71. številka. Ljubljana, četrtek 28. marca. XL IHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. fehaja Vftak dan, isvtetufti peMdftUki w d no ve po m*a,*ruoiri, ter volja po polti prcioman ta ivitru-u^enku dutulc sa celo tato Ki gld., tu pol lota, H ^lil., «• oetrt leta 4 gl<:*. — Za tuje deielo toliko 760, kolikor poltnina itimia. — Za goipotlo učitelja na ljtnUkih Šolah in rtk 4ljake velja snilana esv.ta in aicor: Z* LJubljano ta eotrt luta U gld. BO kr.. po poitl projtimaii ih ćotrt leca 3 gld. — Za oznanila su plaćujo od cotirtatnpno r»)t«fc-vrato B kr., ie »o ocnanilo enkrat tinka. 6 nr., 6e po dvakrat in 4 kr. čo ao tri- ali večkrat tiflku. Dopisi naj se tfoit •. ai.k »•». — Kokopi»i «e M vraeajo. — Urudniitvn jo v Ljubljani v Frano KoluianoveJ hiši i*. 3 „gloriiiliAka ntolba". Opri vn i it vo , na katoro -l'j j poiiliati na-oflnino reklamacijo, oznanila, t. j. adiuiuiif.rat.ivno rooi, jo v „Narodni tiskarni" v Kolininiovoj hitii. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Prosimo gg, naročnike, da jo o pravem času ponove. „Nlov. Hjur<». marca. Novi minister Cairoli je v zbornici razkladal svoj program. On naglasa, da je Italija v prijateljskih razmerah z vsemi državami, da bode nevtralna ostala, vendar pa branila dostojenstvo in interese italijanske. ■— Corti je imenovan aa ministra vnanjib stvarij. Novo s ova ske državo. Vsled mirovne pogodbe San Sttfanske se bodo ustvarilo na polu razvalinah Turčije tri nove ali ponovljene slovansko div. a v o, Uma fiora, Srbija in Bolgarija. Crna gora se potrdi kot neodvisna, in dobi toliko zoml|išča, da bodo dvakrat tako velika kakor jo dozdaj bila. V severu dobi skoro pol Hercegovine, ker te bode nova nuja potegnila črez liilek na (lačko do 1'oče, tako da slavna krvava soteska Duga, po ka-torej se moro v Hercegovino ali iz nje, ostane Črnogorcem. Na vzhodu jo črnogorska meja pnteu,nonu skoro tikoiu.i do Srbije, tako da ima Turčija lo so tesen pot mej (Irnogoro in Srbijo. Poleg tega dobi Crna gora tudi en del Heverno Albanije, Skudarsko jezero, tri primorske luke: Spico, Uar in Odsinj, Novo dobljeni crnogorski krnji so rodovitni, pot na morje jo Crnogorcem odprt, to so lepi pogoji za razvoj in pomnoženjo črnogorsko slovansko države. Srbijn, ki tudi neodvisna postane, dobi menj: le kos staro Srbije, z mesti Niš, Lesko -vac, Prokopljo, Kuršumljo in Novi Bazar. l'o naravi bi bila ltosua pripadala Srbiji. Ali tu je imela Rusija obzire na Avstrijo, katera so jo izjavila, milijonov prebivalcev, ki se bodo v svobodi hitro množili, — to jo lepa država, lep dobiček slovanskega plemenu. Ker bode imela dve primorski luki, Varno na črnem morji in lv a v al o na egejskom, moro s trgovino cel orijont prekositi. Tudi vojno meje so za Bolgarijo mi jug izvrstno za hrambo, a oni sami inogd, če so bodo kolikaj pod dobro upravo tudi vojaško razvili, v bodočnosti še Carigrad dobiti, in Slovan bodo v orijentu prvi gospodari Ustanovljenje teb treh slovanskih držav dajo trdno, gotovo podlogo za na turni razvoj slovansko moči, sicer neuiigli, ali tem gotovojši razvoj in tom trajnejši. Važnost tega moremo Slovanje šo lo po- listek* Nikolaj Aloksojevič Nokrasov. Zadela jo H. januarja t. 1. Rusijo velika izguba: umrl jo iinjpriljubljeuejši ruski poet, N. A. Nekrasov; mi veko jo umolknil narodni pesnik in sotrudnik v velikem, vspešuein delu 2U prenovljenje Rusijo v teku poslednjih dvaj-Bet let. Stal je pokojni mi vidnem mestu mej darovitim) sodelavci, ki so so trudili, da jo Sprejelo rusko občinstvo velike prcuurcdho sedanjega časa, kažoč narodu njegov visoki poklic v bližnjoj piihodujostt. In ako bo po toiustvo hvaležno naštevalo imena N. A. Milju lina, N. J, Bahlinn, K. Đ. Čevkioa, J. F, Su-liinrina, S. M. Žukovskega in nekaterih druzih ruskih pisateljev, imena, ki so neločljivo zvezami z nepozabljivini dogodkom uničenja rob ekega iga — bodo ono brez dvoma z ljubeznijo hranilo tudi v svojem spominu Go- golja, Polinskega, K. s. AkBakova, Homjakova, Nekrasova. .. Kateri ljubitelj rusko lite rsture moro pozabiti velicega duha, njega, ui je sam prirastel iz domačih tal in nojlep&e opeval značaj ruskega naiodn V Nekrosuve pesni so seznanilo ODČlnatVO B bitstVOm niskoga življenja kiuetbkega, življenju, kije bilo takrat še tako polno muk in trpljenja od /.ibi lke do lesene rakve. Preceniti no moro narod možu, ki je c\ct DJegOVti krvi, v katerem razliva svetu BVOJQ veselje, ali pa toži čuto grenke žalosti. S čuvstvom globoke hvaležnosti lehko načrta ruski prosti narod mi Nekrasovej gomili besede: „Nuimrljivi Nekrasov je opeval obleko ruskega orntarju, ki daje brano Rusiji, on jo napisal vrsto neizbrisljivdi, živih podob iz njegovega bedluga bitja". Hodil so jo Nikolaj Aleksejevič Nekrasov i, decembra 1821. leta v malem mesticu Ka meneč — Podolske gubernije. Tu je stal takrat polk, v katerem je slu/il njegov < če Alekscj Srrgojovič, ki je bil oženjen z AleRBftndrO Aiuliejevno Zakrevsko iz Varšave. Popustil jo oče vojaško službo kot major in se presHil na svoje posestvo v vasi (Irošnjovo, .laiosluv-sko gubernije. Toževuti se jo moral on nekaj rasa radi svojega imetja in Odrejati lđ otrok (i/.mej katerih sta sedaj živa le še dva brata Nekrasova in jedna sestra). Vso to jo dajalo gdavi družine česlokrat obilo skrinj Otročja lota je preživel ran j k! pesnik v hiši roditeljev, mej kun ti, ki so najbolj sto- kali pod pritiskom plemifiev. V desetem letu so ga poslali v četrti razred Jaroslavske gimnazijo, katero je obiskoval dve leti. Rad so jo vračal, Ce jo bila Le prilika, k roditeljem domov, bodi si 0 Božiči »ua potice", ali o Velikoj noči „nn kolač". Premišljeval jo na počitnicah vso težave tedanjega kmetskoga življenja, ki bo Be mu z globokimi črtami vrezalo v dušo. Oče njegov jo postal okrajni tem prav oceniti, če pomislimo, kaj bi iz neruskih Slovanov bilo, ko k 1 o v u n s k o orožje ne hi bilo v mukalo. Totem bi bo bilo so le na zid pritiskanje začelo! A tako, kakor se je, hvala Pogu, stvar rešila zdaj, upati sinemo, da ho bode kmalu poznal ni o r a 1 i I n i vpliv rastočega slovanskega duha od slovanskega v/hoda tudi na naš slovanski zapad in sever. sodijo slovansko orijentalno vprašanje in raz-1 od dima vlači gosta megla, da se po sobi sko- voj, kakor se je naredil sč sanštefanskim mirom. Oni se /mirom ne morejo otresti se od Nemcev dobljenega sovraštva do Rusije, da si slutijo, ka bode ona njih prihodnja zaveznica. Preko Pariza se telegrafu je vest, da bode ptipvžvv** enciklika prav v bližnjih dneh izšla, da pa ne bode politične barve imela teiiiuč lo združljivost cerkve s civilizacij«) do ka/ovala. Politični razgled, V Ljubljani 27. marca so „storile svojo dolžnost", votirale so Andrassvju GO milijonov, da pojdo s pogumom na kongres, ki je mej tem menda v vodo padel, in bilo bo v nedeljo odložene na nedoločen čas. V iltiitvHviit ^tnnit je poslanec Troskovetz b 85 tovariši interpeliral vlado, kaj misli storiti, da se kužne bolezni s tur Sko-ruskegu bojišča do nas ne zatrosijo. — Državni zbor ima denes zopet Hejo. Na dnevnem redu hode predlog o podaljšanji nagod-binega provizorija. V mini«' clr£tav4». Najnovejši telegrami nuni ne poročajo, da bi se bilo upanje o shodu /.«»#*//#■«•.•■« po-veličalo, temuč narobe: kongres je menda res pokopan. Angleži zdaj še ropočejo se sab Ijo, ali nihče jim ne veruje, da bi res pogum imeli kaj ozbiljnoga začeti. Prazno žuganje pa zmagovite Rusije ne bode ostrašilo, niti koga druzega v angleške kroge zavleklo. Ittiskt „( iolos" pravi o skleueneni miru : Dogovor miru je za obadva dogovornika ve-zilen, vendar nij še dokončan mir. Odkrite intrige Angleške in nema nezadovoljnost Avstrije ne dovoljujejo, da bi bo stvar imela kot dokončana. Ce se no bodo določitve miru, ki bo tako z obzirom na druge države delane, mirno končale, bodo se tudi z mečem v roci določile (od strani Rusije). In „Ruski Mir" pravi: Ruski mirovni pogoji morajo popolnem zadovoljiti rusko narodno čuvstvo. Mi smo vse dosegli, kur se je dalo doseči pod /.danjim i evropskimi pogoji. Iz sicer dvomljivega mngjarakega vira prihaja vest., da sta ftimtttisLH diplomata G Inka in Stourdza te dni v Pesti tožila, da Rusi nijso besede Rumunom držali, da se to rej morajo Komuni /.vezati z N o s 1 o v a n i in llusiji nasproti staviti se. — Magjari ne bodo Če rešeni, če se to prav tudi zgodi. Na otoku It iv t i so grški vstaši gospodarji povsod v sredi, Turki imajo le se neka meBta na obali. Tako je v angleškej zbornici 25. t. m. Bourke poročal. Mi*invosut Časniki, in sicer tudi re pubbkunski, jako čudno in z malim razumom Dopisi. I k <«oi«mi Jttl44»9fft* 24. marca |Izv. dopis.] Po jako mnogih krajih Gorenjskega Be ju nalezljiva vratna bolezen tako razširila, da celo v malih farah skoraj nij dneva, da bi ne bilo enega ali še več mrliče v. Dokler bo bili učitelji ogledovalci mrličev, so skrbeli, da bo se v času epidemičnih boleznij mrliči precej po smrti v mrtvašnice nosili, ne pa na mrtvaške odre polagali. Oni so pri takih okoli ščinnh nemudoma in naravnost okrajnim zdravnikom in okrajni oblasti naznanili, da no potem zdravniki vse bolnike brezplačno po hišah vsak teden dvakrat ali še po trikrat obiskali, njim zdravila zapisovali, katere bo bolj ubogi tudi v lekarnah brezplačno dobili. Kar pa učitelji nijso več ogledovali mrličev, se ta posel prav Blabo in hlapčevsko opravlja, in malo skrbi, da bi se epidemične bolezni ne razširjale in stanje bolnikov in ubozega kmeta pri takih okoliščinah bolj /lajšalo. Ogledovalci so večjidel cerkveniki. Marsikateri misli, da nema druge dolžnosti in odgovornosti pred Rogom in ljudmi, kakor, da gre pri enem, kakor pri drugem v hišo, ga pokropi in pogleda, kako leži, potem mrtvaški listek po navadnem kopitu napise, in za ta listek 30 ali 50 kr. v žep utakne. Ko kdo umrje, mrliča položijo na mrtvaški oder na sredo hiše, da ga ljudje hodijo kropit, in ko pride večer, se začne Še le prava zabava, katere se sploh mladina in dostikrat z njimi vred ogledovaleč jako vesele, posebno, ako uže dolgo nij bilo kakega mrliča. Tukaj se zberejo mladi in stari, dečki in dekleta, so vsodejo v mali in nizki hiši natlačeni okoli mrtvaškega odra, in potem se začne peti, vraže od strahov in mrličev pripovedovati, da, včasih tako kosmate, da bi jim mrlič, ko bi ne bil mrtev, gotovo z odra ušel. Žgunje se pije, katerega mora toliko biti, da ga ima vsak pijanec dosti, saj je samo zavoljo žganja prišel, če prav vsled merkvico na mestu obleži, in se še le drugi dun iz omotice prebudi, tobak se kadi, da se raj nič ne vidi, kar mladini da priložnost, da te v kotu, kamor se po navadi nalašč in užo pred zgovorjeni skupaj zberejo, lažje oba«' šHjo, kakor Bog ne zapoveduje. Včasih se pa pri takih priložnostih sprejo ali skregajo za kako devico, in mej potjo kateremu puščajo ali ga še celo na drugi svet pošljejo. Ko se vse to v sobi godi, kjer leži za nalezljiro boleznijo umrli mrlič po eno ali dve noči, pa kuharic« v poč kuri, da varuhom mrliča od čela in brado pot doli toče, ker ima h peko in s cre-njem nli poharijo za pogrebščino opraviti. Pri takem ravnanju se mora nalezljiva bolezen razširjati, ker tisti, katerih je dolžnost in za kar bo tudi plačani, da bi skrbeli za blagor ljudstva, dostikrat iz nevednosti, lahkomišlje-nosti, lahkosti ali celo iz sebičnosti ravno nasproti ravnajo. ■z fnorlci*, 25. marca. [Izv. dop.J „Novo klije spet življenje! Spet po zemlji se rastenje v novic omlndi". Z naravo izvila se je tudi naša čitalnica iz dolzega spanja, ,,prisijal je zlate zore svit v mračno seno* njenih temin". Izginile so osobnostne homatije (Osobnost pomeni Slovencem — vsaj v Pri-morji — grajo, hvala pri nas nij osobnost) iz domovanja matere Slovenije. ,,Mir in sprava**, zlato gaslo, deluje sč svojo čudotvorno silo po črnem osrčji trdovratnih upornikov: „koinoe i at ros, kronos" zacelil je vsaj na videz mno-gokako Bkelečo lano narodnega shajališča. Včeraj, 24. marca, priredila je čitalnica besedo s petjem, glasovirjenjem in igro. Petje nnm je v obče prijalo. Nij ravno lehko v naše j Gorici zbrati povcev, ki bi redno in točno dohajali k vajam, a vendar bi opo-menil, da se kolikor toliko premalo pazi na dinamiko, na živi, plastični izraz skladateljeve in pesnikove misli. Kakor zajodalka se je v naše pevce zagrizla jednokopitnost, vsled katere po jednoj šabloni izvršujejo katerokoli pe«en katerekoli vsebine. „Jadransko morje1', krasen zbor, zahteva dobrih močij in po našem malostnem mnenji vsaj 20 povcev (to isto jo skladatelj sam, g. Hajdrih, prilikoma dejal), 4 cela grla io kakih 6 polovičnih io tej skladbi premalo. — Z Abtovim samospevom, lehko, uho božnjočo pesmijo, je priljubljeni nam g. Ditrich občinstvu godil. Škodu, da teksta nij bilo razumeti; naši pevci sploh premalo pazijo na čisto, razločno izreko. Gotovo so mnogokak čestiti bralec namrdne pri mojih opazkah in morda v sodnik in radi dolzega Časa je vzel večkrat Bvojega 18 letnega sina sobo j, kadar je šel po službi. Tako jo bil Nekrasov pričujoč pri raznih prizorih in samovoljnih obsodbah, ki so imele le obleko pravice, v tedanjej nesrečnej dobi. Najbolj tihe bolečine ljudstva, naj mračne je struni družbenega življenja so bile znano torej Nekrasovu skoraj od zibeli. Globoke rane so vsekali ti prizori v blugo mladeničevo srce, in te vtise popova on v krasnih svojih pesnili, govoreč, svojoj muzi: BSol j»: voneo trnjevl n krasoti tvojoj tamnej." Nekrasov očo jo vedno želel, da bi so Bin ravnal po njem in stopil v vojaški stan. Vsled tega je bil mladi Nekrasov zapustil gimnazijo, ter se odpravil, 17 let star, v Petro grud, z namenom, da bi se posvetil naukom in potem se vpisal v ondotni dvorjnnski polk. Prijatelj očetov, Juroslavski opruvnik Polozov, mu je izročil pismo do svojega brata, načel- nika pri oddelku žandarmov tretjega okrogu, | kateri je mladega človeka priporočil Rostov-cevu, in Btvar je bila s tem skoraj rešena. V tem času je Nekrasov slučajno srečal v Petrogradu svojega Jaroslavskegu tovariša, dijaka z vseučilišča, Glušickega. Ta ga je pregovoril, da je premenil svojo misli in mesto v vojaško službo želel stopiti na vseuči liščo. To svojo željo jo odkril tudi ženi l'olo-zova. Odkritosrčnost jo bila Polozovim zelo všeč in pomagali ao mu, da so izpolni njegova namera. Nekrasov so /učne pridno učiti predmetO?, iz katerih je bilo treba napraviti skušnjo, da ga vzemo na vseučilišče. A stu-vilo so so mu zapreko od vseh stranij. Ko je oče zvedel, da mu sin ne misli i/polniti želje in stopiti v dvorjnnski polk, odrezal mu je vsako pomoč. Tako je prišlo, da mladi No krasov nij gledal samo teške muke kmetskoga življenja, ampak, da je v stolici sam skusil I revščino ter boril se do onemoglosti s to stolično bedo, ki je po svojoj strani še bolj mučna, kakor kmetska. Tudi uk mu nij šel dobro izpod rok, in v nekaterih predmetih, kakor v matematiki in latinščini, je bilo treba poiskati si učitelja Dobil ga je v profesorju duhovnu akademije Ilspenskem. Ta mož, ki jo prej sum poskusil dijaške nadloge, jo srečal neeogu večera Nokrusova na sprehodu in po daljnem razgovoru mu sam ponudil svojo uslugo, da ga hoče učiti latinsko. Nekrasov so jo preselil v njegovo stanovanje in poduk jo šel vspešno. V avgustu 18:18. lota se jo imela odločiti OBOda Nokrusova. Slo mu jo v druzih predmetih dobro, a v liziki si nij upal odgovarjali, kakor so terja. Torej nij nnrejal te izkušnje, temuč po nasvetu prol. IMutnjcva vpisal se na vseučilišči kot prostovoljni slušatelj. Zdaj se jo začela zanj doba pomanjkanja, ko jo imel trpeti „glad in blud". Pravil je sam, spominjajo so na ta leta, kako je stradal, kako so kvartali za žemlje, kako je svojoj „nezmotnosti" ustnice celo nekako za-ničovalno nategne; a nič ne de! Samo taka kritika, ki z veseljem priznava, kar je lepega, dobrega, a poleg tega tudi določno odkriva in graja napake, ima v resnici kaj veljave in koristi, samo iz take se more učiti pisatelj in občinstvo. — Kakor Zajčevi napevij v obče elektrizujojo, dimila nas je tudi ,,Hrvaticam", samospev se zborom prav prijetno, izvzemši neke prehode, ki so nijso mogli popeti do Bvoje veljave. En Rog, en Zajec. To isto, velja, dasi v nizjej stopinji, o Zajčevih\,Nočnih stražarjih". Ta pesen, akopram nij težka, je vendar nekoliko kočljiva. — Z „balado" Tbal-bergovo žela je znana virtuvozinja na glasoviru, gospica Erbova, zasluženo priznnnie od strani v glasbi — izobraženega občinstva, ki je pa bilo v velike j manjšini. — Muškova ,,Pri zibelki", vzor posensko milobo, se je res tako pela, da bi nas bila v — sen zazibala. To se pravi skladatelja tolmačiti! Sicer so pa to pesen vserod, po vseh koncertih in besedah na Goriškem uže tako „zlaitrali", da smo se kar čudili zaslišavši jo zopet. „Ogni bol balio st"fTi". Dopadalo pa je, da so so nekateri akordi, katere je „Glasbena matica" v svojej izdavi Mašku — popravila, recte: popačila — kakor trdo naši glasbeniki — (to jo pasus: „čuješ, kar angel jci tobi pojoV") nekoliko bolj človeški glasili. — .,Domovini", samospev sč zborom (imo skladateljevo jo baje zbog preveliko njega skromnosti v programu izostalo), ne kaže slabega okusa skladateljevega, in ko bi tega preklicanega „nt desint vi- res......" no bilo, postal bi gorostasen meteor na slovanskem glasbenem obzorji. S to pesnijo je nastopila za Gorico nova moč, go spa Ferfilova. Občudovali smo njen krepki, doneči glas, posebno so nas bajili srednji in nizki glasovi Goriška čitalnica sme biti ponosna, da more tako moč svojo zvati. Igra „Županova Micika" nij ravno nova. Igralci in igralke so storili svojo dolžnost, n „Micika" nas je prav prijetno iznenadila. Znala je svojo nalogo brez opoteknnjn na i/ust ter se v njo v resnici utelovila, vrh tega jo bila njena beseda blagoglasna in pravilna, v čemer bodi vsem diletantom v vzgled! Znano je, da igre mimo tega, da občinstvo kratkočasijo, imajo tudi namen, da nam kažejo lepoto našega jezika. Kudi tega treba, da igralci besede pravilno izrekajo in naglašajo. A zona nas je obšla, ko jame g. „župan", ki enkrat prikvartal d5 kopojk, pa jih je dal za žemlje, da so jih s tovariši pojedli itd. Hišnemu gospodarju na KazjeŽnej ulici, kjer je stanoval, jo bil na dolgu uže dO rubljev, a ko je videl, da nij denarja od nikoder, poslal mu je listek z napisom: „Dolžini vam 10 rubljev, a zastavim svoje reči". Sol jo na to od doma k svojemu tovarišu. Toda, ko so je vrnil, ga gospodar nij več pustil noter in mu nij dal iz Bobo njegovih rečij. Primoran je bil nočevati na ulici v jesenskem hladu. To noč sta dva berača našla Nek rasova, aedečega na stopnicah nekega skladbižča ter Bta ga vedla v malo hišico, kjer jo našel reveže, ženo in otroke. Da bi si ogrel otrpueue ude, mu dajo siromaki pol kozarca vina in neka starka mu postelje postelj in podloži pod glavo blazino. Ko se drugi dan izbudi, uže nij v sobi nikoga , rnzven skrbne starko. Ta ga poprosi, da naj napiše spričilo (Attcstat.) in za to delo jo dobil Nekrasov 16 kopejk. S tem denarjem so je pogovarjal nasled- „o družili čečkarijah, razen slovenščine, neče nifc" vedeti", strašanske slovniške „ kozolce pre-kopicevati", da ne omenim njegovega, izvanredno nepravilnega, neslovenskega izrekanja. Sploh dotičniku nij pristojala naloga „župana". Gospa „Podgorska" je precej naravno igrala, kažoč nemnl talent za dramatiko, a tudi njen jezik nii bil prost slovniških hib. O. „\Vind-herg" bi bil prav lehko opustil kranjsko narečje. G. „Silssheim", dasi nekoliko atTekti-ran, nam je dopndnl. Konec druzega dejanja je mnti narava nekoliko trpela. O „Glažku" smo so boljega nadejali; star igralec, in nam jt» pri drugih veseloigrah veliko bolje ugajal. Anžo je bil pngostobeseden, Često je zabrusil v dijalektu kako nepotrebno, ki je v igri nij; tudi nekoliko prosurov je bil. Slabi prevod znune koroške ,,o dirndlein tief unt1 i m tliaP". ki jo je „Miciki" pel, bi so bil izvrstno dal namestiti s kako pošteno domačo fantovsko. Podoknica, ki so jo Stirie kmetski fantje, po Anžetu najeti, zapeli „Miciki", nas je ganila. A peta jo tudi bila jako naravno: čutilo so je iz petja, da so vsled ponočevnnja jako utrujeni. S;doh so se pa igralci preveč zanašali na soufhVrja Naši diletant je pa tudi sploh mislijo, da, ker je vselej igri predmet po večjem vzet iz navadnega družinskega življenja, nij je lažje reči, no'm nastop v tikej igri. A uže Iloracij je opazil glede tega: „('mditiir, i'x DeđlO <|uia rt-s Rroeiatt, hab'rn Budorla minimum; «ud hatnu eomoedta t.mto PIuh onerts, qaanto ventae mlnm —- Da je občinstvo z včerajšnjim vočorom bilo v obče zadovoljno, za to gre v prvej vrsti hvala mnogo se trudečemu pevovodii g. Hribarju in marljivemu regisseurju g. Vodo-pivcu. Sporadično so jo sicer čula želja, da bi repertoire pesnij bil mnogovrstnejši; a dotič-niki ne vedo, koliko požrtvovalnosti povovodjo stane, prodno pevce k skupnej poskušinji privabi, recte pritira, za silo je pa — vse dobro. Na svetu je uže tako, da nihče vsom ne moro ustreči, v Čemer nas potrjuje uže Btara baten „o malinarji in njegovem oslu"; a pri tein nas tolaži Weberjov izrek v „Pomokriti!" : „allgemeinos lob ist in der regel das patent der inittelmiissigkeit". 11 koncu priporočam za besede goriškega Poljanca vzor, ki nam ga jo tako mojsterski izolikal v svojih »Spominih s pota" („Zvon", I. 1877, 19 in 21). Kaka poštena narodna pesen bi ne bila na nepravem mestu v narod- nje dni pokojni pesnik in šel živet v svetu. — No dolgo potem je dobil on stanovanje na M alej Ohti. Izdrževal se je s podukom, korekturo in slovstvenim trudom; dajal je tiskat svoj duševni plod po časopisih za prav pičlo plačo, sestavljal jo pa tudi kuplete pri Aleksandrinskem gledišči. Naj omenimo, daje mej njegovimi učenci bil tudi M T. Loris Melikov, o katerem smo toliko slišali s kavkaskoga bojišča. So pred vstopom na vseučilišče je Nekrasov zložil pesen „Misel", ki je bila tiskana v „Sinu OteČestva" leta IS:?8, vendar pravo delovanje na polji slovstva spada v pozneje dobo. Ih-nurja mu tuli sedaj nij ostajalo. Stanoval je s prijateljem Glusick.m, in včasih sta z malo groši živela po več tlnij. Zbirala so jo takrat vseueilisčna mladina v veselih družbah, in tu so se mešali visoki in nizki, revni in bogati. Kovni dijak z nekolikimi kopejkami se nij smel samo bližati plemenitim, umpak, nej čitalnici. V resnici je obžalovanja vredno, da se v našej čitalnici še nikoli nij slišal* nobena domačinka. Pri Nemcih vidimo to pri vsakej večjej produkciji. „Take pesni posluša ljudstvo v vidnem genotji, ker hitro začuti, da jo to cvet iz domačega vrta, da jo nekaj njegovega. Pri drugih skladbah, malo ali nič me-lodijoznih, ki imajo svojo moč in vrednost V akordih in ki zanimajo samo poslušalca, izobraženega v glasbi. Mlaje popolnem hladno. Po-gostoma sem celo opazil, da samih pevcev taka pesen nij ogrela. Dostikrat bi človek sodil, da oni sami nijso razumeli ne pesnika, ne skladatelja.■ Tako pišo naš Poljanec, in mi se popolnem zlagamo z njim. — Doma&e stvari. — (Sokolski večer) bodo v soboto 30. marca v prostorih ljubljanske čitnlniške restavracije v slovo odpotuiočernu učitelju telovadbe „Sokolove", gosp. Josipu IlanuSu. Program je: 1. Mendelsohn. Ouvertura „Prihod s tujine". 2. Strauss. „#ivenje jo paft lepo". Valcer. 8. A. N. Nedved. „Pozdrav**. Mali zbor. 4. Zaje. „Večer na Savi". 5. Strauss. „Snežne zvezdice". Polka frnnciise. G. V. Va-lenta. „Sirota". ("Vtverospov. 7. Titi. Sere« nada za Čelo in tlavto. H. B. Miran. ..Sreča, poezija in Proširen". Predavanje. 0. Zaie Ouvertura ..Graničari". 10. Z/ehrer. ,.Dunajske4'. Valcer. 11. J. Dtlrror. ,.Domovina4'. Mali zbor. 12. Gumbert. „Prošeci otrok'4. Pesen za rog. 18. Pražak. „Prnžski pamntni listy". Potpourri. 14. Kreutzor. ,,0 poznoi uri44. ("Vtverospov. 15. Zaje. ,,Nočni stražarji". IG. Suppo. „Po-potnica hudičeva". Muzikalni del zabave oskrbi vojaška godba pešpolka nadvojvodo Leopolda št. 53 pod osobnim vodstvom svojega kapelnika gospoda Czanskega. Začetok je ob 8. uri. Vstop za osobo 20 kr. Sokoli so prosti. — (Ljubljanski n e m š k u t a r j i) imajo v kazini 28. t. m. zvečer ob 8. uri shod svojega političnega društva; sklepali bodo o prihodnjih občinskih volitvah za ljubljansko mesto — opomin, da je tudi nam narodnjakom treba organizirati se. — (Od bor kmetij ske d ru žbe kranjske) naznanja, da je g. Schollmnjer, ki se nekamo v Itumunijo preseli, odložil upravo družbinega poskusnega vrta, katero je začasno prevzel g. P. Skale. — (Sneg), ki je pri nas zapal v nedeljo in ponedeljek, kopnel je tudi včeraj ▼ če io bil posebnega talenta, zgovoren in veselega značaja, imel je mej njimi včasih prvo besedo. Nenadoma se jo nahajal naš mladenič iz dežele mej takimi krogi tovarišev na veselicah, in se seznanil z življenjem in nravom ljudi j višjih stanov, kateri bi bili brez tega ostali znani njemu samemu po sluh i h. Premišljeval je Nekrasov po ene j strani to vesolja polno življenje premožnih, po drugoj pa težko stanje Petrogrudskih delavcev, od vodo-nosa do ubogega uradnika, od rokodelca do dninarja. Videl jo pesnik zraven revščino — pri tleh ali pa pod strešino, kjer se ona gnezdi lenobo in siti egoizem. Primerjal je tudi svoje življenje. Mej tem, ko njemu ne-dostaja kosca kruha, hlepo bogataši po slad-uostih, kakor jim veleva srce. Ta kontrast in vsi ti vtisi, zvezani s prejšnjimi, prinesenimi s kmetov, so določili bodoči značaj njegove ; poezije. No Bolze, temuč žolč je kipel na srce I mladeniču iu razvijali so so v njem začetki pri-| bodnjib satir. (Konec prih.) ftolnčnej gorkoti naglo. Še dva dni tako gorka, kakor je bil včerajšnji, in po njem bi bilo. — (Umrl) je 19. t. m. v Celovci c. kr. deželne sodni jo svetovalec Kduard 1'rescbern, kakor čujemo: daljen sorodnik našega nennir lega pesnika Preširna. — (Požar.) Fabrika za vinski kameii g. \Vindspiieba in comp. v (.»trio je po noči od 20. na 21. zgorela. Škode je 31.000 gld. Kttftiit* vesti. * (V Bosni) jo po šeuiatiznm, ki je 1877 v Mosturu izšel, 138.492 katoličanov, v Hercegovini je 4 7.180 kat. Po sumostauih je £4 redovnikov in po župah službujočih 110. * (M ali tatovi.) Dva bankirja v Naucv-ji, Huel in Deinange, sta ubeguila. Pasiv sta pustila dva milijona frankov. * (Velika goljufi ca in ostruplje-valka.) Pred dunajskimi porotniki se je ceh pretečtni teden vršila dolga sodnijska obravnava zoper neko gospo Siničre, prevejano go-ljutico in hudodelko. Ona se je pečala s posredovanjem pri možitvih in je od molkih, katerim je obetala bogato neveste preskrbeti, menjice jemala in denarne piovi-zije. Tako si je dala od nečega grofa Pom-peja Coroniuija, ki ima na Goriškem graščino a na Dunaj i živi, inenjic za nad 10O.OU0 gld. podpisati in jih je hotela od njega iztožiti. Da bi jej to lažje šlo, dala mu je strupa piti, da bi bil /norel. Tudi uekej dekli je dala strupa piti, da je v oinedlevico pala iu je potem slepurica mogla dekliuega gospodarja okrasti. Cela pravda je pokazala premišljeno spridenost in grdo lakomnost nee h višje-niestnib krogov. Sitnere je bila obsojena na 15 let ječe. Učenjakom nase uradne „Laib. Zeituug." in butlja „Laibacher Tagblatt" pa, 'kateri pri vsacem pijanskem poboji na Gorenjskem, jadikujejo o sprulenosti našega slovenskega prebivalstva po Kranjskem, pri poročamo študij te pravde in nemških značajev, ki se iz nje lesketajo. Gotovo bosta drugekrati primere delala in bosta pravičnejša. G-iessli.-CS.TolIca. — „najčistejš.'i alkalična kisolie.i" — jo najbolj primerna in najbolj priporočilna pijača clijo/b ctikcni, ker ona zgolj no gasi uže liuićno žeje, akn ju huli prav tnalu užijeS, nego ima tudi prav obilno nikoli}, katero ho ho užo od nokdaj rabilo za specifično zdravilo proti dija-betu. Uieashliblica teUaj pt> (htjmfzeni združuju pri-jetuont pijače z detovatijtm ztirurtla in obo to svojatvi -ijt-dinjeni, dali Bta jej tako važno nalogo v zdrav- jcnji dijabet Uunajska borza "21 niaic*. (Izvirno tr rp.iiniBi porodio.) Enotni drž. u> Ig v bankovcih . si gld. !>0 ki Lnotni & „ hO , /.lata renta ........ r'3 „ 80 , IbfeO drž. pobojilo..... 111 „ — , Akcijo narodno banke .... 704 „ — , Kreditne akcije...... 22(J „60 , London......... 1'20 „ *0 , Napol.......... 9 „61 , (J. kr. cekini....... 5 „ (55 , .-.rebro ......... 105 „ 60 , Državno marko...... 59 . 10 . Poljna, njiviia in gozdna semena, zanesljivo kaljiva, osobito seme orjaške pese, franc. večne detelje in raznih trav po noj nižjih cenah jmuftije IV(pr sLHNsiiik, trgovec in i konoui v Ljubljani, (97-1) v #lt (ialiAkilt nlicitli št. 1. Vina v luteljah, l'ros4-li<>\ vv in lic'l'oMt'li, najboljše vrste, bo dobodo (%—2) „pri belem volku". s«» bolnim moc in zdravje ures lek in brei stroškov po izvrstni BevalescieiB i Bani 80 let mit J* alj bolesal, U bi Je a« bila tisdra-•'1* ta prijotna zdravilna hrana, pri odraiconib i , joeih brus medicin in stroškov; zdravi vse bolem v lodcu, na tivoih, dalje prano, i na jetrabj iloi naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepn vijonjo, taprtjo, prehlujonje, uospauje, slabosti, slat :ilo, vodenico, mrzlico, vrtofflavje, silenjo krvi v glavo minenjo v ušesih, slabosti in blevanje pri noseiil fotuost, diabot, trganje, shujša nje, blvdićico in pn ■ letijo; pogubno mi priporoma ta dojeuoo in jo bolj« n Gojnicino mleko. — izkaz is mej »0.000 Bprići nI zdravilnih, broz vsake medicino, mej njimi spr ivala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, praga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, aavilnega svetnika Dr. Angelsteins, Dr. Shorelanda, tr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Oastle-■ Markize de Brehan & mnogo druži h uu.initnifr i. I"-, se rautjotliljava na posebno talile vanj o r-mouj. Kratki (tkan Iz 80.000 sprtter&Iov. Bpritevalo 8t. 73.U70. Spričevalo zdravilnegn svetniku Dr. Wurzerja, Bonn. 10. jul. lbol*. Hevalesci* .o Du Barry v mnogih siuća;ili ;ia-(rasU vsa zd<-uvda. 1'osebiio koristim jc pri tiriKti in (riti, dalje pri nemi litih in ubistnih boleznih a t d. mi kan.li)u, pri prit>adljivena a bolubuem draženji v . Htui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih . mehurji, Ug»nje v mehurji Ltd. — Najboljo iu u neprecenljivo srudBtvo ne samo pri vratnih m prsih boleznih, f.mpak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L> S.) U u o. W ur zor, sdravdui svetovalec m 61en uuogo učenih družtuv. VVinchester, An^rlojko, 3. doeombra 1842. \ uAa lav ratna lievaleseieru jo ozdravila večletne i bevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, foluo čutnicu iu vudunico. Prepričal sem se satu glede asoga zdravih«, tor van toplo vsakemu priporočam^ James hhoreland, rauocolnik, 9i>. polka. Iskusnja tajnega sanitetnega svetovalea gonp. Dr. Angelatuina. Berolin, 6. maja ld5i>. i onavlj.ijc izrekam gledč liovaiescičro du Oarr} sostiauBko, najbolje spričevalu. Dr. Angel s tein, tajni naj.it. svotovaloe. spričevalo ćt. 19ML, Obergimpern, (Badenskoj, livJ. aprila 1672. Aioj patieu;, ki je uze bolehal H teduuv za otras-iimi bolečinami vuetic jeter, ter ničesar použiti rnj jaogol, jo vsled rano V ase .Ut.ivalf.wie.ru du llarry po-^omama sdrav. Viljum Burkart, rauocolnik. bpričevalo 8t- 7-.01 H. La hutsLu sur Yon, 30. julija lHiB. Vafia Bevaleseien ozdravila nio je popolnem strasnih želodčnih in čut menih oolozuij, katere so ..o deset let ..učilo. (Gospa; A rman o a Provoat, posestuica. Hevalescičre jo 1 krat točnoj la, aego mouo, tor ie pri udras^cnih in otrocih prihraui 50 krat voč aa teni, ko pri zd ru vili h. V plohajtifa puMoab •> ol "nnu i tfold. 50 kt* l ntal 2 golti >0 iir., 2 fonta i folđ. SO kr., 6 trn-ov 10 gold., i'i faamv ao gaid., h fantov 36 gol&, ttevsitttOMro-Disouitotl v ^astouh iu UovaleBciere-Jhooolatčo v pralni ' gl, iti caa i ^1. i«0Ur., v praha sa 130 fesi ■ I," 'r^a.«jo: D u B S r r y k C u m o. na »rt u)i, 4oeihisciu9(6e ftt. 8, k^kor v vseh .aantih pri dob-ih ^arjiit m ipeowt)akfll or^ovoih t.jdi ranpoiio* lu-.j»xa bij« os vse kr.tje 'ju poi.nih jaijauroah t;i» »ovsjtjih. V IJuA^isoi iM. Jiir, J. v o b oda, »kar pri „alatom orlu", t K«ki pri lekarja J. Pto . m m u, v <'elovoH pri leaarju Birn laoherj u, t »■•ljeta pn iekarjn Aljiaoviču, v Trata pri .karju Jakobu ."vuravalio, pr) drogerista P. lioooa i J. 111 r s o h a, v £ift«lru uri A mi rov i ću. 177) Tujci. 2G. marca; Kvrupa t Jelouscheg fz Bistrico. fn Nlouu i Goldberg is Dunaja. — Kdslur iz Trebi/.a. — Goldbaum i/. Dunaja. Pri MalKii Kibano iz Dunaja. — Syz iz Gradca. — Notiniavoriz Dunaja. Adolf Eoerl, naloga oljnalik barv, lakov in firnežev, (80_5) I <)nUIJsini. na IMari jim in trgu, poleg frančiškanskega mosta. Solidno, v ceno, promptno! Jos. Kolenčeva prodajalnica perila, trakov in cvetlic („zuin Slrauss", Kirrhgasse, Tliealer^ebJinde) solidnega perila za gospode in gospe, poleg vsuh vrat platna, črnega in barvanega svilnatega blaga, baršunov, podloinine, ozaljškov, itd. po 2n.ctjn.i±jili. lovarnskih cenah iJO^r' lhitll cerkvene jtarameute točno oskrhtfjan in pojtrnetjatn. (<»i) Solidno, v ceno, promptno! i Trganje in revmatizem, njiju mrtvioe in drugo notranje in vnanje bolezni, katere so do zdaj imeli za neizlečljivo. llnlozni novo ali ulfl znHtaraim, tor oolo tako, za katoro niti miHlili nij liila, ilu bi nn nogla pnill njim apotrebUkU zilri.-vilo, h kiitorim »o priilolmdo zopot ilniKOLcnu zilnivjo, o7.ilruvljaino in ločimo; *fu vm-tii trliHU alt Manu> nit mkatirilt mll/i, UiloUmilcu Ma,u>tn>taat,i,-riti Iit jih rinr.ili-Iiti, vttli'il BSSM moro .Ion, »li linijo kitica 7.1.11,.t luvssuti jiroJHiiji položaj in cirkulacija krvi iti r.-.liiiin DOtSia, Na-daljo nzivlja in kropi ono nezdravo telesno dolo, ki h«, luli proj BPOgnoiii ali ncproKilini, di\, celo tako, ki ho tuli pnpolnuni oti-pneni NujhuJMO trnunjo po Jt'avi, da-ni zuHtarclu, odpravlja v joiluini liljni, u iiiiižciiii jo v :i dnoli. 'la zilravila ho pa iieiiiujn zaiiioiijaviiti r takimi, katera ponujajo razni noijuiivi msmei, kateriii ileparlja p« u. prsposno i/|.ko ]>roHiiu, da ho mi hiiiiio na kratki. |.i.pine l.nle/.eii in njo utopnja. ltnpiiuijoiiio llOTmikl. Miinovuiije nuj w nutaueiio iia/.nuiii. (r»'J_1) L. (l. Moessiiiger v Frankobrodn ob M. Itli/ven hI.mIc, 1I1 hvoducil iiiiam.i za ilokur. nli i/.vi«tnem VKpolill 7,diavljonja mnogtt uto /.alivitlnjli piHcm, kiitii.i i/viruii dajemo radi na ogled. ilSl. Ifamf Maimam/, (t>n<.rHkai dne M, Jan, ih77. Ooipod L, ti. ICosMlngsri Zdravilu /a |.ri.lui »eni prejel ter I iiujlioljHim vHpolioui raliil, zatorej ho Vam 1u1.11.> Kulivuljiijctii 1111 Vašoj iloliroitl, ni jili Jrtlintt .1111110 o\im potem naročil. Svarilo. in r Iz