsi, kateri bi želeli vstopiti. Vstopnina je en dolar najmanj. Po korporaciji lige bi bilo pričakovati od teh, ki imajo večje ali več posestev, nekaj več darov, toda, za začetek so sprejeti prav tako za en dolar vsak z njegovo družino. Priglasite se lahko vsak čas pri meni v slovenski banki ali pri odbornikih. Vsak, ki plača vstopnino bo prejel iz Columbusa potrdilo od tega, vsa članarina je odposlana v Columbus na glavni urad. Anton Grdina, organizator za Jugoslovane v Clevelandu, spadajoč pod tretji distrikt Citizens Tax League of Ohio. gotovili, da je povprečna starost pri moških znatno nižja, kakor pri ženskah. Podatki pravijo, da lahko pričakuje moki, ko se rodi, da bo živel skoro 60 letj deklici pa je prisojeno doživeti za tri leta višjo starost. IZ DOMOVINE AMERIKANCI NE GREMO NA VOJSKO (Nadaljevanje z 2 strani) izvolili mi Slovenci v kongres misleč da je v resnici prijatelj Rooseveltov. Na politikarje, kot je Martin L. Sweeney se ni zanesti. čas je prišel, da bi bil 20 okraj in mi Slovenci zastopani po možu,, kateri je resnično Rooseveltov demokrat in kateri bo vedno stal na njegovi strani kadar se gre za nas navadne de lavce. Mož, kateri bo zastopa in delal za naše principe je, Mi chael A. Feighan, ki je demo kratski kandidat za kongres v našem okraju. On je biPdemo kratski vodja v "Ohio House of Representatives" in ima zelo do ber libiralen in delavski rekorc Njega podpira Ray T. Miller ja in mnogo časopisov in organi zacij. Mrs. Mary Pozelnik -o- Ženske živijo dalje časa ko moški Ženske so slabši spol, kajti zanesljivo je, da ženske ne mo rejo razviti toliko telesnih sil kakor moški. Toda v eni močnejši spol. Moč in slabos se namreč ne kažeta samo v iz razito telesnem udejstvovanju, temveč tudi v odpornosti proti raznim boleznim, torej v življenjski sili. Ce raziskujemo to vprašanje s tega stališča, pridemo do presenetljivih zaključkov. —Požar na Murskem polju. V vasi, Hrastju-Moti je začela goreti domačija posestnika Matije Klemenčiča. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Hrast-ja-Mote, Radencev, Kapele in Gornje Radgone, vendar je bilo gašenje otežkočeno, ker je bilo silno vetrovno, a vode ni bilo blizu. Gasilcem se je posrečilo rešiti vso živino razen ene teli-ce. Zgorela je nadalje vsa zaloga krme in, žita. Prav tako sta postala (žrtev /plamenov pohištvo in obleka. Sodijo, da je nastal požar od dimnika, ker so pri Klemenčičevih ta dan zara-peke kruha precej kurili. —Loke pri Zagorju. Žalosten je položaj nas delavcev v Zagorju ob Savi. Ker smo končali javna dela meseca novembra preteklega leta, smo bili brez ela in brez zaslužka vso dolgo zimo. Podpore so bile zelo skromne : za samce 25 din tedensko, za zakonce pa 30 din tedensko. ako je morala družina s petimi otročiči in bolno ženo živeti 30 din na teden. Prošnje na občini za povečanje podpore so arez uspeha. Ako pa je kako občinsko delo, se plača le 24 din na šiht. Če poj de tako naprej, aodo družine sezonskih delavcev izhirale in bodo naši otroci sploh nesposobni za vsako delo. Nujnov je potrebno, da se višja oblastva ozrejo na nas in nam pomagajo. —V Solčavi je umrl gospod Vlatevž Podbrežnik, posestnik v Logarski dolini. —Pogumna žena ujela vlomilca. Nedavno zjutraj se je splazil 22 letni Franc šip iz Rošpoha hišo posestnike Jere Vute v Laznici. Vutejeva je delala na vrtu in je slišala v hiši šum. Zaskrbelo jo je, pa je šla gledat. Ko je hotela skozi dvoriščna vrata v hišo, jih je tat v hiši naglo zapahnil. Vutejeva pa je obrnila ključ v vratih in jih zaklenila, nato pa je zaklenila še glavna vežna vrata ter tako ujela tatu. Potem je šla po soseda Ačka. Medtem pa je šik splezal na podstrešje, razdrl streho in skočil na tla. Zbežal je v bližni gozd, posestnik Ačko pa za njim. Tam ga je dohitel in privedel nazaj v vas kjer ga je zaprl v klet, dokler niso prišli orožniki, šip je Vute-jevi ukradel iz ročne torbice 1,200 din. -o- Mladost in starost naroda Mladostin starost naroda se presojata po odnosu mladih ljudi starih šest do 19 let, nasproti skupnemu številu prebivalstva. Jugoslavija ima 439 mladih na 1000 prebivalcev, Italija 395, Zedinjene države 388, Anglija 324, Rusija 488, Nemčija 308 in Francija 304. -o- Postelja iz kristala Najdražja postelja, kar so jih kdaj napravili, je bila tista, ki jo je pred sto leti ruski car podaril perzijskemu šahu. Bila je vsa iz kristala in okrašena s srebrnimi okraski. Stopnice iz modrega stekla so držale do te razkošne postelje, ki je spadal k njej tudi vodomet z dišečo vodo. V razsvetljenem prostoru se je postelja bliskala, kakor bi bila iz samih diamantov. -o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih pre- menjamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) o MALI OGLASI Fini avtomobili 1935 Ford Coupe, 3 na izbiro, ..................................$165 1937 Chevrolet Town Sedan, 15 na izbiro, vsak po ........$345 1937 Pontiac Sedan, ..........$425 Dorner Chevrolet Co. 14115 St. Clair Ave. (Ill) Delo bi rad dobil prileten moški, tukaj kje v okolici. Sposoben je vsakega dela. Pripraven je tudi za čuvaja. Naslov dobite v uradu tega lista. (109) yiiiiimimiiiiHiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiHiint Sk. mm | Dr. James W. Mally | mm E SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK = Uradne ure od 9.-12. 1.-5, C.-8. Ob sredah in sobotah od 9. aj. do opoldne. 6411 St. Clair Ave. _ (V slovenskem narodnem domu) 5 fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiHiiiiiniiiiiiiin DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO. Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju. Predsednik: Frank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Frank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek. 1188 E. 176th St. m FLOWERS MOTHERS DAY... (Sunday,Jfciy 121 % WEAR A FLOWER ljubami, je lahko med temi j V znameniti bolnišnici v Ze-kakšna izjema, je lahko med din jenih državah so preučil v mnogimi tudi kakšen vesten in j tem smislu nad 300,000 bolni-pravičen uradnik, toda, redki kov. Raziskavanja so pokazala, so, sistem je že tak, da si v ta-{da se skoro vse bolezni, pred-pet vrniti za drugo volitev, či S i * Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, jje: moč. "Kadar bomo imeli v se- so priobčeni v javnosti in nje 300,000 primerih obolenj so u- Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1804, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 na&ih krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO k. S. k. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAltOD!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bo-isani in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 18 do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A A." ali VBB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V Slučaji! smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko aa $2.00; $1.00 in BOo na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja eiani In članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari Člani in članice so prosti vseh nadaljnlh asea mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. 8. K. Jednote," ki 1» Maja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeeiku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K. S K. Jednott, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se to pristopi tako i V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, upadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. oivete Cvetlice za Materinski dan MEMBER OP T. D. S. We Telegraph Flowers Everywhere SE PRIPOROČA HEnderson 8824 Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Včasih se je okrenil z obupnim sklepom, to prikazen prepoditi, pa če bi ga njen pogled usmrtil; a lasjfe so se mu zježili po glavi in kri mu je zastala, zakaj z njim vred se je obrnila tudi ona in je stala tudi zdaj za njim. Zjutraj jo je imel pred seboj, sedaj pa je hodila za njim — ves čas. Naslonil se je s hrbtom na obrov, a je začutii, da stoji nad njim, vidna na hladnem nočnem ?nebu. Vrgel' se je na cesto — vznak na cesto. Stala mu je pri glavi, visoko vzravnana, tiha, nepremična — živ nagrobnik s krvavim napisom. Nihče ne govori, da morilci uidejo pravici in da božja previdnost spi. Na stotine nasilnih smrti odtehta ena sama dolga minuta take blazne groze. Prišel je do senika sredi po lja, kjer si je obetal zavetja za čez noč. Pred vrati so rasli trije visoki topoli, tako da je bilo' notri še temnejše; otožno je tulil veter med vejevjem. Ni mogel naprej, dokler ne bo dan. Zleknil se je tik stene in nove muke so ga naskočile. Zakaj zdaj je prišla prikazen p reden j, tako vztrajna, samo še strašne j ša od one, kateri je bil ušel. Te široko odprte oči, brez leska in tako srepe, da bi jih la- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Nagel ki ie izdihnil svojo blaffo dušo dne 7. maja, 1937. Sptet spomlad .16 vsa v cvetu, a kako je žalostna za nas, žd tri leta so sedaj potekla, kar Bor odvzel soproga in očeta. Pozabili Te nikdar ne bomo, spomin za vedno je v srcu ostal, v miru božjem sladko počivaj, in prosi tam Boga za nas! Žalujoči ostali: STEPHANIA NAGEL, soproga. ANTON in JOSEPH, sinova. Cleveland, O.. 8. maja, 1.940. že prenesel v resnici kakor v misli, so se prikazale sredi teme — svetlikale so se, a niso svetile. Samo dve oči, a bile so povsod. Ako je zaprl oči, je. za-: gledal svojo sobo z vsemi dobro mu znanimi predmeti — nekatere bi bil brez dvoma pozabil, da jih je hotel našteti po spominu — vsak predmet na svojem mestu. Tudi truplo je ležalo na svojem mestu, oči prav take, kakor jih je videl, ko se je plazil stran. Planil je po-koncu in odhitel pod milo nebo. Postava je bila za njim. Vrnil se je v senik ter se zopet sključil na tla. Še preden je legel, so bile oči pred njim. In tu je ostal v takem strahu, kakršnega je mogel edino on trpeti. Trepetal je po vseh udih, kurja polt ga je oblivala po vsem životu, kar mu prinese ne na doma nočni veter šum oddaljenega kričanja in hrup zmedenih glasov. Kakršenkoli človeški glas na tem samotnem kraju, pa naj ga je rodila ne varnost, mu je bil vsaj nekaj. Mogoče se bliža njemu nevar nost. Ta misel ga je navdala s staro silo in odločnostjo. Skočil je na noge in planil pod milo nebo. Ves širni nebes je bil videti v plamenih. V širokih zastavah je plapolal ogenj, pršil iskre jih vrtinčil eno nad drugo ter razsvetljeval ozračje milje in milje naokrog ter valil oblake dima proti njemu. Vpitje je naraščalo, ker so novi glasovi množili trušč. Razločil je klic "gori!", vmes pa je bilo plat prasnili visoko, kakor okrepča-plameni so zaprasketali, kadar so objeli kako novo zapreko, ter plasnili visoko, kakor okrepča ni od nove hrane. Hrup je bi čedalje večji, ko je tako gleda Ljudje so bili tam — moški in ženske — luč, gibanje. Zanj ka kor novo življenje. Udri je tj — naravnost, meni nič tebi nič — čez drn in strn, čez meje in prelaze, blazen kakor njegov pes, ki je dirjal z glasnim laje-žem pred njim. Dospel je na mesto. Na po oblečene postave so tekale sem ter tja. Ti so se trudili, da bi spravili preplašene konje iz hle vov, drugi so gonili živino dvorišč in iz stranskih poslopij zopet drugi so vlekli bremena iz gorečih hiš, sredi padajočih is ker, sredi podirajočih se ogore lih tramov. Skozi odprtine kjer so bila uro prej še vrata in okna, so sijale divjajoče plamteče grmade; stene so se majale in rušile v ognjene poto ke; raztopljen svinec in železo je teklo v razbeljenih curkih po tleh. Ženske in otroci so ječali moški so hrabrili drug drugega s hrupnimi vzkliki. Škripanj brizgalk, šum in sikanje vode, padajoče na žareče lesovje, je še večalo strahoviti hrum. Tudi on je kričal, da je ohripavel, ter se vrgel v najgostejšo gnečo, da bi ušel spominom in samemu sebi. Tu in tam se je pojavil to noč. Sedaj je delal pri brizgalkah, sedaj dirjal skoz dim in plamen, a ves čas je gledal, da se je lotil dela tam, kjer je bil največji hrum in gneča. Po lestvi gori in doli, po strehah, po tleh ki so se udajala in pokala pod njegovo težo, pod padajočo opeko in kamenjem — povsod gi je bilo. A življenje mu je bilo kakor začarano. Vse do svita, ko ni ostalo drugega kakor dim in črne razvaline, ni dobil ni" praske niti otiske, ali čutil najmanjše utrujenosti. Ko pa je minilo to blazno razburjenje, se mu je vrnila z de-seterno silo strašna zavest zločina. Nezaupno se je ozrl, zakaj ljudje so se v gručah razgo varjali, in bal se je, da se pomenkujejo o njem. S prstom e mignil psu in oba sta se ukradla od ljuli. Prišel je mimo brizgalke, kjer je sedelo nekaj moških; ti so ga povabili, naj poseže po okrepčilu. Vzel si je krii-la in mesa; ko pa je izpil poži-rek piva, je slišal govoriti gasilce, ki so bili iz Londona, o umoru. "V Birmingham je šel, pravijo," je rekel eden; "pa ga bodo že ujeli, zakaj zasledujejo ga, in do jutri zvečer bo razglašeno že po vsej deželi." Odhitel je in hodil, dokler so ga noge držale. Nato je legel med mejami ter spal dolgo, a večkrat pretrgano, nemirno spanje. Potem je zopet potoval, neodločen in brez pravega namena. Že zdaj se .je bal druge samotne noči. DEVET IN ŠTIRIDESETO POGLAVJE Monks in gospod Brownlow se naposled sestaneta. Njiju pogovor in novica, ki ga pretrga. Mračilo se je že, ko je stopil gospod Brownlow pred svojimi vrati iz kočije in nalahno potrkal. Ko so se vrata odprla, je stopil iz voza čokat možak ter se postavil na eno stran kočije, s kozla pa je zlezel drug možak in stopil na drugo stran. Gospod Brownlow je dal znamenje in pomagala sta iz voza tretjemu možu, vzela sta ga medse ter ga potisnila v hišo. Ta mož je bil Monks. Šli so po stopnicah istotako, ne da bi govorili, in gospod Brownlow, ki je šel spredaj, jih je vedel v zadnjo sobo. Pred njenimi vrati se je Monks, ki je šel že prej očitno nerad z njimi, ustavil. Ona dva možaka sta pogledala starega gospoda, kakor da čakata njegovih povelj. "Saj ve, kako sme izbirati: ali — ali," je rekel gospod Brownlow. "Naj se obotavlja a-li gane prst, če mu vidva ne velita, pa ga odvlecita na cesto, pokličita policijo ter ga izroči- ,ta v mojem imenu sodišču kot j zločinca." "Kako si drznete reči kaj ta-' kega o meni?" je vprašal Monks. "Kako si upate mene v to siliti, mladi mož?" ga je zavrnil gospod Brownlow ter mu strogo pogledal v oči. "Ali ste res tako blazni, da hočete iz te hiše? Izpustita ga! Tako, sir. Svobodno vam — lahko greste, mi pa gremo lahko za vami. Toda svarim vas in prisežem vam na vse, kar mi je najsvetejše — tisti trenutek, ko stopite na cesto, tisti trenutek vas dam prijeti zaradi prevare in tatvine. Moj sklep je trden in neomajen. Ako je tudi vaš tak, pridi vaša kri nad vašo glavo." "In na čigavo povelje so me ti psi na cesti napadli in spravili semkaj ?" je vprašal Monks in pogledal od enega do drugega moža, ki sta stala poleg njega. ;Dalje prihodnjič.) --o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Nenadoma je v obupu sklenil, da se vrne v London. "Tam se vsaj s kom lahko pogovorim,'" si je mislil. "Vrhu tega najdem dober zatok. Nikoli ne bodo pričakovali, da sem tam, ko me zasledujejo zunaj. Zakaj ne bi teden ali kaj ležal, potem navil Fagina za denar, pa se spustil . na Francosko? Prekleto, poskusil "Som !" Brez obotavljanja se je vdal temu nagibu. Izbral si je naj-odročnejše poti, se obrnil ter sklenil, da se skrije kje v bližini mesta, o mraku pa poj de po ovinkih v London in potem naravnost v tisti del, kjer se na-merja nastaniti. ^oda pes! — Ako je objavljen opis njegove osebe, potem pač niso pozabili pristaviti, da se pogreša pes in da je odšel bržčas z njim. To bi ga utegnilo izdati, ko bo hodil po ulicah. Sklenil ga je utopiti ter se je spotoma ogledoval za kakim ribnikom. Grede je pobral težek kamen ter ga zavezal v žepni robec. Med temi, pripravami je gledala žival svojemu gospodarju v obraz. In bodisi, da je po pri-rodnem nagonu zaslutila njegovo nakano, bodisi da je bil roparjev pogled, ko je škilil od strani v psa, ostrejši kot po navadi — pes je ostal za njim v malo večji razdalji kot sicer •ter se plazil prihuljeno in počasi za njim. Ko se je gospodar ustavil kraj ribnika ter se ozrl, da bi ga poklical, se je kar ustavil. "Ali me ne slišiš? Semkaj! je zavpil Sikes. Iz navade se mu je žival približala. Ko pa se je Sikes sklonil, da bi ji privezal robec okrog vratu, je tiho zarenčala in odskočila. "Nazaj!" je dejal razbojnik in udaril z nogo ob tla. Pes je zmajal z repom, a se ni ganil. Sikes je naredil zanko ter ga zopet poklical. Pes se je približal, se umaknil, za hip postal, se okrenil in oddirjal, kar so ga noge nesle. Mož je zažvižgal in zopet zažvižgal, sedel in čakal, češ da se žival vrne. Toda psa ni bilo, in nazadnje se je napotil dalje. NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče ki je po enoletni bolezni sprevideli s svetimi zakramenti za-vedno zatisnil svoje trudne oči dne 5. aprila, 1940 v starosti 61 let. Doma je bil iz Sadinje vasi pri Žužemberku, njegova soproga je pa rojena Kapla, doma iz Domžal. Po spremstvu iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele in Opravljeni Zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počitku dne 9. aprila, 1940 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, posebno se pa želimo zahvaliti sestri pokojnega Mrs. Tereziji Adamich za prvo pomoč in tolažbo v teh težkih in žalostnih dnevih,, kakor tudi vsom drugim, ki so nam kaj dobrega storili na en način ali drugi. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega s krasnimi venci kakor tudi naša prisrčna zahvala: vsem, ki so darovali za svete maše in ravno tako tudi naša iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prav lepo se želimo zahvaliti Mr. John Longarju, ki je prišel sem iz Bridgeporta, Ohio, in se udeležil pogreba. Iskrena zahvala tudi uradnikom in članom društva Slevenec, št. 1 SDZ za ganljive poslovilne govpre ob grobu in za lepo udeležbo pri pogrebu, posebna zahvala naj pa velja nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Prav lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakraj-. šek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se je Tvoje trpljenje in moral si nas zapustiti, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu. Globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš v miru vzasjuženem počitku, večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: MARY STRAUSS, soproga. MARY, poročena STROJIN in ANN, Hčere. MARTIN in FRANK, -sinova. ANTHONY in STANLEY STROJIN, vnuka. Zapušča v Clevelandu tudi žalujočo sestro TEREZIJO ADAMICH in brata JOHN STRAUSS, v Minne-soti pa brata ANTON STRAUSS in številno sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, O., 8. maja, 1940. NAZNANILO IN ZAHVALA Močno potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je previdena s tolažUi svete ver« za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga in mati Ana Konciija rojena Mihelič Blagopokojna je bila rojena dne 25. maja leta 1887, ,v vasi Blaževce pri Kulpi na Hrvatskem. Preminula je po kratki in mučni bolezni dne 16. aprila ob 5. uri popoldne ter bila pokopana iz August P. Sve't-kcve kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine na sv. Pavla pokopališče dne 20. aprila ob 9:30 uri dopoldne. F'&kojna je bila članica društva sv. Jcžefa, št. 169 KSKJ, Slovenske ženske zveze, podružnica št. 41, Oltarnega društva sv. Kristine in članica kluba Ljubljana. Poleg močno žalujočega soproga, sina in hčere zapušča tukaj sestro Mary, poročeno Mehle ter v stari domovini sestro Margaret. V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem onim, ki so položili vence ob krsti naše blago-pokojne soproge in matere. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina P. Gilles, Mrs. Mary Konciija. družina Louis Strauss, Shaefar Ave., družina Prank Strauss, Trafalgar Ave.; družina Straus, 3035 W. 101st St.; Dr. in Mrs. H. Wise, Mr. J. Rilley, družina Thomas Krasovec, Mr. James J. Pograis, Mr. in Mrs. Ed. Kolar, Mr. in Mrs. Robert Bell, Mike in Kattie Nemet, Mr. Joe Pintar, družina Prank Yoger st., Mr. in Mrs. Ster-benc in družina, družina . Frank Jelerčič, Miss Rose Dvornik, družina Mirko Kurtovic, družina John Toni, Mr. in Mrs. Fr. Pavetis, družina L. Kolar, Helen in Victor Hrastar, družina Martin Kerin, Madison, O.; Mrs. in Miss Bespremi in Mr. in Mrs. Kenneth, Mr. in Mrs. Jurečič, Mrs. Frances Gorshe, Mr. Schnit in Immerman, Mr. in Mrs. J. H. Ward. Mr. in Mrs. Anthony GiUes and Lucille Herth, Fanny Zupančič, Dolly Zupančič in Jennie Hrovat, Evenline in Richard Nemet, Mr. in Mrs. Louis Bahoric, Mr. in Mrs. Louis Bohorič jr., Mr. in Mrs. John Cula, Mr. in Mrs. Frank G. Opaskar, Mr. in Mrs. Frank F. Opaskar, Mr. in Mrs. fHohn Gregor, Dr. Vincent Opaskar. Dr. in Mrs. Carl Opaskar, prispevatelji za venec sosedov in prijateljev, društvo sv. Jožefa^ št. 169 KSKJ, Slovenska ženska Izveza. podružnica št. 41 in klub Ljubljana. Našo najlepšo zahvalo na.i prejmejo1 darovalci za svete, maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo,naj prejmejo sledeči: Mrs. Peter Sterk sr., Mrs. Margaret Hvala, Mrs. Frances Skully, družina ,John Toni, družina A. Mervar, Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. G. Rus, Mi-, in Mrs. L. Bost-jančič, Mr. in Mrs. O'. H. Abthorp, Mr. Joseph Vihte-lic, Mr. in Mrs. John Toni, Mr. in Mrs. Frank Kristoff, Mr. in Mrs. Mah, Madison. 0.;iMr. in Mrs: F. Cercek jr., Mrs. Frances Gorse, družinfe, Žalec, Mr., Louis Pi-bernik, Mr. in Mrs. Joseph Stopar, Mr. in Mrs. L. Kolar. Mrs. Rose Urbancic, Mrs. Ann Strauss-Zele, Mrs. Jurecic, Mr. in Mrs. Lawrence Liptak, Mrs. Matko, Miss Ann Strumble, Mr. in Mrs. Planinsek, Mr. Ponik-var, E. 7lst St.; Mr. Joe Zupančič, klub Ljubljana, Oltarno društvo sv. Kiistine in društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mi'. Prank Spelič. Mr. John Sterk, Mr. Frank Segulin, Mrs. Frank Matko, Mr. Leo Bostjančič, Mr. F. Strauss, Mr. Vincent Mazich, Mr. John Urbančič, Mr. Louis Levstik, Mr. M. Kurtovich, Mi-. Ji. Riley, Mi-. Frank Pavelic, Mr. John Toni, Mr. Martin Kerin, Schnit in Immerman, Mi-. Anton Mah, Mr. Thomas Krasovec, Mr. M. Geraj, Mr. M. Sterbentz, Mr. Kenneth, Mrs. Hrovat in Mr. J. J. Pograis. v Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Ilirija, pevovodju Mr. Martin Rakarju in Mr. Frank Jure-čiču za zapeto žalostinko ob krsti blagopokojne, kakor tudi za naklonjenost ob času bridke izgube naše ljubljene soproge in matere. Najlepša hvala Oltarnemu društvu sv. Kristine in članicam Slovenske ženske zveae za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne sosestre. Našo, najlepšo zahvalo na.i prejme Rev. Anthony Bombach (za opravljeno zadušnico. ginljiv govor ob krsti, opravljene zadušne molitve in cerkvene pogrebne obrede ter za spremstvo iz kapele v cerkev in na pokopališče. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod August F. Svetek za veliko naklonjenost ob času, ko je pokojna ležala v njegovi kapeli, za' lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sorodniki in prijatelji za tolažilne obiske in tolažbo v bolnici, ko je pokojna ležala na bolniški) postelji. Našo najlepšo zahvalo naj prejmelo vsi oni, ki so prišli pokojno kropit, nas tolažili, pri nji čuli ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojni dobrega storili. Draga soproga in naša ljubljena mati. V polni ljubezni do svoje družine si nas nenadno in nepričakovano za vedno zapustila v globoki žalosti in jadu. Naša srca krvave od velike žalosti in pekoča solza preko lica ne najde utehe nad bridko izgubo nam najdražjega bitja. Ob sveženl grobu klečimo in Ti močno žalostni kličemo: "Spočij se v Bogu, v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami." Žalujoči ostali: JOSEPH KONCILJA, soprog. JOSEPH ML., sin; MARY, KONCILJA, snaha. ANNA, poročena GILLES, hči; PETE GILLES, zet. Cleveland, O., 8. maja, 1940.