Številka 236, Trst. v ponedeljek 27. avgusta 1906. Tečaj XXXI l&fp- J uhaja ?s&M dan Hi cfc icde-ir«! in pnjBiKU rh 5. tri. cfe r-nt-ftlJSiS rt uri iliiiai. P^tiiBitcf številke f»r protJajnjo po 3 arfi (1 stotiok) ^ 7ke J1;, mm|; ra trgovinske »n obrtne oglase po ^ stol.; *a nemitnit e. rthvale, pocicr iie. nglar.© denarnih zavodov po oO 6lct. 7a oglase v lek?tu ii*ta do 5 vrst K "0, vsaka ns-ilaljoa vr*ta K 2. Mali oplssi po 3 at. beseda, najmanj pa {•o 40 *Edinost" za Primorsko. V edinosti jc suoč / s-» rmt leto 24 K. pol leta 12 K. 3 neaece «i K. — N» ■inroObc bre?: dopudaue naročnine ne uprava ue utira. Vsi dnpiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana ;>i.h»!fl *t> ne »prejemaj« In rokopisi m up vrsifajo: Nhročnino. oglase in reklamacije je poSiljati na upravo linta. UREDNIŠTVO: «!. Glorg'to ftaUtU 18. (Narodni Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. letnik konsorcij Ihta „Edinost*'. — Natisnila tiskarna koosoreija i i«ta .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 1R. ^^ Poitso-hr»mtlal6al račun it. 841.«;>:*. TELETOI iU?. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Brzojavne vesti. Shodi v Ljubljani. LJUBI JANA 26. V Ljubljani izvršili sta sc danes dve znameniti manifestaciji : na prostranem vrtu Alojzijevišća katoliški shod, na vrtu »Narodnega doma« pa protestni shod, prirejen po narodnonapredni in socijalno demokratični stranki. Katoliškega shoda udeležilo se je kakih 5000 oseb, večinoma iz Kranjske in Primorja ; s Stajarskcga došlo je kakih 200 oseb, iz Koroške pa le majhna deputacija. Odsotnost korošcev je napravila v klerikalnih krogih jako mučen utis ; to se je videlo tudi iz Šušteršičevega govora, ki jc ostro kritiko val postopanje koroških narodnjakov, češ da se danes ne vrši sliod kake politične stranke, ampak splošno slovenski katoliški shod, vsled česar da je postopanje korošcev jako čudno in ncutcmeljeuo. Razvcn dr. Suštcršiča govorila sta še ilr. Korošec o zahtevah kmetskega stanu in dr. Krek o vplivu krščanstva na socijalno življenje. Predsedoval je poslanec Po v še. Razvcn ljubljanskega škofa dr. Jegliča bila sta navzoča še nadškof dr. Se dej in knezoškof dr. Nap o t ni k; škofov dr. Nagla in dr. Mahniča ni bilo na shod. Istodobno s katoliškim shodom vršil se je v »Narodnem domu« shod narodno napredne stranke in socijalnodemo-kratične stranke. Udeležencev je bilo blizo 4000. Predsedoval jc dr. Ravnihar, Kakor govorniki sta nastopila dr. Tavč ar in Etbin Krista n. Sprejela sc je soglasno resolucija, v kateri sc protestujc proti zlo rabi vere in cerkve v politične namene^ zahteva osvoboditev šole od cerkve in reforma zakonskega prava ter sc poziva vse ude slovenskega naroda brez ozira na gospodarska in politična nasprotja k energičnemu odporu proti antikuiturnemu kle-kalizem. Oba shoda vršila sta sc povsem mirno in dostojno. Obžalovati je le, da sc je par slo socijalnih demokratov s protestnega shoda podalo pred Alojzijevišče, kjer jc množica z žvižganjem demonstrirala. Policija in žendarmerija, katero je rekviziral ra katoliškem skodu kot namestnik deželnega predsednika navzoči dvorni svetnik grof C ho r i n s k y, sta demonstrante razpršili. Revolucija na Kubi. HAMBURG 20. Neka tvrdka v Brc tnenu je prejela iz Havane nastopno brzojavko: Revolucija traja dalje. V Vuelta Abajo jc 2000 mož, v drugih pokrajinah so manjši ustaški oddelki. r O D L I S T E K. LONDON 26. Iz Kube prihajajo pe sinrstična poročila. Neki ameriški kapitan, • ki jc dospel v Tampa Florido, je pripove-(doval, da vlada v Havani panika. Pred-, sednik Palma ni ves teden zapustil ^voje : palače. Kubanci v Tampi organizujejo j družbo v podporo rcvolucijonarccm. Vlada ; je poslala v Severno Ameriko nekega ko-j misarja, da nakupi 2000 konj, ker se boji, da bodo rcvolucijonarci razdejali železnico. Glasom neke vesti »Ne\v Jork He-| ralda« maršira vodja ustašev Guerra z j 5000 možmi proti Pinar del Rio. Glasom j drugih poročil je vladni oddelek 250 top- • ničarjev dospel v Pinar del Rio ter bo j sedeloval z orožniki in dobrovoljci. Priča-j kovati jc, da pride do boja. Ustaši so zavzeli Palmiro pri Cicn-i fuegos, Župan, mestni svet in vsi mestni uradniki so prešli v tabor ustašev, ki pridobivajo vedno več tal. Vse prevažanje blaga v notranjih pokrajinah je prenehalo. Po potresu v Valparaiao. VALPARAISO 26. Se vedno rešujejo izpod razvalin žive ljudi. Danes so jih rešili pet. ------=--- Rusija. Atentat v dvorcu mini* stenskega predsednika Stolipina. PETROGRAD 26. (Petr. brz. ag.) O atentatu na ministerskega predsednika Stolipina so iz uradnega vira znane nastopne podrobnosti : Okolu 4. ure popo-ludnc se je pripeljala pred dvorec ministerskega predsednika na Lekarniškem otoku kočija z dvema bistrima konjema. V kočiji so sedele štiri osebe, dva civilista in dve vojaški osebi v inozemski uniformi. Vse štiri so šle skupaj v sprejemno sobo, ena izmed oseb, oblečena v uniformo, je držala v roki šlem, v katerem jc očividno bila bomba. — Naenkrat jc padla bomba v sprejemni sobi slučajno na tla in eksplodirala z grozno silo. Generalni major Semjatin, ki jc kakor uradnik pride-ljen ministru unanjih stvari in se jc nahajal v sosedni sobi, jc bil takoj ubit, ceremonijerju Voroninu jc bila odtrgana glava. V vsprejemni sobi so našle smrt vse osebe, ki so sc nahajale tamkaj, med njimi tudi štirje storilci. Petnajstletna hči Stolipinova, ki sc je nahajala v gornjem nadstropju, jc bila na nogah težko ranjena. Stolipinovemu sinu jc bila zlomljena noga. Ministerski predsednik je ostal nepoškodovan. Na poti k ciljem 81. Vilinski. III. Poljanšek je hodil počasi in mislil. V njem je vstajala želja, da bi odšel iz teh krajev nekam daleč in bi sc ne vrnil nikoli več.,.. Cemu čakati doma in se žalostiti, ko jc svet tako velik in čuti človek v sebi še toliko moč ?.. .. Čemu iskati ljubezni, kjer je ni ?.... Doma je ni več. Vera je sama uničila tisto sladko ljubezen, s katero jo je ljubil, Zdcnčarja ni več — : čemu šc čakati doxna ? In za-hrepenel jc po tujini in sklenil oditi še pred koncem počitnic odtod.... — — — Drugi dan jc bil pogreb. Veliko ljudi jc prišlo, ker je bil neprijazen deževen dan in ni bilo možno delati na polju. Stali so s trdimi nepremakljivimi potezami na obrazih med grobovi po pokopališču, revni in potrti, in gledali v tla. fcočija, v kateri so se pripeljale omenjene štiri osebe* je bila razdrobljena, voznik pa ubit, konji so ostali nepoškodovani. Vsa zadnja stran dvorca je bila vsled eksplozije razdejana. V kočiji so našli nabite revolverje in drugo orožje. Po atentatu so mrtve in ranjene prenesli v bližnje bolnišnice, vojaštvo jc pa obkrožilo dvorec. Stolipin je bil za časa atentata 11a balkonu. Policija meni, da niso bili zločinci iz Petrograda, marveč da so prišli z dežele. PETROGRAD 26. Povodom atentata v dvorcu ministerskega predsednika Stolipina je bilo 60 žrtev, od teh je bilo 30 ubitih. Med mrtvimi so minister Hvostov, generalni major Samjatin, ceremonijer Vo-ronin in knez Nakašidse. Trije zločinci so bili tudi ubiti, četrti je bil aretovan. Petnajstletni hčeri Stolipina sta bili zdrobljeni obe nogi. Prebila jc noč mirno, ko so ji ubrizgnili morfiuma ; potrebna jc amputacija. Sinu Stolipinovemu jc bila zlomljena kolčna kost. Ministerski predsednik je dvakrat obiskal otroka v bolnišnici. Ubite osebe so grozno pohabljene. Žc pred nekoliko dnevi je hotel od-slovijeni častnik Boboripin svariti ministerskega predsednika pred atentatom, toda niso ga pustili pred ministra. Danes so ga zaslišali. V Pctropavlovsko bolnišnico so prinesli 24 mrličev in 22 ranjencev, od teh so štirje umrli. Štirje ranjenci, ki so 11a sumu, da so sc udeležili atentata, so bili odvedeni v jetniško bolnišnico. Car je poslal Stolipinu brzojavko, v kateri :zraža svoje ogorčenje nad atentatom, ter nado, da mu otroci kinalo ozdravijo. Stanje hčere Stoliptnove je opasno. Grof Witte. PETROGRAD 25. Grof Wittc sc povrne semkaj koncem tega meseca. Govori se, da mu bo zopet poverjena visoka služba. Potovanje ministra Clcmcn-c c a u. Francoski minister Clcincnccau, ki biva sedaj v Karlovih varih, je izjavil, da nima njegovo potovanje v Bcrolin nikake politične svrhe, ampak da sc poda tjakaj kakor privatna oseba. kongresa v Sofiji in da bodo poročali samo take stvari, ki so občega interesa. Temu sklepu so se pridružili tudi srbski časnikarji v Bosni in Hercegovini. Anglija in Grška. Atenski listi poročajo, da se poda grški kralj v Marijine kopel; obiskat angležkega kralja Edvarda, da sc ž njim posvetuje o položaju na Kreti in protigrškem gibanju v Bolgariji. -- Na pokopališču je ležal duh po rožah, po mokri zemlji in po svečah. Osamljeno Žalostno jc pel mrtvaški zvon, drobno dekle se je naslanjalo ob zid pokopališča in jokalo. Duhovnik je z odločno besedo čital molitve. „Pulvis cs, ct in pul vere m reve rte ris! t jc govoril počasi in razločno in vrgel grudo zemljo v grob, da jc zaropotalo na krsti. Za njim so metali šc drugi mokre prsti v grob in glasno govoreči so se vsuli skozi pokopališčna vrata na; pot in sc razšli po vasi. Vtihnilo je v zvoniku, iz oblakov so začele padati redke kaplje, počasi jc prišel mrak na nebo in na zemljo in vse zakril... * * Naslednje dni je bil Poljanšck večinoma doma. Samotno in žalostno mu je bilo v njegovem srcu. Ob večerih le jc zapuščal svojo sobo in šel ven med mirno |polje. Pot je šla med njivami in travniki, samotna in dolga, potem prišla do potoka, ob katerem so žalovale vrbe. Do tja je hodil po navadi in se potem zopet vračal domov. Drobne politične veeit. Srbski novinarji in jugoslovanski kongres v Sofiji. Kakor javljajo iz Belegrada, so srbski novinarji sklenili, da se ne vdeleže jugoslovanskega In prihajali so mirno kmetje, ki so se vračali od dela na polju domov, in ga pozdravljali. Tudi dekleta so - prihajala mirno in ga pozdravljala in obžalovala potem, da ni več veselja v Poljanškovih očeh in da ni več prijaznosti v njegovih besedah, kakor je bilo to v nekdanjih časih.... Tiste dni jc prišel obiskat Poljanska prijatelj iz trga. Bil jc velik veselj ik, prva in glavna stvar na svetu mu jc bil — siuch. Bil je ves dan .pri Poljanšku ; proti večeru je odšel proti domu in Poljanšek ga jc spremil. »Ti. vstopiva še malo v gostilno !« je dejal, ko sta prišla do velike gostilne ob cesti. »Tisti denarji, ki mi jih jc dal prvega moj doktor, mi ne dajo miru !« — Poljanškov prijatelj jc namreč pisal pri nekem advokatu in študiral pravo. Gostilna je bila polna, bil je sobotni večer in zato je prišlo pit mnogo delavcev iz bližnjega kamenoloma. Domače vesti. Raznoterosti 8 pota. Minolo sredo sem sc prvikrat vozil z novo državno železnico preko Opčin v Rihcnberk. Takoj ob vstopu v voz sem opazil dva tri samonemške napise in drugega — nič! Državna oblastva nas torej izzivajo na naši slovenski zemlji s samonemškimi napisi! To je tak škandal, kakoršnjega so zmožne vprizarjati in vzdržavati le avstrijske državne oblasti. Povsod drugod bi ljudstvo energično nastopilo z zahtevo, da se taki izzivajoči napisi odstranijo in bi temeljito pokadilo takemu železniškemu ministerstvu, naše ljudstvo pa stiska sicer pesti v --- žepu, Vladni organi brijejo norce z deželam, ki nalagajo državne blagajne ter vzdržujejo tudi novo železnico. Na vlaku je bilo vsaj 95% Slovenccv, a ostali »o bili tržaški Italijani. Želežniško vodstvo pa pribija po voze h napise, katerih nikdo ne umejc!! Ta škandal mora izginiti z lepo — ali z grdo!!! Premog, ki ga rabijo na novi progi, dela grozen dim in napolnujc vse vozove z neznosnim smradom. Tudi temu mora biti konec, drugače se bodo na tej železnici vozili le sprevodniki! Kedo bo nosil praznično obleko v tisto vmazano vozovje, da se tam vse zamaže ! Po kolodvorih jc tudi slabo podsuto s predebelim kamenjem, a cesta z rihemberškega kolodvora jc naravnost nerabna. Slišal sem, da so posuli nekaj bolj drobnega gramosa, toda tam treba vse drugače posuti, ako sc neče čakati da si tam kedo polomi noge, ali pa vsaj čevlje pusti v tistem debelem o':rovf' lem kamenju! Ob progi sem opazil tu pa tam po kako našo trobojnico, kar jc zelo lepo od naših ljudi, toda morali bi vse šc očitneje kazati, kedo da prebiva ob novi državni progi. V Rthcnberku, kakor tudi po kolodvorih na Krasu, sem opazil več laške gospode. Laške le v toliko, da žlo-bodrajo med seboj laško, da-si se jim na obrazu pozna, da so slovenskega pokoljenja Spoh sem opazil, da tudi pravi Lahi nastopajo povsodi z neko, nam nenavadno olio- »Čestitam ti, žolna, to se pravi Peter ali Pavel Zagazntk, da si se srečno ukletul v tisti znani jarem !« je klical že oddaleč in začel stiskati Zagazniku roko, ko sta došla do mize. Poljanšku je bilo neprijetno do skrajnega, da ga je vlekel prijatelj k mizi, kjer jc bil Zagaznik z nekaj prijatelji, s katerimi sc jc bil seznanil na dan poroke. Ko je Poljanškov prijatelj pozdravljal krog mize sedeče prijatelje, jc Zagaznik stopil k Poljanšku in mu z nasmehom ponudil roko z besedami : »Kaj se boste kislo držali, gospod Poljanšek ? Kar jc bilo med nama, naj bo pozabljeno ! Jaz sem bil tisti dan malce vinjen — no, saj veste, kakšen jc človek tedaj !« Poljanška je napolnilo s studom to govoričenje Zagaznikovo. Molče se je obrnil v stran, z Zagaznikom pa je začel govoriti nekdo drugi. Med tem je bila prišla k mizi Zaga-znikova soproga s tržko učiteljico in poštno ! upraviteljico. Nastalo je zopet pozdrav-Sla sta na vrt, kjer je bilo manj pivcev, j ljanje in predstavljanje in smeh — kar je Tam-le je družba za naju ! je dejal j bilo Poljanšku vse jako neprijetno. Tedaj prijatelj in vlekel Poljanška proti mizi ob je stopila k njemu Zagaznikova soproga ograji vrta. ' in on jej je molče podal roko. In zdelo de g u i d nimis. O dobri stvari nikoli ne moremo dorolj govoriti io pisati če hočemo, da postane prav poljudna in sVupna last naj siisih krogov. To se na pr. lahko nanaša na Kufekcjevo že več let izvrstno uspavajočo moko za otroke, ki jo vsi zdravniki označujejo z« izdelek brezhibne dobrote in d«brodejnega uč nka. Ob pravilni in pravočasni porabi varuje Kufekejeva moka otrokova prebavila v najuežnej2i dobi pred motenji in vpliva tudi na obolelosti teh organov na prav odlično ugoden način. fci preživljanjem otrok a Kufekejevo moko se doseže precejšnje znižanje tako škodljive driske, in je Kufekejeva moka za otroke bila že pog sto refiilua hrana. Tudi pri oslabelem želodčnem in Črevesnem delovanju starejših otrok, pri bledienib, nevrastcničnili odraslih deklican se s tem izdelkom doaež® primerna prehrana. Kufekejeva moka ni samo drago'eno nadomestilo materinega mleka za preživljanje dojencev, nego tudi izdelek, ki je zmradi lahke prebavnosti in zadostno določene ter preizkušene redilnosti povboJ, kjer ae pri etrolrih in odnuHh pojavljajo bolesti in aUbosti prebavil, primemo in velecenjeno živilo, ki ob stvarui primerni porabi, ki j« določi zdravnik, motenj« želode« in črevaaa lahko zabrani in odstrani. 1 lostjo, a naše kmečko ljudstvo jim lomi v laškem jeziku kar in kolikor more. Ker se Lahi posmehujejo slabi laščini in ker so skoraj vsi zmožni kolikor toliko slovenskega jezika, priporočam našincem, naj govore laški 1c, ako vidijo, da drugi res nič ne J umejo našega jezika. Iz Rihemberka sem šel na Brje ter tain obiskal prijatelje in znance. Letina bi bila tam dobra, toda suša Že uničuje razne pridelke, trte se niso še oporavile od lanjske grozne toče. Vina ne bo v izobilici, ali kar ga bo, obeta biti najizvrstnejše. Po obedu pri ugledni družini Cebro-novi, kjer smo si povedali marsikaj o naših narodnih stvareh in kjer nam je gospodinja (sestra velikega našega Simona Gregorčiča) postregla z znano slovansko gostoljubnostjo, sva se z vrlim narodnjakom in posestnikom Miheljem Josipom podala k g. nad učitelju A. Možmi. Tam smo pri čašah rujnega rekli marsikatero o tem in onem. Pridružil se nam je tudi c. in kr. poročnik g. Možina, ki je na dopustu in je pravi sin svojega naroda. Pri Penkovih se je zbral oddelek domačega zbora in je zapel par krasnih zborov. Gosp. nadučitelj Možina je v svojih svobodnih urah izvežbal lepo število domačih fantov tako, da delajo čast tamošnjemu »Bralnemu in pevskemu društvu Sploh sem opazil da ljudstvo na Brjah rado čita in je tudi inteligentno kakor malo kje na kmetih. Ako boste gojili lepo petje in čitali slovenske časnike, bodite gotovi, da vas ni kdo ne izpodrine z naše lepe slovenske zemlje. Sedaj, ko se z novo železnico začenja v vipavski dolini novo življenje, je želeti, da bi vsaka veča vas, ali vsaj vsaka občina imela svoj pevski zbor, s katerim bi pričala tujcu, da je naš narod probujen tudi na kmetih. Vzradoščen po Brejskih siavčkih sem odhitel nazaj v Rihenberk, kjer sem se zaustavil pri vrlem narodnem možu, gosp. Maksu Ličenu (v »Hotelu Ltceti). Poslovivši se sem odšel na kolodvor. Lukamatija je imel skoraj uro zamude, a ko je prisopihal, je bil natlačen potnikov, ki so bili skoraj vsi »dobre volje !« Devet vozov je bilo brez luči, za kar je moralo železniško osobje požreti marsikatero grenko ! Je pa tudi škandal, ako se moraš voziti v temi, osobito, ko je v vozeh vse natlačeno mož, žensk in otrok! Taki »slučaji« se ne smejo ponavljati, osobito ob praznikih ne, ko je ljustvo često opito in se ne vede preveč dostojno. Glede neznosnega dima in smradu, ki se ga občuti osobito v [predorih, mora železniška uprava takoj ukreniti potrebno. Brejski. Statistika odvetnikov in odvetniških kon- cipijentov na Primorskem. V okoVšu tržaškega višega sodišča je bilo koncem leta 1905 in sicer v področju tržaške odvetniške zbornice 111 odvetnikov, od teh 66 v Trstu (4 manje nego leta 1904), v področju goriške odvetniške zbornicc 20, od teh 17 v Gorici Najstareji odvetnik, imenovan leta 1841, se mu je, kakor bi bil našel sorodno dušo med to tujo odurno družbo, kakor bi našel biser med blatom. Pogledal ji je v oči in videl je tiho, udano žalost v njih. In prišel mu je na misel dan njene poroke, ko mu je ona zaupala vso svojo revo in se je on začudil lej njeni odkritosrčnosti. Zasmilila se mu je in držeči njeno drobno, nežno roko v svoji jo je vprašal: »Kako je, gospa Pavla ?« »Tako.... Dobro, gospod Poljanšek!« je odgovorila, a njene oči so govorile nasprotno. Vsa družba je sela krog mize. Po-Ijanšku nasproti je sedel Zagaznik med. učiteljico in upraviteljico. Polumrak je bil naokoli in motno je svetila velika luč na sredi vrta. Vse omizje se je smejalo šalam Po-tjanškovega prijatelja. Le Zagaznik je šepetal nekaj na uho upraviteljici, debeli gospici bolj v letih. Tudi Zagaznikova ob Poljanšku je molčala, gledala pred-se in le tuintam po-kusila iz kupice. (Pride še). biva v Gorici. Odvetniških koncipijcntov v podroCju tržaške bornicc je bilo 47, goriške pa 9. Ali smejo občine zapreti ceste za avto- mobilni promet ? O tem vprašanju jc razpravljalo državno sodišče in razsodilo, da imajo le politične oblastnije pravico odločevati, če se smejo gotove ceste zapreti avtom obilnemu prometu. Nov železni most čez Sočo napravijo med Gorico in Pevmo na mestu dosedanjega lesenega mostu. Umrl je v Puli bivši župan pulski in deželni poslanec Wasserman, v starosti 78 let. Razpisana služba. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Komnu je razpisana služba sodnega sluge IV. reda. Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905 do 22. avg. 1906 je prišlo v Opatijo 16.738 oseb. Od 16. do 22. avg, 1906 jc priraslo 919 oseb. Dne 22. avg. 1906 je bilo navzočih 2685 oseb. Kradla je jajca. Na trgu pri rudečem mostu so predvčerajšnjem predpoludne — kakor običajno — nektere ženice prodajale jajca. K eni teh ženic je prišla neka ženska, ki so jo imele prodajalke jajc že več časa na sumu, da jim krade jajca. No, ta jc začela izbirati jajca iz jerbasa prodajalke ter jih je stavila v ruto. Prodajalka je strogo pazila nanjo, a tako, da kupo-valka tega ni opazila. [Res je prodajalka videla, da je ona ženska stavila par jajc v žep. Ko je kupovalka vstala od jerbasa, jd hotela plačati one jajca, ki jih jc imela v ruti, a prodajalka jej je zasolila: »Plačajte mi pa tudi one jajca, ki ste jih stavila v žep!« Kupovalka jc začela na to vpiti, da nima v žepu ničesar, a prodajalka je pozvala tam službojočega občinskega redarja. Ta je kupovalko prisilil, da je izpraznila žep, iz katerega je res potegnila tri jajca. Dejala je pa, da je te tri jajca vkupita pri neki prodajalki v ulici delle Beccherie. Da se prepriča o resnič- iiuslI lc irUlivc, jv 3cl redar S KUpovalko v ulico delle Beccherie, kjer je tudi več ženic, ki prodajajo jajca. Ko so te ženice zagledale ono žensko z redarjem, so zagnale krik : »Evo je, evo jc taticc, ki nam krade jajca U To videči, je redar od vedel žensko na policijo, fcjer je slednjič povedala, da je jajca res ukradla na trgu pri rudečem mostu. Na policiji se je izdala za 52-letno Marijo GiosefFo, doma nekje od Bari v Italiji a stanujučo tu v ul. di Donota št. 10. Na policiji so pa kmalu dognali, da ni res, da stanuje v isti hiši, in ker se sumi, da ni dala pravega imena, je bila tatica jajc pridržana v zaporu. 1 b'jo nesrečnika, ki polaga vse svoje upanje edino le v smrt. Za nekoliko dni so izvedeli, da je Vladimir odšel v armado. To je bilo leta 1812. Dolgo niso smeli tega poročati okrevajoči Maši. In ona ni nikoli omenjala Vladimirja. A po nekolikih mesecih so zasledili njegovo ime v številu preminolih in težko ranjenih pod Borodinom. Tedaj je padla v tako nezavest, da so se bali zopetne mrzlice. Ali, hvala Bogu — nezavest 111 imela posledic. Kmalu za tem jo je zadela druga žalost: umrl jej je oče. Imenoval jo je sicer naslednico vsega svojega premoženja, ali to je ni utolažilo. Iskreno je prenašala gorje s svojo vbogo materjo, obetajoča jej, da se ne loči od nje nikoli. Obe sta ostavili Nenarodovo, mesto žalostnih spominov, in se preselili na .... ski imetek. Ženini so tudi tukaj krožili okoli lepe in 4>ogate neveste, ali ona ni nudila nikomur najneznatnejše nade. Vselej, ko jo je mati nagovarjala, naj si izbere tovariša, je Marja Gavrilovna zanikala z glavo in se zamislila. Vladimir ni več obstajal; umrl je v Moskvi po prihodu Francozov. On je ostal Maši v najblažjem spominu; bavila se je v mislih le s tem, kar jo je spominjalo njega: s knjigami, ki jih je prečitala nekdaj ž njim, njegovim risanjem, notami in stihi napisanimi za njo. Sosedje, ki so doznali o tem, so se čudili njeni vztrajnosti in z radovednostjo pričakovali junaka ki nekoč vendarle gotovo omaje tužno zvestobo te pristne Artemize. Med tem je bila vojna s slavo dovršena. Naši polki so se vračali izza meje. Narod jim je došel naproti. Godba je svirala vojne pesmi; Vive Henri Quatre, tirolske valčke in arijo iz Gioconde. — Obdarjeni s križci so se povrnili čast niki, ki so šli v vojsko skoro otroci, a postali možati na prepirljivem zraku. Vojaki so se veselo razgovarjali med sabo me&aje v govorico nemške in francoske izraze. Nepozaben čas! Čas slave in navdušenja ! Kako je zatrepetalo rusko srce ob besedi: domačija ! ! Kako sladke so bile solze svidenja! S kakim soglasjem smo izražali čustva narodnega ponosa in ljubezni do vladarja! A kak hip je to bil še le zanj!! Ženske, ruske žene so bile takrat izpremenjene. Navadna hladnost je izginila. Navdušenje jih jc narovnoat opojilo, kadar so, srečajoče zmagalce, vzklikale : Hura ! In v ozračje so letele čepice! Kateri izmed takratnih častnikov ni izprevi-del, da je ruski ženi dolžan veče hvaležnosti ? (Pride še.) Razne vesti. * Pravda v španski kraljevski hiši. Madridski liet „Espana nova" je objavil, da bodo španski kralj Alfonz, princezinja Marija Terezija in mož njune pokojne sestre pricczinje asturske, princ Karol Bour-bonski, tožili špansko kraljico-mater Marijo Kristino radi nastopnega : za časa svojega šestnajstletnega regentstva je kraljica Marija Kristina poslala v več obrokih okolo 8 milijonov svoji materi nadvojvodinji Izabeli, da jih vloži v glavneje dunajske in londonske banke. Nadvojvodinja Izabela je minolega leta umrla brez oporoke. Sedaj menijo kralj Alfonz XIII., njegova sestra princezinja Marija Terezija in njen svak Karol Bourbonski v imenu svojih treh otrok, da so omenjenih 8 milijonov zapuščine njihove starej matere, in da se morajo primerno razdeliti med njih in mater Marijo Kristino, ki pa (nasprotno) trdi, da je omenjenih 8 milijonov njena izključna lastnina. — Uradni španski listi nikakor ne preklicujejo omenjenega poročila lista „Espana nova4*. HALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maatnotiakaae besede se računajo enkrat več. Najmanjga pristojbina 40 stotink. Plača se takoj. - Mar Uvta Trata »Iimm* narcCl kak „MALI OGLAS", naj Mills isaar v nap raj, kar tragača tis bs njtjov sglas objavljan, S* al amaba faanana Upravi lista. Tarifa Js aatianjaaa rs čaJu „BALIH OGLASOV In vtaktfs Ukka araraeaal, kaiiks mm js plačati a tam, *a praštaj« baaata Oalaaa trata ustaviti na „laSERATNI ODDELEK" „Edlnaatl". ■s vprašanja pstam pisarn bs tfajsl „INSEItATRI ODDELEK* lafarsMSiJs aStaa la. ča bs piana prilažana znamka za otfgavor flrirlo OO v najem *n zemljišče primerno UUllCt 8C za kmeta. Obrniti se je na S k r b e c V rdela Stev. 33. 913 jm9 na prodaj dvorec, pripraven za sta-nuOr IVlNI uovanje treh rodbin, oziroma h 3 stanovauji, ne velikimi, z vrtom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod „DVOREC 77u, oziroma naj pride osebno v „Iaseratni oddelek Edinosti''. — Prednost imajo dvorci v Kotanji, sv. Ivanu, v bližini ulice Giulia, Boschetto, Rossetti. 999 Moli HvnrOP v ^korklji j« n» prodaj. Dvo-mdll UvUlV/v rec ima t pritličju: 1 sobo, ' kuhinjo, rušnico; v I. nadstropju : 2 sobi in kuhinja; t II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca ie zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko 550 Metež. Roški spisal A. A. Puškin. Prevela M. Grego rič. Poslali so po njega in mu objavili nepričakovano srečo: soglasje k zakonu. Ali, kako je bilo osupnenje nenarodovskih posestnikov^ kadar so dobili njega pol-nespametno pismo. V le tem jim objavlja, da njegova noga ne prestopi nikoli več njih hiše, k sklepu pa je prosil, da poza- ceno. Pncpctvn v štev. 27 obstoječe s rU5«SI*U krasnim poslopjem, vinogradov, pašnikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin, je na prodaj. Knpčevalec si lahko vsaki čas ogleda, fosip Kjuder, trgovec v Kazljah, p. Sežana. 030 Ui&ifKI (Bob* in kuhinja) je na prodaj na Opči« niSlUd nah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljiSče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000 C^tiintKIilio se odda v najem, 2 sobi, ku-Ouftnuvalljt? hinja in vrt v Rocolu. Informacije ul. Cecilia št. 12. 931 Fran Birsa naznanja vsem svvjtm cenjenim gostom, da se dnem 24. 11 v-gusta preseli v ulico Chiozza (vogal ulice dol Toro) pod imenom „Trattoria ai due iSociJ. 0(.K» Tridesetletni udovec z 1 otrokom želi seznaniti se s pridnim dekletom ali udovo 24—28 let. Naslov : A. D., Poste restante Piazza Giuseppina št. 990. Sodi mali in veliki ao na prodaj v ulici Fontano ne it. 15. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeasc. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in liiotofcolss „M; Napeljava in zaloga električnih zvončkov, Ijur in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografo\ Zaloga priprav za točiti pivo. La.stna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kole , motokoles itd. -^e Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Stev. 1734. G L A V bogate] zalogi pohištva i Em. Ehrenfreund j (prej Jeai) nlica Nnoya 24 (gritliCjc) j daja novo in rabljeno pohištvo po j konkurenčnih cenah v najem.-! M. GAL TRST C o rso GORICA Corso Verdi 45 Pradmati za rešitev otrok, kakor : sesalna »toKlenice, aesalke itd. Vata. obTPzUno blago, obvoze za rane, kirurgi oni predmeti. Vsa blago iz gume In predmeti za atrežbo bolnikev. To-plomeri za mrzlico. Farm. pr edmotl B£E&HEHMS@£R»!> F. PertOt urar TRST - ul. Poste nuore št. it priporoča velikT izbor ur: Ornega, Sch&ffhause, Longines, Tavanes itd kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Carlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale A DTOR1ZO V AN A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velita zaloga mm za zame loči na piin. Tovarna pohištva "M yrieksankr levi jffina ulica Tmi Itv. 52. A (lastni Mia). ( ZAJLOGA: rmzzn rosrrio (Soisk« posioM if Oana, ia m nI bati ntban* kenkuranoa. Sprejemajo m vsakovrstna dela tudi po jr poaebnik načrtih, -oceoococee P ••mik bresplatao ia flraaka f? >OnO)iononoi'Oi-oi'Qiio:io.)#» TOVARNA POHIŠTVA IGNAO KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO.