KATEDRA MARIBORSKIH ŠTUDENTOV Namesto uvodnika Prva številka je že za nami. Resnično, še sami smo se začudili, tako hitro je izšla. Pripravljali smo jo približno mesec dni; sicer pa to za prvo številko ni mnogo. Verjemite, bile so težave, v začetku so bile videti skoraj nepremagljive, toda ko smo eno za drugo počasi premagovali... je KATEDRA mariborskih študentov vendarle ugledala beli dan. Z malo zamudo sicer — toda kljub temu nestrpno pričakovana in (kar je najvažnejše) ugodno sprejeta. Dobili smo že več pisem, v katerih nam bralci, naši starejši in mlajši kolegi, pišejo o svojem ugodnem presenečenju. Tovarišica iz Laškega pa piše: »Sicer še nisem študent, upam pa da bom že v tem ali prihodnjem, želim pa se že sedaj seznaniti s študentskim življenjem in zato Vas prosim, da mi pošiljate Vaš časopis, če je mogoče, na naslov.. .« Zavedamo pa se, da še nismo dosegli takšne kakovosti, kakršno želimo in si jo zamišljamo. Potrebno bo vložiti še mnogo truda, da pri dvoletnem študiju, ki je zaenkrat mogoč na naših šolah, izdelamo svoj lasten izraz, ki ga mora imeti vsako glasilo — posebej še študentsko. S tem ne mislimo na odstopanje od naših osnovnih družbeno-po-litičnih smernic in ciljen, temveč na to, da vsa naša mišljenja prilagodimo predvsem našemu, mariborskemu okolju. Kajti šele. ko bomo to dodobra spoznali, bomo lahko govorili in pisali tudi o čem drugem. Predvsem bo potrebno pisati o oblikah družbenega upravljanja s posebnim poudarkom na visokošolskih zavodih, razpravljati o šolski reformi in še o tegobah in o veselju, potrebah in željah in seveda o življenju mariborskih študentov sploh. Le 34 odst PROFESOR FILO 0 MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH HA PETEM KONGRESU SZDL V LJUBLJANI Na petem kongresu SZDL v Ljubljani je med številnimi diskutanti govoril tudi delegat SZDL Maribor-Center prof. slovenščine Jože Filo. Govoril je o strokovnem in višjem šolstvu v Mariboru. Med ostalim je tudi poudaril nujnost ustanovitve višjih šol v zvezi s potrebami po visokokvalificiranih kadrih mariborskega industrijskega bazena: iHiter tempo o razvoju proizvajalnih sil v naši državi je prinesel velike in korenite spremembe v delitvi dela, organizaciji proizvodnje in načinu življenja delovnih ljudi. Število zaposlenih o gospodarstvu ose močneje narašča. V skladu z ose večjo širino našega gospodarstva se poraja potreba tudi po več visoko in višje kvalificiranih kadrih. da bi se tudi na tem področju približali povprečju v razvitih deželah. Pred nami stoji naloga: strokovno izpopolniti ogromno število kadrov, da bi mogli tudi na tem področju stopati o korak z razširjenjem naše proizvodnje in omogočiti spremembe tehnoloških postopkov, ki so nujni zaradi modernizacije proizvodnih procesov. Dejstvo je, da je bilo v mariborskem okraju o letu 1958 o industriji sistemiziranih 4158 delovnih mest za strokovnjake, na teh mestih pa je bilo zaposlenih le 1471 ali 74 % strokovnjakov s tako izobrazbo, oziroma da bi mariborski industrijski bazen danes lahko zaposlil dvakrat več visoko ali višje kvalificiranih kadrov. To dejstvo opravičuje ob naraščajočih potrebah po strokovnjakih posebnih specialnosti in ob potrebah ustreznega poslovanja kvalifikacijske strukture o mehaniziranih oziroma avtomatiziranih podjetjih ustanovitev višjih šol, ki bodo vsako leto dale našemu gospodarstvu precejšnje število višjekoalificiranih strokovnjakov. (VTŠ: 450 diplomantov prve stop-nje.j* ! •*.... Prof. Filo: »...dani vsi objektivni pogoji za realizacijo resolucije...« Združenje mariborskih visokošolskih zavodov Ta mesec so obiskali Maribor predstavniki Sekretariata za šolstvo, da bi se pogovorili o predlogu Komisije OLO za organizacijo višjih šol v Mariboru, po katerem bi naj ustanovili Združenje mariborskih visokošolskih zavodov. Izvršni svet LRS, kateremu je komisija dostavila ta predlog, je že pooblastil sekretariat za šolstvo, naj izdela predlog zakonskega osnutka. Morda bo Ljudska .skupščina razpravljala o njem že na enem izmed prvih zasedanj. Navajamo nekaj odlomkov iz predloga okrajne komisije: 9 Organi Združenja bi naj bili: — skupščina, ki se sestaja vsaka tri lota: — svet Združenja, ki je organ družbenega upravljanja; — uprava Združenja, ki jo sestavljajo: predstojnik Združenja in njegov namestnik, ravnatelji vseh visokošolskih zavodov ter generalni tajnik Združenja; — predstojnik Združenja, ki pa predstavlja Združenje in koordinira delovanje. 9 Pri Združenju mariborskih visokošolskih zavodov naj bi delovala vrsta služb, ki so enotne za vse zavode, predvsem bi omenili naslednje: — tiskovna komisija (skrbela bi za izdajanje priročnikov, učbenikov in skript v sodelovanju z Založbo Obzor- ja); — Študijska knjižnica bi tudi prešla v siki op Združenja, se razširila in se v perspektivi razvila v Univerzitetno knjižnico; — sklad za gradnjo študentskih domov in stanovanj; — štipendijska komisija; — kuratorij za upravljanje študentskih stanovanj, domov in prehrambnih obratov; — zdravstvena služba; —- sklad za gradnjo stanovanj za predavatelje; — disciplinsko sodišče višje stopnje. Komisija OLO za organizacijo višjih šol je pripravila predvsem to, kar je že zdaj aktualno in je hkrati enotno za vse visokošolske ustanove v Mariboru. Tako bomo torej dobili trdne osnove za nadaljnji razvoj mariborskega višjega šolstva, saj bo Združenje začelo z rednim delom že z novim šolskim letom. Prof. Filp' je posebej poudaril izredne potrebne 'po strokovnjakih in prikazal tudi pdgoje, ki omogočajo uspešno delovanje višjih šol v Maiiboru. »F Mariboru so dani osi- pogoji za uspešno delo in nadaljnji razvoj Višjih šol. Maribor je namreč eno izmed največ jih industrijskih središč v Jugoslaviji in ima v svoji močno razvejani gospodarski strukturi tudi dovolj najbolje kvalificiranih strokovnjakov z večletno uspešno prakso na vodilnih mestih, pa naj bo to o podjetjih ali ustanovah, ki bi lahko svoje znanje koristno prenašali na strokovni naraščaj. Nadalje je n Mariboru tudi močno razvito kulturno življenje, ki torej omogoča študentom poleg strokovne izobrazbe doseči tudi sicer nujno izobrazbeno raven, t. j. strokovno, kulturno in politično razgledanega, razvitega socialističnega človeka. Tako so dani osi objektivni pogoji za realizacijo resolucije o strokovnih kadrih.« Prof. Filo se je dotaknil tudi vprašanja novega šolskega sistema in orisal delovanje novoustanovljenih šol. »Inverzija študija je o današnjih okoliščinah postala nujnost, saj je le tako mogoče v dveh letih dati diplomantu tisto temeljno znanie, ki ga bo po prvostopenjskem študiju na svojem delovnem mestu v podjetju ali v ustanovi lahko uspešno prevedel o prakso. Zakon o visokem šolstvu pomeni torej samo uresničitev teženj, ki jih je narekovala potreba po novem, učinkovitejšem in končno tudi demokratičnejšem sistemu šolanja strokovnih kadrov. (Nadaljevanje na 2. strani) Fakultete v malem V dneh 10. in 11. marca so se zbrali v Portorožu predstavniki vseh jugoslovanskih univerz na 4. plenum Skupnosti univerz J ugoslavije. Povabljeni so bili tudi ravnatelji mariborskih višjih j šol. Plenum je razpravljal o izrednem in o podiplomskem študiju ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih visokega šolstva. Pomembni sta biii predvsem j dve točki razgovorov: 9 Izginili so še zadnji pomisleki glede izrednega študija. Mnoge fakultete in univerze so namreč še pred nedav-! nim negativno ocenjevale prizadevanja naše družbe, da omogoči šolanje vsem, tudi tistim, ki nimajo možnosti, da bi se vpisali redno. Ne samo, da je ideja izrednega študija dokončno prodrla — nekatere ljubljanske fakultete so celo že začele iskati novih oblik dela z izrednimi študenti. Tako ima strojna fakulteta že dva Centra za izredni študij — v kranjski »Iskri« in v Goraž-du(!)l »Tudi mariborska VKS,« nam jo povedal njen ravnatelj Tine Lah, »pripravlja tak Center v Mariboru. To je pravzaprav fakulteta v malem: tudi izredni študenti bodo dobili možnost poslušati predavanja, le da bo snov nekoliko bolj zgoščena.« 9 Po predlogu novega pravilnika ne bo članstvo v Skupnosti jugoslovanskih univerz dostopno več samo univerzam, ampak se bodo lahko direktno včlanile vse fakultete, visoke šole in akademije. Letos tudi mi na delovno akcijo MARIBOR 3. APRILA 1961 LETO I. ŠTEV. 2 9 Anketa 9 Študentski servis 9 Splošna razgledanost izvod nivoja? 9 Centri za izreden študij 9 Šport Letna naročnina 300 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ST4JDlJSl'-x кмлгчгс/ MARIBOR organizacij: Prebujenje odbora visokošolskih zavodov Odbor je v mesecu marcu imel več sej. Moramo priznati: bile so plodne. Najvažnejša točku ene izmed prvih sej je bilo konstituiranje odbora. To je po domače: izvolili so predsednike komisij in člane komisij, izvolili predsednika (Salko Bajrainagič), podpredsednika (Franjo Vizjak), sekretarja (Marjan Logar) in sekretariat, ki f?a sestavljajo prej imenovani študentje in še Aco Stankovič ter Vlado Golob. Da ne bo kdo slabo razumel. Niso važna imenovanja, temveč dober plan dela, ki so ga sprejeli. Delo bo zaradi obsežnosti razdeljeno po komisijah. Vse komisije so imele že sestanke. Kulturna komisija (po predhodnem sklepu odbora) je sklenila ustanoviti študentski pevski zbor. organizirati različne prireditve, predavanja, predvajati filme itd. Idejno-vzgojna komisija bo poiskala stike s profesorji, se povezala s »Centrom za marksistično izobraževanje študentov«, pripravljala se za mladinske brigade itd. Komisija z največ dela bo verjetno socialno-ekonomska. V njeno področje sodi: ustanovitev študentskega servisa (več o tem na strani 5), obdelava predloga o stanovanjih, pregled štipendiranja itd. V študijski komisiji bodo pregledovali in pretresali učne programe, režim pri izpitih, uspehe ali neuspehe pri izpitih, izdajanje skript itd. Na prvi seji komisije za športna vprašanja smo slišali o šahovskem tekmovanju, o razpisu tekmovanja za pokal našega uredništva itd. Naše mednarodne stike — seveda za sedaj samo še pismene — urejuje posebna komisija. Komisija za tisk in propagando bo skrbela predvsem za pravilno razpošiljanje časopisa, ki ga ravnokar prebirate. .... O posebni začasni komisiji, to je o komisiji za formiranje mariborske študentske brigade, ki bo v sklopu OK LMS v Mariboru, preberite na 7. strani. NEKAJ O VIŠJIH ŠOLAH Danes iimamo v Jugoslaviji 104 višje šole s skupno 19.286 študenti. Samo v letu 1960 je bilo odprtih 44 novih višjih šol. Vsega je vpisanih 37,6 °/o izrednih študentov. Le 34 odst (Nadaljevanje s prve strani) Šola je postala samostojen zavod (ne oec proračunska ustanova), ki z razpoložljivimi sredstvi popolnoma sama razpolaga. Ustanovitelj odobri šoli dotacijo za kritje materialnih oziroma finančnih potreb. Drugo vprašanje nastopi seveda, če ustanovitelj v načrtu predvidena sredstva skrči, ne da bi se z upravo prizadetega zavoda o tem prej posvetoval, kakor smo imeli tak primer pri VKŠ in VTŠ. Če pri tem taka redukcija sredstev dosega vsoto, ki je zavod ne more več tolerirati (pri VKŠ tri milijone, pri VTŠ trideset mitvonov), je s tem logično zavrta njegova rast. Pozabiti ne smemo dejstva, da so mariborski višješolski zavodi mlade ustanove in da so nekatere med njimi — na primer VTŠ — v izjemnem položaju. Tu ustanova je brez lastnih laboratorijev in delavnic, brez česar si strokovnega in uspešnega pouka ni mogoče zamišljati. Nadalje je tukaj pereče vprašanje predavateljskega kadra, tako glede mobilizacije kakor materialne stimulacije. Zadeva postane tem očitnejša, če navedem, da je razlika med letnimi prejemki na šoli in med tistimi, ki jih nudijo podjetja — za mlajše inženirje okrog dve sto tisoč, za starejše strokovnjake pa kar tri sto tisoč dinarjev. Prof. Filo je posebej poudaril vpra: šanje izrednega študija in položaja, ki ga imajo izredni slušatelji: »Pereče je vprašanje izrednega študija. Zakon o visokem šolstvu je postavil redne slušatelje na enakopravno osnovo z izrednimi. Praksa pa kaže, da so gospodarske organizacije do izrednih slušateljev pasivne, o proračunu ustanove pa so postavke za njih črtane. I o dejstvo sili šolsko ustanovo, da bo morala izrednim slušateljem usluge zaračunavati. Medtem ko dobiva redni štu- VAŠ: Povišanje oskrbovalnine Precej študentov te šole stanuje v internatu Srednje kmetijske šole. Študentje plačujejo mesečno oskrbovalni-no v znesku 7490 dinarjev, kar je za študentske razmere precej, posebej če pomislimo, da prebivajo v majhni sobici celo po štirje študentje. Upravnik doma je pred dnevi sklical sestanek vs*eli študentov in jim sporočil, da bodo dvignili oskrbovalnino v domu na 10.000 dinarjev mesečno (!). Povišanje oskrbovalnine je seveda vzbudilo med študenti val ogorčenja, tako da je kasneje upravnik znižal oskrbovalnino na 9300 dinarjev mesečno. Skoraj vsi študentje so izjavili, da hočejo v domu samo stanovati, hranili pa se bodo v Abonentu ali v Menzi RK, kar bi bilo neprimerno ceneje. Na ta predlog študentov upravnik sploh ni j>ristal, kasneje je sicer popustil, vendar je zahteval za sobo s površino okrog 12 m2, v kateri stanujejo štirje študentje, kar 2700 dinarjev od vsakega študenta. Cez nekaj dni pa je ponovno dvignil ceno na 3000 dinarjev (cene se spreminjajo kot aprilsko vreme). Na sestanku študentske organizacije so nato študentje zahtevali, naj jim predložijo kalkulacijo stroškov za sobo, po kateri bodo plačevali stanovanje. Socialno-ekonomska komisija pa je zahtevala od Občinskega ljudskega odbora Maribor-Ccnter pregled s strani sanitarne inšpekcije, ki naj ugotovi ali je stanovanje z 12 m2 primerno za štiri študente. Na sestanku študentov so obravnavali tudi statut študentske organizacije. Na šoli vlada veliko zanimanje za mladinsko delovno akcijo. Do sedaj se je prijavilo že 22 študentov. Velik problem na šoli so tudi skripta, ker še sedaj nimajo nekaterih skript in ni verjetno, da bi jih dobili v prihodnjih dneh. VTŠ: Letna skupščina smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo petnajst študentov. Odbor združenja je pričel pripravljati material za letno skupščino študentske organizacije na šoli. Letna skupščina bo konec meseca marca. Študentska organizacija obravnava sedaj vsklajevanje obvezne počitniške prakse in udeležbe študentov na zvezni delovni akciji. Negativni pojavi Na odj)rtem sestanku Zveze komunistov so razpravljali o nekaterih negativnih pojavih na šoli, ki so se pripetili med izpiti v minulem mesecu in o odnosih nekaterih študentov do profesorjev. Študentska organizacija je sklenila, da bo poslala na zvezno delovno akcijo 35 študentov. VKŠ: študentski svet Študentska organizacija je med se-mestralnimi počitnicami pripravila na Ruški koči na Pohorju enotedenski dent štipendijo, ima na razpolago učilnice, knjižnico in predavatelje, mora izredni normalno delati, študirati pa dejansko v svojem prostem času. Brez dvoma je, da so študijski pogoji za izredne študente mnogo težji, zlasti še, če priznamo, (la zahteva učni načrt od rednih v predvidenem roku polno obremenitev. Nujna posledica takega stanja bo v tem, da se bo izreden študij razvlekel na mnogo daljši čas. kar pa ni v skladu z nujno potrebo po kvalificiranih kadrih.« V nadaljnjem izvajanju je prof. lilo osvetlil delo samih študentov v študentski organizaciji. »Študente v Mariboru združuje študentska organizacija, ki je kolektivni član Ljudske mladine, tu pa je zopet član SZDL. Organizacije na vseh šolah so utrjene. Odbor višjih šol delu kot koordinacijsko telo o sedmih komisijah. Zastopniki študentov redno sodelujejo na sejali šolskih svetov oziroma uprav, pa tudi sicer je sodelovanje med njimi in šolo tesno. Študentska organizacija izdaja tudi svoj časopis .Katedro'. Družbena, kulturna in športna dejavnost mariborskih študentov se plodno razvija v okviru zgoraj omenjenih sedmih komisij. Ob delu se na oseh popriščih kažejo lepi uspehi, nastopajo pa seveda tudi težave, ki jih skušajo študentje preko svoje organizacije o sodelovanju z drugimi družbenimi in političnimi organizacijami bolj ali manj uspešno reševati. V prvi vrsti se kažejo težave> glede materialnih osnov. Ena četrtina študentov prejema štipendije. Njihov mesečni povpreček kaže, da zaostajajo za povprečnimi mesečnimi stroški na enega prejemnika za okrog 1500 dinarjev. Hiter tempo študija, ki ga narekuje kratek študijski čas (kurz je dvoleten) in v zvezi s tem velika študijska obremenitev, ne daje študentom možnosti hono- Odbor združenja je že zelo zgodaj začutil, da je med študentsko organizacijo in organi družbenega upravljanja — oddelčnimi sveti — na šoli slaba povezava. Zaradi tega so se dogovorili za skupen sestanek oddelčnih svetov in odbora združenja. Prvi je bil v mesecu januarju. Sestanek je dobro uspel in so tedaj sklenili, da bodo takšni sestanki stalna oblika skupnega delovanja. Na drugem sestanku, ki je bil meseca marca, so ta skupni orgun imenovali študentski svet. Zamislili so si ga kot koordinacijsko telo oddelčnih svetov in odbora združenja. Študentski svet bi naj razpravljal o problematiki in nalogah, ki so skupne vsem študentom, odbor združenja in oddelčni sveti pa bi naj postaH njegovi izvršilni organi. Ze na marčnem sestanku so razpravljali o osmih nujnih in tekočih zadevah. Med drugim so razpravljali o šibkem socialno-ekonomskem položaju oddelka za turizem in gostinstvo, nadalje o sodelovanju s študentsko organizacijo Ekonomsko-komereialne šole v Banja Luki in o obisku študentov te šole. Študentska organizacija je pripravila proslavo dneva žena. Na proslavi je rame zaposlitve, kot je to mogoče viso-košolcem drugje (o Zagrebu n. pr. imajo študentski servis). Z novim zakonom o štipendiranju bo mogoče uporabiti štipendije kot regulator o odnosu potreb po kadrih o določenih službah, n. pr. na VKŠ o računovodsko-finančni stroki, kjer so potrebe po kadrih velike, a od šestnajstih 'študentov prejemajo štipendijo le štirje. Podobno je velika potreba no strokovnih kadrih tudi na področju turizma in gostinstva, a prav tu pomoči od podjetij v obliki štipendij ni, zlasti s področja Gorenjske in Primorske. Zgodilo se je n. pr., da je OLO Kranj pošiljal o šolo zn slušatelja T. G. štipendijo, ta pa ni bil niti opisan. Ko je pozneje za to štipendijo zaprosil drug redni študent tega oddelka, je dobil negativen odgovor, češ da so vsa sredstva izčrpana. Naloga tistih, ki vodijo kadrovsko politiko, je, da taka vprašanja stimulativne je rešujejo, brez dvoma pa morajo pri tem odigrati važno vlogo tudi družbeno politične organizacije, sindikati, predvsem pa SZDL. Pereče je tudi stanovanjsko vprašanje, ki si ga prizadevajo študentje z vsemi silami omiliti in tekajo s svojimi predlogi oziroma prošnjami od vrat do vral raznih ustanov in podjetij. V tej smeri bi se ob mnogih še nerešenih vprašanjih iz študentskega življenja dalo prikazati še marsikaj, kar je za mariborske študente in za njihove novoustanovljene višje šole specifično in posebno važno. Vendar bi vse to le še utemeljevalo že tako znano dejstvo, da je naša družba dolžna moralno in materialno, skratka vsestransko podpirati rast in delo takih zavodov in študentske organizacije, saj se v njih oblikujejo strokovnjaki, ki se bodo že jutri vključili v proizvodnjo, in se v njih oblikujejo socialistični ljudje, ki jim mora biti posvečena vsa naša skrb.*. študentska organizacija podelila dvema najagilnejšima študentkama nagrade, a tudi uprava šole je nagradila štiri najboljše študentke. Na šoli je zelo slabo uspela akcija za pomoč alžirskim otrokom. V drugem letniku z akcijo niti niso pričeli, kar je vredno vse graje. VSŠ: mikroskopske vaje Kje seje zataknilo? Z novim šolskim letom je Višja komercialna šola odprla tudi oddelek za turizem in gostinstvo, saj se že dalj časa kaže potreba po specializiranem turističnem in gostinskem kadru, kakršnega sploh še nimamo. Oddelek, ki ga obiskuje 36 rednih slušateljev, ima 6 specialnih predmetov, ti ga pa povezujejo s prakso še tesneje kot ostale oddelke VKŠ. Republiška turistična zveza, Gostinska zbornica in podjetje Kompas so pokazali za oddelek precej zanimanja. Tako so izrazili željo, da bi se sestali s slušatelji tega oddelka in spoznali njegovo delo; študentje pa so tudi želeli zvedeti marsikaj — spoznati možnosti zn zaposlitev, za svojo bodočnost, navezati stalen stik z zainteresiranimi organizacijami že sedaj, rešiti problem štipendij itd. »Mnogo smo govorili o tein,« pripoveduje predsednik oddelčnega sveta Ludvik Verbančič, »vendar iinnm občutek, da so se ti zainteresirani organi že tedaj nekako izmikali. Tako se mi zdi, kot da jim dejansko ni do štipendistov (Kompas študente raje poleti zaposluje, kot da bi jih vse leto štipendiral, češ da si lahko tedaj dosti prihranijo). Omenjali so predlog novega zakona o štipendijah, ki da bo postavil štipendije na novo osnovo. Vendar so sprevideli, da so to nujni problemi in sklenili so, da ie treba takoj najti vire za najnujnejše primere. Do tod bi bilo torei vse zelo lepo, toda — samo do tod. Kajti od tod dalje lahko omenimo samo še nekaj telefonskih pogovorov, ne moremo pa našteti nobene pogodbe o štipendi ji, četudi so od sestanka minili že trije meseci ... Sprašujemo se, kje je ovira, ko je vendar splošno znano, da je pomanjkanje visokokvalificiranega kadra eden od glavnih vzrokov, da naš turizem še vedno ne izpolnjuje vseh svojih nalog in ne izkorišča vseh svoiih možnosti. Skoraj neverjetno je, da bi edini vzrok predstavljale finance.« se je posmehnil študent Ludvik. »Vsak dan ugotavljamo potrebe po kadru, nam pa že 3 mesece rešujejo 11 (beri enajst) prošenj za štipendije. Ce že ni štipendij, ali bodo zn nas vsaj službena mesta? To vprašanje je za nas življenjske važnosti. Ali se ne bo tudi takrat kic zataknilo, ko se bomo vendarle prebili skozi šolo. kakorkoli — s honorarnimi zaposlitvami, s pomočjo študentske organizacije, po lastni i/.nn jdljivosti? Vsakomur mora vendar biti jasno, da gre vse to končno le na račun študijskih uspehov.« Mariborski študentje v luči rezultatov ankete Življenjski stroški in štipendije ŽIVLJENJSKI STROŠKI O tem anketa sama ne govori, ven-, študentov iz prakse, ki niso prekinili delovnega razmerja, pa tudi skoraj četrtino. Obstoji namreč bistvena razlika med štipendisti in med tovariši, ki študirajo, so pa obenem v rednem delovnem razmerju. Četudi so eni in drugi podpisali pogodbo s podjetjem, štipendistom ne tečejo službena leta, poleg tega obstojajo razlike tudi glede zavarovanja itd. Postavka »drugače« združuje vse tiste, ki jih preživljajo njihovi zakonci, tiste, ki žjve od pokojnin, od poleti prisluženega denarja ali od drugačnih prihrankov. Rubrika »brez odgovora« je znak, da so' še vedno tovariši, ki ne verjamejo, ne razumejo, da nihče nima namena gledati kolegom v žep. ampak da smo hoteli dobiti le statističen pregled pogojev, v katerih žive naši študentje. Točni podatki so potrebni, da zvemo, kolikšne so potrebe in s kakšnimi sredstvi bi bilo mogoče položaj popraviti. Sedaj pa si oglejmo nekoliko 'še: ŠTIPENDIJE Ali se še spomnite, koliko znašajo povprečni življenjski stroški mariborskega študentu, četudi smo vzeli minimalne postavke? Okoli 10.000 dinarjev. Sedaj pa si poglejmo, kako jc s štipendijami: Vtl vri 4»6000 do 7000 no 8000 Štipendije: od tega 5100 dinarjev za hrano do 5000 do 9000 do 10 000 do 11000 nad. mo — potrebuje nujno NAJMANJ 9000 dinarjev. Če pa še vse tisto, kar smo izpustili, dodamo v minimalnih zneskih, se pokaže, da je 10.000 dinarjev prej premalo kot dovolj. ...se krijejo takole: (575 anketiranih od 840) starši skrbijo za 251 študentov ali........................ 43,65 %> štipendije ima 173 študentov . 30,08% v rednem delovnem razmerju je 101 študent ....... 17,56% honorarno dela 15 študentov . 2,60% drugače se preživlja 34 študentov ...........................5,91 % ostali so pa brez odgovora. 2 MILIJARDI Z A ZAGREBŠKE ŠTUDENTE Za negospodarske investicije zagreb-ške univerze je bilo v letu 1960 predvidenih za 1 milijardo 942 milijonov sredstev iz republiških in zveznih fondov. Ta vsota je po namenu bila razdeljena v tri skupine. V prvi je gradnja nove zgradbe, o kateri sodeluje federacija s 90 % — 1.464,000.000 dinarjev, v urugi so investicije in sodeluje samo republika s 996 milijoni in tretja grupa so sredstva, namenjena za investicijsko vzdrževanje — 82 milijonov dinarjev. Gotovo ste opazili, da je število štipendij nad 12.000 dinarjev visoko. V resnici pa je to le optična prevara. Med njimi je vsaj 95% tistih, ki dobivajo pravzaprav plače in ne štipendije v običajnem pomenu besede. Vendar dosega povpreček le nekaj okoli- 9000 dinarjev, četudi upoštevamo tudi te tovariše s plačami. Povprečni osnovni stroški pa znašajo v vsakem primeru več, vsaj okoli 10 tisočakov... Še posebej je treba spregovoriti o tistih štipendijah, ki so nižje od 7 ali 8 tisočakov. Grafikon nam kaže, da jih je med 575 kar 82 in to pomeni, da ima vsak 14 študent tako štipendijo, ki mu brez drugih dohodkov zadošča komaj za sobo in kosilo. Kar 14 je takih, ki imajo samo 4000 ali 5000 dinarjev štipendije. Kako lahko podjetje zahteva, naj se študent obveže, da bo prebil v tem podjetju toliko in toliko let, da bi »odslužil« tako »štipendijo«? Največ takih nizkih štipendij je na višji stomatološki (5), na višji tehnični (3), medtem ko sta na komercialni, agronomski in na pravni po 2 takšna primera. Koliko jih jc pa še v oni tretjini, ki je anketa ni zajela?... ŠTIPENDITORJI Pri statistični obdelavi podatkov iz ankete smo štipenditorje razdelili na podjetja, zadruge in ustanove (kjer smo zajeli neproizvajalne gospodarske organizacije), razen tega pa dajejo štipendije tudi politično-teritorialne enote in nekatere družbene organizacije. Največ štipendistov (105) imajo seveda podjetja: višja tehniška 55 višja komercialna 46 višja stomatološka 3 višja pravna 1 Ustanove skrbijo za 76 štipendistov: višja komercialna 57 višja stomatološka 16 višja tehniška 2 višja agronomska 1 Politično-teritorialne enote imajo 36 štipendistov: višja tehniška 12 višja stomatološka 12 višja agronomska 8 višja pravna 4 Zadruge štipendirajo 24 slušateliev VAŠ, Zveza borcev pa tri stomatologe in eno komercialistko. Tudi tu se je zopet pojavila rubrika »brez odgovora«: nezaupanje, negotovost, slabe izkušnje, malomarnost? 26 štipendistov tudi ni povedalo, kako dolgo jih štipendija veže. Podatki z VTŠ kažejo, cla imajo tam 44 štipendistov brez obveznosti. Toda to velja samo tam. Po drugi strani pa je tudi t8 takih, ki jih štipendija veže več kot 6 let (7 agronomov, 6 komercialistov, 4 tehniki in i stomatolog). Najpogostejša obveznost traja toliko časa kot študij, to je 2 oz. 3 leta (na višji stomatološki). 24 slušateljev VKŠ in ti slušateljev VTŠ pa ima štiriletno obveznost. ZA ZAKLJUČEK Taki so torej približno rezultati naše ankete. Zajela je na žalost le dve tretjini študentov mariborskih višjih šol. Glavne potrebe, ki jih jc pokazala, pa so naslednje: # treba bo povečati stanovanjske površine, namenjene študentom in ukreniti karkoli proti podnajemniškemu izkoriščanju; # treba bo doseči, da se dvignejo vsaj minimalne štipendije, če že ne vse, kajti višje cene kruha, mleka in tako dalje so študente gotovo močno prizadele; Izpiti na VTŠ # treba bi bilo uvesti subvencije v blokih, kot je to urejeno v drugih študentskih centrih, da bi tako nudili pomoč socialno šibkejšim študentom; delno bi se morda lahko s tem vprašanjem spoprijela tudi posamezna združenja. (Anketo obdelal M. M.) JUBILEJ »ŠTUDENTSKEGA LISTA« Konec lanskega leta je proslavil petnajstletnico izhajanja »Študentski list«, glasilo zagrebških študentov. Še pomembnejšo obletnico je dosegel »Novi študent«, ki je prvič izšel že pred 25 leti. Nastanek tega lista je tesno povezan z organizacijsko in politično utrditvijo predvojnega naprednega študentskega gibanja na Ilrvat-skem. Največji napredek so dosegli hrvatski študentje v tridesetih letih, ko je napredno študentsko gibanje, v katerem so imeli vodilno vlogo marksisti, dosegalo uspeh za uspehom in stalen napredek. Tako se je leta 1932 pojavil list »Študent« kot glasilo Osrednjega združenja študentov. 1934. leta je izdajala Komunistična študentska organizacija ilegalni bilten, iz katerega se je že v naslednjem letu razvil »Novi študent« — ilegalni časopis, ki je dosegel celo do 3000 izvodov naklade. Izhajati je začel na izpodbudo SKOJ, njegov glavni »zunanji organizator« pa je bil v začetku Vladimir Bakarič. Kljub stalnim borbam s policijo in cenzuro je list imel vedno več bralcev in je odigral pomembno vlogo pri razširjanju antifašističnih in demokratičnih idej med generacijami študentov v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Oh lepem jubileju zagrebškega študentskega lista prisrčno čestitajo tudi študenti mladih mariborskih višjih šol! Vse razen matematike Več kot polovica mariborskih študentov je v rednem delovnem razmerju. Da bi izvedel kaj več o njihovem študiju in njihovih problemih, sem se pogovoril z izredno študentko Silvo Unterlehner. Na kateri višji šoli si vpisana in kje si zaposlena? Vpisana sem na Višji komercialni šoli in sicer v drugem letniku zunanje trgovinskega oddelka, zaposlena sem pa v Narodni banki. Vpisana si že eno leto. Koliko izpitov si do sedaj opravila? Do sedaj sem položila vse izpite iz prvega letnika razen matematike, pred katero imam malo strahu, in ker se želim zelo dobro pripraviti, sem jo odložila na konec. Kakor upam, bom prijavila izpit v majskem roku. Kako študiraš? /a vsak izpit se pričnem temeljito pripravljati dva do tri tedne pred izpitom. Iz. službe pridem domov okoli tretje ure, študirati pričnem že ob štirih in študiram nato neprekinjeno šest do sedem ur. Ali ni tak študij poleg redne službe naporen? Seveda je, vendar želim iti na vsak izpit dobro pripravljena. Kdaj si pa opravila vse izpite? Že prej sem si napravila nekakšen načrt, tako da sem polagala nekaj izpitov že v mesecu juniju, nekaj v jesenskem izpitnem roku. nekaj pa tudi v izrednih izpitnih rokih, ki jih je določila uprava šole. Izredni izpitni roki so zelo primerni in praktični, še posebno za nas izredne študente. Uprave višjih šol v Mariboru zelo sikiiljijo za izredne študente. Kaj misliš ti o delu z izrednimi študenti? Moje osebno mnenje je, da je dosedanji način dela in kontakta med upravami šol ter izrednimi študenti primeren. Uprave šol organizirajo za izredne študente razne seminarje, katere tudi sama obiskujem. Posebno pa sem navdušena zaradi tega, da so izpitni roki zelo gosti. Silva Unterleliner: »Rada se tudi zavrtim...« In še vprašanje, s čim se ukvarjaš in kako prebiješ ostali prosti čas? V prostem času — tega imam sicer bolj malo — rada telovadim, hodim v kino, še raje v gledališče, včasih pa se rada tudi zavrtim v Veliki kavarni ali pa v Astoriji. V Zagrebu žc od letu 1938 dalje uspešno deluje v okviru študentskega centra servis, namenjen študentom, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Naloga servisa je, da priskrbi honorarne zaposlitve vsem nepreskrbljenim študentom. Naš sodelavec Ivo Štrakl je obiskal zagrebški študentski center, sc zanimal za delo servisa in takole zbral svoje vtise. ŠTUDENTSKI SERVIS V ZAGREBU Velika pomoč študentom in študentskemu centru Samopostrežba Če ste se sprehodili d torek, 7., ali o petek, 10. marca, o popoldanskih urah po promenadi Partizanske ceste, ste lahko opazili leseno stojalo z napisom »Katedra mariborskih študentovi d črni in poleg »Samopostrežbe i o rumeni barvi. Na uredništvu smo se domenili, da bomo dali v torek 50 in v petek 100 izvodov »Katedre« v samopostrežno prodajo. Dejali smo si >Che seru — sera — kar bo, pač bon. V torek smo prodajo nekaj časa nadzirali in pri tein ugotovili: Stojalo smo postavili ob 13.50. Ob 14.30 je bilo prodanih osem izvodov, ob 15.30 že 19 in ko smo prišli zopet na kontrolo ob 18.30, ni bilo na mizi več nobenega izvoda. Ko smo prešteli denar, je bilo 210 dinarjev premalo. Komentar sledi kasneje. V petek smo postavili stojalo in ga odnesli ob istem času kot o torek. Za razliko od torka smo dali o prodajo 100 in ne 50 izvodov. Rezultat: manjkalo je 982 dinarjev, a 7 številk je še ostalo neprodanih. Zelo težko je komentirati uspeh oziroma neuspeh tega poizkusu samopro-daje, a še težje bi dali kakšno dokončno izjavo. Dejstvo je, da je bil to svojevrsten poizkus prodaje, kupci so metali denar v odprto škatlico in so tudi lahko po potrebi zmenjali stotak, če niso imeli drobiža. Kuko je izginil denar, bi lahko našli več možnosti, vendar se o te podrobnosti ne bi hoteli spuščati. Za nas ni tako zanimivo, ali je odnesel denar kak otrok, potepin ali kdo, ki ni znal prebrati cene časopisa in je tako vrgel namesto 30 v škatlico le 5 dinarjev. Kaj je bil pravzaprav namen naše samoprodaje? Hoteli smo vpeljati način prodaje,, ki je bil do zdaj samo še zgodbica iz :poštenih dežeU, Švedske, Danske in drugih. Hoteli smo sami sebi dokazati, da je tudi pri nas kaj takega mogoče in ne samo na »kulturnem zupadu«. Ne vem, kakšni so njihovi rezultati samoprodaje, prepričan sem. da tudi tam ne vlada stoodstotna poštenost. Pri nas pa bi gotovo dosegli boljši uspeh, če bi mimoidoči, vsaj malo — ponavljam: vsaj malo — gledali, kdo se vrti okoli samopostrežnega stojala, kajti mislim, da je lahko razločiti potepina od poštenega moža. S tem bi pomagali nam študentom, obenem pa bili vsi skupaj ponosni, da tudi pri nas lahko zaupamo poštenosti sodržavljanov. Nam bi ne bilo težko postaviti človeka poleg časopisu, ki bi ga proda jul. Toda tedaj bi pa vsa stvar izgubila svoj smisel in bili bi zopet tam, kjer smo začeli. S pomočjo nas vseh pa bi lahko uvedli prijetno novost, na katero bi lahko bili osi ponosni. Ali ne? »OKENCE PRIČAKOVANJA« JE BILO ZAPRTO Verjemite mi, težko se je znajti v kompleksu stavi), še posebej tam, kjer je nešteto vrat. Dvomim, če bi brez pomoči zagrebških študentov sploh našel sedež Servisa. Ker ni bilo tisti trenutek v Servisu upravnika, sem posedel v čakalnici med študenti in prisluhnil pogovorom. Pri okencu za izplačila je živahno krilil z rokami, po govoru sodeč, študent iz sočne Dalmacije. O tem je pričal njegov neprestani »ča«. Razburjal se je, da nima denarja in da hoče dobiti plačilo za opravljeno delo. »Ali naj grem krast?« je končal. Blagajničarka mu je medtem ves čas dopovedovala, da podjetje še ni poslalo denarja in da mu bodo izplačali takoj, ko pride denar. Kasneie sem izvedel, da je bil to eden že znanih nestrpnežev, katerim pa ne gre tako slabo, kot govorijo. Pred »okencem pričakovanja« ni bilo študentov, ker ni bilo dela. Lc_ eden je sedel s knjigo v roki na bližnjem stolu. Mislim, da je bila to francoska slovnica, z njo si je zakrival obraz. z enim očesom spremljal tekst v knjigi, z drugim pa opazoval »okence pričakovanj«, ali se bo odprlo, saj bi to pomenilo nekaj tisočakov več v njegovem mesečnem dohodku. Zal je ooa-zil, da iga opazujem. Postalo mu je neprijetno, zaprl je knjigo, vstal in odšel v čitalnico. . . Tako sem ostal sam v čakalnici, ki pa je sicer pogosto premajhna, da bi sprejela vse dela in denarja željne. Kmalu zatem je prišel upravnik Servisa, Nikola Šujica: Čeprav je opravljal delo upravnika Servisa šele četrti dan, je bil odlično seznanjen z vsem delom in težavami Centra in Servisa. MESECI APRIL, MAJ. AVGUST IN SEPTEMBER V ZNAMENJU NAJVEČ USLUG V Zagrebu vlada med študenti veliko zanimanje za delo na servisu. To je za mnoge skoraj edina pot do honorarne zaposlitve. Od jeseni leta 1958 pa do jeseni 1960 je bilo vpisanih v Servis preko 9200 študentov. Lani septembra so morali uvesti ponoven vpis v Sorviis. ker ni bilo več mogoče ugotoviti točnega števila članov. Nekaj i ih je namreč v tem času že diplomiralo, nekaj jih je prišlo na Servis le po enkrat, a so ostali v članski evidenci rilčozi obe leti. Od lanskega septembra pa do letošnjega marca, se je vpisalo že preko 3000 študentov. Zanimiv je grafikon, ki kaže, kdaj podjetja največ povprašujejo po uslugah in kdaj študenti največ povprašujejo po zaposlitvi. To so meseci april, maj, avgust in september. Odgovor na vprašanje, zakaj je povpraševanje po uslugah prav v teh štirih mesecih največje, je lahko dobiti. To je čas spomladanskega in jesenskega Zagrebškega velesejma. V tem času potrebujejo zelo mnogo ljudi, da bi pripravili to največjo jugoslovansko razstavo. Podjetja s svojo delovno silo ne bi zmogla vsega, zato zelo radi angažirajo študente pri Servisu. Študentje se zaposlujejo v aprilu in maju zato. ker se bliža čas počitnic in potrebujejo denar za oddih, še važnejši razlog pa je verjetno v tem, da sta pred vrati meseca junij in julij — čas izpitov — in študenti nimajo časa, da bi se takrat zaposlili, potrebujejo pa denar za študij. A jeseni je zopet potreben denar za knjige, vpis in še mnogo ostalega, študij tudi še ni stekel ih tako radi gredo v službo. DOHODKI ŠTUDENTOV RASTEJO Ce -se namerava študent v Zagrebu honorarno zaposliti, mora postati član Servisu. Da se lahko včlani, mora izpolnjevati sledeče pogoje: vpis v semester in članstvo ZŠJ. Ce se študent — ne po svoji krivdi — ni mogel vpisati v naslednji semester, napravijo izjemo, ki so pa redke. Po vpisu vodijo za vsakega študenta točno kartoteko o zaposlitvi in zaslužku. Do preteklega leta je bila zgornja meja za- dentski Center svoj razstavni prostor. Razstavili bodo cenjene narodne umetnine, ki jili izdelujejo študentje tudi za inozemstvo, razne druge umetniške stvaritve, makete in podobno. Pri Servisu pa imajo tudi še druge velike načrte za bodoče delo. Te načrte bi tudi že uresničili, če ne bi bilo pomanjkanja prostora. Ustanoviti namreč nameravajo svoje servise za popravila radijskih aparatov, servis za izdelovanje otroških igračk. Naročila za varovanje šolskih otrok so tako velika, da bi bilo nujno potrebno dobiti prostor, v katerem bi delalo pod vodstvom strokovnjaka pet atli šest ljudi. Toda tukaj 'bi ise zopet pojavil problem, ali bi bilo pametno investirati več sredstev v tako delo. Obstaja namreč nevarnost, da bo tak študent — strokovnjak rekel po dokončanem študiju »na svidenje, to mi moje delo«, in bi vse skunaj propadlo. Servis bi morali zato skrbeti za dotok vedno novih strokovnjakov, ki bodo vodili Servis, ki dela v sklopu Centra. Bori se še vedno z velikimi težavami, ki jih sproti premaguje. Za to uspešno delo je trdba dati vse priznanje predvsem mladini strokovn 'alkom in požrtvovalnemu vodstvu te mlade ustanove. Študentski center v Zagrebu služku 100.000 dinarjev letno, letos jo bodo zvišali na 200.000 dinarjev. Študentski Center je ustanova s samostojnim finansiranjem, torej mora biti rentabilen. Zato mora tudi Servis kot del Centra biti rentabilen. Logično je. da sl kot organizator zadrži nekaj sredstev za kritje stroškov. Stopnja odtegljajev od plače raste vzporedno z zaslužkom. Ce zasluži študent na primer 3000 do 5000 dinarjev, mu odtegnejo 3 %>, pri zaslužku od 5000 do 10.000 dinarjev pa 4°/o. SLUŽBE SO NAJRAZLIČNEJŠE Dela, ki jih opravljajo fantje, so drugačna, kot opravki za dekleta, čeprav mnogokrat ni ostre meje. Za moške je največ služb kot nočni čuvaji pri podjetju »Novo-gradnje«, ki ima pri Servisu monopol. Tudi pogoji dela so taki, da se študentje najraje zaposlijo kot čuvaji. Delovnik traja 4 ure in tako lahko študent dela kar za dva, tri ali celo štiri dni skupaj. Tako gre n. pr. popoldne ob pol treh v islužbo in dela ves popoldne in vso noč, do pol osmih zjutraj. I nko opravlja delo za štiri dni in pride v službo zopet čez tri dni. Med službenim časom preganja spanec s knjigo v roki, tri dni pa lahko hodi na predavan 'a im nemoteno študira. Mesečni zaslužek znaša 9400 dinarjev. Dekleta opravljajo zaključna dela na stavbah podjetja »Novo-gradnje«. Čistijo okna, tla in podobno. To bi bila obenem naj-ostrejša meja med deli za dekleta in fante. . In s kakšnim deloon se študentje se pečajo? . Nekateri izdelujejo otroške igračke, druigi umetniške vaze, nekateri delajo servise, popravljajo pisalne stroje, pomagajo geodetom pri merjenju, nastopajo kot statisti v filmih in še in še. Nešteto je drugih pomožnih uslug, ki jih plačujejo ipuvšalno in ki bi ne bile nikoli narejene, če bi jih morali plačevati redno. Takšna široka dejavnost Servisa ie rodila idejo, da bi se študentski servis predstavil vsej javnosti s svoumi dejavnostmi. Letos bo imel na Zagrebškem spomladanskem sejmu tudi štu- Študentje vodijo seminar Študentska organizacija uvedla vaje davanji, ker profesor zaradi pomanjkanja časa ni mogel predavati vise izpitne snovi.« Zato smo povabili na kratek razgovor oba tovariša Muleja in Vizjaka. »Kako so uspela vajina seminarska predavanja?« »To težko povem sam za vse tri, ker kolegov nisem poslušal. S svojim prvim predavanjem sem bil zadovoljen, z drugim pa ne. Največ priznanja nama je izkazal profesor sani. s tem da nama je zaupal, naj samostojno izvedeva seminar za mariborske izredne slušatelje I. letnika,« je odgovoril Mulej. »To bo serija predavanj, v kateri boste predelali vso snov. Ali bostu vse predavala sama?« smo se obrnili k Vizjaku. »Da, vse razen poglavja o mezdi, ki ga bo predaval profesor Durjava. Midva pa sva si snov razdelila, da ne bi bil eden sam poleg študija in vsega ostalega dela preveč obremenjen,« je povedal. »Pripravljava se namreč ne samo po obvezni izpitni literaturi, ampak uporabljava še Nešiča, Hasnnagič-Popoviča, Peroviča in Markoviča.« »Torej se je seminar že začel,« simo poizvedovali dalje. »Že v začetku marca. Morali smo pohiteti, ker imamo naš seminar lnliko samo enkrat tedensko zaradi seminarjev iz drugih predmetov.« Pozanimali smo sc za uspeh. Odgovor je prišel naglo in samozavestno: »Uspelo nama je uveljaviti diskusijsko obliko nodajanja snovi, pri kateri se slušatelji najlaže popolnoma zberejo in pozabijo na ■vse drugo, kot so sami dejali. Vsaj nekateri so predvideno snov predavan ja že prej prebrali in tako lahko stalno aktivno sodelujejo. Preizkusne naloge, za katere je namenjenih 10—15 ininut, knžeio, da smo na pravi poti.« »Učni načrt višje komercialne šole ne predvideva pri nobenem predmetu vaj. Vondar so študentje sumi kmalu opazili, da je nemogoče dojeti snov ... razen poglavja o mezdi... nekaterih predmetov, če je ne predelujejo sproti, počasi in natančno. Zato je študentska organizacija sama uvedla vaje iz politične ekonomije, ki so jih vodili trije študentje drugega letnika, Janez Sodja. Franjo Vizjak in Matjaž Mulej. Poleg tegu je vsak izmed njih imel po dve seminarski pre- usmerjati v kakšno specializacijo in se posebej posvečati predmetom, ki bodo osnova za študij na fakulteti. V: Se eno zanimivo vprašanje, tova-riš profesor? Kako študirajo študentje brez srednješolske izobrazbe? O: To je vprašanje zase. Mislim, da uspešnega študija brez popolne srednje šole ni. Za tiste, ki nimajo predznanja za fakulteto, bi bilo potrebno organizirati seminarje, oziroma bi ti morali polagati srednješolske predmete med prvim študijskim letom. Le tako bi bil tudi zanje študij lažji in popolnejši, po končanem študiju pa bi bili tudi ti res popolni strokovnjaki. V: Kaj menite o razliki v letih med študenti? O: Vsekakor je pozitivno, če so mladi s starimi. Mladi tako prej psihično dozorijo (starejši jim lahko posredujejo izkušnje in znanje), mladi pa vnašajo elan in mladostnost v vrste starejših. V: Kaj mislite o študentih mariborskih višjih šol in o njihovem vplivu na Maribor. O: Pozitivno je in zelo pomembno, da se je študij decentraliziral in da ne bo več treba študentom iz krajev, kjer so doma, odhajati na študij o druge kraje ali celo druge republike. Tako bo tudi absolvent ostal v svojem kraju, med ljudmi, s katerimi je študiral in živel. Mariborske višje šole so za Maribor prav iz tega vzroka zelo pomembne, saj bodo vzgajale strokovnjake in inteligenco za naše področje, ki je industrijsko zelo pomembno. Obenem upam, da bodo šole vzgojile tudi ljudi, ki bi naj krepili in obenem skrbeli za čisto slovenščino. V: In končno — kaj menite o »KA-TEDR1« mariborskih študentov. O: Vsekakor pozdravljam ustanovitev časopisa mariborskih študentov. Praksa je. da imajo vse univerze ali višje šole svoja glasila. Mariborska »K AT KORA« bo koristna predvsem zaradi razširjenja miselnosti mlade generacije. Gradnja VKŠ tako hitro napreduje, du smo s sliko celo v zaostanku Splošna razgledanost izpod nivoja? O: Prav zaradi združitve vseh dosedanjih kateder v eno je pomanjkanje literature posebno pereč problem. Stomatologi bi morali imeti učbenik, ki bi odgovarjal njim, posebno pa anatomijo glave in vratu. Sicer pa je splošno mnenje sveta za zdravstvo, da si mora študent sam priskrbeti potrebno literaturo. Da bi našim študentom lahko nudili učbenike — ki so seveda zelo dragi — bomo priskrbeli deset kompletov anatomskih atlasov in učbenikov iz sredstev, ki so nam jih dale družbene organizacije, nekatera podjetja in OZSZ. Morda bi se to vprašanje dalo rešiti s knjižnico — bolnišniško ali centralno študijsko. Glede skript pa je položaj nekako tak: nekaj malega za pomoč pri študiju sem že izdal, vendar bom skušal izdati obsežnejša skripta, posebno iz področij, ki so za stomatologe posebno važna. Čeprav smo o stalnem stiku z odgovornimi tovariši iz Ljubljane, tega vprašanja še nismo mogli rešiti, tako da bi začasno prišla v poštev le moja skripta. V: Povejte nam, prosim, še tovariš profesor, kakšen je sistem iznitov. Kakšne uspehe so dosegli študentje na izpitih? O: Do sedaj izpitov iz normalne morfologije še ni bilo. Sicer pa opažamo pri dosedanjih kolokvijih, da usDeh ni tak, kakršen bi naj bil z ozirom na pogoje, ki jih nudimo študentom. Vendar si od izpita obetam mnogo več, kajti slušatelji bodo v poletnem semestru bolj sproščeni in manj zasedeni, tako da bodo imeli več časa za študij mojega predmeta in ga ob koncu leta tudi uspešno opravili. V: Kakšen je odnos študentov do profesorjev in kako študentje vrednotijo novo šolo? O: Mislim, da bi z ozirom na ogromne napore, ki so jih vložili odgovorni tovariši pri svetu za zdravstvo in OLO in vsi angažirani na šoli, da bi ustvarili čim sodobnejšo in čim bolje opremljeno šolo, moral biti tudi odnos študentov do šole mnogo boljši. Tako kot predavatelji bi morali tudi sami študentje pomagali k čim boljši afirmaciji šole, da bi šola zares tudi uspela. Pri tem stojijo velike naloge predvsem pred študenti, nikakor pa ne bi smeli gledati na šolo kot na nekaj preživelega, po čemer je treba udarjati... Takšno gledanje je zastarelo. In še en pojav sem zasledil, ki ga je treba prav posebej grajati. Opažamo namreč individualiziran je oziroma zbiranje študentov o skupine po narodnostih. Na šoli je mnogo takšnih, ki niso iz naše republike in prav te bi morali pritegniti v krog slovensko govorečih študentov. S tem bomo imeli dvojno korist: sami bomo dali veljavo slovenskemu jeziku, ostale pa-naučili slovenščine. Sola je slovenska in v močnem industrijskem središču. tako da je prav, če se tukai razvija čist materni jezik in temu moramo dati popolno prednost. V: Ali razpolagajo študentje s primernim znanjem, kot bi ga morali imeti ob vstopu na fakulteto? O: Splošna razgledanost posameznih študentov je res izpod nivoja. Poleg tega bi se že v srednji šoli morali V izredno lepo in bogato opremljenem anatomsko-h istološkem inštitutu Višje Sitomalotošike šole sem našel profesorja normalne morfologije, dr. Marjana Pocajta. Dr. Pocajt je primer izredno zaposlenega in vedno zasedenega strokovnjaka, ki ima mnogo dela z organizacijo poulka, pripravami za vaje in delom v inštitutu. Kljub temu mi je uspelo, da isem ga zadržal za krajši pogovor. V: Tovariš profesor, vi iste predavatelj normalne morfologije, po stareim anatomije, na najmlajši mariborski višji šoli. Vsaka nova šola se v začetku srečava z mnogimi problemi. Prosim, ali nam lahko noveste, kako se počutite na šoli in kakšni problemi vas tarejo? O: Osvetliti je treba dvoje vprašanj. Na naši šoli se dogaja nekaj novega. Dr. Pocait: »Proti združitvi so še vedno starejši...« Anatomijo so do sedaj predavali ločeno, tako da je bila za vsako njeno področje posebna katedra. Sedaj je vse to združeno v celoto, normalno morfologijo. Osebno sem bil že poprej za združitev, kajti opažali smo, da študentje po končanem študiju nimajo enotne vred-stave o predmetu, ki je sam po sebi celota. Proti združitvi so še vedno starejši, konzervativni predavatelji, čeprav se nova oblika v nraksi ponekod že uveljavlja. Seveda terja novi način obsežne priprave, vendar bodo tako imeli študentje od predmeta kar največ koristi. Drugo vprašanje je, kako opraviti vsa potrebna organizacijska delu. Pereče je vprašanje kadra; na šoli bi bil potreben najmanj eden stalen strokovnjak za katedro normalne morfologije. V glavnem kaže, da se bo nova oblika v praksi tudi obnesla. V: Znano je pomanjkanje literature in skript na medicinskih fakultetah in sorodnih šolah. Kakšno je stanje glede vašega predmeta in kako nameravate odpraviti to pomanjkljivost? BORUT KONČNIK: POMIK Lesena klop v zelenem ozadju in pred njo kamnite plošče, položene v cik-cakastem redu. Dekle z zelenimi očmi je gledalo pare mladih ljudi, ki so hodili po promenadi. Škrlaten vihar nemira v duši in zelena pomlad se prepletata v klopčič HREPENENJA dekleta z zelenimi očmi... jok in bolečina ... FANT, ki je odšel z drugo, ker ni hotel ljubiti več NJENEGA TELESA. Dolgi popoldnevi ljubezni v sobi z zelenimi tapetami. Fant je ljubil dekle z zelenimi očmi. Njene noge so dolge in sloke, z vitkimi bedri in bujne prsi so bele kot sneg... KRI IN MLEKO... SPOMIN ... Pari mladih ljudi so hodili mimo plošč, položenih v cik-cakastem redu. »Jože, zakaj me gledaš tako čudno?« Poljub, ki je dolg kot neskončnost in kri, razvneta v tišini sobe z zelenimi tapetami. Vihar strasti v prsih fanta, ki s tresočimi prsti odpenja obleko nad prsmi, belimi kot sneg... MLEKO IN KRI... »Jože, kaj delaš?« VZTREPET. »Ne tega! PROSIM!« Vrtinec omotice in padanje v neznano brezno, napolnjeno s sladko glasbo hrepenenja. VŽGI Z RAZBELJENIM ŽELEZOM. »Jože, tega ne!« vžgi z razbeljenim Železom. Vihar se vzpenja v ognjeno omotico, omotico pozabe. Rahlo izzvenevanje harmonije čustev каЏог trepet pomladanskega listja, ki ga boža hladeča sapa utrujenosti. SPOMIN... Dnevi ljubezni v sobi z zelenimi tapetami se nizajo kakor kamnite plošče, položene v cik-cakastem redu. »Ko se bova poročila, bom kupila punčko z zelenimi očmi.« Sla sta po ulici, razsvetljeni z vijoličastimi fluorescenčnimi lučmi, in opazovala izložbe. Ustavila sta se pred trgovino »s pohištvom. Velika zakonska postelja je bila pregrnjena z zelenim pregrinjalom. Skozi neko polodprto okno je prihajal hrup glasbe, ona dva pa sta šla, držeč se za roke, skozi ulico v topli mrak poletnega večera. V očeh so migotale lučke ljubezni. SPOMIN... Izlet na Bled in Vintgar z avtobusom, ki je imel zelena stekla, po cesti, razžarjeni od vročega sonca. Vozila sta se s čolnom in močne mišice so mu podrhtevale, ko je veslal proti otoku sredi jezera na sivi skali. »Poglej, Jože, kako krasno!« Slap pada v loku navzdol in kapljice, ki prše, se love v njunih laseh kakor tisoči zelenih smaragdov. Dvoje mladih ljudi se drži za roke. Slap je padal v brezno in kapljice so tvorile mavričast lok. Lučke ljubezni migljajo v očeh fanta, ki je ljubil dekle z zelenimi očmi. SPOMIN ... Pari mladih ljudi so hodili mimo plošč, položenih v cik-cakastem redu. Za rojstni dan mu je kupila denarnico iz kačjega usnja. Sla sta v kino. Vrteli so film Usodna neznanka... Dekle prek ulice ni imelo zelenih oči. Dekle v karirastem flanelastem krilu, z rumenim kovinskim pasom in biserno belim smehom. Lučke ljubezni so ugašale ... SOBA z obledelimi zelenimi tapetami je prazna ... FANT ni hotel več ljubiti NJENEGA TELESA. SPOMIN, ki je bolečina in se zvija kakor kača v srcu dekleta z zelenimi očmi. Pomlad, ki prinaša pozabljenje in neutešeno hrepenenje po NEČEM, je zelena kakor oči dekleta na klopi ob ploščah, položenih v cik-cakastem redu. V zraku visi nemir, lebdi in se zvija po zelenih alejah pomladne lepote. SPOMIN tone v pozabo in bolečina dekleta z zelenimi očmi se spreminja v tihi trepet pomladnega hrepenenja. Pari mladih ljudi hodijo mimo klopi, kjer sedi dekle z zelenimi očmi. Pred njo so kamnite plošče, položene v cikcakastem redu. Jzredai 's tudil in etniji za izredni "stadij Novi zakon o fakultetah in univerzah posveča mnogo pozornosti študiju izrednih študentov. Zakon je razširil ustanovo izrednega študija na vse fakultete in olajšal pogoje za dosego statusa izrednega študenta. Pri nas je ta ustanova bila prej samo izjema (obstajala je samo na pravni, ekonomski in cleloiha filozofski fakulteti), a v bodoče jo morajo imeti vse fakultete, saj lahko posamezne univerze samo s posebnim odobren jem odstopajo od uva-i tnja izrednega študija. Razen tega je bila za dosego statusa izrednega študenta potrebna stalna zaposlitev, kar v bodoče za vse ne bo več potrebno; izredno se bodo lahko vpisali brez pobelila o zaposlitvi tudi tisti študentje, ’ i iim zaradi zdravstvenih, družinskih in drugih opravičljivih vzrokov ni mogoče redno obiskovati predavanj, seminarjev in vaj. Zakon je kot olajšavo tudi predpisal, da se izredni študentje opisujejo letno, a ne semestralno kot do sedaj. У želji, da se tempo študija pospeši, predvideva zakon izjemen izpitni režim za posebno sposobne slušatelje — tako izredne kot redne. »Republiški zakoni in statuti fakultet lahko predvidijo pogoje, ki bi omogočili izrazito prizadevnim in sposobnim študentom, da končajo študij tudi pred rednimi roki.« (21. člen zakona.) Seveda dovoljuje zakon posebni izpitni režim samo za tiste študente, ki s svojini izrednim delom in sposobnostjo ustvarijo pogoje za uporabo posebnega izpitnega režima; v tem ne dela razlike med izrednimi in rednimi študenti. Ce upoštevamo strokovno prakso, ki jo imajo izredni študentje, lahko pričakujemo, da bodo izkoristili svoje strokovno znanje in hitreje pripravili strokovne predmete. Navedene olajšave študija predstavljajo za izredne študente velike novosti novega šolskega sistema. Da bi te olajšave dosegle svoj smisel, predvideva' zakon formiranje fakultetnih centrov za izredne študente. Te ustanove loodo omogočale tistim izrednim študentom, ki stanujejo izven sedeža fakultete, da v polni meri realizirajo olajšave, ki jih zakon predvideva. Dosedanja ustanova izrednega študija je dala izrednim študentom samo to olajšavo, da jim ni bilo treba obiskovati predavanj in nekaj drugih malenkostnih olajšav, sam sistem študija pa ni bil tak, da bi olajšal študij. Bili so prepuščeni sami sebi, skoro kot samouki in potrebna jim je bila izredna energija in samodisciplina, da so kljub oddaljenosti od fakultete in vsakodnevnem delu izpolnjevali svoje študentske obveznosti. Čeprav so univerze, ki so imele mnogo izrednih študentov, poizkušale njim olajšati delo, se Je to v glavnem le nanašalo samo na študente, ki so stanovali v sedežu fakultete. Sedaj so pa univerze zadolžene, da v večjih krajih, kjer prebiva večje število njihovih izrednih študentov, osnu-i c jo svoje centre za izredne študente, ki bodo praktično poslovalnice posameznih univerz v teh mestih. V t rili bodo vpisi, predavanja, izpiti in druge oblike pomoči izrednim študentom. 7. razvijanjem teh ustanov bodo i '.redni študentje s pomočjo predava-1 djev in njihovih sodelavcev lahko izkoristili vse olajšave, ki jih nudi novi sistem. . Ze v začetku tega šolskega leta je Pravna fakulteta v Sarajevu zaintere-■ irala državne organe, gospodarske organizacije in družbene ustanove za osnovanje centrov za izredne študente \ tistih mestih, kjer za to obstajajo pogoji. Do sedaj so se pozivu fakultete odzvala mesta: Banja Talka, Zenica in Mostar in sprejeli predlog zn osnovanje centra Pravne fakultete, uprava fakultete jra se je odločila za formiranje cen-^ -a tudi v Sarajevu. Center v Banja 1 .uki je začel z delom novembra lani. v Zenici decembra in v Mostarju letos i inuarja. Organi fakultete so pretresli vprašanje organizacije in način dela in izdali začasna pravila o centrih. Ker pa so to ustanove, ki za seboj nimajo praktičnih izkušenj, je bilo težko postaviti obdelano organizacijo in načrt dela. Predavateljsko osebje je bilo voljno pomagati tem centrom, toda predavatelji so preveč zasedeni z rednimi predavanji na univerzi, mnogi pa tudi na drugih fakultetah, višjih in visokih šolah. Tako so morali upoštevati tudi to. Pri sestavljanju načrta dela so upo- števali, da je to poizkusno leto, leto prvih in najnujnejših izkušenj in da bo od teh izkušenj odvisno nadaljnje delo in organizacija teh ustanov. V bodoče bodo imeli ti centri velik pomen za pospešeni tempo rekrutiranja visokokvalificiranih strokovnjakov. Ker predvideva novi zakon kot pravilo izredni študij na vseh fakultetah, se bo število izrednih študentov verjetno zelo povečalo. V takšnih okoliščinah bodo centri za izredne študente odigrali važno vlogo v močnejšem razvoju izrednega študija in nudenju učinkovite pomoči izrednim študentom. Ze dosedanje izkušnje kažejo pozitiven odraz osnovanja centrov na povečano število izrednih študentov. V tistih mestih, kjer so centri že osnovani, so zahtevali izreden rok za vpis izrednih študentov v tem šolskem letu. Kot razlog so navedli prav osnovanje teh centrov, ki so navdušili za vpis tudi tiste, ki sicer niso imeli namena študirati. Ko so izvedeli za vse te ugodnosti, ki jih nudi fakultetni center, so se mnogi vendarle odločili za vpis. Za uspešno delo fakultetnih centrov je potrebno, da se poleg predavateljskega kolektiva in državnih organov zavzamejo tudi gospodarske organizacije in družbene ustanove in pomagajo nri osnovanju in delu teh centrov. Dosedanje; izkušnje so zelo ugodne. V mestih kjer so že osnovani centri, so vse te organizacije in ustanove pokazale mnogo razumevanja in pripravljenosti pomagati in upajmo, da bo tako tudi v bodoče. Kolikor se bo delo v centrih pravilno razvijalo — a na tem moramo vsi delati — bodo centri mnogo močneje mobilizirali izredne študente, ustvarili šolsko atmosfero, delovne navade in pospešili hitrejše in rednejše polaganje izpitov. Izredni študentje bodo čutili, da niso več prepuščeni sami sebi. Piše: dr. Hamdija Čemcrlie (Naši dani) To pot sem dobil na razgovor študenta VKŠ Vilija Zellerja. Njegovi osebni podatki: star 23 let, maturiral v šolskem letu 1956/57 na gimnaziji v Splitu, leto dni na arhitekturi v Ljubljani, se kasneje prepisal na VKŠ v Mariboru na splošno komercialni oddelek, sedaj reden študent drugega letnika. V: Zakaj si pustil študij v Ljubljani in prišel na VKŠ? ... zvečer pa se zabavali.., O: Prevelike ambicije in premalo talenta za risanje! Ko sem bil še gimnazijec, sem vedno sanjal, kako bom gradil in opremljal hiše. Ko pa sem videl kasneje na fakulteti, kaj vse zahteva študij arhitekture od človeka, se mi je zazdelo, da ne bom zmogel. V: Višjih komercialnih šol je v Jugoslaviji več. Zakaj se nisi n. pr. vpisal na komercialno šolo na Reki ali v Banja Lulki, ki sta neprimerno bližji Splitu. O: Razlog je enostaven. Moja mama je Štajerka in tako sem si želel spoznati ljudi in kraje severnega dela naše domovine. V Ljubljani sem čital razpis za vpis na VKŠ, pomislil, da je to priložnost, ko lahko vsklndim svoje želje s takratnim stanjem iin arhitekturi. V: Ali sii imel kakšne težave z jezikom, ko si prišel v Maribor in ali si lahko sledil predavanjem? O: V Ljubljani sem imel prijatelje Dalmatince, »uradni« jezik nam je bil splitski žargon, tako da sem se slovenščine zelo malo naučil. Stanje se je spremenilo, ko sem prišel v Maribor. Sprva sem bil prepuščen samemu sebi, kmalu pa sem si našel dobre prijatelje Slovence in se naučil materinega jezika. Cesar spočetka nisem razumel na predavanjih, so mi kasneje rade volje razložili prijatelji, tako da s te struni ni bilo nikake ovire za študij. V: Kaiko misliš, česa bi še potrebovali mariborski študentje za razvedrilo? O: Za razvedrilo je zelo slabo preskrbljeno, saj imajo študentje poleg možnosti za obisk kinu, samo še študentski gledališki abonma. Plesat lahko bodimo na gimnazije, kjer je vstopnina 80 do 100 dinarjev, tisti pa, ki razpolagajo z večjo vsoto denarja in ljubijo nočno življenje, lahko obiskujejo razne kavarne in nočne lokale. Ali ne bi mogli dobiti svojih študentskih prostorov ali klubov, kjer bi lahko preko dneva študirali, debatirali, zvečer pa se zabavali ob televizorju oziroma zaplesali. S tem bi prenehali večni »obiski« vseh mogočih in nemogočih lokulov. OB LETNI SKUPŠČINI VKŠ Višja komercialna šola je nastala leita 1959 kot prva med višjimi šolami, ki naj odstranijo pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov na visoko razvitem gospodarskem področju severne Slovenije. 9 2. 7. 1959 je Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o ustanovitvi Višie komercialne šole. 9 7. 8. 1959 je Svet za šolstvo LRS imenoval pripravljalni odbor za ustanovitev VKŠ, ki je dobil pooblastila šolskega odboru. 9 29. 8. 1959 je Svet za šolstvo LRS potrdil začasni predmetnik dveh oddelkov — zunanjetrgovinskega in industrijskega. 9 8. 9. 1959 je Izvršni svet Ljudske skupščine z Uredbo o izvajanju omenjenega zakona postavil Višjo komercialno šolo v Mariboru. Na zahtevo Zveze komunalnih bank Slovenije in Združenja knjigovodij LRS je bil ustanovljen tudi oddelek za bančništvo in oddelek za računovodstvo in finance. 9 23. 10. 1959 je bila svečana otvoritev šole. ф 26. 10. 1959 so se začela redna predavanja. Šolski svet je na podlagi razpisa izvolil 8 rednih in 5 honorarnih predavateljev. 9 V prvi semester se je vpisal skupno 801 slušatelj, od tega le 130 rednih. 9 V drugi semester se je vpisalo 152 slušateljev manj, ostalo jih je še 649, med njimi 119 rednih. 9 V tretji semester se je lahko vpisalo le še 51 «/o prvotno vpisanih študentov — 413. 9 še teže je bilo izpolniti pogoje za vpis v 4. semester, saj so potrebni vsi izpiti razen enega. To je uspelo le 73 rednim slušateljem, kar pomeni 55 °/o prvotno vpisanih, medtem ko so slušatelji v delovnem razmerju do- . /jUU Wm Pomoč šoli: pregledovanje skript segli le dobrih 40®/». Omeniti moramo še izreden uspeh sistematično izbranih rednih slušateljev bančnega oddelku, ki so se vpisali v 4. semester skoraj visi — 93 %> oil prvotnega vpisa. 9 7 jesenskim semestrom 1960 je začel delati še oddelek zu gostinstvo in turizem 'kat peti oddelek VKŠ. 9 27. 1. 1960. Šolski »vet se je sestal na prvo sejo. Zaradi lažjega dela je izvolil 4 komisije — študijsko, finančno, kadrovsko, razpisno. Poleg dela v komisijah, ki se je pokazalo kot zelo uspešno, je šolski svet na treh rednih sejah obravnaval in rešil vrsto pomembnih nalog. Predvsem je želel šolo čim bolj prilagoditi smernicam o reformi visokošolskega študiju in jo čim tesneje povezati s prakso, z življenjem in razvojem našega gospodarstva. 9 Upravo šole sta v začetku sestavljala dva foruma, kolegij in konferenca stalnih in honorarnih predavateljev. Poleg pripravljanja predavanj, izdelave najrazličnejših Osnutkov pravilnikov, organiziranja sekcij slušateljev v delovnem razmerju in seminarjev in tečajev zanje itd. so opravili posebno veliko delo. s tem da so že v prvem letu napisali zapiske predavanj — 5921 strani v povprečno 700 izvodih, kar je ogromna številka. 9 Sedaj šolsko upravo in predavateljski kader sestavlja že 11 rednih in 14 honorarnih predavateljev, vendar ogromno število študentov (1380 — 279 rednih iin 1101 študent v 11 sekcijah slušateljev v delovnem razmerju) in ustanavljanje posebnih študijskih centrov že postavlja na dnevni red vprašanje asistentov in večjega števila zunanjih sodelavcev. 9 Pri šolski upravi delujejo: komisija za tisk, študijska (njen član je tudi 1 študent), kadrovska komisija in komisija za zidavo novega poslopja. Študentje imajo samo enega predstavnika v šolskem svetu in predstavnika v študijski komisiji, kar bo treba najbrž popraviti. 9 Lep korak naprej v razvoju VKŠ pomeni tudi nova knjižnica, ki obsega že olkoli 2000 primerkov strokovne literature in vzdržuje »talne stike z založbami in vodi evidenco nad izidom strokovnih knjig. sem razumel, neznano bitje pa se mi je že približalo na pet metrov, sem prestrašen s puško pod pazduho pobegnil d barako. Šele. ko sem skozi okno raz-motril strateški položaj, sem se opogumljen vrnil na svoje stražarsko mesto. To skrivnost sem ohranil do danes ... UREDNIŠTVO »KATEDRE« IZREDNIM KOLEGOM V Mariboru imamo že pet višjih šol, kier je vpisanih okoli 800 rednih in preko 2000 izrednih slušateljev, ki pa skorajda ničesar ne vedo drug o drugem. To nam je dalo idejo, da bi začeli izdajati svoj časopis. V njem želimo predvsem popraviti to pomanjkljivost, želeli hi namreč čim več povedati o delu, dogodkih in problemih vseh naših študentov in šol — in to ne samo rednih, temveč tudi izrednih. Prav radi hi zato pritegnili tudi vas, ker menimo, da tudi vas zanima, kaj počnejo vaši kolegi v šolskih klopeh in kuj študentje drugod. Poleg tega bomo objavljali v Ka- I tedri tudi vsa uradna obvestila šol- jj. skih uprav in mislimo (tako mi kot | tudi šolske uprave), da bo to še | zelo zanimivo za tiste slušatelje, ki ne morejo prihajati vsak dan na šolo. Redni študentje smo se po sklepu Odbora zveze študentov mariborskih višjih šol naročili vsi kolektivno na časopis. Za vas to seveda ne inore veljati kot sklep, vendar upamo in želimo, da se boste tudi_ vi vsi naročili. Zaradi lažje tehnične izpeljave bi naročnino pobirali ob vpisu v zimski semester, to je jeseni. . Zelo bi nas veselilo, ko bi nam tudi vi poslali kak prispevek o vašem »študentskem« življenju, o vaših težavah, problemih, uspehih, o delu vaših sekcij, če bi nam sporočili vaša mnenja, vaše predloge ipd. Naslov uredništva Katedre je Maribor, Gregorčičeva 30. Uredništvo ... o ud zavem tebesu! SMUČARSKI TEČAJ NA POHORJU V zadnjih dneh meseca februarja je študentska—organizacija VTS organizirala pri Ribniški koči na Pohorju enotedenski smučarski lečaj. Namen tečaja je bil seznaniti študente z osnovnimi smučarskimi spretnostmi. K sodelovanju so povabili tudi študente ostalih višjih šol, vendar je bil odziv zelo slab. Talko so morali tečaj organizirati v manjšem obsegu, kot «o prvotno nameravali, sa j se je tečaja udeležilo samo 15 študentov. Tečaj je vodil Teo Safran. Študentom je bilo vreme zelo naklonjeno, snežne razmere so bile več kot idealne. V bodoče bi naj takšni tečaji dobili — seveda ob večji udeležbi — stalno obliko. Tehniško smučanje PRVENSTVO VIŠJIH ŠOL Športna komisija pri odboru višjih šol bo organizirala v počastitev dneva mladosti športno prvenstvo vseh višjih šol. Prvenstvo bo v šestih športnih panogah: v malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Prvenstva se lahko udeležijo vse šole in bo poteklo po pravilih, ki jih bo izdelalu športna komisija. Zmagovalec v vsaki športni panogi bo prejel majhen ipokal. Šola, ki se bo na prvenstvu najbolje izkazala, bo prejela veliki prehodni pokal. Šola, ki bo osvojila prehodni pokal tri leta, si ga bo pridobila v trajno last. Uredništvo »Katedre« bo podelilo zmagovalni ekipi v malem nogometu poseben prehodni pokal. Zanimanje za športno prvenstvo vseli višjih šol je med študenti izredno veliko. Sedaj se aktivno bavi s športom zelo malo študentov, in prav prvenstvo bo mnogo pripomoglo, da se bo zanimanje za šport med študenti zelo povečalo. Prvenstvo bo pokazalo tudi določene smernice ob razpravi o ustanovitvi samostojnega študentskega športnega kluba. »SEVERNJAKI«-»JUŽNJAKI« 3:0 V soboto, 11. marca, je bila odigrana nogometna tekma med »južnjaki« in »severnjaki« strojnega oddelka VTŠ. Tekma je vzbudila na oddelku veliko zaniman je, saj so »južnjalki« veljali za velike favorite. Tekma se je pričela z veliko nervozo obeh moštev. »Južnjalki« so se kaj hitro znašli in eo močno navalili na gol »severnjakov«, vendar brez uspeha. Prvi polčas se je končal z neodločnim rezultatom. V drugem polčasu so se bolje znašli »severnjaki« in »zabili« »južniakom« kar tri gole. Ш&Ј2 MARIBOR SE SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SE N A D A L J E PRIPOROČA - se svojim cenjenim strankam še nadalje priporoča Kakšno bo po tvojih cenitvah število prija vi jencev? Vsekakor bo verjetno enkrat več prijavljenih, kakor sprejetih. Zdravniški pregled je namreč zelo temeljit in oster. Ali je predvidena kakšna novost? Verjetno bo imela vsaka šola svojega inštruktorja, ki bo brigadirje v prostem času pripravljal na izpite. Katera šola bo dala največ brigadirjev? Največ VKŠ in VSŠ, potem sledijo ostale. Upam pa, da se bodo poleg članov ZKJ najbolje odzvali štipendisti, da se bodo tako vsaj delno oddolžili skupnosti, ki jim študij omogoča. Za zaključek še tvoj najzabavnejši doživljaj iz dosedanjih delovnih akcij? Bilo jih je mnogo... 1918. leta na progi VSamac—Sarajevo« sem bil neke noči na straži v bližini slovenskega tabora. Okoli enajstih zaslišim lomaste- nje skozi koruzo. Zakličem: »Stoj!* Skrivnostno obilno bitje odgovori slovensko: »Kuharica.« Ker slovensko ni- NA VALU 212,2 — NOVA ODDAJA Vsako tretjo sredo bomo sedaj lahko poslušali o Radiu Maribor novo oddajo, ki jo bomo pripravili študentje z mladino mariborskega okraja. Oddaja bo pričela ob pol šestili in trajala pol ure, to je do šestih. V oddaji boste slišali: 8 do 10 minut zanimivosti in poročil, 4 do 6 minut bodo igrali študentski in mladinski zabavni orkestri, 6 do 8 minut literarnih sestavkov, daljših poročil, nakazanih problemov itd., 6 do 8 minut mladinskih zborov, godb na pihala, orkestrov itd. Mariborska študentska brigada »Karel Destovnik-Kajuh« Pred nami je novo obdobje mladinskih delovnih brigad. S prvim aprilom se bo pričelo nadaljevanje delovnih akcij na avtni cesti »Bratstvo in edinstvo«. V teku osmih mesecev oziroma do 29. novembra 1961, ko bo prerezan simbolični beli trak, bo moderna avtostrada povezala vse kraje od Grdelice pa tja do Skopja. Na razdalji 138 km bo stalo 27 mladinskih delovnih naselij, ki bodo v prihodnjih osmih mesecih postala dom okrog 50.000 brigadirjem iz 420 raznih delovnih brigad. V cestišče je treba vgraditi 2,531.300 kubičnih metrov zemlje, treba je zgraditi 326 podvozov, 422 metrov mostov od 6 do 30 metrov dolžine, 63.270 kubičnih metrov podpornih in obložnih zidov, 7 križišč avt-ne ceste s cestami I. in II. reda, 6 križišč z železniškimi progami in tako dalje. Delavska, kmečka in študentska mladina stoji torej tudi v letošnjem letu pred veliko nalogo, ki jo bo prav tako uspešno rešila, kakor v$e dosedanje, la naloga, ki stoji pred nami, ni samo v številkah izražena dolžina avtne ceste »Bratstva in edinstva« — to je nekaj več, namreč novo obdobje graditve mladega socialističnega človeka. Maribor je tako rekoč preko noči postal visokošolsko mesto. Skupnost, ki nam je s tein toliko nudila, sedaj od nas tudi nekaj pričakuje. Dolžnost nas mariborskih študentov je, da opravičimo to izkazano nam zaupanje. Ni treba še posebej poudariti, da mariborska študentska mladina tudi do sedaj ni bila med zadnjimi pri udeležbi na mladinskih delovnih akcijah. Vendar upamo in smo prepričani o tem, da bodo imele letošnje delovne akcije na avtni cesti »Bratstvo in edinstvo« ter lokalne akcije še večji odziv kot do sedaj, morda prav zaradi tega, ker je bilo z ustanovitvijo višjih šol v Mariboru rojeno novo jedro študentovske mladine. Se kratek razgovor s tovarišem Acom Stankovičem, referentom za študentsko delovno brigado našega mesta: Kakšno bo ime brigade? Ime še ni definitivno določeno. Po mojem mišljenju še najbolj odgovarja ime »Karel Destovnik-Kajuh«. S tem bo mariborska mladina sledila svetlim vzgledom svoje lokalne zgodovine. Kdaj bo krenila prva brigada? Prva mariborska s prvim aprilom, a prva študentska s prvim julijem. V prostem času tudi to Nekaj humoija za šalo . . . ... in malo zares! Izpiti iz kemije na VSS. Izpraševalec inž. Vojo Knop ima pred seboj slušatelja, ki zna le albansko. Po nekaj vprašanjih, ki jim ne slede pravilni odgovori, rdi pa samo molk, izprašeoanec na profesorjevo čudenje zaradi neznanja odgovori, da mu slovenščina in tudi srbščina delata težave, skratka, da ne razume jezika. Izpraševalec: »... Albansko ne znam. Znate morda nemško, angleško .,. madžarsko ...?« Študent: »Parlez-vous frangais?« Izpraševalec: »Oui'■!« Premišljuje, kakšno formulo bi zastavil... »Pierre calcaire?« (»Apnenec?«)... »Done...?« Študent: »???« Izpraševalec: »CaCOJ« Študent: »Oui, Monsieur! Pred sodnika za prekrške so pripeljali tri nočne razgrajače. Sodnik pa je škilil. Vprašal je prvega: >Kako se pišeš?« in drugi je odgovoril: »Saša Kancelj.t Sodnik se je zadrl na drugega: »Saj nisem tebe nič vprašal.« A tretji je odvrnil: >Saj nisem jaz nič rekel.« — Ha, ha. ha ... se je zasmejal neki študent, končno sem doživel, da imam skripta iz vseh predmetov! Iz »Indexa« Predstojnik bančnega oddelka V KS Rudi Crnkovič je popolnoma zatopljen v izpitno izpraševanje, ko nenadoma potrka neki študent na vrata, na pol vstopi in prične: >Tovariš prof e ...« >Samo trenutek potrpite, prosim! Po desetminutnem intermezzu 'e vsiljivi kandidat že spet na pragu predavalnice. rekoč: Tovariš profes ...« Profesor ga spet zavrne: Da. saj sem vam rekel, samo trenutek še!« Medtem se kazalec na uri spet pomakne za deset minut naprej in študent vnovič poizkusi: >Tovariš profeso...« Profesor končno reče: »Da. zdaj končno vas bom pa lahko takoj vprašal!« . Tedaj spregovori študent jecljajoče: Saj jaz bi rad izpit samo odjavil ...« Zaljubljeni brigadir (Iz »Indexa«) SKOPUH Škotu Patu so telefonirali iz porodnišnice, da je na poti že tretji otrok. Odgovoril je ženi s telegramom: »STOP! - Pat.« Izdaja: Zveza Študentov Jugoslavije — Odbor viSjih šol v Mariboru, Gregorčičeva 30. Založnik in uprava: Založba Obzorja, Maribor, Maistrova 5. _ V uredniškem odboru so: Stanko Gojčič, Vlado Golob, Stanko Grasselli, Bruno Mekina, Matjaž Mulej,t Ivo Štrakl. Odgovarja in urejuje Vlado Golob. Uredništvo, Maribor, Gregorčičeva ul. 30, telefon 33-06. Tiska: Mariborska tiskarna, Maribor. Izhaja mesečno. Cena izvoda 30 din. Tekoči račun 604-702-1-167 (za Katedro). Rokopisov ne vračamo. ♦ mr m 9 ПОЈ1 Nagradna križanka Poizkušamo ponovno z nagradnim natečajem. Tudi to sliko je narisal znani slovenski slikar. Odgovor, kaj predstavlja ta slika, pošljite našemu uredništvu do 15. aprila. Dva pravilna odgovora bosta nagrajena s po 500 dinarji. Vodoravno: 1. direktor VKS (Tine), 4. predlog, 6. študent VKS, član odbora v iš j ih šol in glavni urednik mariborskega študentskega časopisa »Katedru« (Vlado), 11. kemijski simbol za kalij, 12. akademski naslov, 14. muriborsko grafično podjetje, 18. direktor VTS (ing. Jože), 20. vzhodnoindonezijska otočnu skupina med Celobcsom in Novo Gvinejo, 22. osebni zaimek, 24. pritok Lima, 24. direktor VSS (dr. Aleksander), 25. nesiguren, 26. strokovnjak za vinarstvo, 28. jaz (lut.), 29. lahkoatletska disciplina, 31. ploščiti, 32. vrsta cigur, "4. rdečk n s to-rumena zlitina bakra in cinka, 35. slavnostna dvorana po visokih šoluh, 37. tržaški pevec zabavne glasbe (Teddy), 38. na tleh živeče afriške opice s psu podobno glavo, 40. saharsko višavje, 41. slovenski partizanski pesnik, ki je jadel v roški ofenzivi (Miran), 43. slavni barvni ccmik, avtor sinteze eozinu in metilenskega modrila (Heinrich), 45. okrajšani priredili veznik. 46. začetnici avtorja epa »Smrt Smail-age Cengiča«, 47. kos rodovitne zemlje, 50. državnu blagajna, 51. prizorišče zadnjih letnih olimoij-skih iger, 52. prvinski delci atomskega jedru, 56. športni Čoln, 57. nemški pesnik in publicist (Ernst Moritz), 60. študent VSS, predsednik odbora višjih šol (Sallto), 62. začetek abecede, 63. grški junak pred Trojo, 65. če, 66. otočje v Bengalskem zalivu, 67. kemijski simbol zu bor, 68. tropsko drevo s temnim lesom, 70. mesto v Dalmaciji z znano elektrarno, 73. kemijski simbol zu strateško prvino, 74. jadranski otok, 75. rimsko število 50, 76. največji jadranski otok. 78. ime pesnika Mickievvicza, 80. direktor Višje pravno šole, 85. vrsta julie, 87. keltski narodni pevec, 89. vrsta tkanine, 91. mejna reku med ZSSR in Iranom, 92. predavatelj za mehaniko na VTS (ing. Stanc), 93. predstojnik oddelku za računovodstvo in finance na VKS (Bojan), 95. neumen, trapast, 97. okrajšani priredili veznik, 98. kemijski simbol za kisik, 99. največji otok v skupini Malih sundskih otokov, 100. moško ime, 101. znak zn votlo mero, 102. predavatelj za osnove elektiotehnike na VTS (ing. Tine), 103. v fiziki znak za u’>or, 104. zučetnici sodobnega slovenskega književnika, 105. kdor nosi očulu, 107. znak za dolžinsko mero, 108. staroperzijski vladar, veliki osvajalec Medije, Lidije, Mule Azije in Babilona, 110. mesto v Armeniji blizu jezera Van, 111. ameriški naziv za azijsko otoČno državo, 113. srednješolski sorodnik študentske potice, 115. obdobje brez deževju, 116. kraj v Mali Aziji, kjer je Aleksander Veliki odločilno premagal Perzijce, 117. predstojnik oddelka za tekstilno kemijo na VTS (ing. Evgen), 118. začetnici prejšnjega naziva časopisa »Delo«, 120. navdihova-lec, 124. predavatelj na VKS (Bogomir), 125. veja medicinske znanosti (višja šola v Mariboru!), 128. kratice priljubljenega zagrebškega tednika ob sredah, 129. industrijska rastlina, 13». preduvatelj za matematiko in fiziko na VTS ter fiziko nu VSS (dipl. phil. Milan), 131. topla kopel; rastlinjak, 132. slovenski slikar (Albert), 133. mesto v Južni Franciji ob Ga-ronni, 135. ime kraljev v Pcrgamu, 137. znak na receptih, 138. v abecedi »kupuj stoječa so glasnika, 139. predavatelj za matematiko na VTS (dipl. phil. Franc), 141. kratica za radius, 142. priprava za nalivanje, 144. predstojnik oddelka za gradbeništvo na VTS (ing. Borut), 149. mesto v libijski pokrujini Cirenaiki blizu meje 7.AR, 152. študentski pripomočki za prenašanje učil, 154. predstojnik oddelka zu elektrotehniko na VTS, 156. predavatelj na VKS (dr. Danilo), 158. egipčansko božanstvo, 159. srednjeveški študent, 162. primorski medmet, 163. predavateljica na VKS (Zlata), 165. barva kart. Navpično: 1. srečolov, 2. prilika, po- doba, 3. v grški mitologiji brodnik na Anc-ronu, 4. bolniška hrana, 5. mrežico okoli črev, 6. v glasbi peti ton C-dur tonske lestvice, 7. stenska obloga, 8. študent VTS, član odbora višjih šol (Marjan), 9. mesto v Rusiji ob jezeru Ladoga, 10. direktor VAS (ing. Josip), 11. fin- IFliivLiMrn Ai »m nv i n sk Offft .... pesnik, utemeljitelj finskcen domovinskega pesništva (Alexis), 12. števnik. 13. obnovim. ski ~>če: »No, kako si končal semester?« >tudent brez pogojev: »Ze stari Himni so imeli pregovor: .Repetitio est ter studiorum' — kar pomeni: Povijanje je mati študentov.« pes ii im v ti \ ***• ----. 14. študent VKS, sotrudmk »Kutedre« (Matjuz), 15. mesto v portugalski pokrajini Alemtejo, 16. slavni itulijnnski violinski virtuoz, imenovan »vraž.ji goslač« (Niccolo), 17. kemijski simbol za aktinij, 18. konjsku sila (kr.), 19. začetnice slov. publicista in socialno-revolucionar-nega dramatika (komedija sedanjosti), 21. zad- nja hrvatska postaju na progi, ki vodi od Čakovca v Madžarsko, 25. kemijski simbol za dušik, 27. okrajšava za opusi, 30. žensko ime, 33. študent VKS, član odbora višjih šol (Marjan), 34. denarni zavod, 36. dolgorepa papiga, 38. kemijski simbol za fosfor, 39. po (tujka), 42. predstojnik bančnega oddelka na VKS (Rudi), 44. pokrajina na Arabskem polotoku, 48. praktična dopolnila k predavanjem, 49. mesto na Arubskem polotoku, po katerem se imenuje tudi del Rdečega morja, 52. predstojnik oddelka za strojništvo na VTS, 53. arabsko moško ime, 54. pritok Pada, 55. ogniti, 58. Jurčičeva povest, 59. v glasbi znak za tempo, 61. znčet-nicG direktorja mariborske Studijske knjižnice, 64. predavatelj za predklinično protetiko na VSS (docent dr. Rajko), 67. predstojnik oddelka za turizem in gostinstvo na VKS (Miro), 69. brazilsko pristaniško mesto ob severni atlantski obali, 71. veznik, 72. vojaško vodstvo, 75. predavatelj za biologijo nu VSS (dipl. *biol. Jurij), 76. koinunulna banka (kr.). 77. pasta, 79. sadra, 81. poškodba z nožem, 82. mesto v Bolgariji blizu Sofije, 83. mitološki grški letalec, 84. sumoglusuik, 86. kratice /u znani Ijub-ljunski ruzstuvni prostor, 88. predavatelj za prvo pomoč na VSS (dr. Adolf). 90. novotvorba, 92. znak za piuno, 94. etos, 96. začetnici slovenskega delavskega pisatelja, 99. kazalni zaimek. 101.’ mahovom slične rastline, 103. židovsko žensko ime, 104. južni, sadeži, 106. predu-vutelj na VKS, 108. brzi sel, 109. starejši naziv za poljedelca, 111. predavatelj za uvod v stomatologijo nu VSS (dr. Milan), 112. jadranski otok, 114. predavate!t za eksperimentalno kemijo na VSS (ing. Vojo), 115. vrsta apnenca, 117. nabiralec peska, 118. nauk o ravnotežju sil, 119. predavatelj za normalno morfologijo na VSS (dr. Marjan), 121. podoba, lik. 122. zli, pokvarjeni. 123. medmet začudenja, 124. predstojnik oddelka za blagovni promet na VKS (Ostoj), 125. prebivalec sknlnutegn svetu, 126. rimsko število tisoč, 127. arabski žrebec, 128. študent VKS, podpredsednik odbora višjih šol (Franjo), 132. del juhulne opreme, 134. v geografiji znak za sever, 136. nemirno kruljestvo v Indokini, 139. kemijski simbol za bor, 140. nenadna smrt, 143. znuk za kilovatno uro, 144. ime filmskega igralca Ferrerja, 145. Sovjetska zveza (kr.), 146. mariborska tovurna, 147. žensko ime, 148. kemijski simbol zu radij, 150. stran, 151. nočno zabavišče, 153. časovni veznik, 155. dvojina (kr.), 157. grška črka, 160. anno (okr.), 161. znak za polmer, 164. soglasnik. Rešitev pošljite nu uredništvo Katedre do 10. aprilu. Dve pravilni rešitvi bosta nagrajeni s po 500 dinarji. Reševalci pozor! V križanki iz prejšnje številke je pomotoma izostal opis pod 6. navpično (zdravilno sredstvo). Rešitev križanke (izpisana po vodoravnih vrstah) se glasi: 1. Nernst, 7. kli-muks, 14. Almuden, 16. starec. 17. glad, 18. ral, 20. Inari, 21. Ain, 22. Ojdip, 24. etat, n, 25. Flaubert, t, 27. Agri, 20. Khong, 30. mol. 32. Rtarij, 34. Aja, 33. safe. 36. zodiak, 38. eternit, 40. Ana-stas, 41. izbira. Za nagradni natečaj ni bilo večjega zanimanja. Prispelo je vsega le 14 odgovorov. ki so bili razen ene edine izjeme vsi napačni, kot n. pr.: Pred- mestje, Savinjska dolina, fižolovke itd. Pravilno: Kmečke hiše (Ivan Cobal). Edini pravilni odgovor je poslala tov. M i l e n u S u š a n j , Partizanska 33, Maribor. Čestitamo! Nagrada 300 dinarjev sledi po pošti.