'ist* ^74^e'a s sret,rn'm vencem
ntf1 ;led> a, P ato> ide#
;taf( id'' ene#!
^Ovo
n-; „ej. •« leto sicer ni pomemb-101%/?Prelomnica na vzgojnoizo-rie#1 njJe'-'ulnem področju, da bi ob iaP he lahko celostno ocenili uspe-pat# So' učence, študente in učitelje )jal' ^0v°letni prazniki kratek pre-j0i j^ed delom, ki se je z novim di lo *p /e,om komaj dobro zače-' ^ nj rav zato so vsi naši pogledi ’ - f : h^jeni veliko bolj v to, kaj vse p ji bo moral‘ še postoriti, da nam ri ■ ittel°^0 ^et° ro^° bogato
J ivn*™ leW’k!.s*lzteka’
,0 vllva]o moči. Učitelji so poiti *o na usposobljene učence, ki 15 et0s zapustili šolske klopi in se
in
l£ . s°l nove sodelavce in samou-
et u‘č vključili v delo. Delavci v
■0 <driiv
lihlor,
nesenem delu so dobili z di-u ' manti srednjih, višjih in viso-
eriii So V^vce- Tudi v šolah in vrtcih P i ^ in vzgojitelji dobili nove V|<i> ki f. ce> nekateri njihovi kole-
ide1, iitvl S° bili Pionirj' Povojne gra-’ .	/e’ P« so se poslovili in zapu-
2,fj| SL bo8ato pedagoško izročilo.
■ ve# de/ ^ z delavci v združenem ’ Usn T °bčani smo se letos veselili Jie '0v ob novih šolah, domo-.ln vrtcih.
et°y ki se izteka, je bilo izpol-ag"1 «„ n° sštevilnimi delovnimi zma-irfi1' bdo pa je tudi družbeno dr '.^an°. Na kongresih vseh nef\biienoP0litičnih organizacij je net» ^°Področje vzgoje in izobraže-i nlt hiJTne!0čljivo povezano z vse-avlj iQi-.rn‘ vprašanji našega /takt r(i ^nie.8a družbenoekonomskega ru^ njp°i-a' Povezano je bilo s hote-- ./ln interesi delavcev in delovnih
$ lhtdi
^ večje blagostanje, hu-Sa ne odnose med ljudmi, za po-1 ^ Jneznikovo osebno srečo in sa-ai>n!}l>rtlvne c'lje družbe. Na vseh <!#	'- r°čjih smo izvolili nove dele-
nv[ f11.6 ‘n delegacije in dobili i6*1 u. e,8atske skupščine. Ob voli-
ič£t )!®., delegatov in delegacij vzgoj-ei"1 St^Zobraževalnih organizacij bf n- 0 bili še posebno zainteresira-tri#! , bi le-ti bolj prodorno in
s,nelo
sodelovali z delegati upo-
3r<? k n‘kov pri načrtovanju razvo-cif ii0^Seblne in obsega vzgoje in ijaj1 ^ raŽevanja ter z zagotovitvijo tdl Ur er'alnih možnosti omogočili ovC e^n[čevanje skupnih nalog.
ecj‘ vpliv uporabnikov je
Porne
c/nben še zlasti zato, ker smo Vt( P°dročju vzgoje in izobraže-la mnogokrat in mnogokje ,m.p Vec stopicali na mestu in se T1#1	obotavljali odpirati vrata
^ ln vrtcev ljudem v krajevni neU^nosl' ‘n delavcem v združe-ovi( h!n delu. Vse preveč smo bili
sttlo
r‘k ko,
moči predvsem iz njenih sta-
^leti v tradicionalnost šole, črpali n /,
d •
,(lnie šole gradili novo šolo.
Stho
renin, premalo odločno pa na pozitivnih dosežkih dose-
remenitev s staro šolo se je po-°Qto kazala tudi v kritiki vizije N« Vgšole ter v sentimentalnizave-
feVan°sti v staro šolo, ki čaka na JUve »oci Zgoraj«. Namesto da Poh kritično ocenjuje nove bude in se izmika neposredni h ^?v.ornosti, bo morala v pri-dnje sama postati dejaven in l Varjalen nosilec lastne preo-^‘be. Razumljivo je, da se
same po sebi ne bodo spre-čfl/t e’ še manj pa moremo pri-
sPrei
vati, da bi jih namesto nas
.menili drugi.
#Vovo [eto naj nam vpje nove
Cl> da bomo odprli čimveč nerednih poti iz šol v delovne l 8amzacije, do društev in druž-fhopolitičnih organizacij, do ^ a m Življenja ljudi v krajevnih uPnostih. Te poti naj postajajo b e»°^ obojestranske, tako da °do tudi delavci v delovnih or-r^acijah in delovni ljudje in n c<mi v krajevnih skupnostih °silci graditve nove šole.
Smo na pragu leta, ko naj bi z ovlmi zakoni pospešili odpirajo novih poti v vzgoji in izobra-eV(mju, leta, ki bo potrebovalo ustvarjalne moči prosvetnih
n0ve
de/a
vcev. Le-ti naj bi zasnovali
List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije
Ljubljana, 22. decembra 1978 — Številka 21	_______
Majda Poljanšek
Vsak dan razgiban in bogat
programe dela šol tako, da bodo Že ob njihovem nastajanju sodelovali delavci in strokovnjaki iz tovarn, zadrug, knjižnic itd. Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela in zakon o izobraževalnih skupnostih naj bi spodbudila hitrejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, večjo neposrednost v menjavi dela in delegatskega ra-
zmerja kot temelj za podružblja-nje vzgoje in izobraževanja. Novi zakoni o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju naj bi spodbudili akcijo in spopad s starimi odnosi, pomagali podreti zidove »hramov učenosti« in jih razviti v odprte centre za predšolsko vzgojo, graditi osnovno šolo kot vzgojnoizobraževalni kulturni in
rekreacijski center v krajevni skupnosti. Srednje, višje in visoke šole je treba odpreti mladini in zaposlenim delavcem tako, da bo izobraževanje vedno bolj postajalo sestavina življenja in dela.
Vrtec naj bi tako prevzel večjo odgovornost za vse predšolske otroke, ne le za svoje varovance. V osnovni šoli naj bi učitelji do-
bili več pomočnikov — zunanjih sodelavcev pri uresničevanju bogatejše vsebine šole, prevzeli več odgovornosti za poklicno usmerjanje mladih. Sposobnosti in interese učencev moramo povezovati z delom v šoli in zunaj nje ter usklajevati njihove želje z družbenimi potrebami po usposobljenih delavcih. Pri snovanju in uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju naj bi učitelji veliko bolj povezovali teorijo s prakso, podirali ozke predmetne pregrade in širše podajali znanje. Prav tako naj bi sodelovali z ustreznimi delovnimi organizacijami tedaj, ko pomagajo učencem pridobivati
VOŠČILO
Tedaj, ko se v nas zbere praznično, smo kot veliki otroci: polni želja in dobronamerni, kot bi s spominom iz otroštva prinesli dobroto. Toda veliki otroci ne znajo sanjariti. Imajo le še želje, hotenja in tiho zavest, da je praznično v človeku tedaj, ko se povrne mir in obudi košček otroške preprostosti; tiste, ki se odpira svetu in v pričakovanju išče svetlobe.
Voščilo, ki praznično zaživi, ne pozna uglajenih besed in utrujenih želja. Je kakor let ptice, kakor utrip človeških rok, ki so našla pot do srca. In potem je do človeka le še korak.
Tedaj je lahko voščilo tudi nemo. Veriga rok premaga neznane daljave. Blizu smo si. In potem voščilo ni več le odsev dolžne pozornosti in vljudnosti, temveč svetloba, ki nas spremlja. Iz starega v novo.
potrebno praktično znanje in tako pospešili razšolanje tradicionalne zaprte šole.
Temeljito razpravo o osnutkih zakonov moramo v novem letu skleniti z dogovorom, v katerem bomo učitelji in vzgojitelji skupaj z drugimi delavci v združenem delu, mladimi in odraslimi v šolskih klopeh ter starši naših otrok sprejeli odgovornost, da razvijamo reformirano šolo kot našo skupno perspektivo. Naša šola je sredi življenja, v njej se učenci in delavci pripravljajo ,da bodo v združenem delu svoje pravice iz dela in po delu laže uveljavljali, če bodo usposobljeni obvladovati delo na vedno bolj zahtevni stopnji tehnološkega razvoja in bolj usposobljeni za razvijanje samoupravljanja.
Ne zakon, temveč življenje samo terja letos znova večjo učinkovitost pri usmerjanju učencev in delavcev v delovnih organizacijah za vpis v različne srednje, višje in visoke šole in različne oblike usposabljanja na delu. Pri tem bomo letos bolj uspešni, če bomo ob tenkočutnem obravnavanju interesov in sposobnosti mladih pri poklicni izbiri poznali potrebe po delavcih v združenem delu. Naloga usmerjanja vpisa se zato postavlja kot prednostna naloga šol in delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Usklajene odločitve mladine in zaposlenih delavcev za izobraževanje in nadaljnje izpopolnjevanje z interesi delovnih organizacij so pomemben vidik za presojo o tem, ali je naša reforma stekla. Usmerjanje vpisa naj znova opozori in motivira delavce v delovnih organizcijah na pomen in nujnost srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov, zakaj leto 1979 mora biti leto priprav za družbenoekonomski razvoj v naslednjem petletnem obdobju. Če bomo ob pomembnih opozorilih delovnim organizacijam za pripravo kadrovskih načrtov kot sestavine razvojnih programov pozabili na načrtovanje potreb po kadrih v naših šolah in vrtcih, bomo v posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško šolstvo ostali praznih rok in na majavih nogah gradili reformirano šolo. Na vseh področjih družbenih dejavnosti nimamo ustrezno samoupravno organiziranega interesa uporabnikov in izvajalcev, nimamo še izoblikovanih posebnih izobraževalnih skupnosti. Sole, ki usposabljajo delavce za področje zdravstva, kulture, telesne kulture, izobraževanja, uprave in pravosodja, vse preveč čakajo, kdaj se bodo pri njih zglasili uporabniki. V svetih njihovih šol ni delegatov uporabnikov, čeprav poteka že sedaj del praktičnega usposabljanja učencev za delo v zdravstvenih organizacijah, knjižnicah, sodiščih in muzejih. Manjka torej le večje pobud-nosti na obeh straneh, da bi občasni stiki postali vsakodnevna praksa, da bi jih povezali novi dohodkovni odnosi, ki bi izhajajoč iz kadrovskih potreb tudi na področju družbenih dejavnosti zasnovali obseg in vsebino vzgoje in izobraževanja.
S tako obširnim in aktivnim delom bo z novim letom lahko rasla tudi nova šola. Z uresničevanjem novih nalog pa se bo oblikoval tudi učitelj. Prav zato, ker učitelj in vzgojitelj svoje delo namenjata človeku, je vsak njun dan razgiban in bogat. V njem je dovolj možnosti za razumevanje najglobljega pomena vzgoje in izobraževanja v revolucionarnih tokovih naše stvarnosti.
Ob novem letu želimo vsem učiteljem in vzgojiteljem veliko uspeha pri oblikovanju naše nove šole, sreče in zadovoljstva pri delu in osebnem življenju!
Vsem potrebna organizacija
Izvršilni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije je na peti seji ocenil posvetovanje o pedagoškem delu v svobodni menjavi dela. Ugotovil je, da je posvet uspel, vendar bi morali vsebino posveta bolje spoznati povsod v združenem delu. Ni dovolj, če pedagoški delavci zlasti o vprašanjih, ki jih sami ne morejo rešiti, taka pa so vprašanja svobodne menjave dela, posvetujejo in pogovarjajo le med seboj. Ob tem se je odprlo še drugo vprašanje o vlogi in delu ZDPDS, ki bi morala še več storit za strokovno reševanje vprašanj v pedagoški praksi in teoriji. Pravila te strokovne organizacije nedvoumno opredeljujejo Zvezo kot strokovno samoupravno zvezo društev, ki proučuje, razvija in bogati teorijo in prakso na področju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. To je daleč od tistega, kar je bilo nekoč, ko je pedagoško društvo povezovalo predvsem diplomirane pedagoge. Danes je sekcija diplomiranih pedagogov, ki pa tudi ne more prav zaživeti, le eden izmed članov ZDPDS, kakor so to druga društva pedagoških delavcev. In prav v tem je poseben organizacijski vozel: strokovna društva so potrebna vsem pedagoškim delavcem, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije pa povezuje vsa društva, usklajuje delo, in je potrebna vsem. Če to ni, potem je tudi umetno ne bi kazalo vzdrževati. In nasprotno: če to je, potem se je treba samoupravno bolje organizirati, da bo lahko ustrezala interesom in potrebam pedagoških delavcev v Sloveniji.
Na februarski skupščini si je ZDPDS zadala dokaj bogat delovni program, ki pa ga preprosto ne more povsem uresničiti, ker nima denarja. Edino pomoč ji daje Izobraževalna skupnost V
Slovenije v znesku 16.000 din — to pa ni niti za kritje dnevnih stroškov Društva pedagoških delavcev, ki se povezujejo v zvezo, niso prispevala doslej zanjo članarine. To je skorajda nedoumljivo: kakor da strokovna organizacija ni potrebna. Dobro pa vemo, da je pri reševanju neštetih problemov na področju vzgoje in izobraževanja strokovnost tako zelo pomembna. Prav prosvetni delavci bi morali s svojo strokovno organizacijo še bolj nastopati kot samoupravni subjekti v razvoju strokovnega pedagoškega dela in spodbujati teorijo k večjim in uporabnejšim dosežkom.
Izvršilni odbor je podprl zamisel, naj bi se v društva pedagoških delavcev včlanjale vzgojnoi-zobraževalne organizacije kolektivno z letno članarino 300 din in priporoča, da z novim letom poskusijo to uresničiti. Prav s tem bi se durštva okrepila, tesneje povezala z vsemi vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami, pripravila resničnim interesom in potrebam bližje in ure-sničljivejše programe dela,
hkrati pa si organizirala tako republiško zvezo, ki bi tudi laže in bolje uresničevala skupne naloge-
Na drugi strani pa se morajo ZDPDS in posamezna društva pedagoških delavcev pri uresničevanju svojih programov dogovarjati in sporazumevati z vsemi tistimi, ki jih ti programi zanimajo, da bodo pripravljeni tudi pomagati in sodelovati. Nedvomno je prav, da se, denimo, sekcija diplomiranih pedagogov s svojimi programi, ko gre za proučevanje, poveže tudi z raziskovalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, ki želijo juporabiti dosežke; ali sekcija pedagogike prostega časa, ki lahko precej stori za razvoj celodnevne šole in drugo uporabo prostega časa v vzgoji itn. Kolektivni člani strokovne zveze naj bi bile vse organizacije ali institucije, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem; te bi tako še posebej pokazale, da se zanimajo za rast strokovne zavesti pedagoških delavcev — nosilcev napredka,
l.r.
/	-N
Srečno novo leto 1978
ŽELIMO VSEM NAŠIM BRALCEM IN SODELA VCEM, VSEM UREDNIŠTVOM PROSVETNIH GLASIL BRATSKIH REPUBLIK IN POKRAJIN JUGOSLA VIJE TER VSEM UREDNIŠTVOM PROSVETNIH ČASNIKOV BALKANSKIH DEŽEL!
KOLEKTIV »PROSVETNEGA DELAVCA«
\________________________________J
Še enkrat: Dopisna šola samoupravljanja za kmečko mladino
V 19. številki »Prosvetnega delavca« letošnjega 24. novembra ste na 2. strani objavili vest z naslovom Dopisna šola samoupravljanja za kmečko mladino. Želeli bi vas obvestiti o nekaterih netočnostih, ki jih omenjeni zapis vsebuje.
Zamisel o dopisni šoli samoupravljanja za kmečko mladino je stara že najmanj dve leti. Glavna pobudnica je bila seveda Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Že pred več kot letom dni je bila pripravljena tudi osnovna vsebinska usmeritev šole — se pravi nekakšen učni program. Novembra letos je predsedstvo RK ZSMS imenovalo tudi svet šole samoupravljanja mladih v kmetijstvu, v katerem so predstavniki RK SŽDL, Zadružne zveze Slovenije in CK ZK Slovenije. Visokošolske ustanove, ki izobražujejo mlade za kmetijstvo, pa — kot nam je doslej znano — kljub obvestilu in prošnji niso imenovale v svet nikogar. V svetu šole so nadalje še predstavnik kmetij-
ske šole iz Šentjurja pri Celju in dva predstavnika ČŽP Kmečki glas.
Potemtakem ne drži trditev, da je ČZP Kmečki glas tisto, ki ima na skrbi izobraževanje prek dopisne politične šole. V bistvu gre samo za to, da bodo tako imenovani izobraževalni prispevki objavljeni v tedniku Kmečki glas, da bo ČZP Kmečki glas s stranmi tednika Kmečki glas omogočilo, da se bo v dopisno šolo vključilo kar največ mladih s podeželja. V ta namen je ČZP Kmečki glas zagotovilo vse potrebne tehnične in kadrovske rešitve, kot je urejanje strani, kjer bodo objavljeni prispevki za dopisno šolo, lektoriranje itd. Idejnopolitični koncept te dopisne šole pa je izključno stvar sveta šole in njegovih pomožnih organov, v katerih so predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše republike.
Svet dopisne šole samoupravljanja za kmečko mladino tudi upa, da program ne bo zasnovan preveč deduktivno, kar ne bi bilo
(kot pravilno ugotavljate v vašem prispevku) preveč spodbudno za kmečko mladež. Prav zato smo k sodelovanju pri oblikovanju programa dopisne šole povabili nekatere pedagoške delavce, ki na slovenskih kmetijskih šolah že več let poučujejo predmet samoupravljanje s temelji marksizma, da nam s svojimi dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami pomagajo oblikovati takšno vsebino oziroma takšen program šole, ki bo blizu mladim na podeželju.
Program dopisne šole je seveda obsežen, čeprav je treba poudariti, da ne gre le za posredovanje učnih besedil, temveč predvsem za to, da bodo mladi pridobljeno znanje znali uporabiti tudi v svoji vsakodnevni aktivnosti v krajevni skupnosti, v kmetijskih organizacijah, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih na podeželju. Vemo namreč, da so mladi na podeželju še vse preveč ob strani, da se premalo vključujejo v reševanje vsakdanjih problemov in vprašanj, ki se pojavljajo v okolju, kjer živijo in delajo. Zato bo njihovo izobraževanje v dopisni šoli tesno povezano s prakso in z življenjskimi vprašanji, ki jih neposredno zadevajo. Pomembno vlogo pri tem pa bodo imeli aktivi mladih zadružnikov, ki delujejo pri kmetijskih organizacijah.
Da pa bi delo dopisne šole potekalo brez večjih težav, je potreben tudi denar; pri tem pa se nekoliko zatika. Upamo, da bomo tudi to težavo le premagali in da se nam bo ob vsestranski podpori in ob aktivni udeležbi vseh zainteresiranih posrečilo premagati začetniške težave. Predvsem pa želimo, da bi se v to obliko izobraževanja vključilo čimveč mladih.
VINKO VASLE
odgovorni urednik tednika Kmečki glas in član sveta dopisne šole mladih v kmetijstvu
pnsvetni delaves
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva; Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.; 315-585. Naslov uprave; Uubliana. Nazorjeva 1/t, telefon 22-284, poštni predal 65, Ljubljana 61104.
Od i. januarja 1979 je naš poštni predal; 65, Ljubljana
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska CZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o ob-^ davčenju proizvodov in storitev v prometu).	y
V
Brez dlake na jeziku

Zdaj je čas, da se pedagoški in znanstveni delavci odkrito in poglobljeno pomenijo med seboj in z uporabniki o vseh odprtih vprašanjih in vozlih, ko so v razvoju svobodne menjave dela. To možnost daje razprava o osnutku zakona o skupnih osnovah svo-1 bodne menjave dela, o izobraževalnih skupnostih in o sklopu zakonov o vzgoji in izobraževanju. Najpomembnejša naloga sindikatov pa je spodbuditi in razgibati razpravo, da bi resnično razčlenili vse probleme. To je bila poglavitna misel druge seje republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti.
Precej zmede je doslej povzročalo slabo pojmovanje svobodne menjave dela, ker se vsi v to niso dovolj poglobili. Mnogi so menili, da je za svobodno menjavo bistvena svoboda posameznika, da lahko menjuje svoje delo, toda bistvena je menjava dela med različnimi področji proizvodnega in drugega dela. Končno je tu čas, ko lahko razpravljamo ne le o načelnih vprašanjih, temveč zgrajujemo resnične poti menjave dela v praksi. Prav ob tem se odpirajo nova vprašanja, pa tudi načela se preverjajo v uporabi. Tu se bo treba zlasti temeljito in podrobno dogovarjati o izobraževalnih programih, njihovi ceni in izvedbi neposredno z uporabniki, toda obenem zagotoviti tiste splošne programske osnove, ki so vsakemu občanu družbeno zagotovljene. Taka izhodišča in merila v obvezni in zagotovljeni stopnji morajo biti enotna, pri napadih za več in boljše pa se nihče ne more omejevati, če z delom in ustvarjalnostjo lahko napravi več za razvoj mladih.
Veliko razprave je bilo tudi o obveznosti pedagoških delavcev in pojmovanju 42-urnega tednika. Prav jasno določilo take obveznosti uravnava enakovreden položaj pedagoških delavcev z drugimi delavci in jih ščiti, da jih ne bi preobremenjevali. Brez pomena pa so tehnokratska dlakocepljenja, ko so nekateri v svojem pikolovstvu celo predlagali, da bi učitelji morali opraviti 45,5 ure dela tedensko in s tem nadomestiti morebitne proste dneve, ki bi jih imeli med običajnim letnim dopustom. Podobno tehnokratsko je tudi vprašanje, če pomenijo petminutni odmori med šolskimi urami tudi deljen polurni premor med delom za dopoldansko malico. Pet minut presledka med urami gotovo ni premor za malico, temveč nujno potreben čas, da se učitelj in učenci pripravijo za delo v naslednji uri, ne pa da bi učitelj tudi tako po petminutnih obrokih zaužil svojo malico. Učiteljeva 45-minutna učna ura, ki je sicer taka bolj zaradi učencev, je v bistvu 90-minutna, če jo hoče dobro ustvarjalno pripraviti; zato je treba to delo tudi pametno in razumevajoče obravnavati ter pomisliti na kakovost dela. In prav zaradi kakovosti dela je treba tudi učitelja zaščititi z enakopravnim delovnim tednikom, ki more vsebovati vse oblike pedagoškega dela. Razumljivo je torej, da potem nihče ne bo mogel toliko ur poučevati. V resnici je treba preprečiti nepotrebne nadure klasičnega pouka, če je le mogoče.
se povsod temeljito pogovore o vseh oblikah pridobivanja prihodka v svobodni menjavi, a tudi o medsebojnih odnosih, da ne bo nesmiselnih napetosti v delovnih kolektivih ob delitvi osebnih dohodkov. Uravnilovke ne more biti,'tehnokratskih meril tudi ne, lahko pa dosežemo razumne dogovore tudi v pedagoškem delu, da bo tisti, ki resnično več in bolje dela, ustrezno nagrajen. Ob tem se morajo odnosi do dela in medsebojni odnosi krepiti, ne pa rahljati. Če bo to doseženo, potem bo uresničena samoupravna sposobnost pedagoških delavcev in drugih, toda ne v zaprti, temveč široko odprti šoli, ki ni le izobraževalni, temveč širok kulturni center svojega okolja.
skovalno dejavnost; obe »"
verzi!
CIJI1V.J vjv- JU v iivjoi , vv ‘
pa imata vsaka svoj koordinacij' ski odbor. Verjetno je tudi upr?' vičena pripomba, čemu vračaflr k stari obliki, če sta se sindikaj? združila. Morda bi bolj ustrezal1' komisija za temeljno izobraž£' vanje in komisija za usmerje1'11 izobraževanje. Za zdaj je tak<j: če pa bo potrebno, bodo poiska11 še druge oblike delovanja. GO' tovo pa to ne pomeni, da bi se V' soko šolstvo tako lahko izmika'0 strnjenosti, ko se vendar vkl)11' čuje v celosten proces usmerje' nega izobraževanja in se tak0 programsko medsebojno pov£’ zuje.
tl
Na seji so tudi ugotavljali, da bi morali vprašanja visokega šolstva še posebej obravnavati, ker pri tako širokem krogu ne pridejo dovolj do izraza in so tudi svojevrstna. Sprejeli so predlog, da bodo pri republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti oblikovali komisijo za visokošolsko in razi-
V novem letu čaka sindik0' odgovorna in živahna de ja vnos1, kajti prav od delovanja sindik0' tov bo veliko odvisno, kako š|-roko in globoko bodo delavCI obravnavali vsa nerešena vpf°' i šanja in samoupravno dobt° Pro uporabili svoj vpliv v tem f°” Zna snično revolucionarnem razvoj0, nel< To je naloga delovnih kolektiv®' len; in posameznikov: treba se je d°' ^
govoriti!
R. L.
Pri;
Prv
kai
Za oporo in strokovno pomoč
'tta
del
O vsem tem se moramo prav zdaj pogovoriti brez dlake na jeziku, a dobronamerno, da bi dosegli bistveno: uredili družbenoekonomske odnose, razvili samoupravo z neposrednim vplivom delavcev in spodbudili ustrezne vsebinske premike v pedagoškem in znanstvenem delu.
Čeprav je bilo zdaj treba prilagoditi splošne samoupravne akte zakonu o združenem delu, ostajajo nekatera bistvena vprašanja še odprta in bo po sprejemu predvidenih zakonov treba te dokumente šele temeljito in korenito prečistiti; za zdaj pa je bistveno, da niso nikjer okrnjene samoupravne pravice delavcev; to pa je bilo kljub naglici doseženo. Posebno pomembno pa je, da
Izkušnje, nekdanje ali pa današnje, potrjujejo resnico, da lahko dosežemo posebne uspehe le s skupnimi prizadevanji — če znamo sodelovati in če smo ustrezno organizirani. To velja tudi za uveljavljanje posameznih predmetnih področij in reševanje perečih vprašanj, ki so posebno značilna zanje. Morda velja to za uveljavljanje področja telesne kulture v našem vzgojnoizobraževalnem sistemu še bolj kot za druga področja. O tem so govorili tudi na ustanovni skupščini Zveze društev telesno-kulturnih pedagogov Slovenije, letošnjega 15. decembra v Klubu delegatov v Ljubljani. Enotna stališča in večja učinkovitost dela naj bi pripomogla k utrjevanju vloge telesne kulture pa tudi položaja učitelja telesne vzgoje v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in naši družbi. Pravkar ustanovljena zveza pa naj bi pomagala ne samo strokovno, temveč tudi pri reševanju stanovskih problemov.
Znano je, da spadajo učitelji telesne vzgoje med tiste kadre, ki jih na naših šolah najbolj primanjkuje. Tako je že več desetletij, čeprav se vloga telesne vzgoje bistveno spreminja na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja — od predšolskih ustanov pa do visokih šol. Uvajamo celodnevno šolo in učitelj telesne vzgoje dobiva naloge — med drugimi tudi to, da mora — tako kot drugi učitelji — zavzeto sodelovati pri »odpiranju šole navzven«, povezovanju z okoljem, starši, krajevno skupnostjo, organizacijami združenega dela itn. V novem sistemu podružb-Ijanja vzgoje in izobraževanja pa se obeta še ena novost: učitelj telesne vzgoje ne bo več edini nosilec telesnokulturne dejavnosti na šoli, saj bodo obveznosti ustrezno porazdeljene v skladu s pedagoško, strokovno in politično odgovornostjo. To pa je za zdaj še »vizija«, saj dobiva učitelj telesne vzgoje le malo pomoči in v glavnem sam organizira, usmerja in opravlja vse pomembnejše telesnokulturne naloge v šoli, pogosto pa tudi zunaj nje.
V razpravi na ustanovni skupščini smo slišali celo to, da so prizadevanja učiteljev telesne vzgoje in njihova opozorila — zaradi prevelikega števila učencev v skupini, neprimernih higienskih in delovnih razmer, v katerih ne morejo zagotoviti učencem varnosti — velikokrat ostala brez odziva. Tudi občinska društva in aktivi niso vplivali na urejanja razmer telesne vzgoje v šoli — svetovalcev se je krepko zmanjšalo, učitelji urejajo za-

ble
Po,
ha,
Hrt
deve neposredno z ravnatelji P1 kolektivom, v demokratični raz-pravi — njihova mnenja pa ve«' dej kokrat niso upoštevana.	^o,
Vse to je bil razlog za ustan®' vitev zveze, ki si je zadala že z° prihodnje leto obsežen prograB1,
Na ustanovni skupščini ga 1° obrazložil predsednik mag' Janko Strel. Ena temeljnih i11 pomembnih nalog zveze jc l°> pomoč pri ustanavljanju občin! skih in medobčinskih organizadl pedagogov telesne kulture. Zav' zemali se bodo za spremeInl,<, pedagoških normativov in z0 ustrezno vrednotenje učitelj6'
vega dela v 42-urnem delavniku j|J " ..........................
Pripravili in sprejeli bodo kodek* pedagogov telesne vzgoje, sod«' lovali pri reševanju nalog šir^{ ^ zasnovane telesne vzgoje in r£' formi usmerjenega izobraževa' | /• nja. Dejavno bodo pomagali, da se bodo uresničila prizadevanj3 za ustrezno organizirano*1 usmerjenega izobraževanja, p®' sebno pozornost pa posveti0 novi vlogi učitelja v celodnevn1 osnovni šoli. Pomembna nalog3 bo sodelovanje pri usposabljanj0 in strokovnem izpopolnjevanj0 učiteljev telesne vzgoje in skrb z3
razširitev in izboljšanje kakovo-! sti dela društev in aktivov učit6' 1'
Ijev telesne vzgoje.
Posebno točko razprave n3
skupščini so namenili razvidu d6' in nalog učitelja telesne vzgoj6< 42-urni tedenski delovni obveZ' nosti. To temo je obravnaval p6' dagoški svetovalec za telesn® vzgojo pri Zavodu SRS za šol' stvo Ivan Križnar, ki je z nazof' nimi prikazi opozoril učitelje n3 ^ nekatera dela in naloge, ki so bjj3 doslej premalo upoštevana in ji0 učitelji telesne vzgoje pogost® niso dovolj utemeljeno zagovap jali. Opozoril je na različnosti,k1 nastajajo v posameznih vrsta0 šol, posebno v celodnevni šoli, n3 terensko delo in naloge, ki so of' ganizacijsko zelo zahtevne. R^ prava je pokazala, da učitelj1 marsikje ne najdejo pravega r®' ^ zumevanja za svoje delo, da jev j številnih kolektivih vloga učitelj3 telesne vzgoje obravnavan3 dokaj poenostavljeno, čepraV nenehno ponavljamo, da je tel6' ! sna vzgoja sestavni del vplivni" področij in da postaja P°'
membna oblika in sredstvo z3
ustvarjanje novih odnosov v živ' Ijenju in delu šole. Nepoznava' nje dela rojeva nerazumevanj6 in pogosto celo podcenjevanj6 O tem, da so vsi predmeti v našj šoli enako pomembni za razvo) otrokove in mladostnikov6 osebnosti, pa so največji str°' kovnjaki s področja pedagogik6 že zdavnaj enakega mnenja. MARJANA KUNEJ
Visoko šolstvo uresničuje načela teforme

^ družbenih dokumentih utemeljene potrebe po reformi cestnega vzgojnoizobraževalnega sistema in iz tega izvirajoče na-S&mokošobke in raziskovalne dejavnosti so prodrle v zavest Jhke večine visokošolskih učiteljev. Načelnih pomislekov in P°rov n' več, so pa še nejasnosti, kako zahteve reforme uve-Nviti v praksi. Menim, da je to povsem normalno, saj gre za ko-S^tPrelom z dolgoletno tradicijo, saj moramo reformo pojmo-aJ? k°t proces, ne pa kot enkratno dejanje. Zato je nestrpnost ^katerih neupravičena, še posebno, če upoštevamo, da reforme Merjenega izobraževanja (osebno menim, da bi bil ustreznejši ~ »izobraževanje za delo in samoupravljanje«) ne more ^es}t šolstvo samo. Pomemben, celo odločujoč delež v njej S>aj° tudi drugi družbeni dejavniki, posebno v področje mate-atne proizvodnje združenega dela, oziroma tako imenovani Porabniki. Le skupna in usklajena prizadevanja lahko prispejo k hitrejšim in uspešnim rešitvam zastavljenih nalog, tako da ° Wso&o šolstvo prispevalo bolj pomemben delež kot doslej k ‘‘kovanju vsestransko razvitega, svobodnega, ustvarjalnega * odgovornega samoupravljalca ter postalo nepogrešljivi del frnoupravno organiziranega združenega dela.
,rsi družbeni skupnosti in tudi reforme, da naj postane visoko-
•	«	•	•	•	v ■	• • v .	1 I? *	JI
solski studi] ob delu in iz dela prevladujoča oblika študija;
—	študenti dobivajo pri diplomskih delih praviloma dva mentorja — učitelja in strokovnjaka iz prakse —in tako diplomske naloge predstavljajo prispevke k reševanju konkretnih problemov v določenih delovnih organizacijah;
—	uveljavlja se sprotni študij, pogosto kritizirana uspešnost študija se izboljšuje;
—	bistveno se je izboljšala kadrovska politika v odnosu do visokošolskih učiteljev, kjer se že enakopravneje upoštevajo vsa tri merila — strokovnost in znanstvena ustvarjalnost, pedagoška uspešnost in samoupravna angažiranost.
Kot posebno pozitivno izkušnjo lahko navedemo delovanje svetov šol, ki so sestavljeni iz treh skupin delegatov — porabnikov, učiteljev in študentov. Ustvarjena je praktična možnost, da delegati uporabnikov uveljavijo svoje Želje in hotenja ter odočujoče prispevajo k vsebini programov izo-
(C pf ■ ^(.ucru sr.u[jriusu m luui C inaSVetn‘m delavcem je premalo U, da je v visokem šolstvu že yl tenp let opazen bolj ali manj in-y usk!'’?'1 Pr°ces preobrazbe, ki je Pri,a,jn s splošnimi reformnimi prJ'uanP- Govorimo lahko o l kat. Pozitivnih dosežkih, ki se el° predvsem v naslednjem: razširjena in poglobljena je Za samouPrav^ianje ter skp^dčna zasnovanost študij-n Programov;
deJ~ visokošolske temeljne in oinVne organizacije se vse bolj v rtrai° in se dejavno vključujejo ble^evanie vsakodnevnih pro-ratn°t,V’ sklePai° sporazume o po^.obitkah sodelovanja na ku;°m raziskovanja, razvoja in v Ure rovfk‘h problemov; pri tem se j- iei'oni^uie neposredna menjava ioh nastaiai° eelo prve oblike °dkovnih odnosov ipd.; ^utrjujemo oblike in kako-h. študija ob delu in iz dela — tt^jer.za v Mariboru je edina ipi ,iuS°slovanskimi univerza-’ ki ima ves čas, odkar obstaja, ^‘udentov ob delu kot rednih, l Ze uresničuje eno od načel
braževalnega in raziskovalnega procesa. Podobno velja za študente, ki jim je zagotovljeno enakopravno odločanje o vsebini in oblikah pedagoškega dela ter o medsebojnih odnosih. Kljub pozitivnim dosežkom pa še veliko možnosti ni izrabljenih. Ob tem je Zgrešena vsaka trditev, da združeno delo že sedaj v visokem šolstvu ne more uveljaviti svojih želja in zahtev.
Doseženi rezultati so nedvomno spodbudni in predstavljajo dober temelj za nadaljnji proces in uresničevanje tistih nalog, ki so še pred nami. Teh pa ni malo pa tudi preproste niso.
V prihajajočem letu bomo na visokošolskih temeljnih in delovnih organizacijah, vključenih v Univerzo v Mariboru, nadaljevali že začete pogovore s sorodnimi srednjimi šolami, kako najustrezneje povezati in nadgraditi visokošolske učne načrte na skupaj pripravljenih programih srednje stopnje; kako skupno zaposliti kadre in materialna sredstva in tako ustvarjati gibek in vsestransko prehoden izobraževalni sistem. Že opravljeno delo nam bo olajšalo iskanje poti do oblikovanja temeljnih izobraževalnih enot in bolj kakovostnega dela posebnih izobraževalnih skupnosti. Oboje pa naj pomaga ustvariti stvarne možnosti za svobodno menjavo dela ter preobrazbo družbenoekonomskih odnosov, s katerimi pričakujemo izboljšanje materialnega položaja visokega šolstva in njegovih učiteljev. Povedati je namreč treba, da je razvoj v zadnjih letih slabil materialni položaj visokega šolstva. Bistveno se je zmanjšala stvarna vrednost sredstev za funkcionalne izdatke; tako siromašimo pedagoško-raziskovalno delo, hkrati pa terjamo boljšo kakovost in uspešnost. Osebni do-
hodki učiteljev, pridobljeni iz rednega pedagoško-raziskoval-nega dela vse bolj zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v drugih dejavnostih s podobno izobrazbo in zahtevami. Visoke šole ne morejo dobiti dobrih strokovnjakov iz tako imenovane prakse, kar ustvarja kadrovske težave itd. Ustvarja se malodušje, ki ne more biti koristno.
Pred nami je razprava o zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki bo nedvomno prispevala k razjasnitvi nekaterih še ne povsem opredeljenih zadev. Sprejetje zakona pa bo prineslo zakonsko potrditev reformnih zahtev. Nekaj pozornosti bomo posvetili tudi dvajsetletnici delovanja visokega šolstva v Mariboru, saj smo lahko ponosni na 17.000 diplomantov, med njimi je tudi nad 2000 predmetnih učiteljev, ki nedvomno pomenijo pomemben prispevek k splošnemu razvoju naše republike. Pripravljali bomo razvojne programe za naslednje srednjeročno obdobje, saj ne želimo obstati.
Kljub nakazanemu kritičnemu materialnemu stanju bodo visokošolski delavci nadaljevali začeto reformno delo in se ustvarjalno vključevali v reševanje vseh zastavljenih nalog, saj je večina že spoznala, da bodo dosežki njihovega dela v novih razmerah boljši in da jim reforma prinaša enakopravnejši družbenoekonomski položaj. Želijo pa seveda prispevati svoj delež k splošnim naporom za hitrejši razvoj in lepši jutri. Zavedamo se, da bo leto 1979 odločujoče za praktično uveljavljanje reformnih načel, in visokošolski delavci in študentje v Mariboru smo pripravljeni prispevati.
Naj ob tej priložnosti, zaželim vsem prosvetnim delavcem v letu 1979 zdravja, osebne sreče in uspešno pedagoško delo.
Dr. VLADIMIR BRAČIČ
Marksizem - vodilo samoupravne dejavnosti
Pomemben dejavnik razvijanja marksizma na visokošolskih .*Vpvn'h organizacijah, vključenih v Univerzo v Mariboru je •o Marksistični center v Mariboru. Ustanovljen kot posebna P^ganizacijska enota pri združenju visokošolskih zavodov v ari boru že leta 1972 z nalogo razvijati marksistično misel Predvsem na treh osnovnih področjih visokošolske dejavnosti: Pedagoškem področju, znanstveno raziskovalnem, idejnem in ^žbenopelitičnem raziskovalnem področju.
, pstanovitvi univerze v letu 5 Je postala vloga marksistič-njg Centra še pomembnejša, j in ®0Va dejavnost se je okrepila, snoP.riIaSodila programski za-n. Vl njenih članic ter samou-sti.Vno socialistični in marksi-m opredelitvi novo ustanovne univerze.
Jemeljne in delovne organiza-1 Sa ’ 2družene v univerzo, so se s i ve',)C)UPravn'm sporazumom za-: ep23'6, ^a b°do v marksističnem tai ru uresničevale predvsem le naloge:
spremljati in usmerjati '•‘sistično zasnovanost vzgoj-^obraževalnega in znan-vk*L° ^isk^alnega procesa v nje e,n *°*s,vu’ zlast' glede na ^te°V.0 Povezanosl z združenim
Usi« ?nalitično spremljati in |/®e,iati načrtovanje študija na p^elju dosežkov teorije in Se marksizma ter samou-^tijanja;
ItuH- sP°dbujati povezanost “•"ja in raziskovalnega dela; 5l nzganizirati in razvijati u marksizma in samouprav-i ^"Ja tudi za visokošolske učite-jj >n dopolnilno marksistično 0|)mževanje študentov; s sodelovati pri razvijanju ; I nupravnih odnosov visoko-■skih delovnih organizacij; leiT ?? proučevanje aktualnih, Dt rKe,'iČnih’ 'dejnih in praktičnih t .en,ov visokošolske dejav-°sti in družbenega življenja, or-z'.r'< s’ A i v At
ganizirati ustrezna posvetovanja, razprave;
—	spremljati dosežke marksistične literature in popularizirati ter obveščati o dosežkih s področja marksistične literature, spodbujati založniško dejavnost s področja družboslovja in marksizma;
—	povezovati vse ustvarjalne marksistične in znanstvene zmogljivosti ter združevati marksizem, znanost in stroko v okviru univerze kakor tudi v širšem okolju.
Čeprav je bila dejavnost marksističnega centra usmerjena pretežno v izpolnjevanje nalog, povezanih s pedagoškim in študijskim procesom na šolah, vključenih v univerzo ali podpisnic sporazuma o ustanovitvi centra, je marksistični center razvijal tudi širšo dejavnost (npr. predavanja o idejnih, družbenopolitičnih in drugih aktualnih vprašanjih za širšo javnost, organiziral razne seminarje, posvetovanja tudi za potrebe družbenopolitičnih organizacij, opravljal mentorsko vlogo pri dejavnosti srednješolskih marksističnih krožkov idr.). Marksistični center je razvijal (neprofesionalno) svojo dejavnost v okviru sekcij: za pedagoška, izobraževalno, raziskovalno in publicistično dejavnost, v katere je vključevl poleg visokošolskih delavcev tudi druge dejavne in marksistično usmerjene ljudi.
-/.A	’•	\	t j > j , i C	.
Vidnejše uspehe je dosegel zlasti pri programiranju in vsebinski zasnovanosti temeljnih predmtov marksizma, pri marksističnem izobraževanju in izpopolnjevanju visokošolskih učiteljev in študentov, pri urejanju študijskega sklada marksistične literature in popularizaciji marksizma v obliki prirejanja razstav marksistične literature in pogovorov o marksistični literaturi.
Pomembna je tudi njegova dejavnost v analitično strokovni obravnavi teoretičnih, idejnih in relevantnih družbenih vprašanj z organiziranjem strokovnih pogovorov, posvetovanj, simpozijev in drugih oblik. Tako je npr. Center v letu 1977 in 1978 organiziral dve (republiški) posvetovanji o družbenomoralni vzgoji (vsebinska vprašanja družbeno-moralne vzgoje v osnovni šoli, metodični vidiki družbenomo-ralne vzgoje v osnovni šoli), pri proslavljanju partijskih jubilejev je sodeloval z organizacjo zveznega posvetovanja o Titu in partiji (s Titom skozi ječo in obdobje obnove partije) in številnimi drugimi prireditvami (študijske predstave za mladino, pogovor s književniki o literaturi z NOB, kulturna prireditev itd.), ob 100-letnici smrti Friedricha Engelsa je organiziral simpozij (Humanizem in zakonitosti revolucije), ob 25-letnici smrti Borisa Kidriča pa strokovno znanstveni kolokvij (Boris Kidrič revolucionar in mislec). V zvezi s študijo Edvarda . Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« je pripravil poglobljeno in strnjeno obravnavo te študije v ciklusu desetih aktualnih tem, izvedel je sistematično marksistično izobraževanje za visokošolske učitelje (trije izobraževalni ciklusi) in dva izobra-
J . i .( i r i . .. < i i _i i .
ževalna ciklusa za študente, organiziral »okrogle mize« o aktualnih izdajah marksistične literature (Hierarhija idr.), prirejal razstave marksistične literature (ob oktobrski revoluciji in drugih dogodkih iz delavskega gibanja).
Eno najpomembnejših in najtežjih nalog marksističnega centra v sedanjem in tudi v prihodnjem obdobju je še vedno usklajevanje celotnega študijskega, pedagoškega in raziskovalnega procesa z marksistično idejno osnovo, usklajevanje marksizma kot splošno znanstvene teorije s študijskimi programi posameznih šol šol in ustvarjalno povezovanje marksizma s posameznimi strokovnimi področji in znanstvenimi vedami. Pri tem ne gre le za formalne programe, še bolj pomembno je usposabljanje nosilcev posameznih predmetnih področij, da ustvarjalno združujejo v visokošolskem pedagoškem procesu stroko in marksizem. Poudarjam ustvarjalno, zato ker marksizma ni mogoče preprosto naučiti in ga mehanično prenašati. Pri tem sta seveda prav tako pomembna razvijanje in uporaba marksizma v šolah družboslovnih kot nedruž-boslovnih smeri. Posebno pomembno vprašanje, ki ga mora tudi marksistični center analizirati in študijsko pedagoško obravnavati je vprašanje odnosa marksizma in samoupravljanja. Gre namreč za temeljno marksistično spoznanje, naj marksizem kot teorija rabi družbeni praksi in se istočasno z njo bogati. Drugače rečeno — marksizem naj postane študentu, diplomantu tudi vodilo za konkretno družbeno, samoupravno dejavnost, naj ga motivira in usposobi za odgovornejše samoupravne funkcije v njegovem sedanjem ter prihodnjem delu in življenju. Prof. ZVONKO CAJNKO. r
Vabilo - priznanje našim dosežkom
Univerza Kiel v Zvezni republiki Nemčiji goji posebej metode naravoslovnega izobraževanja na vseh stopnjah šolanja. V ta namen je bil ustanovljen »Institut fiir Padagogik der Na-turvvissenschaften« (IPN), v katerem delajo raziskovalci — fiziki, kemiki in biologi ob pomoči psihologov in pedagogov. Inštitut posveča svoje delo prenosu naravoslovnih znanstvenih dosežkov v izobraževanje in se pri tem ukvarja s proučevanjem ciljev, vsebine, metod in tehnik fizikalnega, kemijskega in biološkega izobraževanja ter njih povezavi, pa tudi s sistemom šolanja za to področje.
V času od 29. novembra do 1. decembra 1978 je inštitut organiziral posvetovanje o izkušnjah in možnostih uvajanja alternativnih oblik šol v izobraževalni sistem — s posebnim poudarkom na naravoslovnem izobraževanju. Na posvetovanju je sodelovalo 21 povabljenih predstavnikov alternativnih šol in univerz iz Zvezne republike Nemčije, Anglije, Danske in tudi Jugoslavije. Inštitut je poslal vabilo našemu centru za inovacije v naravoslovnem izobraževanju (RCPU), v katerem sodelujeta zlasti oddelka za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ter Pedagoške akademije v Ljubljani. V sodelovanju z našim centrom je bila povabljena tudi eksperimentalna šola Podčetrtek.
Tema posvetovanja: Alterna-live v sistemu šolanja naj bi pokazala novosti, torej poskuse uvajanja novih modelov šol na osnovni in srednji stopnji. Cilji teh poskusov izhajajo iz potreb družbe, usmerjanja učencev v poklic in vključevanja učencev po končanem šolanju v delo. Splošna težnja je usposobiti učenca sočasno za poklic in za nadaljnje šolanje na višji stopnji.
Posvetovanje je potekalo v dveh delih. V prvem delu so udeleženci iz različnih držav predstavili svoje delo na tem področju, sledila je izmenjava izkušenj in ugotavljanje možnosti razvoja alternativnih šol poleg že ustaljenih oblik šolskega sistema. V drugem delu so udeleženci posvetovanja posredovali sklepe na plenarnem zasedanju, ki je bilo odprto za vsakogar, ki se kakorkoli zanima za to vprašanje. Posvetovanje je zbudilo veliko zanimanja, saj smo na sklepnem plenarnem zasedanju srečali ne le delavce univerze in učitelje iz osnovnih in srednjih šol, temveč tudi študente in celo starše otrok.
Vzgojnoizobraževalni proces na takih šolah ni vezan na veljavni učni načrt, učni program za posamezni predmet in običajni urnik dela. Pri oblikovanju vsebine in organizacije dela na šoli v novem pomenu sodelujejo učitelji šole, delavci univerze, pod katere okriljem poteka poskus, in starši učencev. Vloga staršev je velika, tako pri oblikovanju programa, vodenju šole, zaželeno je celo, da starši sodelujejo kot učitelji pri pouku na področju, za katerega so poklicno usposob-ijeni.
Sola je celodnevna. Odstotek naravoslovnih ved in proizvodno tehničnega dela je visok in raste s stopnjo šolanja. V nekaterih šolah lahko učenec celotni program izbere sam oziroma v sodelovanju § starši, v drugih pa je na osnovni stopnji le manjši del programa izbiren, na srednji stopnji pa je ta delež večji.
In učenci? Metode dela?
Na posvetovanju je prevladovalo mnenje, da so učenci v tradicionalni šoli zaradi neustreznih metod dela in ocenjevanja (stalno testiranje, premalo poudarjena individualnost učencev) nenehno izpostavljeni pritiskom, selekciji, govora je bilo celo o stresih učencev in nehumanem odnosu učiteljev do učencev. V vseh oblikah alternativnih šol in ocenjevanja, prehod v višje razrede je neposreden. Spričevala dobe učenci šele po končanem šolanju. (Tudi v normalni šoli v Zvezni republiki Nemčiji učenci v 1. in 2. razredu osnovne šole njso ocenjevani s klasičijirni oce-
nami od 1 do 5, temveč le opisno in to šele v 2. razredu.)
Učenci sodelujejo pri sestavljanju urnika dela, izbiri učne snovi, metod defa', opremljanju prostorov, nabavi učil in opreme in pri upravljanju šole. V večini primerov je pouk skupinski ali pa individualen.
V šolskem poslopju ni klasičnih učilnic, veliko prostora je namenjeno delavnicam in laboratorijem.
Kako se učenci, ki so končali alternativno šolo, vključijo v življenje in v nadaljnje šolanje?
Pravega odgovora na to vprašanje nismo dobili, ker je večina alternativnih šol v Zvezni republiki Nemčiji šele na prvi stopnji poskusa in rezultatov še niso ovrednotili. Odprto je tudi vprašanje financiranja. Zal je preveč odvisno od trenutnega razpoloženja in ravnovesja političnih strank v okolišu, kjer je šola: pri zamenjavi strank se tudi najbolje zasnovano delo velikokrat poruši, so poudarjali navzoči in grenko dodali, da prav zato propade marsikateri poskusne preden bi lahko dal sadove.
In prihodnost alternativnih šol?
Vsi udeleženci so menili, da se morajo alternativne šole kot poskusi uvajanja novih oblik dela razvijati ob tradicionalni šoli, ne pa takoj poskušati tradicionalno ali pa alternativno šolo izvajati v celoti. Potrebni sta eksperimentalna faza, ki naj pokaže prednostne oblike ter uvajalna faza, v kateri najboljše oblike uvajamo s posebno skrbjo. In ne nazadnje: zelo pomembno je tudi ovrednotenje rezultatov dela teh faz, kajti le tako bo mogoče pozitivne izsledke odgovorno uvajati v redni šolski sistem.
Naš delež na posvetovanju
Kot že rečeno, sta se posvetovanja udeležila predstavnika dveh naših institucij, oba s prispevkoma o uvajanju novosti pri nas.
S. Glažar (Pedagoška akademija v Ljubljani — RCPU) je prikazal problematiko uvajanja novosti pri izobraževanju učiteljev kemije in biologije za osnovne šole ter naše uspehe in opozoril na nekatera nerešena vprašanja. Pri tem je poudaril skupno delo in napore katedre za kemijsko izobraževanje, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in oddelka za kemijo, Pedagoške akademije v Ljubljani pri oblikovanju učiteljev kemije, uvajanju novih metod in oblik dela, učne tehnologije — vključno z računalnikom in delom v delavnicah, kakor tudi pomen in načine uvajanja učiteljev in učencev v raziskovalno delo. Za udeležence posvetovanja je bil zanimiv tudi naš model izobraževanja učitelja kemije za osnovno stopnjo, po katerem lahko diplomant Pedagoške akademije neposredno nadaljuje študij istih dveh predmetov na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in Biotehniški fakulteti ter si po dveh letih študija ob delu pridobi visokošolsko izobrazbo.
M. Žitnik je prikazal delovanje naše eksperimentalne šole Podčetrtek, ki razvija dodatni program dejavnosti prostega časa ob rednem delu; to je zbudilo veliko pozornost. Udeležence posvetovanja in plenarne razprave je zanimalo predvsem tQ,kakšna so merila pri izbiri dejavnosti prostega časa, njihova organizacija, vpliv teh dejavnosti na kasnejšo izbiro poklica, povezavo šole s krajem in za vlogo učencev kot aktivnih oblikovalcev učnega procesa in sodelavcev pri upravljanju šole.
Na tem mestu žal ni prostora za bolj široki prikaz dejavnosti tako šole Podčetrtek kot centra za inovacije v naravoslovnem izobraževanju (RCPU), pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, pri katerem sodeluje tudi Pedagoška akademija v Ljubljani. Prav pa je, če poudarimo, da je vabilo IPN hkrati tudi dokaz, da je dejavnost obeh institucij ne le znana, temveč tudi priznana zunaj naših meja..
SA$A GLAŽAR kii-: v v

čim bolje
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik
Dobro pripravljene seje
Ob prebiranju gradiva te ljubljanske izobraževalne skupnosti, postaneš pozoren najprej na to, da skupaj slicujejo seje za člane izvršnega odbora in predsedstva skupščine občinske izobraževalne skupnosti, v katerem so predsedniki in namestniki skupščine in obeh zborov.
V prvem mandatu so le izjemoma sklicali skupno sejo teh dveh organov, sedaj pa so take seje redne. Pravijo, da tako skrajšajo in poenotijo postopek ter omogočijo temeljito izmenjavo mnenj in predlogov že na prvotnji stopnji obravnavanja problematike. Sej se udeležuje tudi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole.
Izpopolnili so tudi obveščanje delegatov na mestni, območni in republiški ravni s sklepi, ki so jih sprejeli na izvršnem odboru in v skupščini. Zapisnike pošiljajo članom izvršnega odbora, predsedstva skupščine, odbora samoupravnega delavskega nadzora, delegatom v izobraževalni skupnosti Slovenije, članom izvršnega odbora mestne izobraževalne skupnosti in izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije.
Kako je z obveščanjem delegacij in konferenc delegacij pri občinski izobraževalni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik?
Ob vstopu v novo mandatno obdobje so uvedli nekatere izboljšave. Gradivo izdajajo v 270 izvodih za vse temeljne delegacije v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in pri izvajalcih. V krajevno skupnost pošljejo eno gradivo delegaciji za izobraževalno skupnost, drugo pa tajništvu krajevne skupnosti. Tako lahko skliče sejo delegacije tudi namestnik predsednika ali pa tajnik krajevne skupnosti, če je predsednik odsoten.
V organizacijah združenega dela dobe po en izvod gradiva vse temeljne delegacije in predsednik konference delegacij.
Da pa ne bi bili delegati le enostransko obveščeni, so vpeljali tudi poročilo o seji delegačije ali konference delegacije. Iz njega je mogoče razbrati vse o poteku seje, predvsem pa, kdo je bil delegiran na skupščino izobraževalne skupnosti.
Kljub temu da nenehno izpopolnjujejo način obveščanja in vključujejo delegacije v delo občinske izobraževalne skupnosti,
Kljub temu, da je bila osnovna šola Vič-Rudnik zgrajena 1975. leta, še nimajo povsem rednega kabinetnega pouka zaradi pomanjkanja učilnic. (Foto: S. Jesenovec)
Da pa v splošnem zapisniku kdo ne bi spregledal.kakšno nalogo mora opraviti, pošljejo zadolženim delegatom izpisek sklepa, v katerem so navedeni kot uresničitelji take naloge. Tako nihče ne more reči, da ni vedel, kaj mora opraviti in da ni primerno obveščen o delu organov in delegatov občinske izobraževalne skupnosti.
Če ponekod ugotavljamo, da interesne skupnosti, med njimi tudi izobraževalna, ne vidijo nič drugega razen svoje področje, skušajo v viški občini odločno narediti temu konec. Vsem članom izvršnega odbora in predsedstva skupščine pošljejo tudi gradivo občinske skupščine Vič-Rudnik in mestne skupščine Ljubljana, in sicer za vsako sejo ne glede na to, ali je na dnevnem redu problematika izobraževanja.
pa imajo tudi tu nekaj delegatov, konferenc delegacij in delegacij, ki niso vedno sklepčne.
Imajo tudi pet konferenc delegacij iz organizacij združenega dela, ki ne pošiljajo redno delegatov na sejo skupščine, dve delegaciji krajevnih skupnosti in dve delegaciji iz dveh šol.
Kaj bi bilo treba storiti, da bi dosegli še boljše delovanje delegatskega sistema v občinski izobraževalni skupnosti Ljublja-na-Vič-Rudnik?
Menijo, da bi morali v Ljubljani uskladiti delo služb na mestni in občinski ravni, tiskati skupno gradivo za interesne skupnosti in uskladiti delo tajnikov različnih interesnih skupnosti. To bi omogočilo, da bi bilo sklicevanje sej skupščin bolj preprosto in smotrno pripravljeno.
STANE JESENOVEC
Pri tehničnem pouku. (Foto: S. Jesenovec)
se bomo poznali
s

Na Osnovni šoli Vič-Rudnik imajo tudi zobno ambulanto. (Foto: S. Jesenovec)
Drobne iz občine Vič-Rudnik
Svetovalne službe — Vsaka šola ima vsaj enega delavca šolskih svetovalnih služb, šoli na Brezovici in v Preserju pa imata skupnega psihologa. Tako imajo pri petih samostojnih in osmih centralnih šolah dva pedagoga, deset psihologov in pet socialnih delavcev. Ti delavci opravljajo dela tudi na podružničnih šolah.
Celodnevna šola — Vanjo je vključenih 377 učencev in učenk osnovne šole »7. maja« Dobrova in 309 vrstnikov osnovne šole »L bataljona Dolomitskega odreda« Horjul. Razporejeni so v 14 oddelkov nižje stopnje in 15 oddelkov višje stopnje. V prvem primeru predstavljajo 8,44 odstotka učencev viške občine, v drugem pa 9,51 odstotkov šolarjev te ljubljanske občine.
Šolska prehrana — Na samostojnih (1938), centralnih (1050) in podružničnih (159) šolah prejema kosilo 3147 učencev in učenk ali 38,7 odstotka obiskovalcev osnovne šole, 7562 ali 93,1 odstotka pa jih v šoli malica.
Vrednost programov — Za
enotni in dogovorjeni program bodo potrebovali naslednje leto v občini Vič-Rudnik 165 milijonov din. V solidarnostna sredstva SR Slovenije bodo prispevali 48,24 milijona din, za skupne naloge SR Slovenije pa nadaljnjih 7,49 milijona din. 3,73 milijona din bodo prispevali prihodnje leto za vzajemno kreditiranje naložb v osnovnošolski prostor v SR Sloveniji.
Vsebina odvisna od šol
V prvi fazi bodo oblikovali v občini Ljubljana Vič-Rudnik enote občinske izobraževalne skupnosti pri petih samostojnih in osmih centralnih osnovnih šolah.
Te imajo trenutno v 276 oddelkih z običajnim poukom 7436 učencev in učenk, v 29 oddelkih celodnevne osnovne šole pa 686 običajnih oddelkov s 7028 šolarji in 52 oddelkov celodnevne osnovne šole s 1321 osnovnošolci.
O organiziranju enot je že razpravljal svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci socialistične zveze. Pred nedavnim je bil v njihovi občini tudi medobčinski, območni posvet na to temo, na katerem so opozorili na nekatere probleme.
— Pri nas ugotavljamo, je poudaril v pogovoru o tej tematiki tajnik občinske izobraževalne skupnosti Janez Rudolf, »da mnogi šolski okoliši, predvsem v mestu, po območju ne ustrezajo krajevnim skupnostim. Zato sem pripravil preglednice, h katerim šolam bi pošiljale svoje delegate krajevne skupnosti, delovne organizacije in družbene organizacije in društva. Ta bomo kasneje primerno razvrstili v zbor uporabnikov pri enotah občinske izobraževalne skupnosti.
Sestavljamo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote občinske izobraževalne skupnosti. Objavili ga bomo v delegatski prilogi občinskega glasila Naša komuna, da bo lahko čim več občanov in delovnih ljudi spoznalo namen in vlogo teh enot.
krajevnih skupnosti.«
Eno je gotovo: vsebina in kakovost dela enot občinskih izobraževalnih skupnosti bosta odvisna predvsem od zavzetosti šolskih kolektivov, da bodo znali ustrezno prikazati svoj delovni program in možnosti za njegovo uresničitev.
S. J.
Mačkovci
Razvita
samouprava
učencev
Kljub vsej pripravljenosti, pa ne moremo začeti delati prej, dokler občinska sindikalna organizacija in socialistična zveza ne začneta z ustrezno politično akcijo. Škoda, ker sta ti organizaciji zamudili priložnost tedaj, ko je potekalo podpisovanje dopolnil k samoupravnim sporazumom za leti 1979 — 80, in ob akciji »29.
Bogat dodatni program
»4
Prav po obsegu dodatnega programa v občinski izobraževalni skupnosti se vidi odnos občanov do osnovnega šolstva pa tudi odnos do delavcev na šolah.
V	občinski izobraževalni skupnosti Škofja Loka so vključili letos, v skladu s srednjeročnim načrtom, šolsko knjižničarstvo, šolske svetovalne službe, varstvo vozačev, boljšo organizacijo pouka kot dopuščajo normativi, prehrano učencev, čipkarsko šolo, učbenike, šolo v naravi in pouk plavanja, sofinanciranje glasbene šole in delavske univerze ter vzgojno svetovanje. O teh sestavinah dodatnega programa so razpravljali tudi delegati na seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
Na osnovnih šolah Peter Kavčič in Cvetko Golar v Škofji Loki, Ivan Tavčar v Gorenji vasi. Padli prvoborci v Žireh, Prešernova brigada v Železnikih in posebna osnovna šola Blaž Ostro-vrhar v Škofji Loki imajo skupaj skoraj 68 tisoč knjig in 20.637 učbenikov. V začetku tega srednjeročnega obdobja so urejali te knjige (tedaj jih je bilo primerno manj) trije knjižničarji (del in opravil je bilo za 3,2 delokroga), letos pa opravlja delo več knjižničarjev, saj znese del in opravil za 5,9 delokroga knjižničarjev, ali nekoliko manj kot je bilo načrtovano za leto 1980.
Ob tem podatku je treba povedati tudi to, da v škofjeloški občini že nekaj let nakupujejo potrebne učbenike za šole, ki jih lahko dobe učenci v uporabo za majhno odškodnino.
Tudi šolske svetovalne službe so dosegle primerno okrepitev. Sedaj imajo v Škofji Loki na obeh šolah dva socialna delavca in psihologa, prihodnje leto februarja pa bodo dobili še drugega psihologa.
V	Gorenji vasi imajo pedagoga, v Žireh in Železnikih pa socialnega delavca. Trenutno je
V občini Logatec dedek Mraz osnovnim šoiam in vrtcem
Na Osnovni šoli Mačkovci že več let uspešno razvijajo samoupravo učencev.
Uspešna oblika dela so oddelčne konference na predmetni stopnji. Na L oddelčni konferenci v letošnjem šolskem letu so učenci skupno z učiteljskim zborom ugotavljali, da je bil učni uspeh v prvem ocenjevalnem obdobju dober, saj se je gibal med 80 do 90 %. Posebnih disciplinskih prekrškov ni bilo.
Na prvem roditeljskem sestanku na Osnovni šoli Mačkovci, ki se ga je udeležilo precej staršev, so se ti seznanili z delovnim programom šole. Le-tega je pojasnil ravnatelj šole Geza Kardoš.
V drugem delu pa so bili razredni sestanki s strokovnimi predavanji razrednikov in analizami uspeha in vedenja.
Starši so izrazili željo po boljših stikih med šolo in domom.
— Tudi letos so v krajevni skupnosti Mačkovci pripravili kulturni program ob tednu ostarelih občanov; Tako kot prejšnja leta je bila nosilec kulturnega programa Osnovne šole Mačkovci. Letos so pripravili zelo uspel program učenci podružnične šole Moščanci pod mentorstvom učiteljic Fanike Pojbič in Kristine Farič.
J
šest strokovnjakov v šolskih sv<f I tovalnih službah, leta 1980 naj bi jih bilo skupaj osem. 1 Za šolske knjižnice so nafli£ nili v letošnjem finančnem na , Črtu dobrih 778 tisoč din, za 1' tovalno službo nad 766 tisoč narjev in nakup učbenikov na, 281 tisoč dinarjev.	C
Da bi zagotovili ustrezno stvo vozačev, boljšo organizacij11 ^ pouka in primemo prehra^ učencem, so v občinski izobrazi valni skupnosti namenili letoszJ.J
iar
— potrebe kar precej denar)1 Ker imajo na vseh šolah veli^
vozačev, zanje pa ni vedno ni^L
goče urediti prevoza ob začetki in koncu pouka, so sklenili, ^ ^ bodo šolam priznali od pe t do p*' tintrideset ur tedenskega varstv,( učencev.
Delegati skupščine občinska
izobraževalne skupnosti so ra'pt
zumeli tudi predlog učiteljev lesne vzgoje in priporočila Z2’d/,
voda SRS za šolstvo, naj zmaO)' šajo število učencev pri zahtev'bc nejših vajah. V ta namen s<) šolam v škofjeloški občini od0" brili letos 110 ur tedensko.
Tako razumevanje pa so irncjjL tudi do učencev na podružničn*,,(e šolah Leskovica, Vrh nad R°v'hc tami, Sorica in Davča, kjer spodbujali deljeni pouk in ta)0 pripomogli, da se izogibajo troj111 kombinaciji (učenci treh razrej? dov v enem oddelku) vsaj P11 glavnih predmetih.
Zanimiva je tudi uvedba & datnih oddelkov, če je v razred11 več kot 33 učencev in učenk $ , oddelek. Tako lahko šola že PjTi 67 učencih in učenkah ali pa učencih in učenkah odpre tri ol]' roma štiri oddelke. Ugotovili sc> da je treba uvesti na šolah ] Škofji Loki (obe šoli), Goreri1 vasi in Železnikih sedem doda1’ nih oddelkov.
Kljub temu da imajo v škofje'fc loški občini celodnevno osnova® |o šolo trenutno vpeljano šele a* g podružnični šoli Sovodenj, pasf k osnovnim šolam odobrili prečil f> denarja za uvajanje sestavin c6' t
lodnevne osnovne šole. S. J.
Murska Sobota
Potem ko so mnoge slovenske občine, njihove družbenopolitične organizacije in zveze prijateljev mladine spoznale, kako bogato imajo organizirano novoletno praznovanje dedka Mraza v občini Krško, so si marsikje začeli prizadevati, da bi tudi pri njih sivolasi očanec delil iz enega koša enaka darila.
Tako bodo letos že drugič, tokrat bolj organizirano in enotno, pripravili in izvedli novoletno praznovanje tudi v logaški občini.
Pobudnik »enakega dedka Mraza« za vse otroke, vzgojno-varstveno ustanovo in šole, je bil občinski sindikalni svet, zveza prijateljev mladine je pognala kolo akcije, vodi pa jo sekretar občinske konference zveze socialistične mladine Antun Vladič.
V logaški občini so organizacije združenega dela, interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in del obrtnikov podpisali samoupravni sporazum o izvedbi enotnega novoletnega praznovanja in financiranja le tega. Podpisniki združujejo po 70,00 din letno na zaposlenega. Iz zbranega denarja bodo pripravili darila za otroke, ki so stari od 1. do 4. leta in vzgojnovarstveni zavod ter šole. Otrokom bodo razdelili darila po krajevnih skupnostih. Za vrtec in šolo so kupili tiste potrebščine, ki jih cicibani in šolarji najbolj potrebujejo.
Več pozornosti filmski vzgoji
Tradicionalni dan prosveta^ '
delavcev soboške občine je
letos razdeljen na dva dela.
V prvem delu so si prosve!
tai«
delavci v soboški kinematorgrff' ski dvorani ogledali komedij" | Aleksandra Arbuzova Staf^r modna komedija, drugi del par potekal v zdravilišču Moravsk8 Toplice.
Najprej je prisotne prosveta delavce predsednik skupšcia OIS Slavko Polanič seznanil. ( prizadevanji na področju vzgOr in izobraževanja, s poudarka1115 na usmerjenem izobraževanj®' ki predstavlja primarno nalog0’ ne samo za prosvetne delavcf' 1 ampak za vso družbo. Sledila J8 tradicionalna podelitev prizna®! zaslužnim prosvetnim delavce®! Komisija za podelitev prizna®)' ki jo je vodil pedagoški svetov®'
lec Alojz Šela, je prejela predlogov.
Po tehtni presoji se je odloc® in izbrala 5 prosvetnih delavcev' Priznanja so prejeli. Emil Sep' Osnovna šola Puconci, Ange‘* Cisar Dijaški dom Murska Sob® ta, Koloman Rituper, Osnov® | šola Gornji Petrove^ J°ric'| Lang, Osnovna šola Rogašovci®1 Herman Sticl, Osnovna šola h*' Murska Sobota. Nagrajenci dobili priznanja za svoje dolg0- j letno pedagoško in družbenop0-litično delo.
tem bolje bomo dGlBli

Stališča in predlogi____________________________________________________________
J^Publiškega sveta za vzgojo in izobraževanje o nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe ^9oje in izobraževanja v SR Sloveniji
in predloge je sprejel
^ant7J%yz80ioinizo--
' dnp SR Slovenije na seji p 11. 1978. n«'
1)3'
TC^lj spt°šno izhodišče reformnih prizadevanj je ™ Ipo? ‘ a zveza komunistov Jkelan’e’ ie v izobraževanje v sofističnega samou-'l * * *(!fkp^ania dejavnik ekonom-fjeijg raZvoja, osebnega in druž-* ,L„^a naPredka, dejavnik osvo-■,\lray? dela in človeka ter vse-w°s// razvoia človekove oseb-ltr\a»i zv‘ra ‘Z enotnega sistema ^M^Provno organiziranega dela in njihovih inte-a. lifev ‘f ima pomembno vlogo pri rfilehll^vanju zgodovinske vloge ^L, sfega razreda in njegove re-^'onarne prakse. s,v,-zato postavljamo združe-
f3'
t«'
&
)tQj v*goje in izobraževanja s godnim in drugim delom
:4r ■	1
lje Zenih proizvajalcev v ospre-ahL^ormnih sprememb. Te pa )0j° Uresničujemo le v procesu S® ev ^Zbijanja vzgoje in izobra-)t^ja ter njegove samoupravne 0 razbe v združeno delo.
do-
^°Va samoupravna organizi-
(n st na načelih zakona o zdru-v holn'. delu, novi družbenoeko-^ iac-s<r' odnosi ter samoupravno ^vanje izobraževanja v i^nem delu so temeljne poti 'ob'16 Preosnove vzgoje in n^azevanja i' enotnem sistemu ..aupravno organiziranega de !tZenega dela. ed*1	uveljavljanje novih
■ !'®f;,,i!^enoel<onomskih odnosov v pP ^^izobraževalni dejavnosti iflO ^ sestavini združenega dela od'
so-d' zflf Jat'
Na
eni enega temeljnih vzvodov h Ve družbene preobrazbe f°ie m izobraževanja. Zlasti z
°iiprevladujočo neposredno . °dno menjavo dela bo mo-'eljaviti celoten vpliv de-fje- ':ev združenem delu na vse-iilg’ °hseg, trajanje in organiza-vZgojnoizobraževalnih pro-delavci v OZD, ki so Vurniki kadrov, morajo do-vPliv na vsebino slehernega
%
‘nta
!(e vZgojnoizobraževalnega si-°d Predšolske vzgoje do
imenovane skupne vzgoj-(pf^raževalne osnove na za-L " Vseh programov usmerjeno i^braževanja in do podi-
\ jakega študija. rej('eiie pomembno iznoaisce
t\tn?n'ranja v konceptu perma-—,/)1^ nega izobraževanja, ki te-
itobraZ usmeriany mlaff v
' [,iih zevcln]e in poleg izobraze-jž /° °b delu vse bolj uveljavlja
v rsiževanje iz dela, tako omo-
v« Uveljaviti osebne izobraže-
ne ,
etfli raf'
dij« iro-a
-sk« %
ambicije in interese posa-
'L
Orp. s potrebami temeljnih Č^zaaj združenega dela ter ■J družbenimi razvojnimi po-
ami.
i^ubraževanje iz dela bomo ,:>lal, že v srednjem izobraženi $ br lU’ ^ višjem in visokem izo-' j \,r-evanju pa naj postane izo-fo$ kitVanie iz dela prevladujoče,
Of1’
vce'	neskladja v sestavi štu-
a
iait) efl1'
anj’
,V3'
i(ii .* r
Po! S,Cer — glede na kadrovske „, rer>e združenega dela — težko
ie »bTČlh’ ,udi ‘istih, ki študirajo bi <i^U' Izobraževanje iz dela naj .^stuvljaio v ospredje predv-Usposabljanje v lastni stroki
Poke prehaianie iz proizvodnih , ucev v poklice za administra-
ičilJ cev'
;ep "iti
1 opravila.
C, etrt0 izhodišče našega obli-Znia reformnih izpeljav je, da
‘mo s smotri reforme spreme-Ij Vsebino, odnose in organizi-M- VitkS* celos*no in povezano v 1 ,L . v*gojnoizobraževalnih or-•Jca	od predšolskih do
■ 1 i’!!erZe- Koncept usmerjenega Cjjj ^ '“zevanja predpostavlja že ■ s0 >Zebodnih stopnjah organizi-1 fj| 6 družbene vzgoje spre-l0 "'oe v smeri oblikovanja de-
Jnih navad in razvijanja nag-i nl ter sposobnosti mladih,
bo zlasti v osnovni šoli
^k0
Z dati več poudarka politeh-prni vzgoji in izobraževanju, jj vodno-tehnične mu pouku ^ Ustvarjalnosti učencev, svo-Z'm dejavnostim tega po-/jcia ter usmerjanju učencev v , Poklicno usposabljanje in duijnje izobraževanje.
IZPELJAVA PREOBRAZBE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SRS
Za preobrazbo vZgojnoizobraževalnega sistema, vsebine in organizacije vzgoje in izobraževanja po načelih, sprejetih v dokumentih kongresov ZKJ in ZKS ter stališčih in sklepih predsedstva CK ZKS, je potrebno kot bistveni pogoj uveljaviti nove družbenoekonomske in samoupravne odnose, ki bodo zagotovili delavcem in delovnim ljudem:
—	da uveljavljajo pravice in odgovornosti za lastni razvoj (osebnosti, delovnih, ustvarjalnih sposobnosti) ter za celoten materialni in duhovni razvoj samoupravne socialistične družbe;
—	da izhajajo iz družbene narave dohodka in spoznanja o pomenu prispevka izobraževanja k rezultatom dela in gospodarjenja na temelju svobodne menjave dela skupaj z delavci, ki izvajajo vzgojnoizobraževalno dejavnost, da načrtujejo in usklajujejo obseg in vsebino ter zagotavljajo izvajanje vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti.
Temelj za uresničevanje svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja so programi vzgojnoizobraževalnih storitev in cene teh storitev, za katere se uporabniki in izvajalci dogovorijo s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in drugimi samoupravnimi sporazumi. Glede na tako dogovorjene programe vzgojnoizobraževalnih storitev in njihovih cen si delavci v temeljnih organizacijah uporabnikov z razporejanjem dohodka zagotavljajo svoje in širše družbene potrebe po izobraževanju in kadrih, delavci v temeljnih organizacijah izvajalcev pa pridobivajo dohodek iz povračila za opravljene dogovorjene programe vzgojnoizp-braževalnih storitev in posamezne storitve.
Vzvod za temeljno spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in družbenega položaja vzgoje in izobraževanja neposrednega odnosa med uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela v skupnih organih upravljanja vzgojnoizobraževalnih organizacij oziroma svetih v enotah izobraževalnih skupnosti ter resnična uveljavitev vpliva njihovih delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij v višjih oblikah samoupravne organiziranosti (posebne izobraževalne skupnosti, skupni strokovni organi itd.). Le s tem bo mogoče zagotoviti, da preobrazba vzgoje in izobraževanja ne bo ostala v mejah klasične šolske reforme, temveč bo lahko prerasla v širšo družbeno preobrazbo.
V ta namen naj bi z zakonom o samoupravnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja spodbudili k hitrejšemu procesu oblikovanja enot izobraževalnih skupnosti ob šolah vseh vrst in stopenj, skladno z usmeritvami programov šol, ki bodo temelj za konstituiranje neposrednega interesa uporabnikov ob šolah in pot za zagotovitev večje neposrednosti v menjavi dela, za prevzem odgovornosti za hitrejši razvoj varstva, vzgoje in izobraževanja in za uveljavitev interesa uporabnikov v svetih izobraževalnih organizacij.
Preobrazba vzgoje in izobraževanja mora zajeti celotno področje vzgoje in izobraževanja ter enotno uveljaviti skupna izhodišča in načela: idejno marksistično zasnovanost, vodilno vlogo delavskega razreda in pravice delavca, ki izhajajo iz dela, zagotavljanje možnosti za neposredno odločanje uporabnikov, delegatov D PO in drugih zainteresiranih družbenih dejavnikov ter delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij v skupnih organih upravljanja (svetih) o vsebini, razvoju in delovnih razmerah vzgojnoizobraževalne organizacije. Dosledno izvajanje enotnih idejnih temeljev preo-
brazbe vzgoje in izobraževanja zahteva tudi dogovarjanje republik in pokrajin o skupnih temeljih sistema vzgoje in izobraževanja ter enotnih temeljih za razvrščanje.zahtevnosti strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje določenih del in nalog.
Predšolska vzgoja kot del enotnega VZgojnoizobraževalnega sistema socializira in razvija otrokovo osebnost. Oblikuje zlasti delovne navade, sposobnosti in nagnjenja. S tem zlasti odpravlja posledice odraščanja v različnih socialnih in kulturnih razmerah in omogoča hitrejši razvoj sposobnosti v letih pred vstopom v osnovno šolo. Zato jo vsebinsko dopolnjujemo zlasti s krepitvijo interesnih dejavnosti in delovne vzgoje, organizacijsko pa pospešeno razvijamo predvsem tako, da bo z različnimi vzgojnimi programi zajela vse predšolske otroke v krajevni skupnosti. Da bi bile kos tej nalogi, se vzgojnovarstvene organizacije preoblikujejo v odprte centre za predšolsko vzgojo, v katerih uporabniki in izvajalci oblikujejo skupne organe upravljanja za odločanje v posameznih z zakonom in samoupravnim sporazumom določenih zadevah. Centri za predšolsko vzgojo sodelujejo z vsemi družbeno vzgojnimi dejavniki v krajevni skupnosti, zlasti še z organizacijami združenega dela.
Organizirana priprava na vstop v osnovno šolo v obliki male šole se je pokazala kot uspešno izravnavanje možnosti otrok za napredek v osnovni šoli in je zajela skoraj vse otroke v zadnjem letu pred vstopom v šolo, zato jo bomo še naprej razvijali in programsko povezovali s predšolsko vzgojo in osnovno šolo ter jo uzakonili kot obvezno obliko priprave otrok na vstop v osnovno šolo. V prihodnje naj bi začeli vključevati otroke v malo šolo že pred šestim letom starosti.
Osnovna šola bo še naprej zasnovana kot obvezna osemletna enotna splošno izobraževalna šota s tem, da bi njen začetek postopoma približali 6. letu starosti. Vsebinsko in organizacijsko pa se bo bistveno razvila tako, da bomo iz njenega VZgojnoizobraževalnega programa dosledneje odpravljali zastarele vsebine, ki preveč obremenjujejo učence, in jih dopolnjevali s tistimi temeljnimi družbenoekonomskimi znanji, ki dajejo odgovore na aktualna vprašanja in socialno izkustvo učencev ter oblikujejo samoupravljalsko zavest in kulturo mladega človeka. Dograjevali bomct marksistično zasnovanost posameznih predmetov in drugih sestavin njenega programa. V vzgojnoizobraževalnih programih ter celotnem življenju in delu osnovne šole bomo bistveno okrepili politehnično izobraževanje ter delovno in proizvodno tehnično vzgojo, tako pri pouku in svobodnih dejavnostih, kot tudi z neposrednim sodelovanjem učencev v proizvodni dejavnosti svojega okolja, skladno z razvojno stopnjo učencev. Osnovna šola mora z vso svojo usmerjenostjo razvijati ustvarjalnost učencev. Bistveno bo treba okrepiti vlogo celotnega osnovnega izobraževanja pri razvijanju poklicnih interesov tako, da bo poklicno usmerjanje postalo sistematična in trajna naloga celotne osnovne šole pri vključevanju učencev v nadaljnje izobraževanje in v delo. S tem namenom naj se v osnovnem izobraževanju uveljavljajo nove naloge pri vseh predmetih obveznega programa, razširjajo naj se možnosti za izvajanje fakultativnih programov in programov organiziranega VZgojnoizobraževalnega dela zunaj pouka (interesne aktivnosti, krožki, delo društev in podobno), vključno z dodatnimi programi za posebno uspešne učence.
Poleg tega bodo osnovne šole z razvijanjem	dopolnilnega
pouka, izvajanjem fakultativnih programov in s svobodnimi dejavnostmi povečale individualizacijo pouka, to pa bo vplivalo
na večjo uspešnost in učinkovitost izobraževanja. Tako bodo osnovne šole zagotavljale vse večje možnosti za vsestranski razvoj vsakega učenca, za načrtno razvijanje njegovih sposobnosti in nagnjenj v skladu z zmožnostmi posameznika ter interesi in potrebami združenega dela in celotne družbe. S tem bodo oblikovale podlago za vključitev v usmerjeno izobraževanje za ustrezno področje dela. Program osnovne šole naj bi uskladil s programom skupne vzgojnoizobraževalne osnove v usmerjenem izobraževanju, da bi dosegli čim večjo vsebinsko povezanost in racionalnost vzgojnoizobraževalnih programov.
Vsebinski in organizacijski razvoj predšolske vzgoje z malo šolo, preoblikovanje VZgojnoizobraževalnega programa ter razvoj oblik in metod VZgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli bodo tudi omogočili postopen prehod na zgodnejše vključevanje v osnovno šolo.
Za uresničevanje take vsebinske preosnove bo osnovna šola morala razvijati organizacijo VZgojnoizobraževalnega dela ter še delovno in samoupravno kar najtesneje povezati s svojim okoljem, s krajevno skupnostjo. Zato se bo v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in drugimi možnostmi okolja razvijala v celodnevno šolo. Ta bo vključevala v svoje delo zlasti prek krajevnih skupnosti in enot občinskih izobraževalnih skupnosti vse tiste družbene dejavnike, ki lahko prispevajo k uresničevanju njenih nalog, zlasti še delovne ljudi in občane v TOZD, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih.
Za izenačevanje možnosti in kakovosti znanja v osnovnem izobraževanju na vseh območjih SRS pa bodo delovni ljudje in občani tudi še nadalje solidarno zagotavljali	uresničevanje
enotno dogovorjenega programa osnovnega izobraževanja v obsegu, za katerega se bodo sporazumeli.
Celotno izobraževanje po končani osnovnošolski obveznosti se nadaljuje v usmerjenem izobraževanju. Zasnovano bo na načelu permanentnosti tako, da bodo mladina in delavci:
—	pridobivali strokovno izobrazbo za začetek dela, nadaljevali na delu in z delom usposabljanje za odpravljanje del in nalog ter si ob delu nenehno izpopolnjevali znanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z razvojem samoupravnih odnosov, znanosti in tehnologije;
—	nadaljevali izobraževanje za zahtevnejša dela ob delu in iz dela;
—	lahko uveljavljali znanje in usposobljenost, ki so ju dosegli s samo-izobraževanjem in organiziranimi oblikami izobraževanja na področju stroke kot celote, določenih procesov tehnologije in organizacije dela, kulture in družbenopolitičnega izobraževanja.
Izobraževanje in usposabljanje za delo bo preraslo okvir izobraževalne organizacije, saj bo z vzgojnoizobraževalnim programom predvideno, da se del usposabljanja in izobraževanja lahko izvede predvsem v organizacijah združenega dela — uporabnikov in to v neposrednem delovnem procesu. OZD —uporabniki bodo morale zagotoviti materialno-tehnične možnosti za izvajanje proizvodne in druge delovne prakse ter proizvodno-tehničnega pouka v delovnem procesu. Izmed svojih strokovnih kadrov bodo morale OZD usposobiti inštruktorje in učitelje, ki bodo v delovnem procesu uresničevali del izobraževanja oziroma usposabljanja po vzgoj-noizobraževalnem programu.
Izobraževalne in druge organizacije združenega dela oziroma obrtniki, ki bodo izvajale posamezne dele VZgojnoizobraževalnega programa, bodo urejale medsebojne odnose v zvezi z ure-
sničevanjem VZgojnoizobraževalnega dela v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami. Na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju in samoupravnih sporazumov oziroma pogodb med izobraževalnimi ter drugimi organizacijami združenega dela in obrtniki bodo uveljavljali in uresničevali učenci tudi pravice in odgovornosti, ki so povezane z izvajanjem proizvodnega dela, delovne in proizvodne prakse učencev v neposrednem delovnem procesu (varstvo pri delu, nagrada, obseg in vrsta delovnih obveznosti in podobno/.
Izobraževanje za delo se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih, ki se pripravljajo po posameznih področjih združenega dela, tako da omogočajo izobraževanje za delo na vseh ravneh zahtevnosti dela v skladu s potrebami. Izhodišča za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov so oblikovana tako, da bo vsak vzgojnoizobraževalni program zagotavljal:
—	organsko povezanost vsebine izobraževanja za dela na vseh ravneh zahtevnosti na določenem področju dela (oziroma v stroki) tako, da bo program omogočal vstop v delo ter nadaljevanje izobraževanja ob delu ali iz dela;
—	skupno vzgojnoizobraževalno osnovo na začetku usmerjenega izobraževanja;
—	proizvodno delo in delovno prakso kot sestavni del izobraževanja za dela in naloge vseh vrst in zahtevnosti, zato bo vsako izobraževanje nujno potekalo v prepletenem odnosu izobraževanja in dela;
—	strokovno znanje in usposobljenost, potrebno za začetek deta, in omogoča! nadaljnje razvijanje delovne usposobljenosti z izpopolnjevanjem in načrtnim usposabljanjem na delu in z delom v OZD;
—	večjo usmerjenost programov srednjih, višjih in visokih šol k smotrom in programom družbenoekonomskega razvoja celotne družbene skupnosti ter konkretnih uporabnikov v združenem delu;
—	vsebine, ki izvirajo iz skupnih družbenih potreb, razvoja samoupravljanja, potreb dela ter dosežkov znanosti in tehnike.
Vzgojnoizobraževalni programi, zasnovani na teh izhodiščih bodo nadomestili dosedanji dualizem srednjih šol (splošno izobraževalnih, strokovnih in poklicnih) zato pomenijo odpravljanje razlik med posameznimi vrstami sedanjih srednjih šol ter dosedanje ločenosti s srednjega, višjega in visokega šolstva. Visokošolski programi se morajo vsebinsko uskladiti in graditi na programih prejšnjih stopenj izobraževanja. Za uresničitev te naloge se bodo delegati visokega šolstva, srednjih šol ter uporabnikov organizirali in povezali v skupnih strokovnih organih pri posebnih izobraževalnih skupnostih. Programi se bodo oblikovali po usmeritvah (npr. program izobraževanja delavcev v kovinarsko-strojni stroki), ti pa bodo razčlenjeni v smeri (npr. program izobraževanja za dela strojne obdelave).
V posamezni smeri je vsebina izobraževanja enaka za vse učence v določenem letniku, da se lahko vsi takoj vključijo v delo za del poklicev, katerih narava pa terja nadaljnje izobraževanje za zahtevnejša dela v isti smeri, pa predvideti drugačne izpeljave. V dokajšnjem deležu naj bi bile skupne tudi vsebine izobraževanja za vse učence v okviru iste usmeritve, kar naj zagotovi gibkost pri preusmerjanju učencev med izobraževanjem in mobilnost delavca na delu. Organska vsebinska povezanost vzgojnoizobraževalnih programov za dela v posamezni stroki oziroma na posameznem področju dela bo v celoti omogočala vertikalno prehodnost v usmeritvi, z dopol-
nitvijo potrebnega znanja pa tudi prehodnost med usmeritvami.
V enovitem sistemu usmerjenega izobraževanja bo organizirano tudi celotno izobraževanje odraslih. Zato je treba zlasti v konceptu delavskih univerz prvenstveno uveljaviti področje dopolnilnega splošnega, strokovnega, družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja delavcev, v skladu s potrebami OZD, dopustiti pa možnosti zadovoljevanja individualnih potreb delavcev in občanov tudi tako, da sami poravnajo stroške izobraževanja. Opustiti pa je treba vlogo delavskih univerz kot servisa za organizacijo srednjega, višje in visokošolskega izobraževanja, ki je zasnovano na interesu posameznikov in ne upošteva v združenem delu načrtovanih potreb po izobraževanju in delavcih.
Kot sestavni del izobraževalne politike, ki jo skupaj oblikujejo uporabniki kadrov, drugi zainteresirani družbeni subjekti in delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij v skupnih organih upravljanja vzgojnoizobraževalne organizacije (svet vzgojnoizobraževalne organizacije), se opredeljujejo tudi merila in kriteriji za vključevanje učencev v nadaljnje izobraževanje, upoštevajoč pri tem uspešnost izobraževanja, nagnjenje in sposobnosti posameznika ter interese in potrebe uporabnikov.
Za nekatere poklicne profile, ki so potrebni na posameznih področjih družbenega dela in se oblikujejo šele na visokošolski ravni (tuji jeziki, študij nekaterih temeljnih ved nacionalnega pomena in podobno), so namesto dosedanje gimnazije kot splošne pripravljalnice za vse vrste visokošolskega študija doslej predvideni programi z usmeritvijo na pedagoškem, družboslovno-je-zikovnem, na naravoslovno-ma-tematičnem ter telesno-kulturnem področju. Vgrajeni naj bi bili praviloma v pedagoške, tehniške, ekonomske in druge šolske centre oziroma šole. Programi omenjenih usmeritev bodo vsebovali tudi praktična znanja v obsegu, ki omogoča učencem usposobitev za začetek določenih del oziroma nalog, ki jih sporazumno opredelijo uporabniki in izvajalci pri sprejemanju programa ene ali druge usmeritve; to bo omogočalo tudi absolventom teh oddelkov vključevanje v delo. Uporabniki in izvajalci bodo pri sprejemanju programov predvidenih usmeritev tudi opredelili, kateri programi višjih in visokih šol se nadgrajujejo na eni ali drugi usmeritvi. Zaradi navedenih značilnosti nobena od teh usmeritev ne more biti samo pripravljalnica (učencem omogoča tudi usposobitev za začetek dela), nikakor pa ne univerzalna pripravljalnica za vse usmeritve in smeri visokošolskega študija. V zakonu o usmerjenem izobraževanju bo treba podrobneje opredeliti take možnosti za posamezne poklice in dela.
Glede na svoje pristojnosti v zvezi z oblikovanjem vsebine vzgojnoizobraževalnih programov bodo s sprejemanjem programov uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih določali tudi število usmeritev in smeri za izobraževanje delavcev na ustreznem področju združenega dela ter glede na sprejeto izobraževalno politiko opredelili najbolj učinkovite poti in načine izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja mladine in delavcev. V ta namen se bo nadaljeval proces oblikovanja novih vzgojnoizobraževalnih programov v srednjem in visokem šolstvu. Pri tem bodo sodelovali uporabniki iz posebnih izobraževalnih skupnosti, delegati v svetih vzgojnoizobraževalnih organizacij ter delegati neposredno zainteresiranih organizacij združenega dela. V ospredju teh programskih sprememb bodo skrajševanje in aktualizacija vzgojnoizobraževal-
Nadaljevanje na 6. strani
STRAN 6
PROSVETNI DELAVEC
22. decembra 1978
M?.<
- ŠtevlIKJl
J
Stališča in predlogi
P
Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje o nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe
vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji
Meh
Nadaljevanje s 5. strani
nih programov ter doseganje večje učinkovitosti vzgoje in izobraževanja.
Ponovno naj bi se ovrednotili tudi programi in vsebina podiplomskega študija ter oblike tega študija; večji poudarek in pomen je treba dati njegovi vlogi v konceptu permanentnega izobraževanja ter doseči preusmeritev od pretežno klasičnega magistrskega študija na najrazličnejše oblike specializacij.
Napredovanje po programih oziroma vključevanje v izobraževanje bo temeljilo na doseženih uspehih učencev oziroma delavcev v izobraževanju in na delu, njih sposobnostih in nagnjenjih ter na potrebah OZD. Odpraviti je treba odvisnost izbire poklica oziroma izobraževanja od socialnih in kulturnih razmer, v katerih posameznik živi, zato pa je nujno razvijati usmerjanje učencev in zaposlenih delavcev v izobraževanje kot najširšo družbeno akcijo. Usmerjanje bodo morale izvajati tako izobraževalne kot druge organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, zlasti še zato, da se bodo v izobraževanje za zahtevnejša dela in naloge vključevali predvsem delavci iz dela in ob delu. Le tako bo mogoče doseči stalno in čimbolj ustrezno skladnost med nagnjenji, sposobnostmi in uspehi posameznika v izobraževanju in na delu ter sprotnimi in dolgoročnimi potrebami organizacij združenega dela. Zato se bodo vpisi v izobraževanje nenehno usklajevali z načeli obsega izobraževalne dejavnosti v posebnih izobraževalnih skupnostih. Posebej se bodo morali uveljaviti pri opredeljevanju osnov, meril in pogojev vpisa, tudi skupni organi upravljanja vzgojnoizobraževalnih organizacij (svet) oziroma enote izobraževalne skupnosti.
V	konceptu permanentnega izobraževanja za delo in samoupravljanje se bo vse bolj uveljavljalo vključevanje zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela. Tako bo v prihodnje izobraževanje zlasti za zahtevnejše poklice potekalo vse bolj v okviru delovnega razmerja. Medsebojne odnose med temeljno organizacijo in delavcem, ki se v skladu s potrebami temeljne organizacije vključuje v izobraževanje ob delu in iz dela bodo na temelju zakona urejali samoupravni akti temeljnih organizacij.
V	okviru celotne štipendijske politike kot sestavnega dela samoupravne kadrovske politike združenega dela pa se bodo v prihodnje razvijali neposredni odnosi med temeljnimi organizacijami in učenci, ki se izobražujejo pred vstopom v delo. Zato bo treba uveljaviti kot prevladujočo obliko kadrovsko štipendiranje, ki je temelj za uresničevanje kadrovskih načrtov temeljnih organizacij, usklajenih z družbenoekonomskim razvojem celotne družbenopolitične skupnosti po novih delavcih ter osnova za urejanje neposrednih odnosov med učenci, ki nadaljujejo izobraževanje pred vstopom v delo, in temeljnimi organizacijami.
Kot instrument usmerjanja je treba postaviti tudi pogodbo o kadrovskih štipendijah ali pogodbo o izobraževanju iz dela, ki bo uskladila izobraževalni interes posameznika ter kadrovske potrebe združenega dela in širše družbenopolitične skupnosti.
Organizacij^ združenega dela, ki so uporabniki kadrov, in vzgojnoizobraževalne organizacije bodo z usmerjanjem zagotavljale, da se bodo vključevali zlasti v izobraževanje za zahtevnejše poklice učenci in zaposleni delavci, ki so v izobraževanju ali na delu dosegli najboljše rezultate.
Kot organska celota mora izobraževanje po končani osnovnošolski obveznosti zadovoljevati potrebe celotnega združenega dela, to je usposabljati za dela in naloge vseh vrst in ravni zahtevnosti:	>	’ '	’ ' ' )
—	načrtno izobraževanje in usposabljanje na delu in z delom za delavce, ki se zaposlijo z nedokončano oziroma uspešno končano osnovno šolo takoj po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti. Organizacije združenega dela si bodo morale v sodelovanju z osnovno šolo prizadevati, da si bodo delavci, ki niso končali osnovne šole v okviru izobraževanja in usposabljanja na delu in z delom, pridobili osnovnošolsko izobrazbo po posebnem programu ter za uspešnejše delo in samoupravljanje, za trajen strokovni in celoten osebni razvoj;
—	začetek izobraževanja za tiste, ki uspešno končajo osnovno šolo, je zasnovan tako, da obsega program določena splošno-kulturna družboslov-no-ekonomska in naravoslovno-matematična ter proizvod-no-tehnična znanja, ki sestavljajo skupno vzgojnoizobraže-valno osnovo, strokovna znanja za določeno usmeritev izobraževanja, proizvodno in drugo delovno prakso — v skladu z usmeritvijo izobraževanja, ki jo je posameznik izbral. Vpis učencev v prvo leto usmerjenega izobraževanja bo upošteval poklicno usmerjanje v osnovni šoli in izobraževalno kadrovske potrebe, izražene v posebnih izobraževalnih skupnostih ter družbenih načelih! Učenec se z vpisom v usmerjeno izobraževanje odloči za izobraževanje v okviru določene usmeritve, ki ustreza določenemu področju dela (primer: strojništvo, tekstil in podobno). Zato skupna vzgojnoizobraže-valna osnova na začetku usmerjenega izobraževanja ni splošna pripravljalnica (skupna srednja šola) za poklicno izobraževanje, temveč za začetek kontinuiranega izobraževanja za delo na posameznem področju dela. Skupna vzgojnoizobraževalna osnova je sestavni del programov vseh usmeritev in smeri. V skladu z doseženimi izobrazbenimi rezultati, sposobnostmi, interesi in potrebami združenega dela se učenci postopoma odločajo za posamezna dela ter v skladu s tem vključujejo v delo oziroma nadaljujejo izobraževanje za zahtevnejša dela v okviru določenega področja združenega dela,
Dosedanje priprave vzgojnoizobraževalnih programov so pokazale, da bo kljub razširitvi in poglobitvi splošne izobrazbe s skupno vzgojnoizobraževalna osnovo trajalo izobraževanje, ki ustreza sedanjim poklicnim šolam, do treh let.
—	za dela in naloge, za opra Ijanje katerih je potrebna izobr, zba več strok, naj se dogovorijo posebnih izobraževalnih skuj nostih o interdisciplinarnih prt gramih ter potrebnih pogojih nosilcih za izvajanje interdisc plinarnega študija; vzgojnoizt braževalne organizacije pa . bodo na tem temelju dogovarja o organizaciji in izvajanju inte disciplinarnega študija. Zlasti i sokošolske organizacije mora tudi v okviru univerze na podla pobud uporabnikov pospeševt interdisciplinarni in multidisc plinarni študij ter spodbujati o ganizacijo takega študija, nam sto neracionalnega širjenja št vila usmeritev in smeri;
—	delavcem, ki jim razv> tehnologije in organizacije de postavlja nove zahteve po dopo nitvi izobrazbe, naj se omogoča srednjem in visokem šolsn izbira le posameznih delt vzgojnoizobraževalnega prt grama, ne da bi morali osvoji celoten program neke šole.
Za delavce, ki se izobražuje, ob delu ali iz dela in se vračajo dela v izobraževanje, se boe vzgojnoizobraževalni prograr prilagajali v skladu s pridobi) nimi delovnimi, samoupravnir in življenjskimi izkušnjami, mt rajo pa zagotavljati enakovret nosi pridobljene izobrazbe.
V celotnem vzgojnoizobraž valnem sistemu od predšolsi vzgoje do izobraževanja za de
je treba izdelati ustrezne strokovne rešitve za izobraževanje, usposabljanje in stalno izpopolnjevanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zagotoviti je treba možnosti njihovega izobraževanja in usposabljanja za vsa tista dela in naloge, ki jih lahko opravljajo glede na svoje telesne in duševne sposobnosti. Zato naj se zagotovi njihovo izobraževanje in usposabljanje za taka dela ter tudi trajno strokovno izpopolnjevanje po prilagojenih oziroma posebnih programih.
V posebnih izobraževalnih skupnostih bodo uporabniki in izvajalci kot sestavino izobraževalne politike opredeljevali obseg vpisa in način izobraževanja za pridobitev usposobljenosti za zahtevnejša dela in naloge. V skladu z naravo dela in potrebami po delavcih ter celotnimi družbenimi potrebami bodo določali obseg vpisa zaposlenih delavcev, ki se vključujejo v izobraževanje ob delu in iz dela, ter obseg vpisa študentov, ki bodo nadaljevali izobraževanje neposredno po srednji šoli.
Za uspešno ugotavljanje in uresničevanje vzgojnoizobraževalnih potreb ter za trajno spremljanje, usklajevanje in pripravo vsebine ter uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov oblikujejo uporabniki in izvajalci skupne strokovne organe pri posebnih izobraževalnih skupnostih ter skupne strokovne organe več izobraževalnih skupnostih, v katere se bodo razvite obstoječe komisije, ki pripravljajo predloge vzgojnoizobraževalnih programov za posamezne usmeritve.
Vzgojnoizobraževalne programe bodo sprejemali uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu z načeli, kijih bo določil zakon o usmerjenem izobraževanju. Potrebno varstvo skupnih družbenih interesov pa bi zagotavljali zlasti s tem, da bi oblikovali Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki bo določal skupno vzgojnoizobraže-valno osnovo in obvezna enotna načela za oblikovanje posameznih vzgojnoizobraževalnih programov. Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije naj bi sestavljali tudi delegati Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiškega upravnega organa za področje vzgoje in izobraževanja ter delegati ustreznih DP O. Poleg tega pa bi občine in republika zagotavljale tudi nadzor nad zakonitostjo dela za izobraževalno politiko, vsebino in razvoj vzgoje in izobraževanja je potrebno razviti novo vsebino in organizacijo strokovnega nadzora nad uresničevanjem vzgojnoizobraževalnih programov, zlasti v usmerjenem izobraževanju. Neposredno skrb za razvoj kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela morajo v večji meri kot doslej prevzemati vzgojnoizobraževalne organizacije ter i sporazumevanjem uporabnikov in izvajalcev v svetih izobraževalnih organizacij oziroma enotah izobraževalnih skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnostih zagotavljati pogoje za trajno rast kakovosti dela vzgojnoizobraževalne organizacije.
Z namenom, da pospešujejo strokovnost in kakovost vzgojnoizobraževalnega dela, se morajo zlasti srednje, višje in visoke šole, ki izvajajo sorodne programe, povezovati in sodelovati med seboj.
S tem v zvezi je treba proučiti tudi vlogo in organiziranost strokovnega ter raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja z vidika obsežnih strokovnih nalog pri uresničevanju celostne preobrazbe vzgoje in izobraževanja (Zavod SRS ža šolstvo, Pedagoški inštitut, Center za razvoj univerze, strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije in strokovni organi posebnih izobraževalnih skupno-'srt).' i i ' '	» -s • '	> '
Izobraževalne organizacije na področju usmerjenega izobraževanja vseh stopenj se bodo glede na sorodnost programov in skupne kadrovske naloge v zvezi s potrebami združenega dela povezovale v izobraževalne centre usmerjenega izobraževanja, posebno zato, da bodo zagotavljale celotno zasnovanost in usklajeno uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov, sprotno prilagajanje razvojnim potrebam združenega dela, smotrno organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela in usmerjanje učencev oziroma študentov v skladu z njihovimi sposobnostmi in nagnjenji, potrebami dela in doseženimi izobraževalnimi rezultati. S tega vidika povezovanje visokošolskih organizacij v univerzo ne sme biti ovira za tesno sodelovanje in povezovanje višjih in visokih šol z ustreznimi srednjimi šolami. V okviru univerze pa se naj visokošolske organizacije dogovarjajo tudi o usklajevanju meril, kriterijev (pedagoške sposobnosti, strokovne usposobljenosti, znanstvene ali umetniške ustvarjalnosti ter družbenopolitične aktivnosti in zavzetosti) pri volitvah v nazive (habilitacija).
Za preobrazbo vzgoje in izobraževanja je potrebna obsežna in usklajena družbena akcija, ki bo morala obsegati aktivnost družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter republiških upravnih organov, akcije celotnega združenega dela, posebno pa še izobraževalnih skupnosti, skupnosti za zaposlovanje, Gospodarske zbornice Slovenije, akcije vseh izobraževalnih organizacij ter strokovnih in raziskovalnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja.
S tem namenom je potrebno pripraviti načrt akcij in nal6g ter predvideti nosilce in roke za njihovo izvajanje.
NEKA TER1 UKREPI Z4 POSPEŠITEV PREOBRAZBE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V PREHODNEM OBDOBJU
V reformnem procesu ne bi smeli čakati, da dozorijo vse možnosti za frontalno uvedbo vseh novih prvin usmerjenega izobraževanja; to bo veliko odvisno od kadrovskih in materialnih možnosti ter pravočasne priprave novih vzgojnoizobraževalnih programov in učbenikov. Ker se izobraževanje po končani osnovni šoli začenja z usmeritvijo učencev v zaokroženo področje dela, pa po drugi strani skoraj ni mogoče začeti reforme parcialno ali z delom šolstva, saj bi morebitno preusmerjanje učencev predstavljajo velike težave. Zato naj bi reformni proces, ki že poteka, pospešili z nekaterimi delnimi in postopnimi spremembami v vsebini, organizaciji in odnosih v vzgoji in izobraževanju:
1.	Čimprej je treba dopolniti program osnovne šole z več prvinami delovne, politehnične in družbenoekonomske vzgoje, pravočasnega poklicnega usmerjanja, ter z drugimi dejavnostmi, ki sodijo v koncept celodnevne šole. To nalogo je treba uresničiti do začetka šolskega leta 1979-80. V tem času je treba pripraviti tudi zakon o osnovni šoli in vzgojnovarstveni dejavnosti predšolskih otrok.
2.	Že v letu 1979-80 raj se prično uveljavljati kakovostne novosti v akcijah za usmerjanje vpisa tako za učence osnovnih šol, ki izpolnijo šolsko obveznost, kot za usmerjanje srednješolcev v višje in visoke šole. Posebne izobraževalne skupnosti, ki so že ustanovljene, oziroma iniciativni odbori za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo na podlagi načrtovanih potreb združenega dela po kadrih in v sodelovanju s samoupravnimi organi OZD določile, število novih učencev in študentov na vseh stopnjah in smereh izobraževanja po osnovni Oziroma'slednji šoli do kohca fe-
bruarja 1979. Število novih učencev mora vključevati tudi potrebe in možnosti izobraževanja ob delu.
Usmerjanje vpisa v okviru poklicnega usmerjanja naj zajame celotno izobraževanje po osnovni šoli tako za mladino kakor za izobraževanje ob delu. Prijave za vpis novincev se naj izvedejo že aprila 1979; to bo omogočilo uskladitev števila novincev z načrtovanimi potrebami po kadrih in interesi kandidatov za izobraževanje ter morebitno poklicno preusmeritev določenega števila učencev do začetka šolskega leta 1979-80.
Koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, ki ga sestavljajo delegati vseh republiških ustanov za vzgojo in izobraževanje, družbenopolitičnih organizacij, ter gospodarske zbornice, načrtuje, vodi in usklajuje celotno akcijo za usmerjanje vpisa. Zato bo tudi sprejel podrobni načrt nalog, zadolžitev in nosilcev za izvedbo akcij o usmerjanju vpisa novincev za šolsko leto 1979-80 z ustreznim rokovnikom. V tem okviru bodo imele pomembno vlogo zlasti koordinacijske komisije za usmerjanje vpisa pri občinskih izobraževalnih skupnostih ter pri posebnih izobraževalnih skupnostih.
3.	Pri določanju in usklajevanju števila novincev v srednjih šolah, morajo izobraževalne skupnosti določiti tudi število novincev na gimnazijah v skladu za delo in za nadaljevanje izobraževanje splošna srednješolska izobrazba. Pri določanju števila novincev na gimnazijah je treba že v prihodnjem letu upoštevati načelo, da bo gimnazija postopoma izgubila značaj splošne pripravljalnice za vse smeri in usmeritve visokošolskega študija ter da se bo v izobraževanje, zla-
visokih šolah vključevalo ve učencev iz ustreznih srednji strokovnih šol ter še zaposleni delavcev. S tem v zvezi je spre meniti tudi vpisne pogoje na viš jih in visokih šolah.
4.	V skladu s predvidenim ukrepi za postopno uveljavljanj preobrazbe vzgoje in izobraže vanju naj se v dodatku k samoti pravnemu sporazumu o osnovat plana vzgoje in usmerjenega izo braževanja v SR Sloveniji za ob dobje 1976-80 razširi pojmova nje uvajanja reforme tako, d, ustvarjanje pogojev zanjo ne b zajelo samo ukrepov in pogoje za uvajanje skupnih vzgojnoizo braževalnih osnov, temveč tuc druge pogoje za pripravo it izvedbo reforme. V ta namen s bo republiški svet za vzgojo ii izobraževanje opredelil tudi di predloga mrežnega načela re formnih priprav, ko mu ga bodi za vzgojo in izobraževanje pri stojni organi predložili v razpra
5.	Poglobitev samoupravne organiziranosti ter samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v vzgojnovarstvenih ter izobraževalnih organizacijah na vseh ravneh izobraževanja (od osnovnih do visokih šol in organizacij za izobraževanje odraslih). Osnovno težišče pri tem naj bi bilo na skupnih organih uporabnikov in delavcev. To je lahko razširjen delavski svet kot organ upravljanja u„tanove oziroma organizacije združenega dela.
Pospešiti je treba tudi organiziranje enot samoupravnih- interesnih skupnosti pri vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah ter delavskih univerzah (zlastipri tistih delavskih univerzah, kjer so dislocirani oddelki šol) da bi se z enotami začel zagotavljati neposreden vpliv uporabnikov za zadovoljevanje potreb po izobraževanju, svobodne menjave dela in vpliv na nadaljnjo vsebinsko in organizacijsko, preobrazbo dejavnosti vseh vrst in stopenj v skladu s sprejetimi družbenimi cilji. Enote je treba orga-- nizirati pri iztobraževalnih orgh-
4.C. v teti*
tako zagotovljena tudi rnoi za čim širšo razpravo upOtO, kov o zakonu o usmerjene# ' braževanju. Čimprej naj bi' moupravnih interesnih skuj stih vzgoje in izobraževanju' pravili elemente za obliko'1 cene izobraževanja in ust'1'1 druge možnosti za prehod sledno izpeljavo svobodne njave dela v vzgoji in izO#"' vanju.
6.	Kot osnovo za zagotovi nje materialnih, kadrovskih organizacijskih pogojev z,0 !l' janje vzgojno izobraže^ programov usmerjenega izoj Ževanja naj posebne izobta! valne skupnosti pripravij® med seboj uskladijo načrt11! sega in razporeditev izvaj*1 izobraževalne dejavnosti svoje potrebe. V tem okviru *]_ predvidijo povezovanje in sč ji lovanje vzgojnoizobraževuv' jt organizacij za usklajeno # ’’ *>H cionalno organizirano izvoj^': i vzgojnoizobraževalnih pro&' tth mov usmerjenega izobražem stj Načrte obsega in razpored ti, izobraževalne dejavnosti pdf1 pij vijo posebne izobraže''1'. ki skupnosti in uskladijo med sj ((• v republiški izobraževalni ■^l. dji nosu do konca februarja E
V skladu s kadrovskimi n j bi TOZD pripravijo posebne '• braževalne skupnosti kot sit lago za opredelitev obsega 'f tej braževalne dejavnosti tudi nt>6 lit srednjeročnih kadrovskih p°\ o do 1985. Ker smo v obd°'1 snovanja temeljev novih sred! ročnih načrtov družbeno^ nomskega razvoja, je treba J sledno upoštevati izobraže'’® kadrovski vidik kot sestavina* načrtov.	t
7.	Usposabljanje in krep'1!
izobraževalno kadrovskih ^ v TOZD za vlogo in nalof usmerjanju, samoupravne# črtovanju	in organizi#‘
vzgojnoizobraževalne dejan sti. Ustrezna kadrovska Z0Set v strokovnih izobraževalno; dravskih službah v organizačf združenega dela je pome#* pogoj za nenehno spremljanj1' proučevanje izobraževalno j1 dravskih potreb združenega ® in za njihovo sodelovanje I pripravi predlogov vzgojno'1 braževalnih programov usmerjeno izobraževanje.
8.	Dopolnilno izobraževa11 ki naj bi nenehno izboljše'’1 kvalifikacijsko strukturo zaf slenth in bolj pripravljalo za # zahteve delovnih opravil nalog, je treba uvrstili ^ splošna prizadevanja za 11 produktivnosti proizvodnega drugega družbenega dela. St‘ nje, višje in visoke šole naj $ prek posebnih izobraževal skupnosti, temeljnih skup’'0 ter njihovih enot z delegati 't robnikov pripravijo sporazU#* nujnih ukrepih in korakih Z<*? stopne spremembe in izboljša'’1 izobraževalno kadrovski sest* organizacij združenega dela-
9.	Glede na vse pogostejša11
črte in ponekje že tudi prah ustanavljanja novih občini vzgojnoizobraževalnih org® zacij, največkrat poimenoval kot »centri usmerjenega izol' Ževanja«, je Republiški sveč vzgojo in izobraževanje spod” dil h kritični oceni tega poj® Gre za nesprejemljivo uvelj1 Ijanje ozkih /okulističnih načrl razvoja vzgojnoizobraževal'1 dejavnosti, ki ne upoštevajo 5 ših območnih in nacionaf izobraževalnih potreb in moŽ( sti združenega dela ter snuj1 nove vzgojnoizobraževalne #■ tucije mimo novih družbenoel nomskih odnosov, mimo sp# zumov uporabnikov in sogla51 posebnih izobraževalnih skt nostih. Načrt izpeljav refor#1 naši republiki tudi ne «VI takšne institucionalne nad centrov usmerjenenega iz.ob' Ževanja, temveč gradi na vse# ski preobrazbi šol in izobr# vatnih centrov ter prilagaj# obstoječe in prihodnje mreže'-novim vzgojnim potrebam zd’ Ženega dela in celotne družb) skupnosti, i i	> - r !	! '
Jezik je veliko več kot šolska Pravilnost ali napačnost
Dejavni slavisti
misli iz pogovora z dr. MIRKOM KRIŽMANOM, ki je v začetku decembra ubranil
| diserti
acijo na Filozofski fakulteti
Doktor Mirko Križman je že 9 let profesor nemškega jezika in !°netike na mariborski pedagoški akademiji. Ves čas se ukvarja jezikoslovjem in s stilističnimi vprašanji; je avtor več razprav v sl°venskih glasilih, sodeloval jena raznih simpozijih v domovini ‘j1 tujini. Poglablja se v študij jezika, posebno v jezik moderne li-erature z vsemi plastmi.
Njegova doktorska disertacija ima naslov Besedni zaklad in s,utaksa v gramatični podobi in s stilistično funkcijo v pesniškem fPusu Christine Lavant.
»Disertacija kaže kompleksnost jezika avtorice in najde ob konkretnih primerih vzroke za jezikovne pojave v človeški du-se v nos ti in okolju (v najširšem pomenu —zgodovinski situaciji, Kamor sodijo narava, ljudje, stopnja materialnega in kulturnega rtjZvoja skupno z razvojem jezika v sinhronem in nakazujoče v uuthronem pomenu).
Brez pretenzij, da bi disertacija zajela in povedala vse, ima Vendarle precej teoretičnih filoloških postavk z analitično na-tornostjo gradiva, kar daje dovolj možnosti za nadaljnje teore-‘cne izgradnje in tudi za aplikacije različnih stopenj.«
•fes
eba približati
lihi
,0. s«.®*8,1' mora iz duhovne ogreto-k !? j0 mora tudi sam povzroča-.jjieiiku se da mnogo govoriti, 'Vih Hj ’ Vendar je zlasti področje, sti t®8 Proučujete, slabo obdelano. sW (ki. ' Pa so glavni motivi, izho-f SC8> katere misli zasledujete?
0	h
? t *• Plitko Križman:
po jjJ^azprave o slogu in definicije j fi j f>a izhajajo prevečkrat le iz li-#' u(rarnega jezika s stališča poetik \0<> 0 erarr>ih smeri, zato tudi govore do\ J^nzivnosti izraza v izboru in ’M (|j,Vl besed, o organizaciji bese-. a (oblika in siže sta pri prozi a & pg 8?bčnejše definirana), pri vd Sniškem jeziku pa še o metru-tO* tr°pih (topiki) in figurah.
. 'nogradov in mnogi drugi .pil j Sc'.sicer razčlenjujejo slogovne Sltf vendar jih preveč ločuje-Jg' Veliko tega, kar naj bi veljalo r!/i( v *a literarni jezik, najdemo tudi ruti # ruS'h slogovnih zvrsteh za t.i. ^ Jkdanjo rabo«. Nobeno be-■J- mr*!0 (naj gre za ustno ali pisno) j l1 Cj. rez ritma, ustrezne organiza-icij1 ? ustreznimi členitvami be-fli« i dnih oblik in stavčnih struktur ijt' naj ne bi bilo brez slikovitosti ' * tn V-I?a ustrezne predmetu in si-\jt aciii), saj to daje sugestivnost. ! f j j*0sledica nerazumevanja po-ttiŽJjgbali njih izpraznjenja (v šir-•11 ^ Pomenu sodijo med podobe l 'Ustaljene fraze in idiomatske •a4 ra.Ze) Je napačna ali nesmotrna evf le, a glede na število, vrsto kon-■fif ,*ta in situacjo.
ludi kdor besed ne razume v
1
it* ti
eM a mora tudi sam povzroča-
ne sme biti brezdušen;
jg^udtenkih, bo delal napake. A loZl\je gotovo veliko več kot
?a šolska pravilnost ali napač-Slovniški pojavi so poleg ®a> da z njimi pregledno in na-
j^110 organizirano informaci
’Prav tako neke vrste slikovitost
^'ku. Ni vseeno, kdaj in koli-. Krat uporabimo pomanjševal-^e. večalne, slabšalne in druge |. 'Pone, katere sklone uporab-
tnt0 'n *ta*co j'*1 menjujemo;
ako velja za glagolski vid, ^'n. naklon, za stopnje pridev-Sl a (zlasti presežnik), rabo pri-jfij j.°vov in končno za vrsto ter dol-j.!10 stavkov (menjavanje pro-. 'n zloženih stavkov, vrste jedij in podredij itd.).
I Jezik mora biti organizacija, je
•	rPj izdelek. Iz gradiva, ki ga a|no na voljo, lahko napra-
brf10 kakovostno najrazličnejše tor e' ^re(lnl bodo, če imamo ^sel za jezik in ga znamo vešče P°rabljati. Gre torej za sposob-vas*- Vemo pa, da je tri četrt
•	ake sposobnosti delo: učenje :tif Urjenje.
m j . .°gometaš naporno trenira nst\ a'ri ure na dan, jezika pa ne ;lttt uitto organizirano niti dvajset °rt ?r!nu*' ljudje niti ne bero po-'sl' uJ”0, tako da bi se ob izrazih :4 in |av’ll> da bi o posamezni besedi < v kontekstu razmislili, pogledali i# j Več vrst slovarjev, primerjali rfl1’ Ju8e izraze, si kaj zapisali, izre-W J.°esedo ali stavek, se kaj nau-'tfi 1 na pamet (ne mehanično iff aoif|insko, ampak v razumeva-i/if Ju .Pomena, z vsemi dinamič-j'81' in melodičnimi poudarki, z lrt>' °nacijo enot). Ni nujno, da je . Vedno pesem ali ritmična °2a. Lahko je tudi nekaj idio-
matskih zvez, neriman pregovor, posamezna beseda z relativnimi sinonimi itd.
Uandanes je veliko možnosti učenja jezika; zvočno in vidnaga dobimo v neštetih oblikah in situacijah. Pričakovati bi bilo, da se bo z iznajdbo radia, televizije, magnetofona jezik vidno izboljšal. Pa ni tako. Se pravi, da ni jezikovne zavednosti in tovrstne vzgoje.
V šolah še vedno delamo iz slovnice strah in trepet, spisi so preveč kliširani, mnogi obravnavajo literaturo s težiščem na biografiji in zgodovini, branje je površno, deklamacije so patetične ali skandirajoče. Premalo je postankov ob detajlih. (Včasih se ob besedi ali kakem stavku lahko zadržimo dolgo časa, tako da spoznamo jezikovni izraz do vseh potankosti.) Bojimo se, da bi literarno umetnino s tem cepili, pokvarili celoten vtis. Tega učenci naj dobe, delati pa je treba tudi v podrobnostih.
To ni izguba časa, nasprotno, rodi več uspeha kot obsežna zajetja besedil z zgolj vsebinskim dojemanjem ali sporadičnim, globalnim govorjenjem o »slogu«.
Pozabljamo, da so tudi pisatelji in pesniki po konceptu, mprda po eruptivnem ustvarjalnem aktu (ko je včasih umetnina tudi ostala nespremenjena) ali po prvi verziji dostikrat vendarle kasneje ali v samem začetku iskali izraz, ga tehtali in spreminjali.
Tako so delali v vseh časih tudi dobri govorniki. Razmišljanje in iskanje vzgajata pri govorništvu občutek za besedilo, dobro pripravljeno nastopanje vzgaja disciplino izraza, sposobnost učinkovanja in na koncu zadovoljstvo.
Vsi ti občutki pa so pomembni motivi za nadaljnjo rast, za poglabljanje v znanje. Le-to se kmalu začne prepletati s spretnostjo.
Kadar je govornik le spreten, govori prazno, »frazari«, kot pravimo (takih pojavov poznamo veliko). Kadar ima le znanje, pa nima spretnosti, ne bo mnogo povedal. Šele kompleksna sposobnost rabe jezika je uspešna.
Ta pa raste iz spoznavanja detajlov in celot, iz sposobnosti dojemanja pomenov, razraščajočih se v oblikah, v sposobnosti členjenja in organizacije. To pa je slog v najširšem pomenu.
Pri tujem jeziku je nekoliko drugače. Tam besede, frazeolo-ške zveze in daljše strukture že zaradi eksotičnosti učinkujejo prebujajoče. Čustveno angažiranje in miselni napor sta že zaradi tega večja. (V tem je tudi ena izmed velikih vrednosti učenja tujih jezikov.) Zato tudi večkratno ponavljanje izraza brez večstranske osvetlitve ne pomeni take škode kot zanemarjanje širine pri materinščini. Seveda tudi pri tujem jeziku ne smemo ostati le pri mehaničnosti pretiranem forsiranju drila. S stopnjevanjem starosti in znanja se lahko spustimo v širše povezave. Tudi tu lahko pomeni literatura spoznavanje mnogih pomenskih in oblikovnih odtenkov. Zlasti mo-
Dr. M. Križman
derna literatura, ki vključuje mnoge jezikovne zvrsti.
Situacij, kjer se pojavlja beseda, je nešteto. V vseh se ne moremo gibati in jih tudi ni mogoče ustvariti. Literatura lahko mnoge pričara v domišljiji. Zato je nesporno pomembna z lingvističnega in metodičnega vidika. Ne ukinja informativne vrednosti, ampak jo poveča, zlasti če je organsko zlita s prikazovanjem in učenjem jezikovnih pojavov v življenjski kompleksnosti kakega naroda in človeštva sploh. Za to je pri tujem jeziku — žal premalo ur. Morda premalo pomislimo na to (še manj seveda veliki narodi), koliko lahko prispeva učenje tujih jezikov k in-ternacionalnosti, ki ne bo le politična deklaracija, ampak stanjšan posluh za življenje — kulturo, ki odseva v jeziku; to je bolj ali manj povezano z vsemi kulturami in jeziki.«
— Poprečen odnos do jezika je slab, gledanja nanj niso pravil-
na. Kako gledate na jezik vi? Morda nekaj misli...
Dr. Mirko Križman:
»Jezik mi pomeni medij, kjer človek razdaja svojo osebnost in kolektivnega duha, se pravi, da je del človeške eksistence.
V	tujih jezikih vidim možnosti za spoznavanje različnih etničnih duhovno-materialnih posebnosti in njih primerjanje z značilnostmi lastnega naroda, ki odsevajo v jeziku. V razlikah vidim praktično in kulturno vlogo, v podobnostih in skupnih potezah možnosi za plodno in bogato sožitje.
V	jezikovnih zvrsteh (sleng, narečje, idiolekti, sociolekti) ne vidim le negativne klasifikacije, temveč zanimivost, ki jo je treba vzročno spoznati, šele nato lahko govorimo o vrednotah. Te spoznavamo in težimo k pristnemu, kar najbolj povednemu in izdelanemu izrazu pogovornega in zbornega knjižnega jezika. Narečje ni nekulturni jezikovni pojav, temveč zakonita in bogata zvrst vsakega jezika. Vulgarizem ali slengovski izraz tudi nista sama po sebi nekulturna, ampak šele v situaciji, se pravi — ob obnašanju in splošni (ne)kulturi človeka ali ljudi, ki jih uporabljajo. Težiti moramo h kultiviranju celotne osebnoti kot družbenega bitja: odnos do dela, do delovnih tovarišev in širše družbe, do skupne lastnine, do narave in človeške intime, do napredne politične ureditve, do kulturnega izročila, vse v odnosu do lastnega naroda in drugih narodov. Jezik je samo del vse te kulture ali nekulture, vsekakor pomemben, saj z njegovo pomočjo spoznavamo, sodimo in urejamo odno-
V četrtek, 23. novembra 1978 je bil na Pedagoški akademiji v Mariboru občni zbor mariborskega slavističnega društva. Zbralo se je lepo število članov. Pred zborovanjem so si slavisti ogledali moderno urejene prostore v novi zgradbi, dalj časa pa so se zadržali v novi sodobni knjižnici, čitalnici in v študijskih prostorih.
Po uvodnih formalnostih je poročala predsednica društva Mira Medved o delu društva v zadnjem obdobju. Iz njenega zajetnega poročila je bilo razvidno, da je društvo opravilo vse naloge, ki si jih je zadalo. Priredilo je več predavanj, posvetovanj, srečanje s književniki, znanstveniki. Člani društva so imeli tesne stike z osrednjim slavističnim društvom v Ljubljani, s slavisti iz drugih republik in s slavisti slovenske Koroške. Organizirali so več proslav in prireditev, ki so bile dobro obiskane. Tako so svečano proslavili stoletnico Cankarjevega in Župančičevega rojstva pa tudi obletnico drugih pomembnih literatov.
Po poročilu se je razvila živahna razprava. Razpravljali so o jezikovni vadnici za osmi razred osnovne šole, o učnem načrtu za materinščino v usmerjenem izobraževanju, o novostih v jeziktt in literaturi, o učbenikih, o vlogi slovenščine v prihodnjem izobraževanju, o načelu zvrstne razlage itd. Razvila se je daljša razprava o pouku filmske vzgoje v osnovni šoli. Prevladovalo je mnenje, da filmska vzgoja znatno bremeni učitelja, saj ni za to smer dovolj
usposobljen. Teorijo o filmu naj bi poučevali strokovnjaki. Člani društva so izrazili željo, da bi pedagoška akademija ali zavod za šolstvo organizirala razne krožke (recitatorskega, filmskega, dramskega). Prof. Janko Čar, predavatelj na pedagoški akademiji, je pojasnil, da bo akademija v prihodnje organizirala predavanja za te dejavnosti. Ne nazadnje so mariborski slavisti razpravljali tudi o slovenščini v javni rabi. Že pred leti je bilo namreč prav slavistično društvo pobudnik za razprave o tej problematiki. Verjetno pa se bodo izkristalizirale teze o takih in podobnih vprašanjih na bližnjem zborovanju slavistov v Ljubljani.
Ob koncu občnega zbora so člani razrešili stari odbor in izvolili novega, ki šteje deset članov. Prav tako so izvolili tudi funkcionarje novega odbora. Obenem so se zahvalili dosedanji predsednici društva prof. Miri Medved, saj je bilo prav po njeni zaslugi mariborsko slavistično društvo eno najbolj dejavnih v Sloveniji. Tovarišici Medvedovi smo hvaležni vsi mariborski slavisti, saj nas je dvajset let vodila v stroki z vnemo, s požrtvovalnostjo, z neutrudnim delom, z izrednimi organizacijskimi sposobnostmi, skratka, bila je duša našega društva. Novi predsednici društva Citi Kostrušek pa želimo, da bi prav tako prizadevno vodila naše društvo, kot ga je dosedanja predsednica.
ERNEST BLAŽIČ
EDVARD PUKŠIČ
Pedagoške misli iz preteklosti
Otrok si zna narediti iz vsega vse. Palica mu je puška, kos lesa meč, vsak sveženj cunj punčka in vsak kotič hiša.
(Johann IV. Goethe)
Znanstvena fantastika in vzgojnost
Letos je izšla pri Mladinski knjigi zbirka osmih črtic Franja Puncerja pod naslovom IZGUBLJENI ČLOVEK. Uvod Draga Bajta nas pouči, da je to prva slovenska zbirka znanstvenofantastičnih novel in da sodi v sam vrh slovenske znanstvene fantastike. Tudi periodika je o knjigi, njeni vsebini, kot tudi spoznavni in estetski vrednosti, veliko pisala — in tako je gotovo, da ne bo prišla v roke samo ljubiteljem, temveč tudi na police šolskih knjižnic.
Znano je, da so mladi naklonjeni tej pisateljski zvrsti: nekaj zaradi novosti, ki jo prinaša —so pa še drugi, zelo sodobni razlogi. Ob knjigi Franja Puncerja bi lahko našli in opredelili motive, ki mladino privlačijo, in tudi dognali, koliko jo življenjsko usmerjajo, ali koliko so — po šolsko rečeno — vzgojni.
Če izhajamo iz sedanje, tolikokrat poudarjene, brezizhodne življenjske situacije, ko grozi človeštvu prej ali slej atomsko uničenje, nas znanstvena fantastika usmerja v širši vesoljski prostor, kjer vendarle mora obstajati neka možnost za preživetje. Mladi to prepričanje potrebujejo za normalen duševni razvoj, kajti pojem smrti je zanje nesmiseln. Znanstvena fantastika torej usmerja moči in daje mladim voljo do življenja, dela in nujnih spopadov.
Novele v IZGUBLJENEM ČLOVEKU so za odraslega bralca temne, v posameznih primerih celo tragične (npr. Adamo). Mladim pa »je jasno«, da se tudi Sezam odpre! Čim večje so ovire in težave, več moči je treba, da jih premagamo. Samo to razlago priznajo mladi. (Zanimivo je, da je tudi pisatelj v pogovoru dejal, da so zgodbe optimistične. Njegovo izhodišče je torej izrazito izhodišče mladih.)
Vsebina je skrajno sodobna in zelo pritegne zaradi okolja, v ka-
V laboratoriju (Foto: Groš Sitar)
terih potekajo dogodki pa tudi zaradi situacij, ki so vendarle drugačne, kot smo jih vajeni, saj ni časovnih ovir (možno je neskončno dolgo spanje ali celo prehajanje iz materije v energijo), ni prostorske omejenosti na naš planet, ker je na voljo vesolje, ni telesne omejenosti na znane vrste, ker nastopajo razumska in čuteča bitja, ki sploh ne obstajajo v naših dosedanjih zaznavah. V osrčju vsega tega pa so vendarle teme, ki nas pretresajo tudi v zemeljskem, čisto vsakdanjem življenju: silna potreba po prijateljstvu (Rdeče-rjavi kamnožer); vrednost žrtvovanja in skupnega boja (Žrtvovanje), večni strah zaradi katere od silnih katastrof v preteklosti (Izgubljeni raj); doklej je človek še človek, če se zaradi takšnih ali drugačnih posegov v njegovo telesnost in duševnost, neustavljivo spreminja (Preobrazba). Vendar te teme najbrž ne bi tako pritegnile in pretresle, če bi se dogajale na naših cestah, tovarnah — ker nam je to preveč vsakdanje. Poleg tega je dejanje v Puncerjevih novelah vedno prignano na ostrino: Zemljan, ki ima sebe še vedno za najvišji dosežek narave, mora
izbirati med propadom — in med enakovredno vključitvijo v svet in red vesolja.
Te zgodbe (in znanstveno fantastiko sploh) je težko slediti brez delnega poznavanja ozvezdij, zakonov fizike in narave; rastlinstva, živalstva in celo podrobnosti, kot je pigmentacija človeške kože. Mlad bralec bo zaradi vsebine začel brskati po enciklopedijah in priročnikih; sproti se bo učil. Ne smemo pozabiti, da je prva v oznaki te literature beseda »znanstvena« in šele druga je »fantastika«. (Tudi pisati je ni mogoče brez temeljitega znanja — seveda poleg sposobnosti ustvarjanja.) Tovrstna literatura torej navaja k učenju, spoznavanju.
Zaradi izrazito človeka in človeštvo poudarjajočega in čustveno živega opisovanja krznih situacij, si upam trditi, da knjiga IZGUBLJENI ČLOVEK privede (in celo prisili) slehernega bralca k razmišljanju. Naučiti mlade ljudi samostojnega razmišljanja pa je tudi eden izmed smotrov našega vzgojnega prizadevanja v šoli in doma.
NEŽA MAURER
Mnogi kateheti so podobni roparskim pticam, ki iščejo jajca v gnezdu, kjer jih ni.
(Johann J. Pestalozzi)
V otrokovi notranjosti je dovolj dejavnosti; ali ustvarja ali uničuje, za to šene zmeni. Dovolj mu je, da stvar predrugači, kajti vsaka prenaredba je delo. V otroku je nagon do rušenja večji kakor nagon do ustvarjanja. In to zato, ker učinkuje ustvarjajoča dejavnost le polagoma, uničujoča pa naenkrat in je torej slednja otrokovi živahnosti primernejša. (Jean J. Rousseau)
Za otroka ima preprosta igra: ča, ki si jo je naredil sam, veliko večjo vrednost, kakor vsaka kupljena, še tako dragocena stvar. (Albert Jerin)
Otrok temeljito pozna le to, o čemer zna tudi dobro povedati. (Adolf Diesterweg)
Učitelj, ki dela v šoli vestno in neoporečno, naj ne skrbi, kako se bo preživljal.
(Franc Traun)
Čeravno je šolski pouk središče vzgoje, katerega zadnji smoter je pravo spoznanje dejstev, je vendar pouk le sredstvo za dosego šolske vzgoje.
(Karel Černigoj)
Preudarimo, kaj je univerza, vseučilišče. Naloga tega zavoda je v prvi vrsti znanstveno delo in znanstveno raziskovanje na vseh toriščih kulturnega življenja. 'Reševati mora probleme ter iskati novih smernic in poti za njih reševanje in novih zakonitosti na vseh področjih znanstva. Univerza mora biti središče znanstvenega raziskovanja in dela.
(Franjo Žgeč)
Aktivna družba je prava družba. Delo zajema vse življenje. Osebnost je samo tedaj v družbi ko dela. A delo ne samo, da ne zahteva utesnitve osebnosti in njene svobode, temveč nasprotno, delo je brez svobode nepopolno, utesnjeno in omejeno. (Živojin Žujovič)
Osnovnošolski učitelj ne uči slovenskega jezika samo v jezikovnih urah pri čitanju in spisju, marveč najde zanj možnosti pri vseh tistih predmetih, ki Urijo učenčeve izraževalne sposobno:, ti v ustni in pisni obliki. Kratko: stremeti mora za tem, da zveže dejanja v en organizem, kjer druga drugo pospešujejo in zahtevajo. (Bogdan Jurančič)
Naš svet in naš čas
S poezijo je od nekdaj tako: je intimno doživetje. Četudi poslušamo pesmi na javni prireditvi, želimo biti v sebi ubrani, da lahko prisluhnemo verzu in sebi. Zato si naredimo ob knjigi premor, da bi podoživeli tisto, kar nam je pesem zbudila v mislih in razpoloženju. S poezijo ni nič drugače kot z ljudmi; raznovrstna je, tako kot so različni ljudje po naravi, po doživljanju in odzivnosti na življenje. In to zrcalijo tudi pesniški listi posameznih ustvarjalcev.
Če si zaželimo za trenutek sedanjosti domače pesniške besede, je tedaj v nas želja, da iz poezije razberemo svet, ki v njem živimo, da začutimo čas, ki je drugačen od včerajšnjega. Pa se najde kdo, ki se huduje, zakaj tako in ne drugače, kot da ne bi mogel najti prav tistega, kar je po njegovem okusu in želji. Kot da je pozabil staro tožbo Prešerna na isto temo. Zares kako se nam razodeva domači Parnas? Ali so strune poetov ubrane v tisto, kar zazveni v človeku? Mu odpirajo nove svetove in sveža doživetja? Težko se je ubraniti misli, da zmore v sedanjem trenutku vendarle več biserov poezija kot proza. Ob neutajljivi resnici, da ima pesem mnogo manj bralcev. Ali ni raznotera pesniška podoba domačih ustvarjalcev že sama po sebi razveseljiva? Če že hočemo pridjati kritično modrost, pa brez zadrege in zamere z lahkim srcem rečemo, da imamo vse — od tistega, kar sledi preskusen! m korakom in znanim stopinjam, pa tudi tisto pesniško besedo, ki si mukoma in sila poredko, z možato treznostjo utira nova spoznanja in odseva drugačno težo. Imamo drzno vihravost in tveganje, pa iskanja in zametavanja. Nič drugače ni ne pri sosedu ne drugod po svetu. Vse to je naš svet in v.se to je naš čas. Odseva in oznanja to, kar se je nabralo in kar je moglo v svet.
Za trenutek v poeziji dajmo duška pisani sodobnosti zadnjih let. Mimo tistega, kar je že bilo obljavljeno na straneh tega lista, vse od starega rodu in do tistih, ki šele vstopajo v krog poezije. Zaradi pisane raznolikosti ustvarjanja, saj šele ta z umetniško govorico odstira, kaj se je nabralo v nas, kakšne so naše poti in naša tveganja. Tudi molk bomo začutili tam, ker ni bilo odmeva na nekaj, kar je lahko zatajeno ihtenje, zamolčana izpoved, neizražena beseda. Vendar lahko prinese pisana pesniška beseda več, kot je v nas samih, več kot je v posamezniku in več kot se kaže na zunaj. Že to nam mora zbuditi radovednost.
Tomaž Šalamun
LJUBEZNI DOSTI TRAVE,
MEHKE TRA VE Heeeej!
Zdaj sem tu,
ko sploh ne morem več brati,
ko se lahko dotikam samo še
svojih lic, vratu,
jem dlako med visoko vožnjo,
se voham,
pokrajina.
Zatrepetam kot voda v mesečini, kot grm ob vodi v mesečini, kot srp ob grmu v mesečini.
To! Božanski energiji formo, blagoslov in moč! Mukam, sveta žival, ko pridem cash in svilenih čekov, poln nakita in ognja.
To! Melanholiji bombo!
——	-n
Ervin Frii*.
VPRAŠANJA
Se iz tvojih pesmi vidi, zakaj ta dežela joče?
Se vidi, kaj v tej deželi ni mogoče?
Ali tvoja pesem pove, česa noče?
Ima tvoja pesem človeško mero?
Pove, kakšne so razmere?
Se boji zamere?
Ima široko odprte oči za blaznost v deželi?
Bo znala pretehtati noro stoletje?
Ve, kaj se skriva za našimi čeli?
Bo dala našemu upu zavetje?
(Iz nove zbirke Okruški sveta CZ 1978)
Ušla sem na serpentine. Ni mi bilo mar, da so na novo zasnežene in da se strmo vzpenjajo. Da grem le stran, proč od ljudi in te čudne novoletne veselice. Vedela sem, da sem bolj nezadovoljna s seboj kot z drugimi — a komu je treba to priznati? Ves teden smo s šolarji spletali smrekove kite za dvorano in izdelovali barvaste lampijone. Prej dolgočasna dvorana je postala pustno prešerna. In tam se veselo vrtijo in režijo vsi od predsednika zadruge, do gostilničarja, krojača, čevljarja, predsednika krajevne skupnosti s svojimi vzornimi ženami vred. Saj bi tudi meni — zeleni učiteljici dovolili, da se vrtim in režim —a kaj ko ne znam dobro ne enega ne drugega. V teh nekaj mesecih pa sem spoznala, da bi me potem še bolj opravljali, kot me že. Da bi se vsaj lahko tolažila, češ saj so zabiti. Vedela sem, da to ni res. Ko je Tinca deklamirala:
»Smrekovje je taka fara, da pod soncem ji ni para: črno — belo, kakor kaže, tud' ljudje so take baže!«
meje čevljar pogledal s priprtimi očmi in po ustnicah sem videla, da je šepnil gostilničarju kraj sebe: »Ta predrzna koza!« Seveda so besede veljale meni. V vrsti svojih šaljivih verzov bi se tile štirje lahko zgubili. Pa se niso. Vas je bila med vojno precej bela...
Toda — mar je tudi to učiteljsko poslanstvo, da celo na starega leta dan takole premišljam? sem si namrgodena izpraševala vest, ko sem rinila navzgor v sneg. Tega snega je bilo zadnje dni preveč. Otroci so komaj še prihajali v šolo. Le dolgega Mateja izpod Velike peči sneg ni ustavil. Imel je dolge noge. Vsako jutro je privršal rdeč od mraza in se smejal: »Zdaj sem spočit za učenje, ko je preveč snega, da bi delali v gozdu!« Bila sem jezna na to njegovo dobrohotno postavljanje znanja na drugo mesto.
»Naštej mi glavne kvarnerske otoke!« sem mu rekla.
»Tovarišica, tega se pa res nisem učil! Računal sem, tudi bral sem in napisal sem spis — to se mi je zdelo važnejše,« mi je mirno razlagal, kot da uči on mene, ne pa jaz njega.
»Tako, ti podcenjuješ šolo, ha?« sem zajezikala.
»Ata mi je rekel: Ničesar in nikogar ne smeš podcenjevati — saj sam vidiš, kako je hudo, ko nas podcenjujejo oni iz doline. Človek pa tudi ne
Neža Maurer
ZNAM PRIČARATI
konja iz palice in kočijo iz bilja. Znam ustvariti srečo iz knjig in tebe ljubečega.
Ko prideš, pokvariš v.se; zlomiš palico, pohodiš bilje, srečo zapreš v knjige. In odideš.
Jočem za pravljicami.
Otroške solze pečejo.
(Iz zbirke Čas, ko je vse prav, Obzorja 1978)
------------------------------------------— .
Gregor Strniša
ZLATO
Daleč na jug so pluli po ognjeno zlato.
Njihova domovina je bila mrzla in prazna.
Krokarji so sedeli na slemenih koč, volkovi so v nočeh prihajali do praga.
Veliko jih je dalo življenje za zlato, njihova domovina je bila mrzla in prazna.
Obale, otoki, gozdovi, kjer kukavice pojo — globoko na morskem dnu leži dolga ladja.
Temne ladje na dnu, nagnjene na boke, ko da so sence vojščakov iz dežel noči in snega, da bi našle ognjeno zlato, zdrsnile globlje, globlje, v samo silno srce sveta.
(Iz zbirke Pesmi, DZS 1978)
V____________________________________________________________Z
pogled skozi šolsko okno
Lepak za novo teto * v
sme precenjevati sebe — me je učil. Tovarišica, jaz vem, da bom dober gozdni delavec. Nekdo mora biti tudi gozdni delavec. Les ne pride sam
v dolino, če mu še tako lepo govoriš.«
Zagnala sem se v pripovedovanje o lepoti knjig, o medčloveških odnosih, o razgledanosti — dolgi Matej pa je govoril o šumenju smrek in bukev, o vevericah in srnah, pa o ptičjem petju in o harmoniki. »Če lepo zaigraš in zapoješ, te imajo vsi radi in vsi te razumejo, «je sklenil svoje modrovanje. Mislila sem, da namiguje na to, da nimam posluha in da pri urah petja poje naprej kar sošolka Zinka. Komaj sem se obvladala in poklicala drugega učenca... Navsezadnje sem šele pravkar dopolnila dvajset let in učim četrti mesec — kako naj bi.bila modra in potrpežljiva? sem se tolažila.
Risal pa je rad tale Matej — sem premišljala dalje. Sploh so tile podeželski otroci radi in dobro risali, kot da bi se jim pri kmečkem delu izurili prsti; kot da bi imeli oblike v rokah. »Narišimo lepak za novo leto.h, sem jim rekla. Risali so snežena drevesa, srne, v sani dedka Mraza so bili vpreženi krepki kmečki konji, povsod je bilo na sliki prostora še za kakšno mačko, psa, zajca, pa za orehe in jabolka. Dolgi Matej pa je narisal čez ves list raztegnjeno harmoniko in spodaj napisal: V NOVO LETO S PESMIJO »Ml SE IMA MO RADI!«
Skoraj zjokala sem se nad tem Ustom. Le kdo ima koga rad v tej hladni, vase zaprti, siromašni vasi? Kruljava Veričina babica me opravlja, da učim otroke zapravljivosti (ker zahtevam barvice), da se ne znam oblačiti (ker v mrazu nosim hlače), da gledam za fanti (le kje je kakšen v tej vasi?), da zamujam pouk (res sem večkrat zaspala), da se ne znam
Miroslav Košuta
NE IZBIRAŠ
Ne izbiraš besed, ne izbiraš dejanj, blodiš v tem svetu, ki ti ni zanj.
Ne izbiraš misli, ne izbiraš poti, greš za drugimi, ki so že šli.
Ne izbiraš semen, ne izbiraš rodu, zapisan si času, jetnik strahu.
( Iz zbirke Pesmi, DZS 1978)
Jože Snoj
PRIDI NA PUSTI
Pridi na pusti breg
pusti vse in pridi za mano
tam bova gledala kako se ta kamniti svet stanjša v travo
tam bova slišala
trohi j iv
krik
iz korenin
tam bova slišala tam bova nižala
ta
dotik mehak in umrljiv
(Iz zbirke Pesmi, DZS 1978)
J
r
RISBE OTONA ŽUPANČIČA — Kot posebnost v slikovnem
divu predstavljamo risbe pesnika Otona Zupančiča. Javnost jih
•J	i • t •	•»#»	’ r IfS*
rajda ne pozna, pa so v zbirki pesmi Med ostrnicami, ki je pravkar pri Slovenski matici. Zato jih sprejemamo kot prvino. Pesnik, živ of zovalec narave z ljubiteljsko predanostjo zrcali svet, ki ga je p rev Z" odseva tudi v njegovih pesmih. Župančičeve risbe kažejo smisel ■' risbo, iz. njih odseva razpoloženje. Tu se nam kaže stvarni svet v sm preprosti neposrednosti. Čeprav je pesnik ohranil risbe zase, so le' prav gotovo zanimive tudi za nas.
Milan Dekleva
IZ DOPISOVANJA
V padajoč oblačen večer glasen pogovor žensk, sklonjenim k brC*
Na poti domov zapustijo mir potnih kril, ob kopi bo sence dremal og
¥
Velik je tvoj dotik z mrčečim strahom pobegle živine, stekleni ženin ognja, a nič nisi presegel, kar bi bilo vredno zapustiti.
Videt si zapuščenost. Zapuščevalec, si bil le z iskro v življenju, kako dolgi so bili najbrž tvoji lasje. Boš razčesal nemo vednost?
Votlim sinice, kajti brezvetrje je prišlo. V izbah so se zmirili moč z rokami ohlapnimi na mizah. Težke leže drobtine v belih čašah
pogovarjati z. resnimi ženskami... tudi to je bilo res... Predsednik^1 druge noče navoziti drv, zato moramo v šoli varčevati. Zebe nas. v stilničarka udriha čez vse, ki ne hodijo k njej na kozarček. Žup11
ur r\u iiLtririu	kjc, r\i ric nisuijv /v	rtu rvcr<,ur ccrv.	j
pravi, da so tod sami pokvarjenci in da je treba otroke tepsti. Zdra^, prihaja enkrat tedensko — in ta mi je rekel, da so zdravila, ki mi ji'1! predpisal, več vredna kot jaz... Miličniki, no, kdaj so pa že ti iMel
kom dobro mnenje?
Na risalni list s harmoniko sem zapisala veliko petico. Naj sedi pel>, na vratu temu dolgemu Mateju in njegovi »Mi se imamo radi!« Boljk bo zadela kot enka — to sem vedela. In res je zažarel kot nebo nad l,rl bom, kadar vzhaja sonce. Dvignil se je in se zaletel z besedami: »T0't riška, za tole vašo poštenost vam bom opolnoči na starega leta z Vekj peči zaigral na harmoniko ,Mi se imamo radi‘ — pa če zapade pet trov snega!« Razred se je smejal, da ga je kar raznašalo, meni pa je p0". ralo sapo. Kaj naj rečem? Tale lump me je prebral globlje kotit njega... Nekje v sivem metodičnem spominu sem izbrskala stavek:’^ prav.« In potem se je pouk nadaljeval.
Te polomijade zadnjih dni sem videla pred sabo kot film, ki se pkl' čira iz spomina. Spodaj v vasi je nekdo zaukal tako nespretno, kot da zapiskal vlak. Zdrznila sem se. Luna je vzšla it. svet je zažarel. Po vrh0 vih so stale vile v dolgih belih ogrinjalih. Če se je nočna ptica po
ljučju dotaknila veje, je srebrno zacingljalo. Sneg je blestel kot biseru®
spodaj so blestele celo strehe, zgoraj sta se svetili Mala in Velika P'
„.. H -----------------r__________________________or- .. i •»	#-v
nad njima pa zvezde. Je lahko žalost lepa? Spet je bilo slišati ukani1'
Samota se je smehljala z zasneženih smrek, žalost se je smehlja'0 -oken i’ dolini, z. bele šolske strehe so se mi smejale moje učiteljske p°r mije. Zmagovati smeh lepote. Nosilo me je po serpentinah navzg°r l na novo zapadli sneg me je mehko prestrezal. Od napora in nenad". radosti v meni — ki ji nisem pustila na dan —sem bila razžarjena-dlanmi sem zajemala sneg, si ga polagala na lica in poslušala, če bozli cvrčalo.	a
Tenko sem poslušala... in tedaj so se od Velike peči navzdolllSil vriskajoči zvoki harmonike: »Mi se imamo radi, radi, radi, radi-" Preplavili so vas in napolnili kotlino. Zankala sem na vse grlo, divje. P štajersko. Od vasi navzgor je odgovorilo ukan je, ko da mi vozi sto kov nasproti.
LENKA ZA LESNI K
16- festival KURIRČEK v Mariboru
Naj bo steber mladega [odu
| t, i Mariboru se je končal festi-J n ^ur‘rček, podeljene so bile ^Krade, izzvenele so pesmi zbo-iah’ t0^a v številnih manifestaci-n> ki so bile pravzaprav sklepne 1‘teduve festivala Kurirček :	so bili mladi vse premo de-
Vni> prireditelji so se premalo £ ličili >. da bi postal festival UR1RČEK zares simbol jugo-°vanske mladine, ki se tudi po
iriiuuiric, A.1 IUUI fJU
to ^0,‘ zbližuje in poglablja vezi s '“dštva. Skušajmo se seznaniti • tenutno fiziognomijo festivala
k —umu fiziognomijo festivala i rirček, tako kot so jo prikazale
^nja dogajanja in načrti, ki so
v 'Pripravili na skupščini festi-p a Kuriček za prihodnjih pet let. Vnanje ’ ""
-j~ zaslužijo predvsem ato, ker utrjujejo bratstvo in °lnost na tradicijah NOB, kri-erio pa fj lahko obravnavali šo-
lanje učencev in književni-
^ na literarnem natečaju, nes je, da so letošnje akcije fe-
- . ~ J'-> uu	UHLIJC J C-
t l\aM Kuriček nekoliko razširili . v bratske republike, saj je
nekaj nastopov v Novem
v '
“du, Varaždinu in drugod ed letom. Sklepne prireditve fe-AVaM od 13. do 16. decembra v “riboru pa so razkrile, da je v Manifestaciji in natečaju sodelo-ajo premalo sodelavcev, zlasti ‘odih, vodstvo pa ni pokazalo ovolj razumevanja niti za tisto •tescico mladih, ki je imela kontne predloge za razširitev festi-va‘a Kurirček. Vzrok za to: po-Martjkanje denarja.
'Va razpis za najboljšo pesem, pr°Zo in dramski prizor s tema-‘° ° NOB se je letos sicer prija-'0 več jugoslovanskih pisateljev ^ ^ Lani, toda udeležba otrok na ranjeni natečaju za literarno in
kovno stvaritev ni bila zadovo-
"*v/ zivurucv ru uuu zuuuvu
llVa; lani je sodelovalo na nate f “Ja okoli 1430 jugoslovansko ^iC6v> letos pa celo ti e k a j tncitrj
lem problemu so razpravljali ž prvega dne sklepnih manifestna
Ji pupščini festivala Kurirček.
Sotavljali so, da je bil ta festival
^	V*"*11 Ji/j	yc c/tt in jOollVLil
P°četka, pred leti, celo aktivnej-
l da so imeli celo nekaj manj. O fm problemu so razpravljali že prvega dne sklepnih manifestacij “ skupščini festivala Kurirček. Sotavljali so, da je bil ta festival Početka, pred leti, celo aktivnej-/’ da so imeli celo razpise spočetim P™1* ^et‘’ ce^° okdvnejši, da so Meli celo razpise za daljša nate-“Jska dela s tematiko o NOB. P)t<:>vo so danes drugačni časi. pjiževnik Markovič iz Beo-Stada je celo menil, da »književ-. st danes ne služi neki ideji, ptveč je le vanjo vključena«. 0da to ne opravičuje slabega so-flovanja otrok in še slabšega od-pa jugoslovanskih glasbenikov p glasbeni razpis, na katerega se e Prijavilo le osem skladateljev.
Otroke bi lahko bolj množično Potegnili k sodelovanju z ustrez-elšimi razpisi. Znano je, da se 0'r°ci navdušujejo za linoreze in yio grafiko. Veliko se jih uk-pia s priljubljenimi ekslibrisi. Ii?.dalek, da je letos sodelovalo na
Kovnem in literarnem razpisu 'u
poli 1000jugoslovanskih otrok Pted nekaj leti pa, ko je razpisali Osnovnašola KOMENDA v Mo
s}ah natečaj za ekshorise, se je pri '“vilo kar 800 slovenskih otrok i:
Pe,desetih šol, veliko pove. .^'ečajski razpis za otroški 'fib rise v jugoslovanskem me ‘a bi imel prav gotovo precejšer me v med jugoslovanskim mla-,lp rodom, pa tudi med učitelji ir 'Kovnimi pedagogi, ki bi lahki tearjalno usmerili otroke k ra-mišljanju o NOB, bratstvu ir potnosti, k poglabljanju prija-ehstva med njimi. Gre torej zc sP°niinske ekslibrise s poljudne temo o prijateljstvu, ekslibrise b
lahko posvetiti Titu, še živečim narodnim herojem, pa tudi književnikom in profesorjem.
Skupščina je razkrila, da so neizčrpne možnosti na glasbenem področju; to se je izkazalo tudi
dva dni kasneje na strokovnem simpoziju na temo Pregled dosežkov na področju mladinske zborovske ustvarjalnosti.
Žal pa je ostal ta (ne)simpozij zgolj informativno nizanje leksikografskih podatkov brez polemičnosti. Tudi tu ni bilo mladih razmišljajočih glasbenikov, ki bi potegnili festival Kurirček iz zastarelosti s polemično besedo. Škoda.
Drugi dan srečanja, 14. decembra, je bil namenjen obiskom pisateljev po šolah v Mariboru, Ljubljani, Celju, Ormožu, Ptuju, Murski Soboti, Lenartu in v nekaterih vojašnicah. Tega dne je tudi festivalska žirija podelila nagrade za najboljša literarna in likovna dela jugoslovanskih otrok. Nagrade so podelili tudi jugoslovanskim pisateljem.
Prvo nagrado za poezijo so podelili Mošu Odaloviču iz Prištine za pesem Odbrambena, drugo pa avtorju s šifro Babička za pesem Da e živa — da e zdrava. Nagradi za prozo sta prejela avtor s šifro Dalečna za črtico Pletenka in Marjan Kolar za črtico Slepa Žetev, nagradi za najboljši dramski prizor pa Leopold Suhodolčan za Črke za partizane in Alek-sandar Kujundžinski za igrico Slušni kolko tožno pee onaa ptica.
Zvrstile so se še tele manifestacije: revija otroških zborov Slovenije s Srečanjem ob partizanski pesmi, nastop MPZ Novi Sad v okviru sodelovanja Zmajevih dečjih iger, nastop Partizanske pozornice iz Novega Sada, za konec pa je bila v SNG Maribor premiera mladinske opreme SNG Ljubljana, B. Brittna Uprizorimo opero.
Sklep: v prihodnje je treba pritegniti več mladih, razširiti in posodobiti razpise za natečaje in uveljaviti nove poti. Ni nujno, da bi morali literarni in likovni ter glasbeni natečajski prispevki temeljiti na letu 1945 v dobesednem pomenu, danes so v ospredju prizadevajo za lepši danes in jutri. Nekatere od teh predlogov so uvrstili v petletni načrt. Sklenili so, da je nujen tudi družbeni dogovor za razvijanje interesne dejavnosti festivala, da bo v prihodnje več poudarka na glasbi. Pri svojem prihodnjem delu si bodo organizatorji festivala KURIRČEK prizadevali podpirati umetniško ustvarjalne pobude, povezane s temami NOB in naše revolucije, M1ROSLA V SLANA
II. mariborski knjižni sejem
Maribor se lahko letos pohvali Z nekaterimi uspešnimi kulturnimi akcijami in manifestacijami; tem bi lahko pridjali zdaj še drugi knjižni sejem, ki je bil v klubu mladih od 5. do 15. decembra.
Mariborčani so sejem obnovili po štiriletnem mrku in ob pravem trenutku: v času podružblja-nja kulture.
Ali se je zdaj v Mariboru zares premaknilo, ali bo kljub mladih dobil novo vlogo in ali bo postal knjižni sejem tradicionalne knjigotrška prireditev s kulturnim programom — to bi bilo za zdaj še težko oceniti. Toda letošnji program, o kulturi in znanosti, ki se je lepo vrasel v knjižni sejem, veliko obeta tudi v prihodnje. Prireditev je bila obogatena s signir-nimi urami, pogovori z avtorji, založniki, knjigarnarji, knjižničarji, kulturnimi animatorji in predavatelji, ki so obravnavali probleme naše knjige. Sodelovali so predstavniki kulturnega življenja Maribora in republike, člani ZSMS, OSS in marksističnega centra.
Na sejmu je bilo razstavljeno sicer malo mladinskih leposlovnih, strokovnih, poljudnoznanstvenih, marksističnih in politoloških knjig v jugoslovanskih in tujih jezikih, sejem ni bil niti senca beograjskega ali frankfurtskega sejma, toda bil je. Napovedano je bilo, da bodo posvetih veliko pozornost mladinski in otroški literaturi, napovedali so veliko domačih in tujih prospektov, toda napoved se je le delno 'uresničila. Tudi sodobne, domače novosti so bile zastopane nekam sramežljivo. Kljub temu je bila priložnost za strokovne šole, gimnazije, vzgojnovarstvene	zavode,
osnovne šole, tovarne in druge delovne organizacije.
Mladinska knjiga, ki je sejem pripravila, ni znala pestrega programa popularizirati. Tako je ostal pogovor o potrebi po marksistični literaturi, ki ga je vodil doktor političnih ved, Vladimir Sruj, osamljen. Pogovor s kultur-
nimi animatorji mariborskih kolektivov je razkril, da se kulturna animacija v kolektivih mariborskih delovnih organizacij že lepo razvija. Zasluge za izboljšanje odnosov med kolektivi, knjigarno in proizvodnjo ima v Mariboru knjigarna Mladinske knjige na Partizanski cesti 9. Tamkajšnji knjigotržci se vse uspešneje povezujejo z animatorji kulturnega življenja v kolektivih mariborskih delovnih organizacij.
- Sejem zasluži pozornost tudi zato, ker so, ob upoštevanju resnice, da je knjiga največja človekova prijateljica in učiteljica, izčrpno razpravljali tudi o ustanovitvi knjižnega kluba in sveta knjigarn (ki je svet porabnikov) v Mariboru.
Znano je, da ima Mladinska knjiga knjižni klub ali svet knjige Že v nekaterih manjših mestih (Slovenj Gradec, Celje), Mariborčani pa so še vedno brez njega. Možnosti ustanovitev knjižnega kluba so različne. Lahko bi preuredili prostore v prvem nadstropju Partizanske 9. nad knjigarno ali nad knjigarno na Vetrinjski ulici.
Zanimiv je bil pogovorna temo Knjiga in mladi bralec, ki je razkril, kakšna je pot knjige do mladega bralca. Pogovor je bil dopolnjen nekaj dni kasneje s pogodbi o mladinski literaturi z avtorji mladinskih del Branko Jurco, Eto Peroci, Sašo Vergi, Nežo Maurerjevo in drugimi književniki.
Signirne ure z domačimi in tujimi pisci, okrogla miza o problematiki knjigarn, literarni večer z mladimi avtorji in druge prireditve letošnjega mariborskega knjižnega sejma razkrivajo, da bo potrebno še veliko smotrnega dela. Nujno bi bilo, da bi postal sejem v Mariboru tradicionalna knjigotrška manifestacija, saj je knjiga tudi na mariborskem območju še vedno premalo cenjena in razširjena.
M. SLANA
Glazerjev zbornik
Univerza v Mariboru je izdala Glazerjev zbornik, ki so ga poimenovali po pesniku pohorskih frat in dolgoletnem vodji nekdanje študijske knjižnice, iz katere je z ustanovitvijo mariborske univerze zrasla univerzitetna knjižnica.
Glazerjev zbornik je zlit iz dveh številk Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki ga izdaja Univerza v Mariboru v sodelovanju z Društvom zgodovinarjev Maribor. T ako spominsko priznanje je lepa oddolžitev Janku Glazerju, utemeljitelju nekaterih mariborskih kulturnih in znanstvenih dejavnosti.
Zbornik je tudi prispevek celotni slovenski kulturi, saj sodelujejo v njem avtorji, ki s svojimi prispevki bogatijo slovensko znanost. Uvodoma je v zborniku izšel življenjepis Janka Glazerja, ki ga je izčrpno podal Ciril Stani. Matija Zadravec poroča o spominih na prijatelja, Makso Snu-derl objavlja sestavek Prijatelj iz mladih let, Ciril Šlebinger razglablja o Janku Glazerju in njegovi domovini, Alfonz Kopriva pa piše o pesniku in profesorju Glazerju. Dr. Bruno Hartman razmišlja o prvem knjižničarskem obdobju Janka Glazerja, Marja Boršnik objavlja zapis z naslovom o Janku Glazerju, France Filipič pa piše o srečanjih
z njim, Pavle Zidar je naslovil svoj prispevek s Tak je bil mož, Nada Gaborovič s Tak pesnik nenehno oživlja v rodovih, Jože Bajec odkriva Glazerja skozi slovenske časnike in časopise od 1937 do 1945, Marica Špenda-lova pa predstavlja Glazerjev prispevek k zgodovini mariborske čitalnice. Sestavki razkrivajo osebnost Janka Glazerja in pomen njegove ustvarjalnosti, dragoceni so za ljubitelje književnosti in knjižničarji, pa tudi za učence srednjih šol, in študente, ki se bodo odločili za študijsko obravnavo tega ustvarjalca.
V zgodovinskih in drugih razpravah sodelujejo Jože Koropec (Ruše v srednjem veku) Jože Mlinarič (Kamnica in njena župnija do prve polovice 18. stoletja) Jože Curk vine
samostana in žičkega dvora v Mariboru), Ivanka Žmavc -Baronova in Zora Šlebinger-Ilichova (Bibliografija slovenik v graškem Der Aufmerksame) in Pavla Reberšek (Bibliografsko kazalo Zore od 1872 do 1878 in Vestnika od 1873 do 1875.)
Vasja Sterle je dodal številnim sestavkom še bibliografsko gradivo o Glazerju. Kot celota je zbornik zanimiv prispevek tudi k našemu periodičnemu tisku.
MI ROS LA V SLANA
(Oris gradbene zgodo-nekdanjega minoritskega
Mihael Reutz (Tunizija), s 3. razstave svetovne fotografije
Filmsko svarilo I. Bergmana
Še preden smo si lahko ogledali Bergmanov film Kačje jajce pri nas, smo ob tujih filmskih novicah zasledili nasprotujoča si mnenja o tem filmu. Med drugim tudi to, da Ingmar Bergman kot režiser Kačjega jajca ni več tisti ustvarjalec, kakršen je bil prej ter mnenje, da je s fabulativnim prijemom poslabšal kakovost svo-
jice v času najhujše gospodarske krize v Nemčiji, ko se je kazala nemoč meščanske politike in se je večala življenjska negotovost tako zaradi krize kot zaradi nezaposlenosti, demoralizacije in izostrene socialne bede. Režiserju sta z imenitnima igralskima stvaritvama pomagala Liv Ulman, David Carradine, pa tudi Gaert
Agathe Bunnzi, s 3. razstave svetovne fotografije
jega ustvarjanja. Tudi očitek, da umetniško ni izpolnil pričakovanj, je bilo slišati. Ali gre res le za stroga merila filmske kritike drugod, ko se od velikih filmskih ustvarjalcev zahteva vselej največ ali pa je vmes tudi kakšen podton, ki ni ne pošteno mišljen ne globlje pretehtan?
Ingmar Bergman je v Kačjem jajcu resda drugačen; saj ne gre več za intimno, temveč za družbeno dramo. Premik v zgodovinski čas Nemčije dvajsetih let ni toliko hotenje po zgolj restavrirani filmski upodobitvi nekega pomembnega družbenopolitičnega obdobja Nemčije, kot režiserjevo hotenje, da s prikazom zgodovin-
danjim rodovom. Ne pridigarske in propagandno, marveč iz poznavanja stvari. Navsezadnje je Bergmanov prijem tak, da jasne ponazarja čas prvega rojevanje nacizma, ki je bil v mimehensken. udaru poražen, a v brezbrižnost tedanje družbe prikrito nevaren kot se je izkazalo deset let kasneje — ne le za Nemčijo. Bergman se je pri tem filmu preselil z nordijskega območja v središče Evrope, iz pretanjenih psiholoških in psihoanalitičnih pregibov in eksistencialnih osebnostnih vprašanj na raven odstiranja zgodovinske resnice, ki želi govoriti današnjemu človeku in razodeva zakonitosti usodnega podtalnega delovanja nacizma ne kot zgodovinske preteklosti, ampak kot pojava, ki ogroža tudi današnji svet.
Zagotovo bi kritiki ocenili Kačje jajce precej drugače, če ne bi bili prej poznali Fossejevega Kabareta (na isto temo — o prebujajočem se nacizmu z vsemi posledicami). Odtod tudi očitek nordijskemu režiserju, da je njegov film tudi vsebinsko preblizu Fossejevemu in da ni pokazal veliko novega. Šele nadrobna primerjava bi pokazala tiste sestavine obeh umetnin, ki bi omogočile jasnejšo opredelitev; to pa ni naš namen.
Anatomija nastajajočega nacizma je prikazana v Kačjem jajcu skozi osebno izkustvo mlade dvo-
Foebe je pokazal neprimerno več, kot smo sicer vajeni videti v njegovih filmih. Bergman je prepričljivo ustvaril ozračje krize, strahu in življenjske ogroženosti. Tujega cirkuškega artista, ki živi v Berlinu, pretrese bratov samomor, okoliščine so skrivnostne, nepojasnjene, vsaj na začetku, samomorilčeva žena, ki se bojuje za obstanek, se nanj po človeško naveže sredi odtujenosti med ljudmi, ki se zapirajo sami vase, zato ker se bojijo drugih, včasih pa varujejo svoj mir in udobje. Pretep na cesti, nepojasnjeni umori, grozljivo skrivnostno ozračje nečesa skrivnostnega, vse to stopnjuje artistovo hotenje, da kiju nasvetom ne zapusti Nemčije. Dognati hoče, kaj se skriva pod nasiljem; to nasilje ni naključno, je organizirano in izvira iz nacistične ideologije. Po vseh peripetijah se artistu posreči prodreti v dejstva; nekdanji sošolec, nacistični zdravnik, dela poskuse z ljudmi v imenu »višje rase« in prihodnosti nacizma. Grozljiva podoba časa, razmer in ideologije nečlovečnosti dobi v filmu Ing-marja Bergmana tesnoben, preteč prizvok. Tudi razplet ob koncu, ko naredi nacistični zdravnik samomor, da bi se izognil aretaciji in naznani policijski komisar polom nacistične vstaje, ne razbremeni gledalca. Ostaja prikrita zavest, da ni vse dokončano. Bergman potrka na človečansko nujo: premišljeno se je treba opredeliti proti vsemu, kar raz-človečuje človeški rod. Brez pridige, brez tendence. Prepričljivo filmsko svarilo. Bližina Fossejevega Kabareta je jasna. Odtod tudi nesporazumi in očitki. Nesporno pa je Bergmanovo sporočilo, ki gotovo ni naključno! Ni mogoče prezreti odlične kamere Svena Ngkvista, ki je znal barvne učinke zgledno in nevsiljivo podrediti dogajanju. Glasba Rolfa Wilhelma je ostra, skladna, ne brez ironočne komponente ob sliki. Film je primeren zlasti za mladino zadnjih razredov srednje šole, prikladen za širše pogovore pri pouku.
IGOR GEDRIH
MISLI LEVA N. TOLSTOJA
Pohvala tako mogočno vplivu ne samo na čustvo, ampak tudi na razum, da sem pod njenim blagodejnim vplivom posta! veliko pametnejši, tako se mi je zdelo, in misli so mi s čudovito brzino rojile v glavi.
Prepričan sem, da ni človeka ne starosti, ki bi bil brez te blagodejne sposobnosti sanjarjenja.
•
Ne govorim o ljubezni fanta do dekleta in narobe; bojim se takih nežnosti in bil sem v življenju tako
nesrečen, da v tej vrsti ljubezni nisem videl niti iskrice resnice, temveč samo laž, v kateri so čustvo, zakonski odnosi pa denar in želja zvezati ali razvezati si roke tako prepletali s samo ljubeznijo, da je sploh nisem mogel spoznati.
•
Toda prišla je doba, ko so me misli prevzele s tako silo moralnega odkritja, da sem se ustrašil spoznanju, koliko časa sem zapravil, in takoj, isti trenutek, sem jih hotel uporabiti v življenju, s trdim namenom, da se jim nikoli ne izneverim.

Literatura za stroko
Ivan Andoljšek______________
Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj
DDU Univerzum Ljubljana, 3 zvezki, broširano, 1.1550—1869, 358 str., druga predelana izdaja, 240 din, II. 1869—1918,224 str., 104 din, III. 1918—1945,238 str., 1978 —190 din
Ob izidu novih učbenikov za zgodovino
Učbeniki so, ne glede na to, za kateri predmet in šolsko stopnjo so bili prirejeni, prav gotovo sestavni del naše kulturne zgodovine. To velja še posebno za učbenike slovenskega jezika, saj uvajajo mladega človeka v branje ter mu odpirajo vrata v svet leposlovnih del, mu budijo ljubezen do materinega jezika in ga ne vzgajajo samo estetsko, marveč tudi moralno in domoljubno. Literature o učbenikih je pri nas razrneroma malo, še največ je imamo v učbenikih slovenskega jezika. Prvo brazdo je zaoral v to problematiko pri nas dr. Fran Ilešič s svojo monografijo O pouku slovenskega jezika (Ljubljana, 1902), v kateri je kolikor toliko obdelal naše osnovnošolske in srednješolske učbenike, vendar le do leta 1870. Ne glede na to, da je delo zastarelo in je po njem zavladala tudi praznina, čeprav so orali naprej ledino mnogi slovenski vidnejši! slavisti (dr. K. Glaser, dr. F. Ilešič, dr. L Grafenauer, dr. F. Kidrič, dr. Mirko Rupel, dr. V. Novak, F. Šebjanič in V. Smolej), bibliografi (M. Čop, F. Simonič, dr. J. Slebinger, dr. A. Pirjevec, Pavel Mal, V. Steska in I. Vrhovec), smo začutili potrebo po strnjeni monografiji, ki bi prikazala razvoj slovenskih začetnic bralnega pouka in beril od začetkov slovenske književnosti do naših dni in jih ustrezno analitično, kritično in vsebinsko ovrednotila. Za obdobje od leta 1550 do 1945 je to nalogo odlično opravil s svojo trodelno monografijo prof. Ivan Andoljšek, slovenski pedagog, publicist in pedagoški pisatelj.
Avtor se je osem dolgih let poglabljal v najrazličnejše vire, ki jih je iskal z dokumentacijo vred od Gradca in Bratislave do Budimpešte in Trsta, predvsem pa seveda v Ljubljani v muzejih, NUK, Semeniški knjižnici. Inštitutu delavskega gibanja, v vseh slovenskih študijskih knjižnicah ter v škofijskih arhivih v Ljubljani in v Mariboru. Tako se je lahko temeljito poglobil v 275 del, kolikor jih je izšlo na Slovenskem od 1550 do 1945; marsikje je Ilešičevo delo dopolnil, drugod pa kritično in dokumen-tarično popravil. Pri tem je sicer upošteval Ilešičevo metodo in
metodo drugih raziskovalcev, vendar jo je po svoji zamisli prikrojil, kar tudi karakterizira svo-jevrstnost in izvirnost Andolj-škove trodelne monografije o našem začetnem bralnem pouku in učbenikih zanj. Lahko rečemo, da je ta trodelna monografija prvo slovensko delo, ki se kritično poglablja v tovrstno problematiko.
Vsebina celotne monografije je razdeljena do leta 1774 po literarnozgodovinskih obdobjih (pred reformacijo, reformacija), od 1. 1774 dalje pa po šolskih zakonih in važnejših zgodovinskih obdobjih (npr. Ilirija ipd.).
Po prikazu družbenopolitičnih razmer, šolske zakonodaje ter vseh tistih dejavnikov, ki so bodisi pospeševali bodisi zavirali nastanek in rast obravnavanih učbenikov, navaja v svoji monografiji z bibliografskih vidikov založnike in tiskarje, nato pa razčlenjuje učbenike z didaktično metodičnega oziroma vzgojnega ter bibliografskega, tehničnega in literarno estetskega vidika. Berivo pa je razčlenil tudi z vidika izvirnosti besedil; to je še posebno pomembno, ker sestav-Ijavci učbenikov nekako do leta 1880 navadno niso navajali v berivu avtorjev. Iz celotnega dela je tudi lepo razvidno, kako sta nastajala enoten slovenski črkopis in več ali tudi manj enoten knjižni jezik.
Monografija je še posebno privlačna zato, ker prikazuje naše boje za slovensko šolo in slovensko knjigo v slovenskih obrobnih pokrajinah (na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju, na Primorskem) in danes v zamejstvu, pa tudi med NOB v partizanskem šolstvu. Zelo skrbno in prvič pri nas so obdelani učbeniki med okupacijo in NOB.
Vsebino monografije poživlja več kot 210 slik naslovnih strani in drugih besedil iz začetnic in beril, ki so v vseh treh knjigah med besedili. Tu bo lahko videl skrben bralec podobo marsikaterega dela, ki je danes morda le še velika redkost v tej ali oni knjižnici, ohranjeno kot velika nacionalna dragocenost. S tega vidika monografija ni le zanimiva za pedagoge, marveč tudi za slaviste.
Deseto srečanje pionirjev dopisnikov
Novembra je bilo v Ljubljani jubilejno, že deseto srečanje pionirjev — dopisnikov in njihovih mentorjev ter razstava šolskih glasil.
Po ustaljeni navadi so si pionirji ogledali nekaj kulturnih ustanov, med njimi novo zgradbo RTV, ter se pogovarjali s pisatelji in novinarji. Mentorje je sprejel predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič, na skupni slovesnosti pa je zbranim govoril o vlogi novinarjevega dela sekretar ZKS Franc Šetinc.
Za mentorje je Zveza prijateljev mladine (za vsakoletno srečanje pionirjev dopisnikov in njihovih mentorjev skrbi namreč ZPMS s sodelovanjem mladinskih uredništev in Slovenskega šolskega muzeja) pripravila tudi kratek posvet. Na njem je prof. Janez Dular osvetlil socialne in funkcijske zvrsti jezika in iz tega zornega kota obravnaval jezik v šolskih glasilih. Berta Golobova je ugotavljala, kako jezik množičnih občil vpliva tudi na sporočilo v šolskih listih ter svetovala mentorjem, na katere izpraznjene omene besednih zvez naj bodo
Vsako poglavje sklepajo zaokroženi posnetki, vsako knjigo pa biografije in bibliografije. V vseh treh knjigah je 178 biografskih in bibliografskih podatkov o sestavljalcih in drugih pomembnih delavcih na področju ustvarjanja slovenskih učbenikov za začetni bralni pouk. Bogate so tudi opombe pod črto in prikazani viri, ki potrjujejo znanstvenost te bogate in obširne razprave.
ALBIN PODJAVORŠEK
Leta 1978 je Zavod SR Slovenije za šolstvo izdal dva učbenika za zgodovino. Učbenika sta predstavljena kot poskusno gradivo za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju. Prilagojena sta predvidenemu učnemu načrtu, ki je odmeril zgodovini dve šolski uri na teden v dveh letih šolanja. V dveh letih naj bi torej obdelali vso zgodovino človeštva od praskupnosti do sodobnosti. Ob takih možnostih je bilo korenito krčenje snovi nujno, vendar se zdi, da pri tem avtorji niso imeli vselej srečne roke.
Avtor prve knjige Ivan Grobelnik je opravil prav gotovo težavno delo. Poglavja v knjigi so neenakomerno obdelana. Precejšnja razlika je med poglavji, ki obravnavajo praskupnost, suž-njelastništvo in kapitalizem, ter poglavji, ki obravnavajo fev-
dalno družbo. Tu je avtor skrčil poglavja iz svoje knjige, napisane za drugi razred gimnazije.
Druga knjiga obravnava obdobje od nastanka monopolnega kapitalizma do sodobnosti. Sestavili so jo trije avtorji: Branko Božič, Tomaž Weber in Janko Prunk.
Ob izbiri snovi se mi zdi zelo prav, da smo se pri prvi knjigi končno otresli opisov vojn iz obdobja antike in da sta poudarjeni predvsem družba in kultura te dobe. Podan je tudi kratek pre-. gled dogajanja v neevropskih deželah srednjega veka —česa v dosedanjih učbenikih ni bilo.
Pri drugi knjigi pa je prijetna novost zelo bogato slikovno gradivo, zlasti precej političnih zemljevidov. Tako bodo učenci končno spoznali tudi to. Podpisi
Že berem in pišem
delovni zvezek za 1. razred
posebej pozorni, da se ne bi šablonsko prenašali dalje in siromašili sporočanja. Na posvetu je bil govor tudi o urejanju šolskih glasil, tov. Igor Longyka pa je navzočim pojasnil nekaj enigmat-skih pravit; ogromna večina šolskih listov ima namreč posebno rubriko za križanke, rebuse in različne uganke.
Razstava je pokazala likovno-grafično, pa tudi vsebinsko razgibanost listov, številne nagrade in priznanja uredniškim odborom pa so spodbuda za dobro delo tudi v prihodnje. Podeljenih je bilo pet nagrad za vsebino (literarni del) in ena nagrada za likovno obdelavo.
Uredništva listov, ki so že več let na vrhu ocenjevalne lestvice, so prejela posebne pohvale, glasila, ki so s tematskimi številkami ali kako drugače dokazala izvirnost in vsebinsko kakovost pa nagrade za posebne dosežke.
Za pionirje je bilo nedvomno največje doživetje srečanje s pisatelji in novinarji ter z oktetom Gallus.
berta Golob
Letos smo dobiti novo, popravljalno in dopolnjeno izdajo delovnega zvezka za slovenske prvčke. Že od prve izdaje naprej je značilno, da »Že ' berem in pišem« ni izrecno namenjen za slovenski jezik, ampak splošno za opismenjevanje; pri tem je opi-smenjevalni proces predvsem funkcija pouka ali vzgoje o naravi in družbi. NoVa izdaja pa močneje poudarja jezikovno stran opismenjevanja . To je razumljivo tudi zato, ker je medtem izšel posebni delovni zvezek za spoznavanje narave in družbe.
»t.e berem in pišem« obsega zdaj 3 liste več, tako da jih je skupaj 47. Trije novi listi so posvečeni glasoslovju in pravopisu, in sicer:
Opismenjevalne težave v zvezi z glasom in črko R. Primerjaj na primer besedi VRAT : VRT. Če je R med dvema soglasnikoma (pa tudi na začetku besede, npr. RDEČ), se izgovarja samoglasni-ško to je polglasnik in R. Ta R je torej povsem drugačen kot v primerih, ko je navaden, soglasniški R: RIBA, TOVARNA, VRAT. Besede tipa VRA T, ZA PR EM so na zunaj podobne besedam tipa VRT, ZAPRT, SRNA, v katerih je R samoglasniški. Da bralec pri glasnem branju lahko razlikuje med soglasniškim in samoglasni-škim R, mora med branjem miselno predvideti ali vnaprej tiho prebrati tudi naslednji del besede. Otrok, začetni bralec tega še ne zmore. Pomaga si tako, da bi glasno ali polglasno poskušal oblikovati glasovno sliko besed, da bi ustrezal njegovi izkušnji in vsiljuje polglasnik tudi v besedah tipa VRAT, ZAPREM, medtem ko ima v besedah tipa VRTIM lahko težave zato, ker se mu vsiljuje soglasniški R, to je R brez polglasnika. Samoglasniški R lahko začetnega bralca zavaja tako, da se mu zdi, da spada polglasnik k prejšnjemu soglasniku, torej V9 + RTIM namesto V + 9 RTIM. Torej samoglasniški R podpira nepotrebni izgovor polglasnika ob soglasnikih, kar skušamo pri opismenjevanju preprečiti. Otrok naj le vleče na primer S v besedi SLAMA, toda polglasnika naj mu ne dodaja).
Kakšni so otrokovi napori, ko oblikuje glasovno podobo besede, in kam lahko pri tem zaide, kaže tale primer, ki se sicer ne zadeva R, ampak druge glasove:
Otrok naj bi prebral besedo ŽEP. Začel je vleči: žeeee.. .p — torej vlekel je ozki E. Zaradi ozkega E se mu beseda ni »izšla«, ni se realizirala. Otrok ni bil toliko spreten, da bi poskusil E spremeniti, a začetni bralci morajo tako poskušati! Otrok se je torej nenadoma odločil in prebral ŽLEB. Seveda: B se na koncu izgovarja kot P, otrok je neobstoječi besedi žep v stiski dodal L, zato da je dobil besedo ki obstaja.
46. in 47. list pa sta posvečena črki V in glasovoma zanjo. Na koncu besede in sploh na koncu zloga, kar sredi besede pomeni pred soglasnikom, se V izgovarja ujevsko (dvoustično), in to brez izjeme. Na 46. strani lahko začetni bralec opazuje in dojema razliko izgovora oziroma branja npr. ROKAVI : ROKAV in lahko vadi pravopisno oziroma besedotvorno nespremenljivo kljub različnemu izgovoru. 46. list je predvsem posvečen črki V in glasu zanjo na koncu besede. 47. list pa je posvečen izgovoru in pisavi V na koncu besede. 47. list pa je posvečen izgovoru in pisavi V na sredi besede, ne da bi posebej opozarjal, da izhaja pravopis iz besedotvorne zakonitosti (tako kot pišemo TRA V A) pišemo tudi TRAVNIK, kot pišemo DELA V EC, pišemo tudi DELA V-Cl). Besedotvornega dokaza včasih niti ni, na primer: AVTO, MRAVLJA, KOVČEK.
Ne glede na to, da so novi listi dodani zadaj, jih seveda učitelj lahko uporabi že prej, kadar se mu zdi potrebno in za kogar je potrebno. Priporočljivo je nekatere stvari ponavljati.
V1. razredu morajo učenci dojeti — ne teoretično, analitično, temveč praktično, celostno — že celotni glasovni in pravopisni sestav knjižnega jezika. Kot je znano, temelji delovni zvezek »Že berem in pišem« — v tem se razlikuje od čitanke — na načelu fonetične postopnosti, tako da se v začetni fazi opismenjevanja berejo in pišejo bolj ali manj le fonetično »gladke«, neproblematične besede. Prvček na primer najprej bere in piše le ustničnozobni V, npr. VAZA, TO VORNJA K; le soglasniški R; ne uporabljajo se še besede, ki vsebujejo polglasnik; otrok bere in piše samo jezični L itd. Celostno pa je že od vsega začetka branje in pisanje E in O. Delovni zvezek sva dopolnjevala Z listi, ki najbolj pereče izgovor-no-pravopisne posebnosti obravnavajo posebej, tako da jih je mogoče opazovati in vaditi. Tako so bili že doslej posebni listi posvečeni širokemu in ozkemu E, širokemu in ozkemu O, polglasniku, izgovoru in pisavi L itd.
Kljub najnovejšim dopolnitvam, ki smo jih prikazali, je nekaj stvari, ki jih delovni zveek še ne zajema, čeprav jih mora začetni bralec v resnici spoznati. Naj opozorimo samo na tole: besedni naglas, predlog V, pravopis zvenečih nezvočnikov na koncu besed, npr. LED, SNEG.
Zelo pomembna je potrebna poglobljena glasoslovna (fonetična) izobrazba učiteljev in še posebno učiteljic elementark. Prvima dvema izdajama delovnega zvezka je bil priključen priročnik, ki je poleg metodičnih vprašanj obravnaval tudi jezikovna. Zdaj pa priročnika ni več oziroma ker
je zvezek dopolnjen, je stari priročnik nepopoln. Avtorja sva se potrudila, da so posamezni listi posebno v metodičnem pogledu tako jasni, da jih učitelj zna uporabiti s pomočjo navodil na samih listih.	_
cstetsKa funkcionalnost delovnega zvezka »Že berem in pišem« dopolnjuje njegovo poučnost. Izraža se v nekaterih pesemskih in sploh besedno-lir-sko oblikovanih besedilih, šaljivosti, deloma v estetsko-mo-ralni vsebini in posebno tudi v odličnih risbah akad. slikarja Iveta Šubica. Nekatere risbe so povezane z metodo opismenjevanja, nekatere pa imajo samostojno estetsko vrednost. Avtorja obžalujeva, da zaradi časovne stiske novih listov ni ilustriral Ive Šubic. Upava, da bo v ponatisu prihodnje leto ta nevšečnost odpravlje-
pod slikami in zemljevidi so Z^\ izčrpni in pomenijo primen111 dopolnilo k besedilu posamezni poglavij.
Knjigi sta prilagojeni zatil(' vam sodobne šole in samost®)' nemu delu učencev. Pri obeh sc poudarjena vprašanja, ki skh' pajo vsako poglavje. Torej z.ahk' vata obe knjigi drugačno del0 učencev pa tudi učiteljev._____4
Ob vseh teh pozitivnih nov°'. stih, ki jih učbenika prinašata, t,0l omenim še nekaj pomislekov, ‘ šemi — kot praktiku— le poraj°' jo. Najprej: avtorji predpostavil0', jo, da so dobili učenci v osnov0' šoli zelo solidno znanje pa ^ primerne delovne navade. Jf, dvoje velja, žal, le za majhno ste' vilo učencev. Pri večini pa je zti°' nje precej pomanjkljivo, o nav°' jenosti na samostojno delo f sploh težko govorim.
Drugi problem sta majhno šl°' vilo ur in zelo veliki razrM1 (36—42 učencev). Vendar 0,0 učitelju oba nova učbenika lahk° zelo dobra opora za nove oblih1, dela. Ker pa sta knjigi namenja11 vsem učencem, ki se bodo šola0 na srednjem usmerjenem izobra' ževanju, se mi zdi, da je posebna druga knjiga preskopa, skoraj Že povzetek določenega znanj0' Tako se bo večina učencev učil° snov na pamet (dvomim, da bodo sami iskali odgovore na vpraša' nja — ker marsikoga zgodovin0 sploh ne zanima).
(Jlede same snovi naj povem, da je pripomba dr. F. Rozmana j Naših razlgedih št. 20 zelo pri' merna. Pri prvi knjigi se mi zah da bi kljub vsemu krčenju mora!1 biti bolj pojasnjeni prelomni do' godki v slovenski zgodovini (if, guba samostojnosti, krneč*1 upori, reformacija, Ilirske pr0' vince, leto 1848). V prvi knjigi 0! bili nujni tudi politični zemljevidi, ki bi marsikdaj povedali več ko* besedilo.
L drugi knjigi se mi zdi nejasn0 predstavljen temeljni problem R internacionale, odnos do naro°' nosti, kmeta in vojne. Ob pr°' blemu fašizma in nacizma bi bu° treba nekoliko bolj pojasniti 1°'
Kdor bo pazljivo primerjal prejšnjo in novo izdajo, bo našel številne manjše in večje popravke in izboljšave. Omenimo naj, da smo opustili tisk velike začetnice s posebno barvo in da smo ponekod pustili, da učenci zapisujejo prosto, to je brez črt, ponekod pa so črte. Upoštevali smo pripombe, ki so jih sporočile učiteljice, in pripombe, ki so jih podali strokovnjaki. Recenzent nove izdaje delovnega zvezka je dr. Jože Toporišič.
Učitelji oziroma učiteljice, ki poučujejo v 1. razredu, so večinoma zelo ustvarjalni in poleg tega dobro vedo, kakšne so zahteve učnega načrta, še posebno glede obravnave vseh štirih tipov črk (velike in male tiskanice, male in velike pisane črke), česar se delovni zvezek ne dotika. Zato ne uporabljajo delovnega zvezka nesamostojno, temveč ga ustvarjalno vključujejo v učni proces. A tudi popolna uporaba in izraba delovnega zvezka je metodično zahtevna in ustvarjalna.
Listi, ki obravnavajo glasoslovje in pravopis, naj se uporabljajo tudi po novembru, ko učenci zaključijo spoznavanje vseh glasov in črk. Veliko učiteljev je sporočilo, da jih uporabljajo še v drugem polletju.
Opozorimo naj, da so za učence s specifičnimi učnimi težavami na voljo še posebni delovni ILti in ustrezen priročnik. DANICA GOLU, '
MILAN DOLGAN
kratne evropske in svetovne razmere. Verjetno si avtorji težko predstavljajo, kako daleč je današnje učence to obdobje, in d° z nekaterimi osnovnimi problem1 sploh niso seznanjeni.
Poglavja o narodni zgodovin' se logično vključjejo v poglavja, ki obravnavajo svetovno dogaja' nje. Pri problemih stare Jugoslavije bi bilo treba morda bolj poudariti nagnjenje k strankarskim cepitvam in pričkanjem, tako -tipičnim za našo buržoazijo, da bi potem lažje prikazali veliko vlog0 in napore KPJ pri oblikovanj" bratstva in enotnosti. Preskromno je podano tudi gibanje l" združitev jugoslovanskih narodov še pred prvo svetovno vojn°'
Ko je govor o kontrarevoluciji v Jugoslaviji, je ta problem v Sloveniji nekam sramežljivo prezrl, čeprav vemo, da je šel takratni ban po italijanskega okupatorja in skušal sodelovati z njim.
Pri obeh knjigah pogrešam tudi navedbo literature in virov, ki so jih avtorji uporabljali pri svojem delu.
Z veseljem pa moramo poudariti, da ti dve knjigi sedaj imamo-Mislim, da si praktiki z njim" lahko precej pomagamo. Vse te misli so se mi porodile, ker poznam poučevanje zgodovine na osnovni šoli, na šolskem centru za blagovni promet in na gimnaziji-Tako iz prakse poznam tri vrste učencev in njihov odnos do tega predmeta.
EVA HOLZ
RADIO IN ŠnLA
nižja stopnja
29.	dec. Pesem ali potica jan. Ptice pozimi
Višja stopnja
26. 28. dec. Šolstvo v Sloveniji po letu 1969 dec. Orgle in kancona
SREDNJA STOPNJA
26. 27. dec. Slovenski plesi III
3. jan. Vrečo za srečo
Nenavadni pogovori
30.	dec. Odrasli tako — kako pa mi jan. Odrasli tako — kako pa mi
za srednje šole
25. dec. Dimče Malenko — sodobni prekletnik 7. 28. dec.: Subjektivni dejavnik v političnem sistemu • 4. jan. Družbeno ekonomska osnova političnega sistema samoupravljanja
Jezikovni pogovori
v oddajah JEZIKOVNI PO-OVORl spremljamo akcijo lovenščina v javnosti, ki jo vo-lla^ RK SZDL in Slavistično tuštvo Slovenije. Širokemu ružbenemu posvetovanju že-'mo dodati tudi naš prispevek, *ato smo v nenehnem stiku z ak-ualno problematiko in novimi . °gnanji na področju jezikoslov-ja- Vprašanja poslušalcev, na ka-,era odgovarja dr. Jože Topori-,lc> se nanašajo na tiste probleme r2lka, s katerimi se človek srečuje v vsakdanjem življenju. O ( anju v javnih občilih in šolah er odsevanju le-tega v praksi s°vorijo prispevki dr. Brede Pogorelčeve. K sodelovanju smo Povabili strokovnjake s področja oksikologij^ saj je znano, da Kosamo v zadnjem času ujeti orak s sodobnimi zahtevami 0varstva. Vsak četrti teden v
mesecu je rezerviran za mlajše jezikoslovce, pesnike, pisatelje, družbenopolitične delavce in novinarje, ki govorijo o svojem odnosu do slovenskega jezika.
Za oddajo, ki bo na sporedu v četrtek 28. dec. 1978, je lektorica Hermina Jug-Kranjec pripravila prispevek o študiju slovenščine za tuje študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavljamo odlomek iz te oddaje.
V študijskem letu 1967—68, je v okviru pedagoško znanstvene enote za slovanske jezike in književnosti začel delovati najprej honorarni, od začetka leta 1970 pa redni lektorat slovenščine za tuje študente filozofske fakultete; vodi ga lektorica Hermina Jug-Kranjec. Kot pove že ime, je lek-
torat namenjen predvsem tujim študentom, ki študirajo na kateri od šestnajstih pedagoško znanstvenih enot Filozofske fakultete, pa tudi tujim lektorjem, ki poučujejo na jezikovnih oddelkih fakultete. Kljub temu pa to ni lektorat zaprtega tipa, saj ga z dovoljenjem dekana obiskujejo tudi tuji študentje, predvsem pa specializanti z drugih fakultet, tuji strokovnjaki, ki delajo v naših visokošolskih in znanstvenih organizacijah, pa tudi nekateri posamezniki, ki so se iz službenih ali osebnih razlogov odločili za življenje v Sloveniji in jim je znanje slovenskega jezika potrebno pri opravljanju poklica. Zanimanje zunanjih udeležencev za sistematični študij slovenščine je vsako leto večje. Obenem narašča tudi število tujih študentov, vpisanih na filozofski fakulteti. Slušatelji lektorata niso samo tujci, marveč tudi študentje iz drugih jugoslovanskih republik, posebno v zadnjem času pa je veliko otrok naših zdomcev, ki so bili rojeni v tujini le slabo obvladajo slovenščino ali pa sploh ne znajo govoriti slovensko. Na lektoratu se uči knjižne slovenščine vsako leto tudi nekaj porabskih Slovencev, ki redno študirajo v Ljubljani, Slovenska izseljenska matica pa z eno — ali večletnimi štipendijami omogoča otrokom slovenskih izseljencev, da se poleg predmeta, ki jih posebno zanima, podrobneje seznanijo tudi z jezikom svojih prednikov. Ob skoraj potrojenem številu slušateljev — v študijskem letu 1978—79 obiskuje prvi letnik lektorata 30 udeležencev, od tega 20 študentov in sodelavcev filozofske fakultete — opravlja vse delo tako kot na začetku en sam lektor. Zato je treba marsikatero utemeljeno prošnjo zunanjih udeležencev zavrniti, najbolj vztrajni prosilci pa čakajo, ali se
bo v naslednjem študijskem letu morda našlo prosto mesto na lektoratu.
V prvem in drugem semestru je pouku slovenščine odmerjenih šest ur tedensko, v tretjem in četrtem semestru pa po štiri ure. Slušateljem višjih letnikov in tistim, ki osnove slovenskega jezika že obvladajo, je namenjen dveurni izpopolnjevalni tečaj slovenščine, ki obsega konverzacijo in vaje iz stilistike. Delo poteka po določenem programu; le-tega vsako leto sproti prilagodimo sestavu udeležencev, razen pouka v predavalnici še vaje v fonetičnem laboratoriju. Težav in problemov je posebno na začetku precej, saj se lektorat razlikuje od drugih lektoratov slovenščine tako po visokem številu udeležencev kot tudi po tem, da slušatelji niso niti jezikovno niti interesno enotni. Stanje jepodobno kot na seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture, le da je tam zaradi velikega števila lektorskih skupin mogoče pouk organizirati tako, da so v skupini zastopani po eden, _ dva ali največ po trije različni jeziki. Morda bo najbolj nazorno, če naštejem, od kod vse so prišli slušatelji letošnjega prvega letnika. Na lektoratu so zastopane naslednje tuje države: Argentina, Avstralija, Bolgarija, Burma, Češkoslovaška, Francija, Japonska, Južnoafriška republika, Kolumbija, Kuwait, Madžarska, Mehika, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Nizozemska, Romunija in Združene države Amerike. Sestav udeležencev pa se vsako leto spreminja. Razlaga na lektoratu je že od začetka slovenska, posamezne teže razumljive besede in strokovno izrazje sproti prevedemo v dva ali tri na lektoratu najbolj zastopane jezike. Slušatelji na začetku sprašujejo v katerem od jezikov, ki jih lektor razume. Težav s sporazumevanjem praviloma ni. Večje so težave, ki nastanejo zaradi različnih sistemov izobraževanja, ki so jih bili posamezniki deležni v svoji deželi. Od tega je v mnogočem odvisna uspešnost ali neuspešnost pri učenju sloven-
skega jezika. Pri zavestnem učenju tujega jezika je poznavanje ustroja lastnega jezika pogoj, poznavanje ustroja še kakega drugega jezika pa prednost, ki v mnogočem skrajša proces učenja in pomaga premagati neskladje (interferenco) med materinim in tujim jezikom. Kadar umanjka obojega, je lektor brez moči, saj zaradi posameznika ne more in ne sme spremeniti načina dela; nemočen pa je tudi slušatelj, ki lektorjeve razlage ne more z ničimer primerjati, saj se struktur in pojavov v svojem jeziku ne zaveda. Če je takih slušateljev več, resno ovirajo uspešno delo na lektoratu.
Med jezikoslovno usmerjenimi slušatelji —posebno med slavisti, ki so na lektoratu najmočnejša interesna skupina (letos jih je v prvem letniku pet) — pridejo mnogi na lektorat z znanjem enega ali celo dveh slovanskih jezikov, ponavadi srbohrvaščine in ruščine. Praktično znanje sorodnega slovanskega jezika ima pri učenju slovenščine veliko prednosti, pa tudi slabosti. Tujcu, posebno neslovanu, ki zna npr. srbohrvaško, je veliko laže razumeti slovenščino, pozneje, pri aktivnem učenju jezika, pa mu znanje srbohrvaščine povzroča dodatne težave. Razen na interferenco med materinim jezikom in slovenščino mora paziti še na razmerje med srbohrvaščino in slovenščino. Ne samo, da meša v slovenščino srbohrvaške besede in strukture, pojavi se še problem medjezikovne homonimije oziroma sinonimije. V obeh jezikih obstaja namreč več izrazov, ki se sicer enako glasijo, nimajo pa enakega pomena. Tujec, ki jih na začetku nekritično uporablja, se jim pozneje, ko se te svoje slabosti zave, dosledno izogiba. S tem pa izloči iz rabe tudi številne izraze, ki v slovenščini in srbohrvaščini niso samo istozvočni, ampak tudi pomenijo isto — ter s tem omeji svoje še tako skromne možnosti izražanja v slovenščini. S tem problemom se do neke mere srečujejo tudi vsi slovanski udeleženci lektorata, saj pri pogovoru
pogosto oklevajo prav tam, kjer imajo za isto stvar v materinem jeziku enako ali podobno besedo kot v slovenščini.
Neskladje med materinim jezikom in jezikom, ki se ga slušatelj uči, pa se ne kaže samo v besedju, ampak tudi v oblikoslovju, skladnji, v pisavi, predvsem pa v izgovoru. Odraslemu človeku, pri katerem je sposobnost tvorjenja novih glasov omejena, povzroča učenje slovenščine na fonetični ravnini tem večje težave, kolikor bolj se matrice slovenskih glasov razlikujejo od glasovnih matric njihovega jezika. Veliko lastnega, pa tudi učiteljevega truda je potrebno, da sploh sliši razlike med svojim in slovenskim glasovnim sistemom, še več, preden je sposoben pravilno izgovarjati slovenske glasove. Nekateri od slovenskih glasov (npr. ozki e, polglasnik, r v položaju med soglasniki) povzročajo težave prav vsem tujcem brez izjeme, drugi (r v kateremkoli položaju, L, h, sičniki, šumevci, zlitniki itd.) pa predvsem nekaterim jezikovnim skupinam. Vsem, posebej paše tistim, ki imajo v svojem jeziku stalno naglasno mesto, povzroča težave tudi slovenski naglas, saj zanj ni preprostih pravil, ampak se ga je treba naučiti skupaj z besedo. Lektor v jezkovno enotni skupini lahko posveti vprašanjem soočanja in primerjanja materinega jezika in slovenščine veliko pozornosti. Jezikovna konfrontacija v skupini z različnimi materinimi jeziki pa se mora omejiti le na opozorila o posameznih skupnostih in razlikah med slovenščino in dvema ali kvečjemu tremi od jezikov, ki so na lektoratu številčno najmočneje zastopani. Kljub temu pa lektor že po nekaj letih prakse zelo dobro pozna težave pripadnikov posameznih jezikovnih skupin ali jezikov in zato lahko usmerja razlago, predvsem pa vaje tako, da čimbolj gospodarno podaja znanje slovenščine, ne samo nekaterim posameznikom, temveč vsakemu od udeležencev in s tem tudi vsej skupini.
Armada smo vsi
"k 'k -k
Odličje »22. december« za številne uspehe zares "ajboljšim
Najvišje priznanje
ftnoti MOMČILA MARJANCA
Med najboljšimi enotami JLA NblJanškega armadttega območ-
u	tu^‘ ^e,os enota JLA
Momčila Marjanca, ki je prejela ‘a vojaške in družbenopolitične Uspehe najvišje priznanje — od-‘čje 22. december.
Vojaki in starešine te planinske efote vestno opravljajo svoje vo-Iftške dolžnosti in ohranjajo revo-“cionarne tradicije 7. slovenske Uurodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren že več let pa vfhko pomagajo tudi pri gradnji sPortnih objektov na Gorenjskem ln Primorskem. Do sedaj so 0Pravili le nekaj manj kot 160.000 delovnih ur, seveda 7xtfuij svojega rednega programa Vojaškega urejanja in družbeno-P°litične vzgoje. Vrednost zgra-Puih objektov, ki so jih pomagali 8raditi vojaki in starešine enote ^oničila Marjanca, je ocenjena na več kot 25 milijonov din. Poleg tega so opravili kar 93.000 delovnih ur za ureditev vaških Vodovodov, poti in cest.
sneje sodeluje vsaj z eno ali dvema temeljnima organizaci-lama združenega dela ter
Meherna temeljna enota M ometla Marjanca že več let kar najte-
osnovno ali srednjo šolo. To, da so učenci osnovnih in srednjih šol vedno zaželeni in dobrodošli gostje v njihovi vojašnici, potrjuje podatek, da obišče to enoto vsako leto po več kot 20.000 učencev osnovnih in srednjih šol ter krajanov, med katerimi so tudi številni borci.
S Karavank, Julijskih in Kamniških Alp vse prepogosto prihajajo klici na pomoč. In tam, kjer je reševanje ponesrečencev najtežavnejše, so častniki te enote, ki so tudi člani gorske reševalne službe, vedno pripravljeni pomagati ponesrečenim. Z vsemi člani gorske reševalne službe že več let dobro sodelujejo, saj so se s skupnimi močmi že večkrat uspešno lotili obrambnih akcij pred plazovi.
»Lansko in letošnje priznanje »22. december« nas še bolj obvezuje tudi v prihodnje,« so ob nedavnem obisku v njihovi enoti poudarili vojaki in častniki enote naše armade Momčila Marjanca in dodali: »Prizadevali si bomo, da bomo to najvišje odličje osvojili tudi prihodnje leto!«
—tu—
Proces	podružbljanja
obrambnih priprav in s tem uresničevanje zakona 0 ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter varnosti zahtevajo nenehno dejavnost in krepitev JLA, teritorialne obrambe, organizacije ZZB NOV, ZRVS in ZSMS pri vzgajanju, usposabljanju in vključevanju mladih v vse oblike priprav na splošni ljudski odpor.
Organizacij ZSMS načrtujejo vedno več akcij, ki jih mladi ure-
sničijo skupaj z enotami JLA, štabi in enotami teritorialne obrambe, ZZB NOV in ZRVS. Prav zato sta predsedstvo RK ZSMS in poveljstvo ljubljanskega armadnega območja letos že devetič zapored razpisala tekmovanje med občinskimi konferencami ZSMS in enotami JLA za odličje 22. december. Pred tremi leti so na tem tekmovanju sodelovale tudi organizacije ZRVS, pred (Iveipa letproq
pa še organizacije ZZB NOV in štabi teritorialne obrambe.
Odličje 22. december, tako so se dogovorili, prejme tista enota JLA in občinski konferenci ZSMS, ki so izvedle največ skupnih dejavnosti in bile najuspešnejše na področju obrambnih dejavnosti, odličje pa tisti štab teritorialne obrambe in občinska organizacija ZZB NOV ter občinska konferenca ZRVS, ki so največ prispevali k obrambni vzgoji in usposabljanju mladih.
Pred letošnjim praznovanjem dneva JLA je imela republiška ocenjevalna komisija pri izbiri
najboljših težavno delo. Pa vendar so se odločili: za najboljšo mladinsko organizacijo na območju, kjer so enote JLA, so proglasili občinsko konferenco ZSMS iz Nove Gorice, za najboljšo mladinsko organizacijo, kjer ni enot JLA, pa OK ZSMS iz Velenja. Najboljša enota JLA je bila enota vojne pošte 4142 iz Murske Sobote. Med enotami teritorialne obrambe je bil najboljši občinski štab teritorialne obrambe iz Cerknice, med občinskimi organizacijami ZZB NOV je bila najboljša trboveljska, Domžalčani pa so bili najboljši med organizacijami ZRVS.
Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok v pogovoru z Edvardom Kardeljem pred praznovanjem praznika JLA
Odličja šestim organizacijam
* I *
"'"vs*	' f V
Vse najlepše za Tvpj, moj in naš praznik, tovariš vojak!
Vogošče 1958 — Banjaluka 1978
Sodobni tokovi jugoslovanske likovne pedagogike
»Likovni pedagogi in likovni umetniki so s pestrimi vsebinami in učnimi metodami dela v preteklih dveh desetletjih kakovostno vplivali na napredek likovne vzgoje in izobraževanja. Uvedli so pedagoške novosti, obogatili vsebino in obliko kulturnega in javnega delovanja šole. Estetsko vzgojo v šolah socialistične samoupravne Jugoslavije so uveljavili v svetu kot avtentično pedagoško vrednoto.«
Tako je sklenil svoje predavanje o funkciji likovne vzgoje v javnem in kulturnem delovanju šole magister Josip Roča iz Zagreba na posvetovanju likovnih pedagogov Jugoslavije v Banjaluki. Na tem posvetovanju so likovni pedagogi, delegati iz vse Jugoslavije proslavili dvajsetletnico prvega posvetovanja likovnih pedagogov Jugoslavije, ki je bilo 1. 1958 v Vogošču, v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Pionirji jugoslovanske likovne pedagogike so takrat sprejeli izredno revolucionarna načela sodobne likovne pedagogike, ki so jih kasneje vključili v načela razvoja vsestranske, svobodne in samoupravne mlade osebnosti. Na letošnjem posvetovanju so pedagogi pregledali dosežene uspehe v letu likovne kulture 78 in sprejeli načrte za naslednje leto.
Likovni pedagogi Jugoslavije so v seminarskem delu ugotovili, da je likovna pedagogika v dvajsetih letih napredovala. Praktično in teoretično delo na tem področju je doseglo velike uspehe ne samo doma, temveč tudi v tujini. Številna priznanja likovnim delom jugoslovanskih otrok so hkrati tudi priznanja likovnim pedagogom, ki so znali
pedagoško poglobljeno voditi otroka pri ustvarjanju, hkrati pa so mu pustili svobodo pri izražanju z različnimi likovnimi izrazili. V pregledu zgodovinskega razvoja jugoslovanske likovne pedagogike je doktor likovnih znanosti Bogomil Karlavaris iz Novega Sada ponovno poudaril vsestranski in globok pomen razvoja likovne kulture in njenega vključevanja v sodobne samoupravne enote. Likovna kultura pa je zelo pomemben dejavnik v razvoju celostne osvobojene osebnosti. Zato je zapostavljanje likovne vzgoje v razmerju ali v primerjavi z drugimi predmeti v nasprotju s težnjami in cilji naše socialistične vzgoje in izobraževanja.
Področje likovnih umetnosti, likovne kulture, se prav v zadnjem času vse bolj vključuje v proizvodno delo. Samoupravni interesi šole se povezujejo s samoupravnimi odnosi v delovni organizaciji. Vključevanje likovne kulture v proizvodno delo je nujno, saj prodira likovna kultura v prav vsa področja človekovega delovanja. Področje industrijskega oblikovanja je vedno bolj čista likovna prvina, ne pa več samo posredovalec izdelka kake delovne organizacije. Organizacije združenega dela pripravljajo razstave umetniških del v svojih proizvodnih obratih in s tem približujejo likovne kulturne dobrine neposrednim proizvajalcem. Ob tem posredno navdušujejo likovne amaterje za delovno in ustvarjalno porabo prostega časa ob raziskovanju likovnih vrednot. Likovna kultura kot prvina porabe prostega časa postaja vse bolj povsem sociološki problem, s katerim se srečujemo že v osnovni šoli in je po-
memben dejavnik osvobajanja osebnosti.
Programi razvoja likovne vzgoje so najbolj dodelani v osnovni šoli, nato se kontinuiran razvoj mlade osebnosti podre v korist tehničnih in jezikovnih usmeritev. V srednji šoli sta pomen in vsebina umetniškovz-gojnih predmetov zelo zelo skrčena. Likovni pedagogi trdijo, da zaradi zmanjševanja družbenega pomena likovne vzgoje kot sestavnega dela vzgoje nastane
vrzel v razvoju mlade osebnosti. Zaradi krčenja števila ur pri splošno izobraževalnih predmetih učenec v osnovni in srednji šoli ni prav nič manj obremenjen, pač pa mu manjka pomemben dejavnik razvoja (vizualno likovni dejavnik). Usmerjeno izobraževanje mora biti temelj za kasnejše samoupravno delo v organizacijah združenega dela, ?ato je nujno, da so tudi programi likovne kulture za srednje usmerjeno izobraževanje stro-
SANOLABOR
m#';'s
p.o.,61001 LJUBLJANA,CIGALETOVA 9
TRGOVSKO UVOZIMO PODJETJE, MEDICINSKI INSTRUMENTI, APARATI -OPREMA ZA BOLNICE, LABORATORIJE IN LEKARNE
TELEFONI: 317535, 311540, 311260, 317355
ŠOLE
izdelki našega podjetja so zelo primerni za opremo osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol
IZ SVOJIH ZALOG VAM PONUJAMO:
LABORATORIJSKO OPREMO:
ZA POUK BIOLOGIJE, KEMIJE IN FIZIKE
•	pohištvo
•	aparate
•	steklovino
•	kemikalije
•	pribor
POTREBŠČINE, POSEBEJ ZA ZDRAVSTVENE ŠOLE
9 zaščitna sredstva
•	teksti! in obutev za vse profile zdravstvenih delavcev
•	učila za pouk nege bolnikov
•	instrumente za pouk biologije in anatomije
SREDSTVA ZA CIVILNO ZAŠČITO
•	omarice za prvo pomoč
•	torbice za prvo pomoč
•	komplete za dezinfekcijo in dekontaminacijo
Naročila pošljete lahko po pošti ali pa jih oddaste osebno v naši trgovini.
Blago dostavljamo enkrat tedensko v večje kraje Slovenije s svojim kombijem, v odročne kraje pa ga pošiljamo po pošti.
Informacije dobite v naši trgovini po telefonu ali pisno.
Dialektična metoda dela
pri spoznavanju narave in biologija v osnovni šoli
Voščilnico, ki je delo ak. slikarja Viktorja Magyarja, je izdal Mednarodni fond »Lačen otrok«. Prodajajo jo v vseh državah članicah OZN. Dobljeni denar bo uporabljen v korist otrokom
kovno izdelani in vključeni v celosten vzgojnoizobraževalni program.
V	dneh posvetovanja je bila v Domu kulture v Banjaluki odprta razstava likovnih del otrok iz jugoslovanskih republik in pokrajin, ki je lepo pokazala tokove likovne pedagogike v posameznih delih Jugoslavije. Socialistična republika Hrvaška je pokazala povezano rast likovnega razvoja od predšolske vzgoje, likovne vzgoje na razredni in predmetni stopnji, likovnega ustvarjanja v svobodni dejavnosti in usmerjenem izobražev anju. Slovenija se je v svoji razstavi omejihi predvsem na problem linije, barve in delno prostora. SAP Vojvodina je prikazala razvoj svobodne ustvarjalnosti, vključevanje likovnih vrednot v delo in proizvodnjo in vizualne komunikacije. Makedonski likovniki so razstavili zanimive fotografije keramike in kiparskih del, ki jih zaradi krhkosti materiala in velikosti niso mogli pripeljati in razstaviti v Banjaluki. Razstavljavci so se različno lotevali dela, vendar je bila razstava dokaz, da si vsi, ki se ukvarjajo z likovno pedagogiko, prizadevajo sporočiti, dokazati javnosti, da je razvoj likovne kulture nepogrešljiv temelj za vsako kakovostno novo in humano delo v naši družbi.
V	slavnostnem delu posvetovanja so bila podeljena priznanja prizadevnim likovnim pedagogom Jugoslavije. Naslov Zaslužni likovni pedagog Jugoslavije sta dobila dva slovenska pedagoga: Bojan Golija, akademski slikar, grafik specialist (Pedagoška akademija Maribor) in Vinko Tušek, akademski slikar (osnovna šola Lucijan Seljak Kranj). Oba likovna pedagoga sta dobila to visoko priznanje za svoje poglobljeno in dolgoletno delo na področju likovne pedagogike. Doslej je do.hil to pomembno jugoslovansko priznanje . le en slov enski pedagog, prezgodaj umrli profesor Zoran Didek. Posebna priznanja za pedagoško delo, organizacijo razstav ah kolonij za mladino, je dobilo dvanajst slovenskih likovnih pedagogov.
MILENA Mv SARUKM« » * ♦ v
V šolskem letu 1978-79 sta Zavod SR Slovenije za šolstvo in Pedagoška akademija (oddelek za biologijo) v Ljubljani začeli s strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev biologije v osnovnih šolah, kjer so bile upoštevane analize anket aktivov in seminarjev v preteklih letih. Seminarji obsegajo do 16 delovnih ur, potekajo v skupinah po 35 do 40 udeležencev (skupaj 10 skupin v določenih časovnih presledkih) Program je Zasnovan tako, da bo omogočil učiteljem biologije strokovno izpopolnjevanje in uvajanje marksistične idejnosti pri pouku biologije in celotnega naravoslovja; povečanje motivacije učencev, posebej z interdisciplinarnim problemskim načinom obravnave in metodami njihovega aktivnega vključevanja v vzgojnoizobraževalni proces, posebno pri eksperimentalnem delu v laboratoriju in na terenu, pospešeno uvajanje izobraževalne tehnologije na novih vzgojnih dosežkih in celostno povezovanje učne snovi z življenjskimi problemi.
Seminar je potekal v biološki učilnici in laboratoriju. Obsegal je način in prikaz povezave med teoretičnimi znanstveno raziskovalnimi in praktičnimi metodami in oblikami dela. s temami: Metabolizem s snovno energetskega vidika in vloga encimov, Vpliv abiotskih dejavnikov na morfološke in fiziološke spremembe rastliln, — Praktično delo in vaje pri spoznavanju narave, Praktično delo in vaje pri biologiji. Novosti s področja genetike, Prilagoditve in prilagodljivost organizmov z vidika evolucije, Vključevanje dialektičnih zakonitosti v pouk biologije.
Anonimna anketa je pokazala, da so bile teme za seminar zelo primerno izbrane (srednja ocena 4,72), biologija je bila prikazana interdisciplinarno z evolucijskega in ekološkega vidika, v po-
Zakaj jih ni bilo?
vezavi pojavov in procesov z dia' lektičnimi metodami in oblikami dela (srednja ocena 4,33). Organizacija in izvedba seminarja sta zaslužili srednjo oceno 4,54-Na vprašanje, katere smotre na] učitelj dosega, so vprašani odgovorili: Učiti življenjsko, pri tem je treba upoštevati vzgojnoizo-braževalne smotre osnovne šole; uporabljati in kritično vrednotiti učbenike, delovne zvezke, priročnike in druge didaktične pripomočke, najti dialektično povezavo med naravoslovnimi predmeti, uporabljati sodobne oblike in metode dela. Učne načrte je treba obravnavati selektivno, izločati odvečno gradivo, dodajati novosti, jih povezovati v problemsko zasnovane celote. Delo naj bo po analogijah obogateno z dejavnim sodelovanjem učencev. Odnos do narave in okolja je treba predstaviti kritično, to pa pomeni — privzgajati ekološko zavest in izobrazbo. Odgovorih so tudi na vprašanje, kako odkrivati zveze med naravo in družbo in poudarili, da je treba pouk aktualizirati p° načelih spoznavanja dialektičnih zakonitosti. Individualno delo in nadgradnje zavzemata prvo mesto pri pripravi na pouk — poleg vzgojnoizobraževalnih smotrov; za vsako učno enoto bodo naiančno opredeljeni tudi idejni smotri, v katerih bodo upoštevane jasnost, nazornost in praktična uporabnost.
Ob skrbno izbranih zgledih so dobili učitelji biologije ob koncu seminarja tudi odgovor na vprašanji: Koliko lahko učitelj biologije pripomore, da bi bila le-ta bolje ovrednotena v šoli? Biologija bo še posebno pomembna y4 prihodnjem razvoju človeštva, saj bo dajala v povezavi z naravoslovjem in družboslovjem odgovore na številna vprašanja o odnosih med človekom in njegovim okoljem.
ROMANA JAZBEC
Priprave na slovesnost ob prazniku republike. Na panoju je razgrnjena praznična izdaja UTRINKOV, glasila učencev 7. b razreda.,
Pionirski odbor, učenci v krožkih ob pomoči učiteljev mentorjev opravljajo še zadnje naloge, da bodo prazničnost doživljali vsi: učenci, starši, delavci Celodnevne osnovne šole Oskar Kovačič Škofije in občani te krajevne skupnosti.
Burja žvižga okrog vogalov nove šole; misliš, da bo odneslo zastavo z vrha dimnika.
Dan pred praznikom, ob 14. uri se zberejo v večnamenskem prostoru vsi učenci šole in njihovi starši. Program poteka lepo: recital s petjem in plesom in vmes trenutek s pionirsko zaobljubo prvošolcev.
Vidiš prisrčno radost otrok in mehke obraze staršev. Tudi očetje so med njimi. To je res skupni praznik šole in staršev. Skupni praznik, skupne skrbi in skupne odgovornosti. Nastopajoči učenci se potrudijo, da se še enkrat zberejo za nastop ob 17. uri. Tokrat za vse občane.
So se ustrašili mraza, burje? S°, hiteli nakupovat? Kajti v avditorij naše nove šole bi jih lahko sprejeli vsaj še petdeset. Dovolj prostora bi bilo tudi za vse člane zveze komunistov na Škofijah, ki jih večinoma redko srečaš na tovrstnih praznovanjih. Šola s svojo dejavnostjo odpira svoje srce in miših gradi iz temeljev, iz dneva v dan, iz leta v leto dograjuje in sama v tem raste.
Učiteljica ne govori le z ustnicami. Vsa se predaja učni snovi, da bi j° bolje razumeli, pa pripovedujejo njene oči, njena lica, njene kretnje i11 posebej še njene roke. Roka seže v globine, dvigne nazorno spoznanje, prikazuje moč, nemo pripoveduje jasneje kakor besede... (Fotot L. Li) t * t - <	* » \ * » * t	< s j . i » * ’
^[oristična inventura leta 1978
^ISKO LETO 1978:
v brezplačno šolanje zahteva ako leto vse več denarja.
v a?n'ne ne Pljuje le l'81*’ k'se e(mo uči na napakah.
cend se zavzemajo za sek-alno vzgojo učiteljev.
ščepci! Ne hodite po stopinjah °]ih učiteljev, ker boste imeli Majhne plače.
^LTURNO LETO 1978
^ fudi v preteklem letu je veliko ^tnikov preživelo svoja dela.
^ekatere kulturniške pole-'ke so v preteklem letu gasili s tavanjem.
Ponekod je bila kultura na l1811' Zato so ji metali samo kosti.
Tudi slaba knjiga ima dobro stran — zadnjo.
Govorniki in pisatelji živijo od besed. Razlikujejo se samo v tem, da morajo biti pisatelji pismeni.
LETO VARSTVA ŽIVALI 1978
Nekateri so iskali luknje v zakonih narave.
Vode so ponekod tako umazane, da umirajo v njih tudi bakterije.
Živali so ogrožene tudi zato, kjer se človek prevečkrat vrača k naravi.
Živalski svet ne bo izumrl. Evolucija človeka gre v smeri razvoja nove vrste živali.
Iz ljubezni do bližnjega se je razvila ljubezen do živali.
TELEVIZIJSKO LETO 1978
V televizijskem programu ni bilo kriz, saj je bilo veliko repriz.
V življenju je tako kot na televiziji: veliko voditeljev in napovedovalcev.
Na televiziji je iz leta v leto vse več preteklosti.
Televizija je najboljše okno v svet vsakemu enajstemu Jugoslovanu, ki je nepismen.
ISKANJE NEUPRAVIČENO BOGATIH V 1978
Nekateri učitelji se neupravičeno bogatijo z znanjem.
Z govori in referati smo postali besedno bogati.
Buržoazija je izumrla, ostalo je samo socialno razlikovanje.
Bogatini se vozijo s hitrimi avtomobili, komisije za ugotavljanje neupravičeno bogatih pa s kolesi.
ZDRAVSTVENO LETO 1978
Preboleli smo eno participacij-sko leto. Posledica:	rakave
tvorbe v žepih obolelih.
Tudi v preteklem letu niso živeli na račun norcev samo psihiatri.
Medicina je tako napredovala, da je vse teže biti zdrav.
LETO 200-LETNICE TRIGLAVA
Primitivna ljudstva so postavljala na visoke gore svoje bogove, danes pa primitivni gorniki tam odlagajo smeti.
V kraljevstvu gora je pogosto človek hlapec svojega častihlepja.
Ob obletnici so priromali na naš Olimp tudi mali bogovi.
Vzpon na goro se začne podobno kot karieristični vzpon — z upognjenim hrbtom.
NAPITNICA ZA LETO 1979
Ne trkajte samo s kozarci, temveč tudi s čelom.
J. MRKALJ-KADMUS
R'EG ZAŠT ZNAK
DAJE VEC 2MJENJA...
Med številnimi brezalkoholnimi napitki zavzema Coca-Cola izjemno mesto. Priborila si ga je s svojim okusom, ki je zanjo značilen pri temperaturi od 4—8°C. Ker osvežuje in poživlja, godi delovnemu človeku in športniku.
Neutemeljene očitke, češ daje Coca-Cola škodljiva, ovrže podatek, da jo prodajajo v 138 državah po vsem svetu; med temi je tudi Jugoslavija. Preden pristojni organi odobre prodajo kake brezalkoholne pijače, mora prestati test uradnih biokemikov. To je pošten in razumen odgovor na vse predsodke.
Pred 92 leti je dr. Pemberton sestavil brezalkoholno pijačo, iz katere so strokovnjaki razvili Coca-Colo. Svoj napitek je zmešal na dvorišču svoje hiše v mestu Atlanta, ki je v severnoameriški državi Georgiji.
Podatki povedo, da napolnijo in prodajo po svetu vsak dan 214 milijonov steklenic Coca-Cole.
Coca-Cola si prizadeva spodbujati vse športne panoge povsod po svetu. V Jugoslaviji bo Coca-Cola uradni napitek na Mediteranskih igrah, ki jih za leto 1979 pripravljajo v Splitu. Znano je, da je Coca-Cola sprejeta kot napitek tudi za Olimpiado 1980 v Moskvi.
Izdelovalci Coca-Cole z velikim razumevanjem in z iskreno simpatijo podpirajo športne dejavnosti šolskih otrok, financirajo priprave na olimpiade, hkrati pa so pokrovitelji mednarodnih športnih prireditev tako v svetu kakor v Jugoslaviji.
Coca-Colo pijejo od zasnežene Aljaske do vroče Sahare, od Tokia do Helsinkov, od Buenos Airesa do Beograda, po vaseh in hrupnih velemestih.
Prodajalci te pijače govore več kot 80 jezikov. Z njo se odžejajo izletniki, obiskovalci kinematografov in gledališč, ljubitelji športa na športnih igriščih, letoviščarji ob morju, planinci in vozniki na avtomobilskih cestah.
Leta 1968 je Slovin kot največji proizvajalec brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji dobil pravico polnjenja Coca-Cole. Tako je v polnilnicah v Beogradu in Zagrebu še istega leta začel polniti to priljubljeno pijačo.
Zaradi, vse večjega povpraševanja je bila v letu 1975 zgrajena polnilnica v Hadžičih pri Sarajevu, 1977 pa polnilnici v Lipljanu na Kosovem in v Žalcu pri Celju.
Kakovost Coca-Cole potrjuje tudi njen okus. Kdor ga enkrat spozna, postane njen prijatelj.
Vedno sem na storitev
Imam servis. Prepričajte se o mojih uslugah. Veste, kaj delam? Čedim. Vas že vidim, kako se drenjate. Ta misli, da namakam spehane avtomobile, oni pa da pomivam okna ali da prenavljam buržoazne metuljčke in kravate. Radi bi iz starih škrpet nobel čevlje, iz sprane pižame plesni kostim in tako naprej. Pomota, fantki. Bolj slovensko: jok, brate, odpade! Jaz se ukvarjam z jezikom. Nobenega sicer dobro ne znam, ampak to ni zdaj vprašanje. Vseeno lahko naštejem nekaj svetovnega besedišča: agrikola arat iz petega razreda predpreobrazbene reforme gimnazij; si, si, kvantakošta gracijatante v dobro italijanskih kavbojk in rajša; junges herc und grave hare, kar pomeni, da je po sredi ljubezen; iz ovog se nešto i naučit dade, hulje lepo zbore al nitkovski rade, ker je v življenju pač tako in je to vedel že čika Jova-Jovanovič-Zmaj.
No, to je samo podlaga za nadgradnjo. Servisa nimam ne za latovščino ne za culukafrščino, za te reči je vsak sam brezhiben mojster. Storitve izvajam za razne spise iz slovenščine in za podobne reči.
In sem v nenehni dilemi. Problemov se kar tare. Govorce in pišoče (tako se pravilno reče) je v osnovni šoli figo brigala jezikovna infrastruktura, zdaj pa klatijo tako narobe sklone, da se bogusmili. Vedno imam delo, vam rečem. Vaja dela umetnika. Kadar ne vem, kako je v resnici prav, in to se mi dogaja kar naprej, vpeljem nov stilem (to je strokovni izraz in za to obrt že moraš imeti nekaj šol), recimo, da besedi pišem skupaj. Vsaj w umetniškem besedilu si to lahko privoščim po mili volji. Tam je zdaj končno vse prav. Prav srečna sem.
Če zagaziš v šport, pa je že drugače. Nikoli ne veš, kdo je koga nažgal. Partizan je nabutal Borac. Lahko tudi ponoriš. Komu je treba pritakniti a? Za en sam a gre, pa že cincate. Zdaj vidite, da to niso mačje solze. Neki superni prevajalec — super je treba pregibati, slovenščina ni nobena angleščina — vedno piše mač-kinesolze. Tome draži. Zakaj pa nemačkove? Kot da se dedci ne bi nikoli kisali.
Boste vzeli kredit ali posojilo? Lahko vam pomagam. Na be-sednjakovem torišču ali poprišču, z denarjem, bratci, pa ne. V mojem žirojskem računu zija praznina. Vendar se v takih slučajih ne govori o izgubah ali pufih. Reče se slabše poslovanje ali primanjkljaj in sploh ne denar, ampak sredstva.
Mogoče bi pa radi sestavili dovolj zavozlano pisanje kot odgovor na nedvoumen dopis, ki vam ga je poslala kaka intitucija, češ da boste opomnjeni z rokom pred izterjavo, da dolgujete še toliko in toliko in da napram temu ni priziva. Kar pridite, napisla vam bom tako zapleteno, da boste blesteli kot primerek na obetanem simpoziju za javno rabo.
Če sem dobre volje, izvajam storitve zastonj. Zraven poslušam dobro popno glasbo, ki me kreativno stimulira ali ustvarjalno spodbuja. Kadar pa se zavem, da se angažiram zaman, ker se noben pisun in govorun ne izboljša (zadnje čase se grešniki izboljšujejo, odnosi pa poboljšujejo), padem v depresijo. To je stanje popolnega spoznanja, da si dim, takorekoč smog ali smod in da so že pripravljene čistilne naprave, ki te bodo odpihnile. Sredina se je začela zavedati, da jo s svojimi eksplozijami že ogrožaš in ji zasmrajaš delovne pogoje. Če bi opravljala mesarske, tesarske ali kake druge posle, pa bi bila vsakomur seveda še kako — i te kako! — potrebna. Brez greha bi si na podlagi ekonomskih pokazateljev priracionalizirala superni mercedes, po-čitnico v hribih in na morju —počitnica je navaden vikend — in nabasan tošel.
Tudi tako prav lepo živim. Če se zrihtam, sem kar čedna.



w

časopisno tiskarsko podjetje pravica — dnevnik
tiskarna ljudske pravice o. sub. o

JfiW-
Ljubljana, Kopitarjeva 2
vošči vsem prosvetnim delavcem in kolektivu ČZP Prosvetni delavec srečno novo leto 1979
VSEM PROSVETNIM DELAVCEM ŽELIMO ZDRAVO, USPEŠNO IN SREČNO
NOVO LETO 1979

gorenje-varstroj
lendava
Industrijska cesta tel. (069) 75-271 telex 35238
priporom soinm
varmig 300
VARILNO
OPREMO
GORENJE VARSTROJ Lendava
▼
▼ v
■	;1i
il
IM	o
Žalostnega viteza so napravili pionirji v Podčetrtku iz različnih plastičnih in pločevinastih odpadkov. Stražarje sredi narave,ki ne dovoli,da bi se umazanija, porabljena plastika, valjala po travi, po gozdu. Obenem opozarja, da se odpadki dajo še koristno uporabiti, če dru gače ne, v prostem času za zabavo. Ohranimo naravo čisto, da ohra nimo sebe!
(boto: L. L.)

varexl34/145S
0^
eliminator varilnih plinov
■	transformator 135/145 A, 160/180 A, 260 A in 400 A
■	usmernik 300, 400 in 600 A
■	polavtomat za varjenje v zaščiteni atmosferi argona ali CO2, Varmig 300, 400, 600 A
■	točkalnik (ročni) RT 1, točkalnik VST (stoječi) 25 pnevmatski, 25 mehanski
■	eliminator varilnih plinov ELVAR 11 in 22
■	ročni rezalnik MR 100, rezalna miza MV 5-300 B sočelni aparat za varjenje TSO 40
■	vzdolžni avtomat za vzdolžno linijsko varjenje VZZ 2
■	pozicioner (območje 50—1000 kg)
■	obračalne naprave od 5 do 40 ton
Podrobnejša pojasnila o cenah, rokih in pogojih dobave dobite osebno, pisno ali po telefonu.
gorenje-varstroj

%wJtanlt
Tekstilna tovarna n.sol.o. Kamnik, Kovinarska 4 Telefon: (061) 831-711, Telex: YU FROTIR 31-318
PRIPOROČA:
'4*
—	brisače različnih velikosti in vzorcev
—	pregrinjala za postelje
—	slinčke
—	serviete
—	kuhinjske krpe in brisalke
—	umivalne vrečke
Poleg navedenih izdelkov imamo na zalogi tudi
—	kopalne plašče iz frotirja
—	garniture za dojenčke
—	modne kravate vseh vrst in vzorcev
—	rute za narodne noše
—	šale in metuljčke
✓
i
m
<&
i
frnmmmmM
alpina
TOVARNA
OBUTVE
ŽIRI
alpina
TOVARNA OBUTVE ŽIRI
PRIPOROČA:
učiteljem telesne vzgoje, vaditeljem in šolskim športnim društvom:
zimsko-športno obutev
pancerje znamke
—	Demon, Orion in Impuls za zahtevnejše tekmovalce
—	Snovvking, Scorpion, Zodiak za srednje zahtevne smučarje
—	Diamant, Princes, Vega L in M, Jupiter in Saturn, Can Am in Star za rekreativno smučanje
—	Junior S in Junior ter Rok za učence
—	čevlje za tek na smučeh — od čevljev za tekmovalce do klasičnih modelov različnih višin
—	čevlje za smučarske ture in čevlje za uporabo pred smučanjem in po njem (apre ski) vseh velikosti
letno-športno obutev: razne planinske čevlje
Naše poslovalnice so v Ajdovščini, Cesta 5. maja št. 5, v Celju, na Prešernovi cesti 12, v Dolenjem Logatcu, na Tržaški 11, v Idriji, na Trgu M. Tita 10, na Jesenicah, na Titovi 81, v Kranju, na Titovem trgu 2, v Kranjski gori, na Borovški 82, v Ljubljani, na Titovi 17 in Titovi 17 (odd. I in III), v Cigaletovi 4/a, v Mariboru, na Koroški 18, v Mežici, na Partizanski 43, v Novi Gorici, Delpinova 19, v Novem mestu, Komandanta Staneta 6, Šentvid (Ljubljana-Šiška), Celovška 401, v Škofji Loki, Mestni trg 11 in na Titovem trgu 4, v Trbovljah, na cesti 1. junija 14, v Velenju, Trgovinski center, in v Žireh, Stara vas 43.
Podrobnejše podatke o cenah, rokih in pogojih nabavedobite v poslovalnicah, pri grosističnih naročilih pa osebno, pisno ali po telefonu v naši upravi Žiri (064) 69-250.
1 m
i
I
‘88
i
M
m
1
i
i m
i
m
m
<:•<
M
x*
i I
»
alpina TOVARNA OBUTVt	m
ŽIRI	
1
I
I
I
i
88
m
■
■
i

r~

/
61001 LJUBLJANA, TRB OSVOBODITVE 2 - p.p. 270
tel. (061) 23-189, 23-190, 21-475, 22-433, 20-621
uvoz-izvoz ter trpvsko podjetje z laboratorijskim in fotografskim blagom na debelo in drobno
Komerciala fotomaterial, Trg osvoboditve 2, tel. 27-836 Komerciala lab. opreme in kemikalij, Trg osvoboditve 2, tel. 27-839 Uvozno-izvozni sektor, Trg osvoboditve 2, tel. 27-828 Skladišče fotografskega blaga:
Šmartinska c. 152, tel. 41-424 Trubarjeva c. 20, tel. 317-282
Skladišče laboratorijske opreme in kemikalij: Trg osvoboditve 2, tel. 23-189
TRGOVINE:
fotomaterial:
—	Cankarjeva ul 7, tel. 22-509
—	Gradišče 4 — Arkade, tel. 22-321
—	Titova 40 — Atrij, tel. 315-981
laboratorijske opreme in kemikalij:
—	Trg osvoboditve 2, tel. 23-189, 23-190, 21-475
NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA SE PRIDRUŽUJE VAŠI SKRBI ZA HITREJŠI NAPREDEK KAKOVOSTNE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA KADROV, KI BODO V PRIHODNOSTI SKRBELI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE!
Oskrbimo vas lahko z vsem potrebnim blagom iz naše dejavnosti, ki se uporablja kot učilo, učni pripomoček ali
material za:
fiziko,
kemijo,
biologijo,
proizvodno-tehnični pouk, svobodne dejavnosti.
Informacije o cenah, rokih in pogojih dobave dajemc osebno, pisno ali po telefonu.

--.
Naš tridesetletnik
Pravijo, da so časniki kot ljudje. Rodijo se in umro, vmes pa preživijo vse mogoče dobre in slabe trenutke tega sveta. Različni so: taki, ki vztrajajo in taki, ki klecnejo pod težo bremen, ki jih naložijo kritični bralci. Dolgost življenja pa je vsekakor odvisna od namena in poslanstva, od take vsebinske zasnove, ki izraža hotenja ljudi, ki jim je časnik namenjen in od posluha za pravo mero.
Prosvetni delavec je v najlepših letih svojega življenja: prihodnje leto bo star 30 let!
Vsa leta je obdržal naklado okrog 8000 izvodov,čeprav je pripravljenost bralcev, da ga sprejmejo za »svojega«, zdaj večja zdaj manjša. Vse je bilo odvisno od tega, kako smo se prosvetni delavci v kakem trenutku preteklih let, v času deročih let razvoja naše družbe, pač počutili. Ne glede na to pa je bil Prosvetni delavec vedno z nami. To priča, da je bil v veliki meri to, kar si želimo, da je izražal mnenja in stališča sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, da je bil kot sredstvo obveščanja dovolj učinkovit in končno, da mu ne moremo zanikati pomoči pri uresničevanju programov za napredek šolstva, za prispevek pri uvajanju usmerjenega izobraževanja in itd. Ne bi bilo prav, če bi zamolčali še ene velike vloge časnika, ki se ponavadi ne kaže v naslovnih niti \ie v točkah dnevnega reda sestankov uredniškega odbora ali izdajatelskega sveta... gre za zbujanje in utrjevanje stanovske zavesti in pripadnosti učiteljev. Če smo, ne da bi se izgovarjali na njegovo mladost, v teh letih časniku lahko kaj očitali, je šel očitek v veliki meri tudi na rovaš težkih in skrajno neprimernih delovnih razmer sicer prizadevnega kolektiva.
Že nekaj mesecev je uredništvo Prosvetnega delavca v novih prostorih, kjer so možnosti za delo bistveno boljše. Naš tridesetletnik si je pridobil boljši standard in s tem, če smemo zopet soditi po ljudeh, tudi večje veselje do dela. Ob tej novi »materialni osnovi«, z razširjanjem dopisniške mreže na doslej še bela področja naše šolske mreže in predvsem s sklepom sindikata, da bi po novem letu dobivali Prosvetnega delavca prav vsi delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij, si lahko obetamo zares lepšo prihodnost lista.
Kaj več mu v teh najbolj ustvarjalnih letih tudi ne bi bilo treba Želeti.
Franjo Puncer
—
Za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb
Center v Mengšu
V občinah Domžale in Kamnik živi približno 60.000 ljudi. Med to populacijo je evidentiranih 60 zmerno in teže duševno prizadetih mladostnikov (na tem območju deluje osnovna šola s prilagojenim programom na Homcu), prav toliko pa je tudi telesnih invalidov. Občini imata tudi težave z usposabljanjem in prekvalifikacijo oseb, ki jih je teže zaposliti in z rehabilitacijo alkoholikov. Zaradi tovrstne nerešene problematike so pozdravili pobudo medobčinskega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam občin Domžale in Kamnik za ustanovitev posebnega centra, ki naj bi zadostil tovrstnim družbenim, vzgojnim in socialnim potrebam. Pot od zamisli do uresničitve je bila kratka: 24. oktobra letos so že podpisali samoupravni sporazum, ki je zagotovil centru ustanovitev in nadaljnji razvoj, 8. decembra pa se je bolj z delovno kot praznično slovesnostjo tudi formalno začelo redno delo v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale—Kamnik, kakor je ustanovi ime. Za zdaj dodajajo temu naslovu v oklepaju še pripombo »v, ustanavljanju«, ki pa jo bodo opustili, ko bodo urejene tudi vse formalnosti. Po sedanjih predvidevanjih bo Center rasel do končne stopnje — leta 1985, ko bo dajal varstvo in zaposlitev okoli 150 osebam.
Pri uresničenju zamisli za odprtje Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu je sodelovala vrsta dejavnikov, predvsem pa krajevna skupnost Mengeš, izvršna sveta občin Domžale in Kamnik, samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje obeh občin in njuni socialni skrbstvi ter skupnost za zaposlovanje v Ljubljani. Ustanoviteljstvo je prevzela SIS za socialno varstvo v Domžalah, kasneje pa bodo kot soustanovitelje registrirali tudi vse podpisnike samoupravnega sporazuma.
V prvi fazi bo v Centru trideset do štirideset varovancev, v njem pa so ta trenutek šele trije zaposleni (v končni fazi jih bo najmanj dvajset). Center vodi defektolog Bruno Kocbek, delo v delavnici pa Jože Mlakar. Z delom so začeli brž, ko jim je Ju-gotehnika, TOZD Melodija prepustila za sorazmerno majhno odškodnino (3 milijone 750 tisoč starih dinarjev) svoja stara in opuščena skladišča, ki jih sedaj postopoma prirejajo in preurejajo za novo funkcijo. Pravkar teče v Centru kooperacija z Me-hanotehniko iz Izole, dogovorjeni pa so še za sodelovanje z vrsto drugih delovnih organizacij, ki kažejo za to pomembno področje družbene solidarnosti izredno veliko razumevanje.
SANDI SITAR
/ \
Sledijo sklepu sindikata
Vsak delavec v vzgoji, izobraževanju in znanosti naj bo naročen na glasilo Prosvetni delavec. Tako je sklenil izvršni odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Osnovne organizacije sindikata po pedagoških in znanstvenih organizacijah so ga povzele, in prve šole, ki so svoj sklep že sporočile našemu naročniškemu oddelku so osnovne šole: Luče-Solčava, Križevci pri Ljutomeru, Bizeljsko, France Prešeren v Kranju, Col, Dragatuš, Gorenji Logatec, Izlake, Juršinci, Ivan Skvarč v Zagorju, Ribnica na Pohorju, Boris Ziherl v Ljubljani, Pinko Tomažič v Kopru, Tone Okrogar v Zagorju, Videm-Dobrepo-Ije, Fram, Boris Kidrič v Mariboru, Cvetko Golar v Škofji Loki, Slivnica-Orehova vas, Razkrižje, Trebnje, Krško, Štore in vzgojnovarstveni zavodi v Murski Šoboti, na Vrhovcih ter VVZ Marinka Ribičič v Novi Gorici. Sledite zgledu še drugi in stopite v novo leto s Prosvetnim delavcem. Časnik uporabite za boljše medsebojno razumevanje, sporočanje, delo in samoupravljanje
—	povsod: v vzgojnovarstvenih zavodih, v osnovnih šolah, v organizacijah usmerjenega izobraževanja. Tudi to je znamenje, da se želimo o vsem dogovarjati skupaj, kakor naj bi bili strnjeni
—	od vrtcev do univerze, kajti odslej je Prosvetni delavec časnik delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Kako bo to nalogo opravil, pa je odvisno od sodelovanja vseh.
_____________________________________________________y
Vedra jesen
Pogovor ob dvojnem jubileju prof. Rudija Benuliča, člana kolektiva Prosvetni delavec
• V njegovi jeseni življenja ni suhega lista. Vse je zeleno, vedro. Sprehod skozi njegovo življenje, ki ga je bogatila zvestoba do pedagoškega poklica in do časnika Prosvetni delavec, bi lahko poimenovali — sprehod skozi zeleno alejo zvestobe. Ob njej je v 40 letih zraslo veliko mladih dreves, v 22 letih bilo izpisanih veliko zelenih listov...
V sebi nosi vrline, ki jih v današnjem času tako zelo primanjkuje: skromnost, prefinjenost, živahnost in pogum — biti zvest sebi. To je prof. Rudi Benulič. Ob njegovi sedemdesetletnici smo ga povprašali, kako je ohranil zvestobo poklicu — kar 40 let kot profesor slovenščine in v zadnjih letih kot pomočnik ravnatelja na Šubičevi gimnaziji. Hoteli smo zvedeti, zakaj je ostal zvest našemu časniku kar 22 let —skoraj od njegovega rojstva do danes. Zanimalo nas je, kako je prispeval k razvoju našega časnika, kako si je prizadeval za njegovo širjenje med pedagoškimi delavci. Zvedeli smo, kaj bi bilo, po njegovem mnenju, treba v časniku dopolniti, kako ga obogatiti, da bi bil boljši, bolj bran.
Ob sklepu smo mu prisrčno čestitali in zaželeli še dolgo, vedro jesen!
Takole nam je odgovoril:
— Poklicu sem ostal zvest iz čistega veselja in nagnjenja do pedagoškega dela. Ob njem se nikoli nisem spraševal po materialnih koristih. Vedno me je navduševalo delo z mladimi. Rad sem jih usmerjal, še toliko bolj, ker sam v gimnaziji te skrbi nisem bil dovolj deležen. Vedno sem se trudil dati ljudem čimveč, še posebej pri delu z odraslimi v večerni gimnaziji. Vsa ta dolga leta sem spremljal klasično gimnazijo in z njo doživljal vse njene spremembe. Zvestoba časniku? Ze v študentovskih letih sem sodeloval pri glasilih, pri pevskem zboru, nastopih, v telovadnem društvu. Delo pri časniku me je vedno veselilo, deloma pa sem ostal tudi iz potrebe, saj je bila nekdaj učiteljska plača resnično zelo skromna. Naš časnik Prosvetni delavec sem spremljal vse od njegovega težkega začetka, ko sem bil imenovan za upravnika. Takrat sem prevzel vse samostojno finančno
Prof. Rudi Benulič
in organizacijsko poslovanje, ki sem ga vodil do nedavnega. Pred štirimi leti sem dobil pomoč, saj sam več nisem zmogel čedalje zahtevnejšega in zapletenega dela.
Če se dela lotim, se ga lotim pošteno, brez štetja opravljenih ur, saj vem, da mora biti opravljeno.
Nenehno sem si prizadeval za šrijenje časnika in vodil osebno dopisovanje vse od prvega dne in v dogovoru z glavnim urednikom sem si na različne načine trudil, da bi povečal število naročnikov — z akcijami in pozivi v glasilu. Kako bi dopolnili časnik?
Časnik Prosvetni delavec si zamišljam nekje med Sodobno pedagogiko in Vzgojo in izobraževanjem —glede na vsebino. Bil naj bi strokovno informativno glasilo. V časniku pogrešam več pobud za praktično delo v šoli. To željo izražajo tudi naši naročniki. Menim, da je v časniku premalo prispevkov o srednji stopnji izobraževanja, še posebno dobrodošli pa bi bili zapisi o strokovnem pedagoškem šolstvu in izobraževanju odraslih. Morda bi bilo dobro odpreti stalno rubriko Pedagoški nasveti, kjer naj bi bile zbrane znanstveno potrjene metode iz pedagoške prakse doma in na tujem.
Glede pedagoških delavcev pa menim, da nekateri izmed njih ob
V	20. številki Prosvetnega delavca je na 2. strani v članku — DELAVKI SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA ODLIKOVANI nastala neljuba tiskarska napaka.
V	članku se drugi stavek tretjega odstavka pravilno glasi:
... Prva, tov. Slavica Pavličeva, ki vodi danes kot ravnateljica ta muzej, in druga, tov. Tatjana Hojanova, bibliotekarka — specialistka, ki samostojno vodi bogato muzejsko knjižnico.
SLUŽBO IŠČE
Strokovna učiteljica harmonike, ki je študirala v tujini, z večletno prakso,želi sprejeti dela in naloge učiteljice'na glasbeni šoli od 1. 9. 1979. Pogoj: družinsko stanovanje. Ponudbe pošljite na Upravo Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1.
Nenehno
Več kot šestdeset nekdanjih učencev različnih letnikov, ki so obiskovali Osnovno šolo v Podčetrtku smo vprašali, če še prihajajo na šolo, in zakaj se vračajo. Med tolikimi učenci, ki so to šolo zapustili v zadnjih 15 letih, je le eden, odgovoril, da se sploh ne vrača. Kaj je torej tisto, kar jih vedno znova, pa čeprav bivajo v različnih krajih Slovenije in v tujini, vodi nazaj osnovno šolo, ki so jo obiskovali.
Nedvomno so šolske prireditve vabljiva priložnost ne samo za starše, ki radi vidijo, kaj zmorejo njihovi šolarji, temveč tudi za nekdanje učence. Tretjina vprašanih je zapisala, da najpogosteje obišče šolo prav ob šolskih prireditvah. Zanimivo je tudi to, da se dobra petina teh nekdanjih učencev vrača na šolo zaradi lepih spominov. Tu najdejo še veliko svojih izdelkov in različnih del, ki sojih pomagali ustvarjati. Ivan se spominja, kako je pomagal valiti mlinski kamen, ki zdaj kot nekakšen zgodovinski pomnik in miza hkrati nazorno kaže strani neba in lego njihove šole. Tudi to je spomin, ki prijetno oživi, kadarkoli se vrača v pisano šolsko okolje. Pa ne le to: lepo je videti, kaj se je spremenilo na bolje. In podobno je petina nekdanjih
se vračajo
učencev dejala, da se vrača na šolo zaradi zanimanja za razvoj šole. Ne vračajo se le zaradi prei-reditev. Med njimi je precej takih, ki še zdaj, po več letih, radi sodelujejo na šolskih prireditvah, posebno glasbeniki, folklorni plesalci, tisti, ki lahko pomagajo tehniki prireditve ali kako drugače.
Najbolj trdno vez s šolo pa je ohranila tista petina nekdanjih učencev, ki še vedno prihajajo na šolo zaradi različnih nasvetov in pomoči. Zanje je šola kraj, ki jim še vedno pomaga v liskah, jih še vedno usposablja za življenje, da laže premagajo ovire. Daje jim neposredno življenjsko pomoč, napotke, kako najti izhod iz zagate. V takem primeru šola ni le kulturno središče kraja, temveč tudi Življenjska svetovalnica, ki resnično pomaga staršem pri opravljanju njihovih nalog. Seveda pa je taka le tedaj, če mladi zaupajo staršem in šoli, toda ne le kot neki ustanovi, temveč učiteljem, svojim tovarišem. Če bi jih šola med šolanjem razočarala, se prav gotovo ne bi več vračali vanjo.
Nekdanji učenci osnovne šole v Podčetrtku se vračajo najpogo-teje zaradi šolskih prireditev,
končanem študiju mislijo, da že vse vedo, da jim zato prosvetni časnik ni potreben. Pri njih pogrešam potrebo po nenehnem izpopolnjevanju in rasti. Gre za dopolnjevanje, predvsem na področju družbenopolitičnega in samoupravnega znanja, brez katerega danes v šoli ni mogoče delati. Stroka je tesno povezana z življenjem.
In njegovo sporočilo prosvetnim delavcem:
— Prosvetni delavec je naše glasilo. Odveč se mi zdijo pritožbe nekaterih, češ da je list slab in prazen. Nihče od njih pa se ne potrudi, da bi vprašanja in probleme v svoji občini pošteno opisal. Z nekaterih območij imamo zelo malo ali celo nobenega prispevka na leto; to velja posebno za oddaljene občine. Vsak pedagoški delavec bi se moral vpraša-
postalo naše glasilo potreba. ^ lastno je, da se prav mladi 1$ malo naročajo na naš časnik. y liko starejših naročnikov, k‘j bili dolga leta redni bralci in sov lavci; se poslavlja...
Še njegov »recept« za zv*5® bo:
— Kdor se odloči za ped&f ški poklic, mora vedeti, da ^ more hlepeti po dohodkih, stvari in vrednote, ki jih ni goče plačati z denarjem. NajveCf užitek je nekomu nekaj dati. Uj tek je gledati, kako rastejo mu drevesa...
Poklicna zavest naj bo k0[. nina zvestobe do časnika. %r\ bodite naši naročniki, posta aktivni sodelavci, da bo ProsV' delavec bolj razgiban in zanii bolj naš!
Pogovarjala se je:
TEA DOMINKO
Prizadevanje mladih tehnikov Ljubljane
Za večjo množičnost in kakovost_______________________
Pred nedavnim so se pri mest111 zvezi organizacij ljudske tehnik*
Mestna zveza organizacij ljudske tehnike Ljubljana in vsi krožki, klubi in društva te zveze si na območju slovenskega glavnega mesta — tako kot organizacije drugod po Sloveniji — pospešeno prizadevajo, da bi premagali zaostanek za družbenimi potrebami, poprejšnje mrtvilo in še vedno nezadovoljivo stanje na področju tehnične kulture. Ena od sorazmerno novih oblik razširjanja množičnosti in kakovosti te dejavnosti so vsakoletna srečanja mladih tehnikov. V republiškem merilu sta bili doslej dve takšni srečanji, v ljubljanskem pa so ga organizirali letos prvič junija, sedaj pa pripravljajo drugo srečanje mladih tehnikov Ljubljane, ki bo maja 1979 na osnovni šoli Ljubljana-Polje.
Šola v Polju si prirediteljstva prihodnjega srečanja ni pridobila po naključju: zmagala je na prvem tekmovanju. Srečanja mladih tehnikov so namreč tudi priložnost za merjenje in primerjanje, koliko obvladajo posamezniki tehnična področja. Od 49 osnovnih šol v Ljubljani se je prvega srečanja udeležilo 28 šol, na prvih pet mest pa so se uvrstile osnovne šole:	Polje, France
Bevk, Danila Kumar, Brezovica in Trnovo. Največ zanimanja je bilo za tekmovanje v prometnih in obrambnih veščinah, nato pa na področju fotoamaterstva, konstruktorstva (sistem Fischer), radioamaterizma itd.
lepih spominov, zanimanja za razvoj šole, pridejo pa tudi po nasvet in pomoč. To gotovo veliko pomeni. Šolsko življenje so ohranili v spominu kot ugodno doživljanje, V šoli so bili ustvarjalci, razgibani v različnih dejavnostih prostega časa; tako so laže našli tudi tisto življenjsko pot, ki jim ustreza. Zgovoren je tudi tale podatek: več kot 80% nekdanjih učencev Osnovne šole Podčetrtek ja zadovoljnih s svojim poklicnim delom. To pa je največ, kar si lahko želijo učenci in učitelji.
R. L*
. Ljubljani sestali učitelji mentorji tehničnega pouka ® ljubljanskih osnovnih šolah, *" bi se dogovorili o prihodnjelJ tekmovanju ali srečanju. Hkt3' so podelili najbolj zaslužnimz' uspeh prvega srečanja brona*1* srebrne in zlate plakete s priz11® nji. Srečanje mladih tehnik0! Ljubljane prihodnje leto bo P(1 neslo na to področje nekatd spremembe, novosti in izpoF nitve. Tako bodo dali nekolik večji poudarek teoretični podttl praktičnih dejavnosti, na f dročju brodarskega modelar*1*! bodo poleg motornih čoln0 uvedli tudi jadrnice, letalski ^ delarji bodo tekmovali z zflP (mlajši) in jadralnimi mod*1 (starejši in bolj izkušeni), k0" struktorji se bodo pomerili, gradnji gradbenih elementov11 obdelovalnih strojev, morda P tudi v elektrotehniki. Radiotni1 niki bodo priredili lov na lisi0* fotografi bodo izdelovali f0*® grame na določeno temo, rak* tarji pa bodo spuščali rake1* Tekmovanja v prometu bo0 teoretična (prometni predpisi)1) praktična (vožnja s kolesom verjetno pa jim bodo priklju* še prikaz upravljanja z radij*!*1 vodenimi avtomobilskimi mod* li. In končno: tekmovanja v p°z navanju obrambnih veščin bod( pri tehničnih enotah JLA, ver, jetno v vojašnici v Polju. ^ tekmovanjih bo, tako kot le10*' pripravljena tudi razstava ^ ničnih izdelkov.
Tako kot srečanja mladih nikov bo pospeševala kakov0, sten razvoj množične tehnie11* dejavnosti tudi nameravefl* ustanovitev Društva učitelj*! tehničnega pouka v Ljubija111 Republiška Zveza organizaciji tehnično kulturo pa vse te akcij* podpira in usmerja še posebf* glede na potrebe reformirane^® pouka:	celodnevne šole j*
usmerjenega izobraževanj3: Poleg tega pripravlja pri založb1 Mladinska knjiga posebne p1)' ročnike za delo na posamezni11 tehničnih področjih, leta 1980p3 množično republiško prireditev* veliko razstavo.
SAS
ELEKTROTEHNAr
trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje
61001 LJUBLJANA. Titova c.51
telefon4061) 320 241; telex;31184 YU ETEHNA
Svet delovne skupnosti
OSNOVNE ŠOLE I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA, HORJUL
razpisuje prosta dela in naloge:
— učiteljice gospodinjskega pouka in vodjo šolske prehran«
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: končana VGPŠ ali PA — smer gospodinjstvo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.