NOVEMBER 15 S i« e 17 P 18_S 19 N 20 P 21 T •22 a 23 C 24 P 25 S Leopold Gert ruda Gresrorij, čud. + Poavef. cerk/9 25. pobinkl FellkB Dar. preč. D.M. Cecilija Klemen Janez od Križa Katarina, dev. 26 N 26. poblnk. <2 27 P Virgilij 28 T Štefan. mlajSi 29 S Andrej 80 C Zahvalni dan amerikanski ovenec PRVI SLOVENSKI LIST 8 AMERIKI TxUUt: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 229. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 30, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Sovjetska javnost zahteva takojšnji oster nastop proti Finski. — Četam dan ukaz, da imajo na ponovno izzivanje odgovoriti z ognjem. — Finske predloge žigosa tukajšnji tisk kot drzne. ===========—^ Moskva, Rusija. — Odgovor, ki ga je dala finska vlada zadnji ponedeljek na sovjetske zahteve, izražene dan prej, je sovjetsko javnost naravnost razjaril. Žigosa se ga kot "drznega in nesramnega" in kot ponovno izzivanje, na katerega ima Rusija odgovoriti z vso ostrostjo. Tak odmev je rodil finski odgovor pri tukajšnji javnosti. Ker pa vlada sama po veliki večini ustvarja javno mnenje v Rusiji, se bo sigurno njen odgovor glasil v podobnem smislu, ako še ne celo ostrejše, namreč z direktnim napadom. Prvi znak, da se utegne kaj takega zgoditi, se vidi v ukazu, ki ga je dalo v torek poveljstvo armade pri Leningradu svojim četam, namreč, da naj takoj streljajo nazaj, ako bi Finci ponovili svoje izzivanje, kakoršno so vprizorili zadnjo nedeljo, ko so njih streli iz topov, kakor trdi sovjetsko poročilo, ubili štiri ruske vojake in jih ranili devet. Kakor je bilo že včeraj po-ročano, je po tem incidentu ruska vlada zahtevala od Finske, da mora v leningrajskemu distriktu umakniti svoje čete od meje za 12 do 16 milj, na kar je Finska odgovorila, da je pripravljena to storiti, ako bo tudi Rusija umaknila svoje čete za enako daljavo; obenem je Finska zanikala, da bi se bil tisti incident resnično primeril, ter je predlagala, da naj zadevo preišče skupna komisija iz predstavnikov obeh držav. To zanikanje, da bi bil tisti dogodek resničen, je dvignil vihar ogorčenja v sovjetskem tisku, češ, da je Finska s tem dejansko obdolžila Rusijo laži, ter se zahteva, da se ima finska vlada za to postaviti na odgovor. Sploh se v ruski kampanji povdarja, da spora ni krivo finsko ljudstvo kot tako, marveč njegova vlada, katero se žigosa, da stoji v službi imperijalizma. Potom tukajšnjega radio se je v torek naslovil direktno na finsko ljudstvo apel, naj- prevrže svojega min. predsednika, češ, da vodi svojo državo po isti poti, kakor so vodili Poljsko njeni prejšnji voditelji. Kakor se more sklepati, bo sovjetska vlada zavrnila finski protipredlog.naj bi se na obeh straneh potegnile čete od meje, z motivacijo, da so sovjetske čete ob meji z namenom, da zavarujejo varnost svoje države, dočim so finske čete tam le v svrho, da izzovejo Vojno z Rusijo. Enako bo najbrž zavrnjen tudi finski predlog, naj mešana komisija preišče incident, češ, da to ni bil navaden incident, marveč premišljeno izzivanje. Delavske unije so širom ce le Rusije prirejale v ponedeljek in v torek Zborovanja, na katerih so govorniki podžigali k takojšnjemu nastopu proti "finskim izzivalcem." INDIJCI ŽIGOSAJOANGLIJO Zahtevajo prostost, kakor jo Anglija obljublja Evropi. London, Anglija. — Iz dalj-nje Indije sliši Anglija te dni nove grozilne glasove, ki ji delajo skrbi. Tamkajšnji voditelji so namreč sprejeli resolucijo na svojem vseindijskem kongresu, v kateri izražajo brezpogojno zahtevo, da se prizna njih deželi, katera je zdaj pod kontrolo Anglije, popolna neodvisnost. Ironija pri vsem tem je, da je bila objavljena ta resolucija skoraj istočasno, ko je imel Chamberlain govor zadnjo nedeljo, v katerem je povdarjal, da Anglija vodi sedanjo vojno zato, da pripomore evropskim narodom' do neodvisnosti in samo-odločevanja. Zagovorniki indijskih zahtev upravičeno kažejo na dvojno moralo Anglije, češ, da na eni strani povdarja, da se bori za svobodo narodov, dočim na drugi strani ona sama drži v svojem imperiju ljudstvo pod jarmom. -o- RELIFARJI ZAHTEVAJO ŽIVEŽ Cleveland, O. — Okrog 1000 oseb, ki dobivajo mestni relif.se je zbralo v ponedeljek zvečer v mestni hiši. ko je imel tamkaj zborovanje mestni svet, in z glasnimi vzkliki zahtevalo, da se jim da dovolj jesti in, da se v to svrho odpravijo omejitve glede razdeljevanja živil, ki so bile nedavno uveljavljene. Njih de-putacija je zagrozila, da bodo sami vzeli to zadevo v roke in si preskrbeli potrebno hrano, ako ne bo mesto nič storilo. Župan Burton pa je na to grožnjo gladujočih ostro odvrnil, da bi bila to anarhija, ki "ne sme biti dovoljena v Ameriki in ne bo dovoljena v Clevelandu." PARLAMENT SE SESTANE Francoski parlament zasedanje v četrtek. prične Pariz, Francija. —Daladier-jeva vlada je v ponedeljek zvečer izdala proglas, s katerim je poklicala parlament, naj se sestane k zasedanju ta četrtek. Ravno ta dan bodo potekle diktatorske pravice, s katerimi je zadnje zasedanje Doverilo min. predsednika Da-ladierja. Z gotovostjo se pričakuje, da bo stavljen predlog, da se te pravice podaljšajo in da bo še v naprej obdržal Daladier vsa mesta, ki jih opravlja zdaj, na'mveč poleg min. predsednika tudi zunanjega in vojnega ministra. VLADA IZDA NOVE BONDE Washington, D. C. — Fede- DANES JE ZADNJI DAN! Danes dne 30. novembra je zadnji dan letošnje kampanje mesečnika "Novega Sveta. Pazi vsak, da bodo danes oddane vse pošiljatve na pošto, ki se tičejo kampanje in kampanjskih glasov. Morda imate še čas do večera, da stopite h svojemu znancu sosedu. Storite tako in pridobite ga za naročnika. Pokažite se tudi vi in tudi vi storite kaj za list "Novi Svet!" KRIŽEM SVETA Švica. — Švicar-so internirale tri za čas, dokler — Bern, ske oblasti nemške letalce bo vojna trajala. Ti letalci so bili izstreljeni na francoski strani, toda se jim je posrečilo pobegniti preko meje v Švice. — Hongkong. — Japonske vojaške oblasti poročajo o novih zmagah nad kitajsko ar- ralno zakladništvo je zadnji1 mado v Kwangsi provinci. Ve- NAZIJI DAJEJO NAVODILA ZA LEPOTO Berlin, Nemčija. — V Nemčiji primanjkuje ne samo raznih lepotilnih sredstev in po-mad, marveč tudi mila samega. Nemške ženske so zato v razumljivi zadregi, kako naj skrbe za svojo zunanjost, ko nimajo niti najbolj potrebnega sredstva za vzdrževanje snage. V tem oziru pa so dobile posebna navodila od Ane Ch. Roemer, izvedenke v lepo-tičenju, ki jih je ta priobčila v torek v nekem listu. Po navodilih te ženske ni milo tako neobhodno potrebno sredstvo, kakor se domnev^; nasprotno, celo boljše je, ako se ga manj uporablja, češ, da milo izvleče maščobo, ki jo koža potrebuje. Namesto tega priporoča ženska pogosto kopanje v dež-niči in pa kratke zračne kopeli, češ, da ima zrak na telo podobni čistilni učinek kakor na perilo. Za Umivanje obraza pa ženska svetuje poleg dežni- ponedeljek objavilo, da se bodo izdali novi vladni bondi v znesku za pol miljarde dolarjev. Ti bondi bodo namenjeni za manjše investorje in bodo zato izdani v zneskih za $5000 in manj. Datirani bodo z dnevom 8. decembra 1939 in bodo dajali dva odstotka letnih obresti, plačljivih polletno, ter bodo neobdavčljivi. Istočasno je zakladniški tajnik, Morgen-thau, izrazil mnenje, da bo potrebno, da kongres zviša sedanjo mejo, do katere se sme vlada zadolžiti. Ta meja je to-časno 45 miljard dolarjev, dočim znašajo sedanji resnični dolgovi vlade nekaj nad 41 miljard. -o- RDEČI KRIŽ POMAGA POLJAKOM' Berlin, Nemčija? —Od Ameriškega Rdečega križa je prišla objava, da se bo poslalo v poljsko ozemlje, točasno zasedeno od Nemcev, raznega blaga, kakor zdravniških potrebščin in oblek, v vrednosti za četrt milijona dolarjev. S to pomožno akcijo se bo čimprej začelo, kljub temu, da nemške oblasti ne dovolijo, da bi Rdeči križ lahko neovirano nadzoroval razdeljevanje in uporabo teh potrebščin, češ, da bi obstojala nevarnost uporov. Zaloge se bodo po večini kupile v Ameriki in poslale na Poljsko preko Trsta. -I—O- sti iz te province govore, da so Kitajci odstranili ves živež in razdejali poslopje v krajih, ki so v nevarnosti, da jih Japonci zavzamejo. — Oslo, Norveška. — Tekom tega leta se ni nihče tako odlikoval v delu za svetovni mir, da bi zasluzil tozadevno Noblovo nagrado. Tako se je uprava tega sklada odločila, da letos ta nagrada sploh ne bo podeljena. PETORKE OSTANEJO V KANADI Callander, Ont. — Dionne petorke ostanejo v Kanadi kljub vojni. Tako se je izrazil zadnji ponedeljek njih varuh, dr. Dafoe, ter je obenem vljudno zavrnil neko ponudbo iz Hawthorne, Cal., naj bi se deklice preselile tja v svrho varnosti. BOJNA LADJA POTOPLJENA Isti nazijski podmomik, ki je potopil Royal Oak, je zdaj uničil drugo angleško bojno ladjo.. Berlin, Nemčija. — Uradna nemška časopisna agencija je v torek objavila, da imajo nazijski podmorniki zaznamovati novo znatno pridobitev na morju. Potopljena je namreč po tem poročilu neka velika angleška bojna ladja, križar-ka, in sicer pri shetlandskih ofokih, severno od Škotske. To je bil že drugi tak uspeh nemških podmornikov. Prvega so dosegli, ko so 14. oktobra potopili angleško bojno ladjo Royal Oak, pri čemer je izgubilo življenje 810 mož. Ime zdaj potopljene ladje se ne omenja; iz opisa se razvidi le, da je bila podobna ladji "London." O tej ladji se ve, da ima 9,850 ton, da je oborožena z osmerimi topovi, in ima posadke 650 mož. S ponosom omenjajo naziji, da je sedanji drugi uspeh dosegel isti podmornik, ki je prej potopil Royal Oak, in, da ga je poveljeval isti mož,namreč 31 letni Gunther Prien, Za ta čin je prejel Prien visoko odlikovanje od Hjtlerja in bržkone bo kaj podobnega deležen tudi zdaj. -o- ZLATE ZALOGE ŠE NARAŠČAJO Washington, D. C. — Do konca zadnjega tedna je po poročilu zakladniškega de-partmenta narastla zlata zaloga Zed. držav na skoraj 17 in pol miljard dolarjev vrednosti. To je 65 odstotkov vsega zlata, kar ga ima svet. POTOVANTE V VOTNIH RAZMERAH V TEXASU BODO DRUGIČ PRAZNOVALI Galveston, Tex. — Ker so Zed. države letos razcepljene glede praznovanja Zahvalnega dne, se je država Texas odločila, da bo praznovala kar oba dneva, menda zato, da se nobeni strani ne zameri. Tako so imeli tukaj Zahvalni dan zadnji teden in ga bodo imeli ta četrtek zopet. ce tudi divji kostanj. V to svrho se naj, pravi, kostanj posuši, zmelje, skuha in s to kašo umije obraz. Za hra°no pa se priporoča ženskam sladko zelje, petršilj, korenje in jabolka, češ, da jih bo to napravilo lepe. — Praksa bo pokazala, v koliko ima ženska prav. Iz •iuf/oslavije Velik požar v Vrhah pri Slovenjem Gradcu, katerega je poi neprevidnosti povzročil neki 52 letni brezposelnik. —< Mlad voznik strmoglavil s konji in vozom v prepad. —< Druge novice. Slika je bila vzeta na francoskem potniškem parniku de Grasse, ko je nedavno priplul v New York. V kakem vojnem stanju se parnik nahaja, se razvidi iz barikade, sestoječe iz vTeč peska. Mladi par, ki gleda preko nje, je bil na ženitovanjskem potovanju. On je Vatroslav Hollos, poročnik v jugoslovanski mornarici, ona pa hči nekega trgovca s Kube. Brezposelnik zgorel s poslopjem vred Slov. Gradec, 6. nov. — Preteklo nedeljo" je ogenj uničil poslopje posestnika Franca Sedovnika, po domače "Žuka" v Vrhah št. 54. Zgoreli so vsi leseni deli. Poslopje je bilo okrog 50 let staro in v dobrem stanju. Spodaj so bili zidani hlevi, na vrhu pa je bil lesen skedenj in veliki" prostori za krmo. Rešili so iz hleva samo živino, svinje in kure, medtem ko so zgoreli vsi vozovi, mlatil-nica, drugi gospodarski stroji in orodje, 100 q sena, 300 q slame, 30 q otave, in 13 q ajde. Škoda se ceni na 80.000 din, medtem ko je zavarovano vse skupaj za 21'.300 din, tako da trpi Sedovnik še okrog 57.-700 din škode. Danes zjutraj so orožniki našli v sredini po gorišča kup zogljenelih, človeških kost. Kmalu so dognali, da gre za 52 letnega brezposelnega Avgusta Pogača, rojenega v Vuzenici in tja tudi pristojenega, kateri je bil ravno izpuščen iz tukajšnje bolnišnice in se je oglasil pri Sa-dovniku in prosil za jabolka. Posestnica Sadovnik je opazila, da se je oziral ter ogledoval po gospodarskem poslopju, prej so ga videli še tudi drugi ljudje, a pozneje ga ni bilo nikjer več videti in tudi današnje poizvedbe po orožni-štvu so zbi*isale vsako sled za osumljenim Pogačom. Zaradi tega so trdno prepričani, da je Pogač zlezel na gospodarsko poslopje pod streho, se vlegel v seno ali slamo, pri čemer si je bodisi svetil ali prižigal tobak, nato pa zaspal. Iskra je padla v seno in začelo je goreti, revež pa, ki je spal ali pa si ni upal klicati na pomoč, je v strašnih mukah zgo rel. -o- Smrten padec v prepad Kočevje, *2. nov. — Pretekli petek zvečer se je vozil mladi kmet in voznik Franc Hutter s Hriba pri Ivoprivniku na Kočevskem iz Nemške Loke proti domu. Večer se je 'bližal in cesta je bila močno zasnežena, kar je najbrže glavni vzrok strahotne nesreče. Cesta seveda tudi ni bila zavarovana. Smrtno ponesrečeni Hutter je rad pil, toda tega dne.baje ni bil vinjen. Ni dognano, kako se je moglo zgoditi, da je Hutter že čisto blizu doma strmoglavil z obema konjema in vozom v prepad ob cesti.; Niti on sam niti konji niso mogli več vstati in so ostali v strašnem položaju do zjutraj na mestu. Konja sta se tako zapletla med voz in jermenje, da sta obležala Zjutraj je šel poštar g. Prin-čič iz Koprivnika proti Nemški Loki, ko se 'mu je ob cesti nudil strašen prizor. Ponesrečeni Hutter, konja in voz, vse je bilo že zasneženo. Prinčič je sklical ljudi, ki so se spravili takoj na delo. S težavo so sprostili prezebla konja, vozniku pa niso mogli pomagati. Bil je mrtev. Imel je zlomljeno hrbtenico, a bil je še na več mestih težko ranjen. Nahajal se je pred vozom, ki se je bil ob padcu poveznil čezenj. Konja nista imela hujših poškodb in so ju kmetje lahko odgnali domov. -o- Napaden Ko se je vračal 62 letni raz-našalec peciva Anton Muršic iz Rogatca domov, so ga blizu Rogatca napadli trije moški, ga podrli na tla in začeli biti po njem s pestmi. V tem je prišla mimo neka ženska, roparji so se ustrašili in pobegnili s 3000 dinarji, katere so vzeli Muršiču. Muršiča, ki je poxneje izjavil, da je roparje spoznal, so morali oddati v, bolnico v Celje. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Cernič, zavarovalni potnik Vzajemne zavarovalnice, vzgleden in spoštovan možak. — V Rogaški Slatini je umrla Roži Ogrizek, soproga hotelirja in posestnika. — Pri Veliki Nedelji je umrla Rozi Miki,rojena Mihelčič, veleposestnica. -o- Nesreča pri žaganju drv Matevž Krt, posestnik S Primsko/vega pri Kranju, je s cirkularko žagal drva in si pri tem delu porezal nekaj prstov, da je moral v ljubljanski bolnici iskati ptfmoči. -o- Izgubil se je 19 letni Anton Geršak, doma v Plesu v občini Sv. Peter pod Svetimi gorami, je nekega dne nekam odšel in se ni več vrnil. Ker ni imel nikakega vzroka za pobeg, se domači boje, da je postal žrtev kakega zločinca. Prezgodnji sneg Iz Gornjega grada poročajo, da je koncem oktobra tudi v dolini snežilo in zapadlo do četrt metra snega. Ponekod je težak sneg na več krajih poškodoval telefonske napeljave. Pa tudi kmetom je' zgodnji sneg napravil mnogo škode. Mnogi namreč še niso utegnili pospraviti jesenskih pridelkov in si še niso utegnili pripraviti stelje za živino. -o- Razburljiv dogodek V Veliki Zenici je nedavno nastala ogorčena fantovska bitka. Zaradi udarcev, ki sta jih dobila s kolom po glavi, sta obležala na bojišču 34 letni hlapec Ervin Zdovc in 19 letni posestniški sin Alojz Hrastnik. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. Širite in priporočajte lisi 'Amerikanski Slovenec"! (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs •U RWSW.IS-»S* VMJVi ttMVKS 5YKDICATTC. lac CHSpH ■.•"■ffflf m Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. novembra 1939 Amerikanski Slovenec frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. VsUoovljen leta 1891» Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-JelikOT In dnevov po praznikih. Iidaja ia tiikai EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In npr a v«: 1649 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5541 Naročnina! Za celo leto Za pol leta . Za četrt lita Za Chicfegot Kanado in Evropo: Za celo leto ............................16.00 Za pol leta -3.00 Za čefrt leto______175 Jtas&ncfeite Številka_________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication oSfice: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ Fbr three nflontha Chicago, Canada and Europe: For one year ....... $6.00 For half a year ——... ........— 3.00 For three months 1.75 Single copy ----------— 3c TONE S HRIBA PIŠE O TEM IN ONEM Joliet, III. Zadnjič sem poslušal na radio pri prijatelju Juretu, ko sta se dva pajaca kregala na radio glede Zahvalnega dneva. Vsak izmed nju je dal pol za purana. Eden ga je hotel, da ga bosta spekla za prestavljeni dan zahvalnega dneva dne 23. nov., drugi pa je vstrajal, da ga bota pekla na pravi redni zahvalni dan 80. nov. Dajala sta se precej časa in medtem sta imela purana zunaj pred hišo. V istem času, ko sta se kregala in svoj tozadevni prepir oznanjala po Kljub vsemu ponašanju s civilizacijo in kulturo je radio svetu, je jima nekdo ukra-svet še vedno v nižinah premnogih slabosti. Napredoval ste bSa Dopisi važnega pomena za hitro oCjavo morajo biti poslani na uredništvo M«) dan in p61 pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas do &tr$ka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se no ozira. — Rokopisov ured-■titvo no vrača. _ , Etrtfcrfed as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Kdor bo dočakal, bo videl... Jajo na zemlji le pekel, nebes ne bodo nikoli. Zgodovina bo tudi pri njih potrdila prej ali slej, da delo brez Boga nima teka. " , j Kdor bo dočakal, bo videl... je človek v tehniki, dosegel velike uspehe na polju kemije in na polju vsega znanstva. Pri vsem tem epohalnem napredku v svetu, se pa zdi, da kolektivno človeška družba se vedno stoji duhovno, na skoro istem mestu, kakor je stala takrat, ko je zli duh zastrupil brata proti lastnemu bratu z nevoščljivostjo in sovraštvom. Takrat, ko je Kajn ubil lastnega brata iz globoke sebičnosti, ki je dvignila v njem sovraštvo, v katerem je umoril brata Abela. Sv. Pismo omenja daritev in dim. Pri enemu se je dvigal dim proti nebu, pri drugemu se je valil po tleh. To je dvignilo v Kajnovi domišljiji silno sovraštvo, ki je rodilo umor, zločin nad lastnim bratom. ,Od tedaj naprej se zdi, da leži nad človeško družbo prokletstvo neprestanega sovraštva. Odkar sledimo zgodovino ljudi in narodov, vedno najdemo nad njimi neprestane vojske, pobijanja in umore. Zakaj? V bistvu ista podoba, kakor pri Abelnu in Kajnu. En narod se začne krepiti in napredovati bolje, kakor drugi in kaj sledi? Sovraštvo. Zopet se obrne sreča na drugo stran in sovraštvo dvigne glavo zopet na drugi strani. V sličnih sovraštvih so nastajale vojne, prelivala se je kri že tisoč in tisoč letja radi takih vzrokov. Nevoščljivi Kajn živi v vseh rodovih. Koliko zlo, kolika nesreča! Posameznik se sicer bori proti temu zlu. Vsaj kristjan skuša s tem, da vodi v sebi boj proti temu zlu. Poslužuje se duhovnih zdravil, ki jih je dal svetu Kristus in pri posamezniku, če se teh zdravil posluži iskreno, pošteno in resnično, čudovito pomaga. Zgled dajejo pri tem tisoči in tisoči svetniki in mučenci iz preteklosti in zgled dajejo tudi številni sodobni kristjani. Splošni uspeh bi pa seveda bil, če bi se dalo to zdravljenje posplošiti, ali bolje kolekti-vizirati, da bi znali ne le samo posamezniki, kar je sicer najprvo potrebno, ampak tudi narodi kolektivno v vseh sporih se posvetovati duhovno z Bogom in svojo vestjo. Ko bi voditelji narodov in držav duhovno kot kristjani proučevali razne spore in iste reševali v okviru pravičnosti in poštenosti, bi nikdar ne prišlo do krvavih vojn, ker v okviru poštenosti in pravičnosti se vedno najde zadovoljiv izhod. Toda sodobni svet in njegovi državniki voditelji se na vest in Boga ne ozirajo. Saj se nekateri izmed njih sami predstavljajo v svoji diktatorski domišljiji za neke izvoljene mesije. (Glej knjigo "Mein Kampf'!) Naravno, da taki domišljavi državniki in voditelji mislijo, da kar odlo cijo, da vse prav store. V resnici pa ustvarjajo na svetu godlo, v katero se svet pogreza bolj in bolj. razočarana, ker je puran izginil in se bo mesto njih dveh mastil z njim nekdo drugi. Pa je rekel Jure. Vidiš, tema velja: kadar se prepirata dva, tretji dobiček irna. Midva z Juretom sva ga je treba imeti v ''furglovžu" zaprte. Take ptiče pošiljajo sem k nam hladit se iz drugih krajev. Največ takih pridnih ptičev pride iz Chicage. Tu pri nas jih pa stražijo na vseh vogalih in krajih, pa jim vseeno še uidejo na prosto. Tudi za te slučaje ima Jure svoje mnenje in sicer tako: da so ti ptiči v jetnišnici bolj prosti, kakor bi bili skoraj zu naj, zato lahko uhajajo. Če bi jih dobro zakovali in zaklenili, bi ne bilo tako. Že dalj časa govorijo tudi, da bo naše mesto dobilo Stadium, to je prostor za razne tekme in igre. Pravijo, da ga bodo kmalu začeli, da bo del istega gradila WPA ustanova. Ta WPA u stanova je res že veliko naredila, kljub temu da se ji dosti ne mudi. Tem WPA delavcem pravimo pri nas Vipavci, ker se jih piše z WPA. Z Vipavci delati je kar prijetno, le ko bi malo več plačali. Seveda, če , no v__. bi bila pa večja plača, bi mo- slavila na kar 23. nov., ce med .. * ^' . . slavna pa ivoj. « » j t dl ,b j gjbati, kakor Tako je, da svet z vsem svojim napredkom v tehniki gmo za prjkijučitev kedaj v pri- tem časom kaj predrugačijo in ga bo treba še drugi teden 30. nov., ga bova še tedaj. V Ameriki je res dobro. Kljub temu, da smo imeli devet suhih let, dve leti več, kakor so jih imeli v Egiptu, ni od lakote nihče umrl, to je če ni sam hotel. Zdaj je pa zopet že malo boljše. Upajmo, da bo šlo še navzgor. Moj prijatelj Jure pravi : Amerika je le Amerika. Prosti smo tu in od vsega hudega konca' še tudi nikoli nismo jemali. V stari domovini, je povda-ril Jure, je bilo, ko sem bil še majhen, drugače. Veš, je dejal, tam smo meso jedli, ko se je Bog rodil (o Božiču), pa kadar je Bog umrl (o VelikinoČi). Zato smo pa tam meso daleč dišali. Moj oče je pravil, da kadar smo v Belikrajini jance pražili pri Treh farah, da so jih Podgorci tja na ono stran Gorjancev dišali. Kadar so pa Podgorci klobase delali in sušili, smo jih pa mi na drugi strani Gorjancev vse tja do Kolpe dišali. Vidiš to je bilo zato, ker tam nismo vsak dan mesa videli, ne dišali, kakor tu. Tu pa pravimo, n. pr. ob petkih, da že ne vemo kaj bi kuhali, ko en dan mesa ne jemo. E, razvadili smo se Tone, mi je pihal pod nos Jure. Nekaj ima Jure kar prav.; Priključitev raznih okrožij k mestu Jolietu je zadnji teden propadlo za nekaj sto glasov. Ljudje res sami sebi nočejo dobro. Nasprotniki priključitve so bili na delu in strašili okrog, da bomo imeli potem večje davke in da ne bomo tako prosti, kakor smo zdaj, pa so mnogi verjeli. Zdaj je kar je, bomo tisti, ki in vsemu znanstvu, je še vedno in zdi se da še veliko bolj reven z ozirom na srčno kulturo, kakor pa je bil v tem ozi-ru srečen in zadovoljen človek v svojih prvih časih na svetu. Mesto da bi ljudje, ki sedijo na odgovornih mestih, v katerih rokah je usoda milijonov in milijonov ljudi, šli v sličnih zadevah sami vase ter se posvetovali z Bogom in Bvojo vestjo, ter da bi šli po duhovni nasvet k onemu, ki ga je na zemlji postavil Kristus kot svojega edino veljavnega namestnika, se sodobni prešerni diktatorji sami postavljajo narodom za neke mesije. Mesto da bi premišljeno, v ponižnosti in skromnosti reševali občutljiva in nevarna vprašanja, sodobni diktatorji v Evropi rohne in zmerjajo eden druge, kakor jesiharji. Mesto da bi se obrnili v duhu po svet k Onemu, ki resnično vlada svet, Ga mečejo iz javnega življenja, iz šol, in zatirajo Njegovo cerkev in njegove namestnike na zemlji pa krutp preganjajo in more, predstavljajoč,si, da Ga bodo izgnali iz svojih dežel. Ali ni to nezaslišana domišljavost in predrznost? Ampak, kakor so se motili vsi, ki so Ga v preteklosti preganjali, tako se hudo motijo, tudi domišljavi sodobni diktatorji. Kar jurišajo naj naprej. Kar skušajo naj. Dosegli ne bodo nič. Rešili ne izboljšali niso nič dosedaj, in ne bodo nič za naprej. Sebi in svojim narodom ustvar- hodnje bolj srečni. Iz jetnišnice so te dni zopet ušli tri "ptiči", to so taki, ki jih gibajo ti presneti amerikanski Vipavci. Drugače se imamo v naši naselbini kar fletno in dobro. Vinske kapljice smo malo pridelali, tako da v spodnjih štu-kih ni puščobe. Moški imamo v teh več besede, kakor v ku-hiinji. Zastopnik A. S. mi je prinesel že tudi pratiko za drugo leto.; Nekaj sem se otepal, pa je dejal, Ti Tone, brez pratike ne s'mes bit. Veš v pratiki so vsi svetniki izmed katerih vsak nekaj pomaga, zato je pratika najboljše sredstvo pri hiši. Če tako, pa naj bo sem dejal in mu odrinil kvoder in zdaj imam pratiko, da bom iz nje lahko vreme študiral in še kaj drugega. Za enkrat naj zadostuje, če me bo še volja za pisati, se pa še oglasim. Pozdravim vse pečlarje in pečlarlce širom Amerike. Tone s hriba O TEM IN ONEM IZ CHICAGE Chicago, III. Poletna sezona se je že davno zaključila in smo že na koncu jesenske sezone. Po pratiki sicer zaključimo jesen 21. dec. vsako leto, toda po vremenu že mnogo preje. Zima se navadno prijavi preje kakor to napove pratika'. Poleti smo piknovali na izletih, zdaj tu, zdaj tam, prirejali romanja, zdaj sem, zdaj tja. Ta mesec smo martinovali, a prihodnjo nedeljo pa že nastopi advent — predbožična doba. Kako hitro se umika čas. Še par nedelj in Božič bo tu in za njim kmalu izgine leto 1939. Središče chicaških Slovencev je cerkev sv. Štefana in farna šola te župnije. Tu se giblje in suče slovensko življenje v Chicagi. Zadnji mesec še je imela župnija dobro organiziran in prirejen le^ni cer-cveni bazar, ki je v obstoječih razmerah še zelo povoljno in dobro uspel. Nad $2300.00 je prinesel župniji bazar, kar je znamenje velike požrtvovalnosti in ljubezni do župnije od strani naših ljudi. Bazar sta uspešno organizirala in vodila naša sedanja čč. gg. duhovnika, P. Edward Gabrenja kot župnik in P. Leonard Bogolin, kot pomožni župnik, ki z veliko vnemo delujeta zdaj na naši župniji za njen povzdig in razvoj. V spodnjih šolskih prostorih je zdaj v jesenski in zimski sezoni zopet oživelo zbiranje raznih športnikov itd. Posebno kegljavci se zopet marljivo vadijo, da se tako u-sposobijo za prihodnje keg-ljarske tekme. Naša šolska mladina se marljivo pripravlja pod spretnim vodstvom šolskih sester za božično šolsko prireditev, ki se bo vršila v šolski dvorani dne 17. decembra. Naša šola vsako leto priredi bogato šolsko prireditev, na kateri nastopijo s svojimi igrami naši šolarji. Že danes se opozarja vse, da nedeljo 17. decembra vsi rezervirajte, da bote posetili šolsko prireditev pri sv. Štefanu. Počasi se naša okolica le dviga iz razvalin na Cermak Road ali kakor se je preje imenovala dvaindvajseta cesta. To cesto so razširili tako, da so na vsaki strani vzeli skoro polovico "sidewalkov." Sko ro dva meseca je vsa okolica zgledala, kakor Varšava, ko so gradbeniki razbili vse side-walke, postavljali ob straneh podzidke in konkretne sterte. Zdaj so počasi iste napolnili in več blokov je že betoniranih. V nekaj dneh bodo vsaj bloki v naši okolici otvorjeni za promet. Ko bo enkrat vse gotovo, bo pa le lepo zgledalo. Na vsako kraj bo široka ravna be-tonirana cesta, ki bo dala t.ej okolici čisto držigo libe. Zraven tega so še mnogi prenovili tudi svoje hiše. Najlepše lice zdaj daje tej cesti gotova lepo prenovljena hiša Mr. Frank Grilla na vogalu Cermak Road in Wolcott avenue. Včasih smo se šalili, da bivamo na bule-vardu, zdaj bomo pa res imeli kos bulevarda. In tisti, ki so. se včasih šalili iz nas, ki so prihajali na posete od zunaj,zdaj sploh ne bodo več poznali te okolici. Mislili bodo, da so prišli na Dunaj ali v London, kadar se bodo zdaj, ko bo naš bulevard dogotovljen, pojavili med nami. Tako torej le napredujemo, če tudi počasi, a vendar napredujemo. Božične karte s slovenskim voščilom dobite v uradu "Am. Slovenca." Istotako, če želite poslati svojcem v stari kraj kako denarno božično darilo, to lahko storite v uradu "Am. Slovenca." Urad je odprt vsak večer razun sobot do pol 6 ure zvečer. Ob nedeljah od 9 do 11. ure. ČLANICAM DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, III. Cenjene članice, ste prav u-ljudno vabljene k skupnemu sv. obhajilu v nedeljo 3. decembra med pol osmo sv. mašo. — Nadalje se vas opozarja na društveno sejo, katera se bo vršila v petek 1. decembra zvečer takoj po cerkveni pobožnosti. Ker bo to letna seja in imamo nekaj važnih točk za rešiti, ste prošene, da se iste udeležite v obilnem številu. Prav prijazno vas vabi odbor. --o--- PISMO IZ DOMOVINE Dogodki med Slovenci po Ameriki Ljubljana, Jugoslavija Mednarodni položaj se vedno bolj zapleta. Zgleda, da so Nemci prišli do prepričanja, da Francozom in Angležem ne bodo mogli do živega. Radi bi hitro končali, ker jih silijo domače razmere. Poljska jim je obležala v želodcu. Preveč žrtev je bilo. Na zahodni fronti bo strašno, če bodo začeli napadati. Italijani ne smejo vgrizniti v to kislo jabolko,ker je ljudstvo sito vednih vojn. Rus pa naglo pobira sadove. Vaš "Cash" in "Carry" jim je mrzel curek na vroče glave. Pri nas se življenje razvija normalno; kakor da se ni zgodilo in se ne bo zgodilo okrog nas ničesar posebnega. Vseh — živil — brez kart je dovolj na razpolago. Poskočile so le cene živini, zaradi močnega izvoza v Nemčijo in Italijo. Obeta se tudi velik izvoz lesa v Italijo. Ker smo za enkrat na interesnem' ozemlju kar treh prijateljev, se znamo srečno izmotati iz nevarnega položaja. Naši presiti Nemci so postali silno ponižni. Nič jim ne diši selitev v "Grosse Deutsch-land." Tako je tudi ta klin srečno izbit. C. g. Zakrajšek se je srečno vrnil v domovino. Farani so ga pričakali ponoči na postaji vkljub pozni uri in občutni zamudi Simplon ekspresnega vlaka. Bil je iznenaden in solze so mu zalile oči tako, da nekaj časa ni mogel spregovoriti. Dejal je, da ima sedaj, ko je zopet stopil na domača tla, občutek pose'bne sreče. Vsem ameriškim Slovencem lepe pozdrave! Bežigrajski faran. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! Te dni je iz^el tudi stenski koledar "Am, Slovenca." Naročnikom ga bo razdelil zastopnik lista Mr. Jožef Fajfar. Elyške vesti Ely, Minn. — Šest Slovencev se je prijavilo za alder-manska mesta in ti so: John Koščak, Anton Golob, Stanley Urbas, Rudolf Tisovič, Anton Poljane in Anton Tekavetz. Volitve se bodo vršile dne 15. decembra. — Sedanji mestni sodnik Jože Mertel ponovno kandidira. Za izrednega mestnega sodnika se je pa prijavil kot kandidat Anton Slogar. Ameriški Slovenski Klub je domalega odobril vse slovenske kandidate. Slovenske vo-lilce se opozarja že sedaj, naj gotovo volijo svoje ljudi v mestna zastopstva, kakor tudi v druge urade, za katerekoli že kje kak Slovenec kandidira Slovenske poroke v Chicagi Chicago, 111. — Zadnjo soboto so se poročili v cerkvi sv. Štefana; ženin g. Frank Stritar z nevesto Miss Marie Jaru-ček. Ženin je iz znane Stritarjeve družine na 21st Place, nevesta je pa Čehinja. — Drugi par ki se je poročil je ženin g. Frank Luzar, nevesta pa Miss Mary Pire. Ženin je rodom iz Wisconsina, sin znanega rojaka Mr. Luzarja iz Philips, Wis., nevesta je pa hčerka znane Pirčeve družine na 22nd P,lace. — O'bema paroma želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu. Nov grob Cleveland, O. — Tukaj je po kratki bolezni preminula v Woman's bolnišnici Mrs. J°* sephine Fidler, roj. Plesec,stara 70 let. Doma je bila iz Ljubnega na Štajerskem in je prišla v Ameriko pred 26 leti-Tukaj zapušča enega brata, v stari domovini pa dva brata. Od avta poškodovani Milwaukee, Wis.— Na West Capitol Drive se je pred kratkim zgodila avtomobilska ne" sreča, pri kateri sta bili poško' dovani dve hčeri znane Poti' skove družine na West Fond du Lac Ave. in sicer 17 letna Mary, ki je dobila pretres možganov in 20 letna Anna* ki je dobila lažje poškodbe. naročnikom in vsem rojakom Slovencem v In-dianapolisu in okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naša lista Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" Mr. Louis Androjna, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za oba omenjena lista, za oglase, naročila za knjige in vse drugo kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti dober tisk med naše ljudi. Uprava "Am. Slov. in "Novega Sveta" Lep napredek Calumet, Mich. — Na bližnjem Ahmeeku so imeli tan1' kajšnji Slovenci in Hrvatje le' po slavnost, ko so slovesu0 otvorili in blagoslovili noV° cerkveno dvorano. Dvorana je lična in prostorna,ki bo v vseh ozirih odgovarjala svojeiflu namenu.Obenem je bila z dvorano, postavljena tudi nova peč, ki bo grela cerkev in dvo' rano. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naJ' starejšo jugoslovansko R*' dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES postal \l360 kilocycles. TARZAN IN OGENJ V THORU Bilo je nekega vročega dne. Tropicus vročina, ki je vse hujša in muencj-ša kot vročina v drugih krajih, je spreminjala džunglo v eno samo vročo peč. — Skozi gosto zaraščeno džunglo si je delala pot družba štirih belcev. Bili so kot da so izgubljeni in velika skrb se jinj je brala z obraza. Ti štirje belci so tvorili ostanek Burtonove družbe, ki je v divji džungli iskala starodavno in že' pozabljeno mesto Thor. Njihovi nosači so jim pobegnili, ko je družba zašla v gozdove, v katerih, kot so črnci pripovedovali, donutjejo raznovrstni strahovi in duhovi, s katerimi nočejo imeti opravka, Tako so se morali sami mučiti z vsem. Major Burton bi dal vse, sanjo da bi našli izhod iz te džungle in se zopet srečno povrnili iz te divjine med civilizirani svet. Z njim je bila njegova nečakinja Jannette, bratova hči iz Amerike, srečolovec Perry O'Rourke in kitajski znanstvenik Dr. Wong Tai. Končno so dospeli do neke trate, ob. dane z gostim grmovjem, na kateri so odložili stvari, katere so nosili s seboj ter si začeli pripravljati taborišče. Naenkrat so zaslišali oster krik, ki jih je prestrašil do kosti. Major Burton je trdil, da je glas človeški, ostali so zanikali. Kaj je bilo? SNUJETA VOJNE NAČRTE ./;.; .... Četrtek, 30. novembra 1939 __AMERIKANSKI SLOVENEC___Stran » V MORJU POLOŽENE MINE SO ENO NAJNEVARNEJŠIH OROŽIJ Na splošno prav malo vemo o ladjah, ki iščejo mine. O njiho vem delu se le redkokdaj govori v vojnih poročilih. Delo, ki ga opravljajo, je nevarno in odgovorno, kajti od uspešnosti njihovega dela zavisi varnost ladij in podmornic. Da moremo prav razumeti, zakaj iščejo mine, moramo razložiti, kakšne so in zakaj jih u-porabljajo. Mina je največkrat velika okrogla ali v obliki jajca izdelana železna krogla, napolnjena nekako do polovice z močno eksplozivno snovjo. Na zgornjem delu je priprava za vžiga-nje, ki se takoj užge, ko pride v dotiko z eksplozivno snovjo. Mina je z vrvjo zvenana s sidrom. Posebno izdelani aparati skrbijo za to, da se mina, ko je spuščena s krova, zasidra tako globoko v vodo, kolikor človek hoče. Mine uporabljajo kot obrambno ali napadalno vojno sredstvo. Kakor hitro izbruhne vojna, je ena izmed prvih nalog vojne mornarice, da obvaruje domače obale. Obramba se izvrši na ta način, da položijo mine pri izlivih rek, Nalivih in morskih prehodih. Za domače ladje ne predstavljajo obrambne minfe nobene nevarnosti, ker so kapitani ladij točno poučeni o njihovem položaju. Napadalne pa postanejo mine v tem primeru, kadar jih mine-nosci, brzokrižarke, torpedne ladje ali podmornice položijo k sovražnikovi obali. Takšno delo opravljajo ponavadi ponoči in je želo nevarno za vojno ladjo, kajti razumljivo je, da tudi sovražnik minira svojo obalo in določene morske ceste in prehode, kjer ve ,da bi utegnile voziti sovražne ladje in podmornice. Vojna in protivojna z minami je povzročila vojnim ladjam s< viažnih si držav zelo važno Oeio, namreč iskanje min. Morje je lahko preko noči polno nevarnih min, čeprav izgleda popolnoma nedolžno in samo sovražnik ve, kje se skrivajo pod morsko površino krogle, ki čakajo na plen. Iskalci min so zato neumorno in v vsakem vremenu zaposleni 2 iskanjem min pod morsko površino. Delo opravlja več ladij, ki plovejo vštric ena za drugo v določeni razdalji. Več takšnih skupin predstavlja enoto, katero vodi posebna poveljniška ladja. Priprave za iskanje min so na krmi in sestojijo iz glavnih žic, ki so napete med krmami dveh ladij in se tako s pomočjo posebnih priprav spuščajo pod vodo. Na teh žicah so pričvršče-ne posebne priprave za lovljenje min, ali pa povzročajo, da mine eksplodirajo. S pomočjo teh priprav je mogoče tudi presekati vrvi, ki vežejo mine s sidrom in Lako padejo mine na dno morja. Kadar iskalci min najdejo na kakem mestu mino, izpustijo in zasidrajo v vodo nekoliko priprav iz plutevine. Nato morajo ugotoviti velikost, položaj in vrsto ograje min. Potem je treba prebiti minirano polje, da bodo mogle tudi velike ladje preiti brez vseh nevarnosti. Poslednja naloga ladij-lovilcev min je, da popolnoma odstranijo sovražne mine, kar traja navadno po več tednov. Polagoma in neumorno iščejo skupine ladij minirana področja, vržena plutov ina pa označuje preiskana pota. Nalovljene mine uničujejo s pomočjo posebnih ladij na ta način, da eksplodirajo v zraku. Vožnja z ladjami za iskanje min zahteva dobro izobrazbo in največjo pazljivost, posebno v temni noči, ker se že pri najmanjši napaki pri vožnji potrgajo žice med ladjami. Za mor-narje-iskalce min zaposlijo države samo pridne fante z železnimi živci. Ne smemo pozabiti, da za časa vožnje po mintranem morju obstoja stalna nevarnost, da eksplodira nekoliko min, ki so tik pod vodno gladino in vržejo v zrak ladjo s posadko vred. V trebuhu ladje pa mečejo kur jači neprestano nove zaloge premoga v ogenj. — Malo je ljudi, ki v tdo o junaštvih na visokem moiju! Ladje, ki iščejo mine v večji oddaljenosti od kopnega, morajo biti stalno oprezne, da jih napadejo sovražniki, ki hočejo na vsak način motiti njihovo delo, ali jih pa uničiti. Zato se morajo braniti pred sovražnikom s topovi toliko časa, da pridejo na pomoč vojne ladje — male kri-žarke. Poleg opisanih ladij za iskanje min imajo države še posebne enote motornih čolnov, ki iščejo mine, ki so položene tik pod morsko površino. Domače ladje uporabljajo iskalce min tudi pri izkrcanju svojih čet na sovražnih tleh, ali kadar hočejo prepluti morske prelive. Uspeh napada je v veliki meri odvisen od dela iskalcev min. Noč za nočjo preiskujejo zalive, določene za izkrcanje; tod so izpostavljeni najhujšemu sovražnikovemu ognju Mnogo se jih še spominja, kako je Nemčija za časa svetovne voj ne osvojila baltiške otoke in ka ko so njene ladje prodrle v riški zaliv. SI MOŽ ALI CUNJA? Na levi (sedeč) je prvi lord angleške admiralitete, W. Churchill, ko je nedavno prišel v Francijo ter je stopil v konferenco z Gortom, načelnikom vrhovnega poveljstva angleških čet v Franciji. pogum, če vam neka stvar takoj di? ne uspe! 14. V kolikšni meri da je življenje težko, nepravično ali grozovito? Tu vam predlagamo spet eno izmed družabnih iger, kakršne imajo radi posebno na Angleškem. Možem dajemo priliko, da Ugotove, ali so sploh možje ali pa — cunje. Zamislite se odkritosrčno nad naslednjimi dvajsetimi vprašanji. Ko ste to storili, klasificirajte sami sebe. Dajte si na vsako vprašanje primerno število točk, od 0 do 4. Cim bolj ste možati v kakšnem pogledu, tem nianj si dajte točk. Ce dosežeta Potem skupaj nad 65 točk, ste cunja, kompletna cunja. Pri 50 točkah ste še precejšnja cunja, 85 točk je že precej možato, 16 točk je sijaj, če pa ne sestejete ^iti 16 točk, potem ste bodisi *nož, kakršnih je le malo na svetu, ali pa navaden lažnivec . . . ^i laže zavestno celo samemu sebi . . . , 1. V kolikšni meri se tresete, ^ vidite kri? 2. V kolikšni meri postanete Nervozni ob misli, da vam bodo ^drli zob? 3. v koliko se bojite tega, da v temi ali ponoči ostali sami 17. V kolikšni meri zahtevate na deželi ali na počitni-ves moderni komfort? 18. Kako bi prenesli, če bi vas opravljajo prebivalci mirno svoje posle in ponoči jim luči gorijo, da bi mogla letala videti, da je tu nevtralno ozemlje. Bencina in drugih potrebščin je na švicarski strani dovolj in če ne bi po mejnih cestah za žičnimi ovirami stali švicarski miličniki s strojnicami, ki naj varujejo, nevtralnost, bi sploh nihče ne opazil, da živimo v krvavih dneh. Verniki iz švicarskega Saint-Gingolpha pa so odrezani tudi od cerkve, ki je na oni strani, med tem ko je pokopališče spet na švicarski strani. V občinski hiši, ki je na švicarskem ozemlju, sta vodila francoski župan in švicarski občinski predsednik skupaj usodo svoje vasi. Sedaj je francoski župan prenesel svojo pisalno mizo "preko meje" in se utaboril začasno v nekem skednju, kjer opravlja svojo dolžnost, v glavnem pa nadzira izvajanje mobilizacijskih odredb. Na temelju te čudne razmejitve je mogoče, da mora n. pr. izmed dveh bratov eden služiti pod orožjem, dočim napija drugi na drugi strani nevtralnosti ..» -o- MED ROJAKI V MINNESOTI 15. V kolikšni meri dopušča- neka ženska, ki jo ljubite, zapu- te, da bi bili drugi ljudje do vas nepravični, da bi vas golj ali da bi se vedli sebično do vas? 16. V kolikšni meri se dajete vplivati po mnenju, domislekih, teorijah ali muhah drugih lju- zavoljo drugega? 19. V kolikšni meri se bojite groma in bliska? 20. V kolikšni meri ste boječi, če bi morali govoriti pred skupino ljudi? RAZNOTEROSTI V VZHODNI POLJSKI POD RUSI Sovjetsko časopisje in ruski radio brez vsakega prikrivanja javno poročajo, da so zdaj v zasedenih, bivših poljskih krajih, iste razmere, kakršne so bile v Rusiji v krvavih dnevih "okto-DP'cke revolucije". I'-Ko j po ižbrUhu boljševiške revolucije v Rusiji, v jeseni 1917, so se po vsem mestih in vaseh pojavili iz delavcev in kmetov sestoječi "sveti" ali "sovjeti", ki so izlili ves svoj žolč in srd na svojega bližnjega. Isto se zdaj ponavlja v vzhodni Poljski. Povsod je prišla vsa oblast v roke "komitejev delavcev in kmetov". Ti zdaj odločajo o življenju in smrti svojih rojakov in se ne ozirajo na nobene zapovedi in postave. Njim je dana oblast, da v prvi periodi revolucije izvedejo "čiščenje" Iz sovjetskih listov posnemamo tale poročila o "delovanju komitejev": V vasi Borcev (Bela Rusija) ima izvršilno oblast svet, ki sestoji iz samih revolucionarjev, katere so Poljaki nekoč preganjali. Načelniki so tu: poljski delavec, tesar in tovarniški de- NAJBOGATEJŠA DRŽAVA V BALTIKU Največja in najbogatejša med baltiškimi državicami, o kateri kako je moralo biti tod pred 40, (Dalje) V Aurori vidim kranjski kozolec Tudi ta dan je Bog gledal skozi svoje okno na Minnesoto. Bil je lep sončen dan, pred menoj se je vila suha gladka cesta, skozi krasne brezove, smrekove in topolove gozdiče. Tu in tam ob strani sem privozil mimo lepega zelenega travnika, čez par klančkov in doline in privozim do travnika in nekih njiv, tam zadaj za gozdičem blizu ceste pa se mi pokaže kranjski kozolec s tremi ali štirimi štanti. "Kranjski kozolec!" sem sam pri sebi vzkliknil. Pred 11 leti sem jih zadnjič videl doma v starem kraju, ko sem bil na obisku. Tu le v Minnesoti ga pa zopet vidim. Gotovo sem se ozrl petkrat nanj, če je res tam, ali ga ne vidim le v prispodobi. Ne, bil je tam, zraven pa velik napis "Bradach" (Bradač). Saj je to, kakor bi se vozil po slovenski i zemlji. Kranjski kozolec je tu, slovenska imena, naši ljudje vse na okrog. Ko sem tako premišljeval o tem so mi stopale v duhu pred oči slike v domišljiji, vso resnobo agitacije. Kar dobro sva delala tja do skoro 8. ure zvečer. lavec. V Baranovičih je revolucionarni svet prevzel nadzorstvo nad razlaščenimi tovarnami in posestvi v svoje roke. Razni sveti (komiteji) sestojijo izključno iz "najbolj zmožnih revolucionarnih elementov". K njim spadajo iz ječ osvobojeni revolucionarji in pa navadni zločinci. Tako so člani sveta v Vilnu ljudje, ki so bili skoraj vsi kaznjenci v ječah. -o-- NA POL NEVTRALNA VAS Vas Saint-Gingolph ob Ženevskem jezeru je postala žrtev svetovne politike. Točno po sredi te vasi gre francosko-švicar-ska meja, ki je postala sedaj meja med mirom in vojno. Švica je svoje meje, da si ohrani popolno nevtralnost, nasproti vojujoči se Franciji zaprla. To je razdelilo Saint-Gin-golph še v drugih ozirih na dve polovici. Na eni strani je vojna z vsemi svojimi znaki, zatemnitvami, omejitvijo živil, nedostajanjem bencina in moških delovnih moči itd., onstran meje, ki gre ponekod po sredi hiš, pa je življenje takšno kakor prej. Tu se je zadnje čase veliko pisalo, v svetovnem časopisju je Leton-ska, dežela s 65.791 kv. km površine. Letonski kraji so pripadali po delitvi Poljske 1. 1795 Rusiji, q tudi čas med svetovno vojno in še pozneje, t. j. doba od 1. 1915 do 1920 je bila polna borb za samostojnost te dežele. Dva milijona Letoncev se je borilo proti Nemčiji, ker so Nemci hoteli napraviti iz njih dežele vojvo-dino Kurland, kateri naj bi vladali princi- Hohenzollernci. Po drugi strani je borba Letoncev veljala Rusiji, ki je hotela takisto podjarmiti njih deželo. Le-tonska je bila na ta način med dvema ognjema, nemškim in ruskim. Naposled so se Letonci zvezali s Poljaki. Z njihovo pomočjo so pregnali Ruse, Nemce pa so nato premagali letonski polki. L. 1921. so zavezniki priznali samostojnost Letonske. Letonska je dežela petsto rek in mnogih jezer. Njeno prebivalstvo se bavi pretežno s poljedelstvom. Oborožena moč državice je pičla. Znaša jedva 60 tisoč vojakov in ženski pomožni zbor, ki šteje 10 tisoč žensk. Letonska vlada ima dve podmornici in dvajset letal. Da se s temi sredstvi ne more upirati kakšni veliki invaziji, leži na dlani. Glavno mesto Letonske je Riga, ki ima približno 400 tisoč prebivalcev. Libava, ki se poleg Rige najčešče imenuje, ima kakšnih 60 tisoč ljudi. doma? 4. V koliko se dajete vznemirjati po miših, stenicah ali kačah? 5. V koliko ste plahi, če se seznanite z neznanim človekom? 6. V kolikšni meri vpliva na vas, če vas kdo ne mara in to reče ali pa vam da spoznati s svojimi dejanji? 7. V kolikšni meri se dajete vplivati, da bi začeli v filmu ali gledališču jokati? 8. Kako prenašate bolezen? 9. V kolikšni meri se uprete agresivni osebi, ki bi vas hotela pripraviti do dejanja, katerega sploh ne bi hoteli izvršiti? 10. S kolikšno lahkoto se daste pregovoriti, da bi komu posodili denar? 11. V kolikšni meri popustite samemu sebi, če bi morali storiti neko delo, pa nimate zanj nobene volje? 12. V kolikšni meri popustite, če vas hoče nekdo, ki ga ljubite, pripraviti na svoj način dc tega, da bi nekaj storili, česar ne bi smeli storiti? 13. V kolikšni meri izgubite Božična darila svojim domačim v stari kraj ba prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da leto$ kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile na-še cene: JUGOSLOVANSKI -DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Din , Za $ 4.80 .............. 200 Din Za $ 7.00 .............. 300 Din Za $ 9.20 .............. 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6.00 .............100 Lir Za $ 11.85 ........... 200 Lir Za $ 17.25 ............ 300 Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55.50 .......„...1000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir 50 leti in več, ko so tod hodili prvi slovenski pijonirji. Lepa si Minnesota s svojimi lepimi je zeri, toda tako krasna seveda nisi kot je zemlja, s katere so pri šli ti pridni slovenski ljudje, ki so ti prinesli civilizacijo ter te s svojo pridnostjo povzdignili do lepote in priznanja, katerega vživaš. Ce bi te krasne slovenske naselbine po Minnesoti, mislim, če bi mogla zemlja, rudniki, gozdiči in druge stvari govoriti, bi svetu ob hvalisanju odgovarjale glasno nekako tako-le: Ne hvalite nas, ampak hvalite in dajte priznanje temu pridnemu slovenskemu ljudstvu, ki je nas v svojem znoju povzdignilo, obdelalo in dalo nam s svojo pridnostjo lice, katerega nosimo! Naj živi in se množi to dobro pridno slovensko ljudstvo! Yes, to Slovenci v Minnesoti v polni meri zaslužijo. Poln takih misli sem privozil v Auroro, ki šteje nekako okrog 1500 prebivalcev. Prav žal mi je bilo, da nisem imel nič več časa, kakor res le toliko, da sem se zglasil pri naši delavni zastopnici Mrs. E. Smolič, kateri sem voščil dober dan, ter ji razodel, da Auroro moram izpustiti iz svojega programa ter da pridem ob kaki drugi priliki. Seveda bi bila rada videla, da bi se pomu-dil par dni tudi tam, saj je tam skoro blizu 150 naših slovenskih družin in bi bila agitacija gotovo uspešna. Toda kaj sem hotel, nad menoj je bil zdaj čas gospodar in ta' mi je ukazoval drugače. Poslovil sem se in moral sem voziti nazaj na Eveleth. Med potjo sem se ustavil tudi samo še par minut na Gilbertu, kjer sem obiskal našega vrlega zastopnika Mr. Frank Ulčarja in njegovo družino, nakar sem odbezljal na Eveleth, kjer me že čakala Mrs. Marija Nemgar, da sva začela z agitacijo zopet peljali so ga v bolnico v Mur-lna Evelethu, Kakor že preje v sko Soboto. četrtek sva se lotila zopet zdaj z V nedeljo smo hodili po Ljubljanci Za v nedeljo je pa določila naša marljiva in agilna zastopnica Mrs. Johana Kastelic, da bo šla ona z menoj. Naj prvo smo bili zjutraj pri maši, kakor se za krščanske ljudi ob nedeljah spodobi. Vreme je bilo 11, dan malo bolj kislo. Sneg je pobelil mesto in okolico s tankim belim prtom. A naju to ni odvrnilo od agitacije za Novi Svet. Dobri vojščaki morajo biti n;. svojem mestu ob vsakem vremenu in tako sva bila tudi midvi z Mrs. Kastelic. Mrs. Kastelic b bila šla že prejšnji dan z menoj, pa so imele z njeno hčerjo Mist; Jennie Kastelic, ki je učiteljic? na evelethski višji šoli in vrlo naobražena dekle, učiteljica dramatike in mnogih drugih pred-1 metov, neke opravke o zapuščini po pokojnem soprogu in očetu Mr. Johnu Kastelic, ki je pred nekaj meseci umrl. Bil je blag mož in vrl Slovenec. Prehitro ga je Bog poklical k sebi, toda božja volja je bila tako in tej se mora pokoriti vsak. Po hudi težki bolezni je odšel k Bogu po plačilo. Hudo je bilo to za njegovo blago ženo Mrs. Johano Kastelic, toda ona, kot globoko verna, je to preizkušnjo junaško prestala in prenesla kakor junaška žena pod Križem. Zavedajoč se, da kar Bog stori, vse prav stori. O Mrs. Johani Kastelic bi ne bilo prav, da bi ne zapisal par priznanilnih besedi. Mrs. Kastelic je pravi apostol navdušena za razširjevanje katoliškega tiska. Da je na Evelethu tako razširjen katoliški tisk, je v glavnem njena zasluga. Leta in leta se že muči, dan za dnem obiskuje rojake in med njimi širi dobre, J^toliške liste. To je veliko Jermen mu je odtrgal roko V Berkovcih v Premurju so bili delavci zaposleni z mlačvo ajde. Med njimi je 'bil tudi 26 letni Ernest Kučan, ki je vlagal snopje v mlatilni stroj. Po nesrečnem naključju mu je jermen potegnil roko v stroj in mu jo v zapestju odtrgal. Od- Slovenske božične razglednice V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka poliljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Si NAROČITE LAHKO OD NAŠE KNJIGARNE: Navadne dopisnice (karte), ducat----------40c Tri dopisnice____________________________12c Razglednice (Folders), manjše pisemske oblike, zelo lepe, ducat........„......—60c Pol ducata ..............-........35c Razglednice (Folders), večje oblike s kuvertami, zelo lepe, ducat___________________80c Pol ducata____________________________45c Naročila sprejemamo dokler zaloga traja. K naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Ordru, ali znamkah. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois misijonsko delo. Pred takim delom, pred takimi žrtvami ljudje ne smemo zapirati svojih oči. Radi priznavamo, radi darujemo za tuje misij one, za misij one med zamorčki in Kitajci, toda svoje lastne ljudi, ki jih zavaja in osvaja protiverski tisk, pa tolikokrat pozabljamo. Koliko slovenskih duš je odtrgal od vere in Boga nasprotni tisk. Tega vi drugi, ki ne greste med narod ne veste, ne vidite. Vidijo pa to tisti, ki med našimi ljudmi razširjajo katoliški tisk. Tu je polje za misijon, za misijon katoliškega tiska. V cerkev ti ne prihajajo. Božje besede ne gredo poslušat v cerkve, nekaj ne iz zanikerno sti, nekaj iz sramu, kaj bodo njihovi znanci istega prepričanja rekli. Katoliške liste pa le vzorno v roke in bero in pri takih je katoliški časopis edini misijonar, ki jih doseže. Ne bom trdil, koliko duš se je vrnilo nazaj k veri ravno po zaslugi katoliškega tiska. To ve le Bog, ampak sodim pa in tudi dokazi so, da zastonj to delo ni. Zastopniki (ce) katoliških listov so taki misijonarji. In ena izmed najod-ičnejših je Mrs. Johana Kaste-že toliko let požrtvovalno trudi za katoliško časopisje na Evelethu. Hvala in priznanj':: ji. Ljudje ji tega ne bomo mogli nikoli poplačati. Bog pa ji ne bo ostal dolžan. (Dalje prihodnjič) Prireditve, ki »o oglasane v "Am. Slovencu" »o vedno u-»peine. wmmmwmwmmmmmmvPj Pregleduje oči in predpiwje otal* 23 LET IZKUŠNJE DR.JOHN J. OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0583 Uradne ure: vsak dan od 9. zjuttaj do 8:30 zvečer. Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. novembra 193? Ukrajina joče III! ALEKSIJ PELIPENKO | 8 "To mora biti pomota," si je mislil župnik Nikander in se je takoj podal k okrajnemu davčnemu komisarju. Tam je dejal: "Zemlja mi je bila prejšnje leto odvzeta v korist države. Tu mora biti nekje pomota. Za tujo zemljo mi ni treba plačevati davka." Tedaj pa je stopila davčnemu komisarju kri v glavo in je kričal: "In kdo naj plača davek za štirideset desjetin zemlje?" "Lastniki zemlje," se je odrezal župnik Nikander. "Ampak zemlje država ni posejala," je odgovoril okrajni komisar. "Kdo naj potem plača davek?" "Ali sem mar jaz kriv, da ni država opravila setev?" je tudi zakričal župnik Nikander in je postal hud. "Vem le to, da je bila zemlja razlaščena, tu je uradno potrdilo, črno na belem, da nisem jaz niti zemljiški lastnik, niti, da jo smem obdelati. Če je zemlja postala državna last, ima tedaj država pravico zemljo posejati, če pa tega ne stori, tedaj je to njena stvar. Država more pustiti zemljo v nemar, zato me pa nihče ne more delati odgovornega. Prav razločno vam povem, da nimam nič zemlje in zato tudi nisem dolžan plačati davka." Župnik Nikander je molel komisarju pod nos uradno potrdilo občinskega obla-stva. Tam je bilo zapisano, da on nima več nobene pravice do cerkvene zemlje in nje obdelave. Komisar si je potrdilo ogledal, vrgel ga v kot, kjer je ležalo na kupu še drugih pisanj in odločno pripomnil: "Vsaka ped zemlje mora biti obdavčena/Vaškemu odboru ni bilo mogoče posejati zemlje in zato morati vi, kot bivši lastnik plačati davek in s tem je konec prerekanja! Pojdite in skrbite, da bo davek v redu oddan, sifefei* vam ne bo dobro." Župnik je hotel še nekaj odgovoriti, toda komisar je vstal in nemo odprl vrata. Zmajajoč z glavo je stopal župnik Nikander po cesti. Podal se pa ni takoj domov, temveč je šel k okrožnemu kpmisa-riatu. Kako naj plača osem sto pudov žita, ko niti osem pudov kruha ni njegovega? V okrožnem sovjetu je sedel ure dolgo'na hodniku in kdorkoli je prišel mimo, se je smejal in se iz njega norčeval. Končno mu je izjavil mlad fant, da se naj spravi domov, ker ne bo sprejet. Sicer se pa naj drži odlokov okrajnega komisarja. "Od tega pa prav prihajam!" "Pojdite domov, prosim. Na vislice z vami, prekleti popi!" Tedaj je šel župnik Nikander. Od Breclava, kjer je bil okrožni urad, do Volovodivke je bilo štirideset vrst. Nobenega voza ni bilo nikjer, ker so kmetje skrivali pred komunisti svoje konje. Tako je romal župnik Nikander peš domov. Pot je bila dosti naporna. Bil je star, skoro je omagal. Sedel je ob rob ceste v senco starih lip in si je govoril pri sebi: "Ljudje so znoreli. Uradno so svet razlastili, prepovedali obdelavo. Država ga ni obdelala in zato zahteva od mene osem sto pudov žitnega davka. Osem sto pudov, to je nesmisel! Ko so ljudje zidali babilonski stolp, jim je Bog zmešal jezike. Niso se mogli več sporazumeti, zato so morali nehati z delom. Tudi boljševiki pra- vijo, da delajo, pa Bog jim je zmešal pamet in namesto, da bi zidali, rušijo to, kar je bilo do sedaj sezidano." Nato je misli naprej: "Ali se je norec imel že kdaj za norca? Ne, v njegovih očeh so vsi drugi norci, le on ni. Tako je z Rusi; Bog, kaj bo še prišlo? Zakaj nam pošiljaš toliko bridkosti? Kdaj boš naredil konec? O Bog, kako hudi časi so prišli! Vendar ne preostane nič drugega, kot da se izročimo Tvojim rokam in da v molitvi čakamo konca. O Bog, poslušaj prošnje poštenih, reši jih iz rok blaznih!" — Župnik Nikander se je pokrižal, vzel svoj brevir in molil molitve. V teh se mu je duša umirila. Še preden je prišel domov, je sklenil, da se v davčnih zadevah ne obrne na nikogar več. Kaj se bo z blazneži prepiral? * Nekaj tednov pozneje je prišel cerkveni starešina k župniku Nikandru. "Očka, saj veste, da moramo te dni iz vasi Volovodivke speljati svoj žitni davek na kolodvor v Lipovec. Očka, pravijo, da morate tudi vi odpeljati svoj žitni davek v Lipovec." Tedaj se je župnik Nikander ustrašil, da mu je kri udarila v glavo. "Moj Bog, saj nimam niti ene desjetine zemlje več. Kako naj bi plačal žitni davek? Saj sem vendar to komisarju povedal. _ Kdo pa je o tem govoril, da moram plačati?" "Neki Jud je rekel na kolodvoru v Lipovcu. S predstojnikom žitne zbirke dela kupčije." "Kaj se pa Judje v to mešajo?" Cerkveni starešina se je zasmejal. "Največ besede imajo pri tej stvari Judje. Na kolodvoru jih kar mrgoli. Pri predstojniku je zdaj mlad, zdaj star Jud. Večkrat si dajejo tajne znake, kako bodo varali državo. Poglejte očka, to naredijo tako: Pride kmet, na vozu ima le nekaj vreč žita in dobi potrdilo za desetorno. Zato pa mora določen del oddati Judu. — Ali pa stoji tu kmet z žitom. Komisar kriči in kolne, da je njegovo žito ponesna-ženo, kar seveda ni. Pri tem pa takole mežika z očesom. — Spravi se domov s svojim blatom, reče kmetu. Toda kmet se ne pelje domov, temveč pelje svoje žito, ki je seveda dobro žito, Judu in ga tam odda. Tam se pa stvar uredi. Majčkeno žita obdrži kmet, ostalo dobi Jud in predstojniku plača lepo vsoto denarja. Zato mu pa ta izstavi potrdilo za cel plačan davek. Tako trgujejo v Lipovcu, očka!" Klet v Obidnu. Kmalu potem sta se pri župniku Nikandru zglasila dva komunista, davkar in okrajni komisar. Zahtevala sta potrdilo o plačanem davku. Župniku je bilo sedaj jasno, da ga hočejo upropastiti. Mirno je izjavil: "Nimam niti enega puda žita, nimam niti ene dlani zemlje in zato ne morem ničesar v Lipovcu oddati. S čim naj plačam, če ničesar nimam?" "Pojdite z nama," sta strogo ukazala komisarja. (Dalje prih.) ZAPUŠČENA LADJA Znano je, da se ne potopijo vse ladje, ki jih je zadela na morju nesreča in jih je posadka zapustila. V zelo številnih primerih so takšne zapuščene ladje še dolga leta plule z morskimi toki in vetr'ovi ter prepotovale včasih izredno dolge proge. Pri tem so bile plovbi v veliko nevarnost. Najdaljše takšno potovanje, kar ga poznamo, je opravila pat ladja "Fanny Holston", ki jo je nesreča zadela 1. 1891. Odkar plove brez posadke po morju, so jo opazili že najmanj 46krat. Videli so jo najprvo v bližini Azorov, nato v sredini Atlantskega oceana, potem je zašla v Zalivski tok, z njim pa do skrajnega evropskega severa v Ledeno morje. Verjetno je, da nesrečna ladja še zmerom ni končala tega svojega žalostnega potovanja. "Amerikanski S'ovenec" in "Novi Svet" ata lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! I zdeluje vse vrste tiskovine, društva, organizacije In posameznike, lično in pocenL Poskusite in prepričajte sel 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE I proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zgla&ite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenuo CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Lepo Božično darilo Za očeta, mater, sestro, brata, sina ali hčer, ali za prijatelja in prijateljico je lep rožni venec Za omenjene in druge slične namene imamo v zalogi raznovrstne roznevence. Naj navedemo nekatere: Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za moške in ženske ..............................................................$2.50 Štev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz be-lih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta..............$1.25 Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta. $1.35 KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v ljeli, rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po............ 75c Bolje kovani z lepimi križi.......................................................$1.00 LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno verižico za ženske in moške. Priprostejši............................ 50c Bolje kovani z lepšim križem.................................................. 75c DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev. 38. Črne barve, z okovanim lesenim križem............ 60c Štev. 105. Pearl Gold Rosary, z lepim križcem................ 50c štev. 106. Lepe vijolične barve, z lepim križcem.............. 50c Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem.......................... 50c Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem .................................... 25c Naročila za božična darila sprejemamo do 16. decembra, ker poznejša naročila, radi obilnega prometa pred prazniki ni mogoče do časa dostaviti. Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake barve se naj pošliejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naročilom je pridjati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljamo, razven, če želi prejemnik, da jse stroški za C.O.D. zaračunajo njemu. — Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Za božično darilo kupite svoji mami, očetu, svoji sestri, bratu, ali svoji hčeri, sinu, ali svojim drugim sorodnikom, ali pa prijateljem KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvj. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. Lepšega božičnega darila si sploh ne morete misliti. Naročite ga takoj. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru aH čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec polje J. M. Trunk Pri Slovanih samih. Kot taki ne pomenijo ničesar, nimajo besede. Nekaj je le pri posameznih slovanskih plemenih. Kako je? Neka Slovakija je nastala. Kakšna je, in kako se Slovaki kot celotno pleme počutijo, bi težko kdo mogel povedati. Res da je prišlo do te Slovaki-je. Izgubili so pa pri tem vsi Cehi svojo samostojnost in postali le kolonisti, kakršni se nahajajo le med napol divjimi narodi v tujih kolonijah.' Od Čehoslovakije se je izgubila Pod-karpatska Rusija, do 600,000 Slovanov, ki so prišli pod Ma-žare in so zdaj brez vsake slovanske bitnosti. Dalje je prišlo pod mažarsko območje do pol miljona Slovakov samih, ko se je Mažarom odstopil ves južni pas. Samole od Poljske so menda sedanji Slovaki pridobili nekaj vasi, pa vsaj jaz ne smatram to za nobeno pridobitev, ker ti Slovaki so bili le pod Poljaki, bi toraj ne bili izgubljeni, ako bi bili pod Poljaki ostali, ker Slovan pod Slovanom ravno ni izgubljen. Za slovanstvo so izgube naravnost strahovite, miljoni celo najboljših Slovanov vsaj pri Cehih, pridobitev izgine, par vasi, ki niti ogrožene niso bile glede narodnosti. Kako pa je zdaj? ' * Razsodni ljudje trdijo, da je sedanja Slovakija le karikatura, vsa pod nemškim vplivom, toraj je skoroda sploh ni. Pa se nekaj govori o miru, in pogoj za mir bi bil tudi, da se vpostavi Cehoslovakija, to raj da se popravijo miljonske izgube pri Cehih in podkar-patskih Rusinih. Ampak vsaj predsednik Slovakije, Tiso, hudo protestira, da bi hoslovakija povrnila, zopet u-postavila, toraj je Slovan, in menda Slovan vsaj bo ta Tiso, zoper to, da bi se izguba pri slovanstvu popravila, in vrhu vsega je sedanja Slovakija le — farsa. To so glave. Na Hrvaškem so se pokazali neki obrisi — Hrvaške, ali vsaj hrvaške banovine. Še ni dosti, in Hrvatje sami pravijo, da ni ničesar, nič Hrvaške,ako bi ostalo le pri sedanjem spo razumu. Ampak na Hrvaškem je baje nad sto tisoč tudi Slovencev. Na Slovenskem samem neki hudo silijo med Hrvate, najmanj bi pa morali Slovenci na Hrvaškem veljati kot manjšina, ampak Hrvatje sami pravijo, da se mora vse Slovence — izgnati. Tako delajo Slovani, kjer neko pleme pride do besede. Samole malo ciknil sem na — panslavizem. Pri Slovanih samih sem naletel le na neke drobtinice, več panslavistične robe sem videl pri — Neslova-nih. Sam Goebbels je že 1925 resno opozorjal na P3'1' slavizem pri — Rusiji. Ang'e" ž'i, Francozi, Italijani so Pre' cej pisali. Ampak celo moje skrom^ cikanje na panslavizem je za' delo na odpor, dasi je pač'® ugibanje, razmotrivanje, ki« prvi vrsti more zahtevati P1'3' vico svobodnega izraženja. pravi eden, da hodim jaz P° zraku, drugi vidi kar plačanega Stalinovega agenta in na* migava na kašo. "Proletarcu" je še agentu1* premalo, ko se je fajmoštrU3 izpremenila baje v komunistično propagando, ne morda le * panslavistično robo. "Proleta-rec" še pritisne, ker mu je 90 vse premalo, da naj bi bila ' ša. Pravi: "Ivan Jerič je ^ minule dni deležen precej k1'1' tike proti svojemu so trudni^ fajmoštru Trunku. Nekate'! prečastiti gospodje in lajiK; namreč ne morejo prebavi11 Trunkove spreobrnitve iz l