Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi 0L6/III
S£OVEJSEC
Telefoni uredništva« dnevna služba 209» — nočna 2996, 2994 ia 205»
Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
ček. račun: Ljubljana S t. 10,690 ia 10.349 za mseiale; Sarajevo štv. 7565, Za k rt-b štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2990
Gestapo
a
ff
Vedno bolj se zadnje čase množijo uprav sramotni primeri, da nemška tajna policija, ki je pohodila že sleherno osebno svoboščino posameznika, živečega v mejah narodno-aocialističnega cesarstva, brez sramu vpri-zarja pravcate love za sovražniki hitlerjev-skega režima tudi po inozemskih državah. V teku par mesecev je GESTAPO (Geheime Staats Polizei — tajna državna policija) razburila svetovno kulturno javnost s celo vrsto naravnost grdih ugrabitev ali zločinskih umorov. Spomnimo se samo strašne smrti nemškega emigranta prof. Lessinga, ki so ga tajni policijski agenti Nemčije ubili v Pragi, ali inz. Formisa, ki so ga pobili v hotelski sobi tudi v češki prestolici. Sledila je ugrabitev časnikarja Jakoba v Švici in njegova usoda še danes ni znana. Pred par dnovi so oskrunili zopet češkoslovaško ozemlje z ugrabitvijo emigranta Lampesbergerja, ki ga bržkone tudi ni več med živimi. Danes poročajo, da je istotako izginil iz Nizozemske emigrant Gutzeit in nikdo ne ve, če je sploh še pri življenju. Iz tega izhaja, da je svetovna kulturna javnost pred sistematično organiziranimi roparskimi pohodi GESTAPO, ki je postala v našem pravnem redu neke vrste piratsko društvo narodnega socializma. »To so primeri«, pišejo vse ogorčene londonske »Time««, »ki pričajo o javni morali nove Nemčije, ki je kulturne države brez dvoma ne bodo trpele«.
Spričo delovanja te tolovajske organizacije, ki stoji danes .' " ' i ' ' • . ? ... _ in ki ne spoštuje več nobene meje, ker ne prizna več nobenega moralnega zakona, je potrebno, da v svojem lastnem interesu javnost opozorimo na postanek in delokrog nemške tajne policije, ki je po trditvah Georga Bernharda razpletena po vsem svetu in je najbolj dovršeno organizirana tajna policijska ustanova, ki ogroža pravni red v vseh državah brez izjeme.
GESTAPO je danes javnopravna ustanova hitlerjevskega režima. Toda že prej, ko narodni socializem še ni bil na oblasti, je bila že zelo važen in bistven del njegove organizacije. Takoj po vojni so se začela razvijati med mladino tajna »prijateljska društva«, ki eo si po vzorih »Fehme« stavila za dolžnost, da se poslužujejo v politični borbi sredstev, ki so bila v srednjem veku v časteh pri sodiščih v Westfaliji: tajna obsodba na smrt, tajna izbera morilca, tajen umor. Člani so morali priseči zvestobo domovini, dosmrtno
Sokorščino šefu in molčečnost o delovanju
ruštva in njenih članov. V teh polromantič-nih društvih so se kmalu uveljavile sirovine, ki so se v prvih letih po vojni udeleževale borb v raznih četniških organizacijah na Baltiku. Posebno na Finskem in na vsej nemško-poljski meji. Najbolj znani žrtvi teh tajnih morilskih društev sta bila dr. Erzberger in Walter Eathenau, ki ju je obsodila na smrt organizacija Fehme »Konsul«. Narodni socializem ie morilcem sedaj postavil spomenike in tako pred vsem svetom izpričal svojo idejno povezanost z njihovo politično moralo. Polagoma so se začela vsa ta tajna društva med seboj združevati in tako je nastala osnova za današnjo zgradbo »Gestapo«. Toda brez Rusov tudi tukaj ni šlo.
Šele, ko se je zavzel za te tajne morilske čete neki ruski emigrant, bivši član caristične »Olirane«, je dobila GESTAPO svojega pravega organizatorja. Ta Rus je priklical v Nemčijo vse nekdanje ruske policiste, ki jih je le mogel najti v Evropi in v Ameriki, ter ž njimi organiziral tajno policijo po vzoru carske OHRANE in uvedel tudi njene policijske metode. GESTAPO je dobila svoj kader plačanih denuncijantov. svoj kader izzivalnih agentov ter svoje oddelke za ponarejanje listin. Rusi so naučili Nemce tudi tega, da ne zadostuje tajni policiji kot delokrog lastna država, ampak, da jo je treba, razplesti po vsem svetu, tako da se sovražnik režima pe more počutiti nikjer varnega, da ima vtis, da mu je tajna policija neprestano za petami. Ko je narodni socializem prišel na oblast, je Boveda nemudoma prevzel to krasno ustanovo in jo včlenil v svojo državno upravo.
Čimbolj je rasel notranji pritisk narodnega socializma, tem večja je postajala tudi moč tajne policije. Ni čuda! Na razpolago ima neomejena denarna sredstva in njena oblast je nedotakljiva ter se razteza nad vsem državnim upravnim aparatom. GESTAPO sme poslušati samo '„..'.- - _
___, V par mesecih je razprcdla
svoje mreže po vsej Nemčijitako, da ji le s težavo uide kakšna protirežimska kretnja. Čiščenje lani dne 30. junija je bilo delo GE-STAPO in imeli smo priliko videti, da si proti njej ni upalo nastopiti nobeno javno sodišče. Neštevilni nepojasnjeni umori katoliških voditeljev, so delo teh kriminalnih rok, toda ta zločinstva niso pustila za seboj drugega sledu kot malo žaro s pepelom, ki jo je GESTAPO poslala po pošti užaloščeni družini. Ko je bilo notranje nemško omrežje organizirano, se je GESTAPO vrgla na inozemstvo, kamor je poslala celo vojsko svojih agentov z nalogo, da nadzorujejo nemške emigrante in nemške izseljenske kolonije. Denar, podkupljevanje, nemoralna izzivanja, zvodništvo z ženskami, denuncijacije ne samo nemškim, ampak tudi inozemskim oblastem, vse to so sredstva, danes vsemu svetu znana, ki se jih GESTAPO poslužuje v mednarodnem življenju, da preganja do smrti nasprotnike režima in dela propagando za razširjanje narodnosocialističnih idej.
Toda uprav nevarna je postala C ESTA-PO, ko se je oblastno utaborila
■ • 1 —' ' • ■ r ,	i •	y
nemški	. je še nekaj ljudi,
ki prihajajo iz starega kadra in ki se hitle-rizmu niso vdali, eravno so se morali izenačiti, režim nima zaupanje v njer. Zalo jim je pa vsilil vsepovsod * f . _ uradnike tajne policije, ki imajo nalog, da
Vojna z Abesinijo-jeseni?
70.000 italijanskih vojakov čaka na meji Senca MemČije
London, 2. maja. b. Dejstvo, da Italija, ki se že od začetka tega leta pripravlja na ekspedicijo v notranjost Abesinije, še doslej ni začela nobenih vojaških akcij, medtem ko na drugi strani Ženeva ne kaže niti najmanjše volje, da bi se bavila z ita-lijansko-abesinskim sporom, govori za to, da so se vršila v abesinski zadevi dolga diplomatska pogajanja. V znanih pogajanjih med Mussolinijem in francoskim zunanjim uradom glede razmejitve med italijanskim in francoskim kolonialnim ozemljem v severovzhoni in centralni Afriki Italija ni dobila od Francije definitivne obljube, da se ne bo vmešavala v italijansko-abesinske zadeve, pač pa se ji je namignilo, da izvedbe italijanskih načrtov glede Abesinije bržčas ne bodo zadele od strani Francije na posebne težkoče. Jako rezervirana pa je bila Anglija, ki se še danes ni popolnoma sprijaznila z mislijo močnega italijanskega kolonialnega imperija ob južnih vratih Sueškega prekopa. Mussolini je s tem, da je mobiliziral veliko armado za afriški pohod, hotel na obe prijateljski državi pritisniti, da bi premagal tudi zadnji odpor proti njegovim načrtom v Abesiniji in se v tem ni ura-čunal. Kljub temu pa je treba to zadevo diplomatsko popolnoma razčistiti, ker bo abesinski pohod trajal zelo dolgo in se mora zato Italija prizadevati, da dobi sigurna jamstva tudi proti vsakemu morebitnemu poznejšemu presenečenju.
Nemška cona v Afriki
V tem oziru je prišla Mussolinjiu precej prav Hitlerjeva akcija, ki s svojo dosledno kršitvijo določb versajske mirovne pogodbe čedalje bolj ogroža Francijo in je s svojim najnovejšim programom izrednega povečanja nemške mornarice ustrašil in odbil od sebe tudi Anglijo. Mussolini je začel Francozom dopovedovati, kakor razvidimo iz nekega članka v »Figaru«, da si Nemčija skuša pridobivati zaveznike proti Franciji tudi v Afriki, predvsem pa hcče v tihem sporazumu z Japonsko, ki dobavlja Abesiniji na kupe orožja, Abesinijo izrabiti za nemško postojanko v Rdečem morju. Italijani pravijo, da se more govoriti naravnost o nemško-japonsko-abesinskem sodelovanju proti Italiji, Franciji in Angliji. Ce bi Abesinija postala zaveznica Nemčije, bi korakali Abesinci proti Džibutiju, ki bi ga lahko iztrgali Francozom, in pristanišča Rdečega morja in Indskega oceana bi postala baza za nemške pod-mornarice v vojski zoper Francijo in Anglijo, oziroma Italijo. Nemčija, pravijo, pa rovari tudi med Arabci na arabskem polotoku tako, da je zavzetje Abesinije po Italijanih naravnost nujna zahteva varnosti evropskih velesil, katere čedalje bolj ograža nemško-japonski blok. Na ta način je Italiji uspelo, da je skoro tudi že najmanjši odpor proti njeni abesinski politiki v francoskih in angleških krogih utihnil in v Stresi se je v največji tajnosti tudi o tem govorilo ter so se sklenili med Italijo na eni ter Francijo in Anglijo na drugi strani potrebni aranž-mani v abesinski zadevi. Hitlerjeva protiangleška politika je v zadnjem trenutku italijanski diplomaciji znatno olajšala realizacijo njenih namenov v Afriki.
Septembra meseca ...
Baje se bo vojska v Abesiniji začela septembra meseca, ko bo zbrana tamkaj naravnost ogromna italijanska armada in bodo vajaške priprave končane do zadnje pičice. Operacijska armada Italije bo znašala najmanj 100.000 mož, rezerve pa ravno toliko, vendar ni ncbenega dvoma, da bo morala tekom časa Italija hočeš-nočeš vreči v Abesinijo najmanj še 200.000 mož, torej skoro pol milijona vojske, kor Italijani, kj se sicer dobro zavedajo ogromnih ovir abesinske hrabrosti in abesinskega terena ter skrajno neugodnih klimatičnih razmer, vendarle še ne vpo-števajo v zadostni meri, da so te težkoče precej večje, nego si jih predstavljajo tudi njihovi najbolj trezni in previdni strategi. Italijanski vojskovodje stavljajo velike nade v tanke, proti katerim puščavski pesek res da ne predstavlja več posebne ovire, toda v abesinskem visokogorju ne bodo tanki opravili ničesar. Odločilnega pomena bo gotovo letalsko brodovje s svojimi strupenimi bombami in plini, toda abesinske skale nudijo tudi proti temu zadostno
zavetje. Uspešna letalska vojska bo v Abesiniji mogoča šele z uporabo naravnost ogromnega letalskega aparata in baje je Mussolini res tudi pripravljen, da proti Abesiniji mobilizira, če treba 1000 aeroplanov. Toda treba je pomisliti, da to število predstavlja skoro celokupno moč italijanskega letalstva. Ker pa Italija v Evropi ne sme ostati nezavarovana, si lahko predstavljamo, kakšna ogromna finančna bremena si bo morala Italija naložiti, da bo kos na eni strani nalogam ekspedicije v Abesinijo, na drugi strani pa obrambi proti kakemu eventualnemu presenečenju v Evrcpi, kjer Nemčija saino preži na priložnost, da preko Avstrije vrže na italijansko mejo svoje divizije pod znamenjem kljukastega križa.
Skrbi Francije in Anglije
Res je, da ne Anglija ne Francija ne Zveza narodov ne bodo ekspediciji v Abesinijo postavljali
nobenih resnih ovir, toda še vedno je veliko Iranco-skih in angleških politikov, ki na to ekspedicijo g. Mussolinija gledajo z veliko skrbjo. Ireba je pomisliti, da je že ves evropski zrak nasičen z elektriko vojnega strahu in vojnega razjx>loženja in da se vse mrzlično oborožuje. Začeti v takem trenutku vojsko, četudi samo proti kakšni afriški državi, pomeni zakuriti ogenj sredi ogromne mase smodnika. Nevarna ni samo Nemčija, ampak morebiti še bolj Japonska, ki kakor mačka pazi na vsak gib, katerega napravi v evropskih zadevah Rusija. Gotovo je tudi, da Japonska v veliki meri podpira Nemčijo zato, da bi se položaj v Evropi le še bolj zapletel. Zlasti * krogih angleške delavske stranke se dela na to, da bi angleška diplomacija ne dopustila aneksiie Abesinije, in tudi vlada je v zadregi, ker je laburistična agitacija pred volitvami zelo močna ter je težko iti mimo zunanjepolitičnih smernic delavske stranke, ki bo pri volitvah skoro gotovo dobila veliko večino.
Velika debata v angleškem parlamentu
Mac Donald boža Nemčijo
„kot da bi govoril iz oblakov"
London, 2. maja. c. Danes popoldne se je vršila velika zunanjepolitična debata v angleškem parlamentu. Včeraj je imela angleška vlada sejo in na tej seji je bil izdelan okvir govora, ki ga bo imel danes MacDonald. Sicer je bil ta govor ze nakazan nekoliko s člankom, ki ga je MacDonald napisal pred 14 dnevi v svojem dnevniku »Nevvs Letters«. Toda Nemčija je na takratne očitke MacDonalda odgovorila na ta način, da je sporočila Angliji, da bo začela graditi 12 podmornic z nosilnostjo 250 ton vsaka. Zato jo vse pričakovalo, kako bo MacDonald odgovoril na ta nemški odgovor na svoj članek, ki napram MacDonaldu vsaj ni bil vljuden, če že ni bil surov.
Toda MacDonald se v današnjem svojem govoru ni izkazal preveč trdnega v svojem stališču napram Nemčiji. Znova se je pokazalo, da ima Anglija z Nemčijo posebne račune.
V	uvodu 9vojega govora je MacDonald rekel, da hoče govoriti povsem jasno o celotnem mednarodnem položaju. Za Anglijo so najvažnejši tre-notno ti-le problemi:
Organizirati je treba zdravo pomorsko politiko in zato takoj odkrito izjavlja, da se bo 15. maja vršil napovedani sestanek med nemškimi in angleškimi pomorskimi strokovnjaki, ki naj pregleda vse možnosti, kako zadovoljiti angleško-nem-škemu razmerju na morju. Tej predkonferenci ho sledila nato velika pomorska konferenca, ki se jc bodo udeležile glavne svetovno velesile.
V	drugem delu svojega govora se je MacDonald dotaknil vprašanja razmerja med angleško in evropsko politiko. Znova je poudaril, da je Angliji uspelo, da ni niti v Stresi niti v Ženevi sprejela nobenih novih obvez, ki bi jo vezale na
Evropo. Iz tega razloga Anglija ne bo poslala nobenega svojega delegata na podonavsko konferenco v Rim, ker Anglija ne sme in ne more sprejeti nobenih obvez glede položaja v srednji Evropi.
Kar se tiče Nemčije, izjavlja MarDonald, da se mu zdi potrebno poudariti, da jo Hitler ob nastopu svojo vlnde izjavil, da no bo nikdar podpisal nobeno pogodbe, ki hi je nato no mogel izvajati. Istočasno pa jc llitlor izjavil, da priznava lo-earnsko pogodim v vseli njenih teritorijalnih in pravnih določilih. MarDonald upa, da bo na tej bazi še možno doseči z Nemčijo sporazum, ker ima tudi Anglija za cilj, da so v Evropi z njono pomočjo organizira močan sistem kolektivno varnosti.
MacDonaldu je odgovarjal vodja ojx>zicije, laburistični poslanec Lansbury. Izjavil je, da opaža v angleški politiki stalno isto napako, ki jo jo topot v svojem govoru znova poudaril MarDonald. Angleško javno mnenje namreč no more preko toga, kako bi bilo mogoče v Evropi in v vsej svetovni politiki delati brez Nemčije. Nemčija jo vso svojo politiko zgradila na stalni opoziciji proti drugim velesilam v Evropi. Anglija pa si sedaj nadeva to nalogo, da privede Nemčijo iz njene ho-teno osamljenosti v drugi tabor, kamor sama ne mara in kjer sama ne bo mogla nikdar iskrene sodelovati.
Seja ob času, ko to poročamo, še traja. V hod-nikih zbornice se zelo različno komentira govor Ramsaya MacDonalda. Ministri in poslanci so izrazili odkrito svojo nezadovoljnost nad govorom predsednika vlade in pravijo, da je bilo kot da bi govoril iz oblakov.
Zakaj ni mogoče zaupati Rusiji
London, 2. maja. SE. »Times« objavljajo daljši članek, v katerem dokazujejo, kako se je angleška vlada trudila, da bi izboljšala svoje razmerje do sovjetske Rusije. Toda vedno in vedno se dogajajo stvari, ki zbliževanje le ovirajo. »Times« objavljajo nato v posnetkih glavne točke »načrta, kako ustanoviti v Angliji sovjetsko vlado«, načrt, ki je bil izdelan v moskovski kominterni in ki je na čuden način prišel v roke londonskemu listu.
Načrt je bil od kominteme v Moskvi objavljan 27. aprila in obsega vsega skupaj 11.000 besed. Uvodoma dokazuje dokument, da so razmere v Angliji postale neznosne in da postaja naloga proletarskih množic, da pod vodstvom komunistične internacio-nale zrušijo sedanji režim, čedalje bolj nujnostna. V Angliji da je treba ustanoviti sovjetski režim. Načrt navaja natančna in podrobna navodila, kako naj proletarske množice sežejo po bankah, železnicah, vojnem in trgovinskem brodovju, kako naj raz-
Podpis irancosko-ruske pogodbe
Kaj je ostalo od prvotnega načrta vojaške zveze
Pariz, 2. maja. c. Zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da so priprave za podpis irancosko-ruske pogodbe končane. Zvečer bo Laval povabil Potjomkina k sebi v zunanje ministrstvo in oba bosta nato podpisala pogodbo o medsebojni pomoči med sovjetsko Rusijo in Francijo. Načelni sporazum med Potjomkinom in Lavalom je bil dosežen snoči. Nato je Potjomkin Se moral sporočiti besedilo pogodbe v Moskvo in zahtevati njeno odobritev. Vso noč so nato pravniki sovjetskega poslaništva in pa pravniki zunanjega ministrstva
sestavljali francosko in rusko besedilo pogodbe. Trenotno se ve samo to, da je pogodba sklenjena samo kot pogodba o medsebojni pomoči, in siccr čisto v smislu pakta Zveze narodov. Prejšnja določila o avtomatičnosti so se spremenila v točno izdelana določila o medsebojni pomoči, če bi ZN v obrambo Francije ali sovjetske Rusije ne mogla sprejeti kakih sklepov soglasno. Ostali del pogodbe pa izpolnjujejo določila o »teatru operacij«, to se pravi, kako naj se izvajajo vojaške operacije na ozemlju ene ali druge države v primeru potrebe.
vodijo vrhovno nadzorstvo , ,	, L ^
postajami in nad delovanjem nezaupljivih ~	kakor tudi da pod zaščito
pravne nedotakljivosti vodijo na-rodiiusocialistična ognjišča in tajne policijske opazovalnice po tujih državah. GESTAPO naj reče le besedico, pa bo ta '
in ta člnn nemških trgovskih zoornic v inozemstvu, ta in ta predsednik kakšne inozemske dijaške ali kulturne organizacije, ta in ta zastopnik industrijo in trgovine izginil čez noč. m _ ^^
GESTAPO ima svoje omrežje danes raztegnjeno po vsej Evropi, po obeh Amerikah, v Aziji in v Afriki in v tem omrežju sodelu-
jejo neštevilni. včasih prisiljeni sotrudniki v službi tajne policije. Takšna svetovna organizacija, ki v ničemer ne zaostaja za komunističnimi celičnimi omrežji, je postala velika nevarnost za mednarodni mir, kakor pričajo nedavna roparska dejanja, ker služi ne samo policijskim interesom, ampak je lahko vsak čas tudi na razpolago za nacionalni imperi-jalizem nemške države po drugih državah, ki jih sistematično in podtalno spodjeda. In če temu dodamo, da njeno delovanje ne spoštuje nobenih pravnih načel in nobene morale, potem bomo spoznali, da je tudi velika nevarnost za svetovni mir. Le zakaj ji potem države posvečajo tako malo pozornosti?
ženejo parlament in vrhovno državno sodišče. Navodila tudi za zasego rudnikov, tovarn, zasebnih in državnih zemljišč ter za najboljši način celičnega delovanja med policijo, v vojski in mornarici. Takoj po izklicanju sovjetskega režima je treba ustanoviti rdečo armado, rdečo mornarico, rd?če letalstvo in rdeča revolucionarna sodišča. Načrt pristavlja na koncu, da svetuje angleški sekciji komunistične in ternacionale, naj se začenja že sedaj pripravljati na izvršitev teh nalog.
Kdo naj fx)tem verjame sovjetskim delegatom, četudi ponujajo palmovo vejico...!
Tudi Rusija podmornice
Varšava, 2. maja. b. Po vesteh, ki so semkaj prispele iz Moskve, ej tudi v sovjetskih političnih krogih oboroževanje Nemčije povzročilo velikansko vznemirjenje. Vorošilov je takoj po končani prvomajski paradi sklical pomorski svet k seji, na kateri se je razpravljajo, kakšne ukrepe mora storiti sovjetska Rusija, da se zaščiti od nemške nevarnosti na Baltskem morju. Izdelan je provi-zorični program, ki bo predložen vladi v odobitev. Po tem načrtu bo sovjetska Rusija pričela tako| z gradnjo več velikih podmornic, dveh velikih ladij in dveh matičnih ladij za letala. Z gradnje novih sovjetskih podmornic in ladij se bo pričelo v najkrajšem času in so, kakor se iz zanesljivih virov čuje, sovjetski vojaški krogi že stopili v razgovore z merodajnimi činitelji ladjedelnice v Kronstadtu.
,,Panika vsled 12 podmornic"
Washington, 2. maja. b. Nekateri listi se zelo resno bavijo z nemškim pomorskim programom in napadajo Hitlerja, ker s tem pospešuje vznemirjenje v Evropi, istočasno pa tudi oboroževalne protiukrepe, ki imajo značaj varnosti in obrambe So pa med njimi tudi listi, ki ne skrivajo svoje ironije in pravijo, da je 12 še ne zgrajenih nemških podmornic povzročilo strah pri šefih pomorskega brodovja v Parizu, Londonu in Rimu. Listi se čudijo, zakaj je mogla nastati panika vsled 12 nemških podmornic, ko vendar združena brodovja Francije, Anglije in Italije štejejo nad 100 podmornic, na tisoče letal, na desetine velikih vojnih ladij in celo vrsto ladij s srednjo tonažo. Ali je ta panika le licemerstvo, ali pa strah, ker so morda ladje omenjenih držav zastarele in niso kos najnovejšim ladjam, ki so zgrajene in ki jih še gradi Nemčija po načelih svoje izpopolnjene tehnike.
Sestanek Balkanske zveze v Bukarešti
Balkan in Podonavje
Predlogi Italije niso sprejemljivi
Belgrad, 2. msrjs. SE. It Bukarešte javljajo, da se že z veliko vnemo pripravljajo na sestanek Balkanskega sporazuma, ki bo v Bukarešti bržkone 10„ 11. in 12. maja, ako ne prid? kaj posebnega vmes. Posamezne delegacije bodo tokrat izredno močne, kar priča, da bo imela bukareška konferenca važen dnevni red. Grško delegacijo bo vodil Theo-tokis, turško pa Ruždi Aras. V dip omatskih krogih v Belgradu že živahno debatirajo o tej konferenci, ki bo brez dvoma odločilna za uspeh podonavske konference, ki jo Italija organizira v Rimu. Poglavitno vprašanje na dnevnem redu bo, kako zavarovati varnost v srednji Evropi s pomočjo dvostranskih varnostnih zvez. Ce bo do 10. maja francosko-ruski pakt že sklenjen, potem se bo bukareška konferenca pečala tudi že z dnevnim redom podonavske konference, ker je udeležba Male zveze pri podonavski konlerenci, kol znano, odvisna od sklenitve francosko-ruske zveze in so nekatere države Balkanskega sporazuma istočasno tudi članice Male zveze. Na ta način je vprašanje varnosti v Podo-navju bistveno povezano z vprašanjem varnosti na Balkanu. Balkan mora v interesu varnosti zreti istočasno na več strani, v Podonavje ravno tako kot na vzhodni del Sredozemskega morja in na albausko
mejo. Tukaj trdijo v inozemskih krogih, da je Italija svoje misli že poslala predsedniku bukareške konfereno?, zunanjemu ministru Romunije Titulescu. Italija je predlagala Balkanskemu sporazumu, da bi bilo najboljše, če bi se podonavske konference udeležile posamezne balkanske države ločeno in ne kot zunanjepolitična enota. To je seveda izključeno, kajti eden poglavitnih namenov Balkanskega sporazuma je ravno ta, da prepreči, da bi se v bodočnosti posamezne balkanske države spuščale v kakšna zu-nanjepo iiičua pogajanja ločeno in vsaka zase, ker je Balkan močnejši in bo vedno uveljavil svoje stališče le, če bo nastopal skupno, kar je uresničil ravno Balkanski sporazum. Zdi se, da bo Italija na isti način, kot je sedaj priznala skupnost Male zveze, priznala tudi skupnost in ni dsebojno povezanost Balkanskega sporazuma in da bo pri svojih načrtih v Podonavju. kjer ji podonavske in balkanske države hočejo pomagati, vedila računa o tem dejstvu. Na ta način je gotovo, da bo bukareška konferenca imela svoj važen pomen v sedanjem sestavu mednarodne politike.
Zanimivo je, da se bo v času zasedanja bukareške konference nahajal v romunski presto ici tudi bivši francoski zunanji minister Paul Boncour.
I« maj po svetu
Miren praznik dela in delavstva
Tisk v službi izdelovalcev topov
Presenetljiva odkritja pacifista lorda Cecila
London, 2. maja. TO. Na današnji »ji državnega odbora za kontrolo zasebne industrije in trgovine z orožjem je lord Cecil izjavil, da obstojajo močne zveze med orožno industrijo in med tiskom. Ni mu znano, če obstojajo še takšne zveze v Angliji, pač pa mu je znan primer, da je francoski jekleni trust pred tremi leti kupil dva od najbolj vplivnih francoskih listov: »Journal des Debats« in »Tempa«, ki sta naenkrat spremenila svojo politiko ter začela z vso vnemo zagovarjati potrebo Francije, da se oboroži, češ, da je francoski narod v veliki nevarnosti. Tudi o Kruppu ve lord Cecil, da ima v svojih rokah tri velike nemške liste in da je on tisti, ki tinancira glasila narcduega socializma. Znano je tudi, kakšna poročila je pošiljal ameriški opazovalec Shearer od razorožitvene konference leta 1927 ameriškim listom. Bil je v službi orožne industrije, ki je imela interes na tem, da ta konferenca propade,
kar se je tudi zgodilo. On tndi točno ve. kakšne zveze obstojajo med angleško tovarno Vickers in francoskim Šchueider-Creuzotom in termškim Kru-pom, kj imajo vsi silne zveze po vsem inozemskem tisku. On pozitivno ve, da so velike orožne tovarne iz nenemških dežel prišle Nemčiji, ko je pred par tedni sklenila, da vzpostavi svojo staro vojsko, ponujati dobave orožja. Vse prizadevanje Zveze narodov. da bi zaustavila južnoameriško vojno med Bolivijo in Paragvajem, so brezuspešna, ker velike ameriške in evropske orožarne neprestano pošiljajo orožje eni aii drugi državi. Isto se dogaja na Kitajskem. Isto se dogaja z Abesinijo. Kako je mogoče ohraniti mir, če orožarne ne zaustavijo svoje trgovine z orožjem in če ni mogeče zapreti usta tistemu tisku, ki v interesu orožne industrije razpihuje človeške strasti in vzdržuje ozračje nezaupanja in sovraštva med narodi. Zlo je treba zatreti na dnu.
V	AMI5RIKI
Newyork, 2. maja. AA. Socialisti in komunisti so priredili za 1. maj ločene povorke. V socialističnem sprevodu je utegnilo hiti okoli 100.000 ljudi, v komunističnem pa 50.000.
V	ANGLIJII
London, 2. maja. AA. 1. maj je v vsej Veliki
Britaniji potekel v miru. Ulice v središču Londona so bile kakor le redko doslej prepolne ljudi, toda to so bili po večini tujci in Angleži iz province, ki so prišli v velikih množicah v prestolnico na svečanosti ob 25-letnici vlade kralja Jurija. Te svečanosti se začno te dni, udeleženci so pa prišli tako zgodaj zato, da že zdaj zasedejo prostore, odkoder bodo mogli gledati svečani sprevod. —■ V Hyde-parku je prišlo do manjših demonstracij, ki se jih je udeležilo okoli 5000 ljudi. Govorniki so imeli revolucionarne govore, nalo so pa zapeli revolucionarne himne.
V	AVSTRIJI
Dunaj, 2. maja. AA. Svečanosti 1. maja so potekale na Dunaju v miru. Okoli poldne je sprejel zvezni poglavar v poslopju zveznega pred sedstva zastopnike stanov. Prisostvoval ie tud zvezni kancler dr. Schuschnigg, ki je imel na zastopnike stanov kratek govor. Povzel je besedo tudi zvezni predsednik g. Miklas in je v daljšem govoru izrazil nado, da bi v Avstriji kmalu prišlo do popolne sprave med političnimi strankami. — Mladinske svečanosti se je udeležilo 60.000 otrok.
V	BELGIJI
Bruselj, 1. maja. AA. Današnji praznik 1. maja so v vsej Belgiji proslavili v popolnem miru. Po ulicah so hodili sprevodi, ne da i bi bilo prišlo do kakšnih incidentov. —• V ! Bruslju je stopal na čelu sprevoda minister i Vandervelde predsednik druge internacionale
V	BOLGARIJI
Sofija, 1. maja. AA. Bolgarska brzojavna agcnciju poroča: Vse manifestacije za prvi | maj so bile prepovedane in je ves današnji j dan potekel v vsej državi brez incidentov. ! Včeraj ob 19 je v okolici Kazanlika hotel ne-i ki komunist govoriti skupini kmetov. Poli; j cija inu je mislila govor onemogočiti, tedaj i so pn on in njegovi tovariši komunisti začeli | streljati iz revolverjev in ubili enega orožni-j ka, dva druga orožnika, in osem kmetov pa ! ranili. Eden izmed njih je že podlegel. Izdani so strogi ukrepi, da pridejo krivci v roke pravice.
Uredba o tehničnih fakultetah
Belgrad, 2. maja. m. V današnjih »Službenih uovinabt je objavljena uredba o tehničnih fakultetah na vseučiliščih v Belgradu, Zagrebu iu Ljubljani. S tem dnem prenehajo veljati vse prejšnje uredbe teh fakultet.
V	pogledu slušateljev odreja nova uredba o tehničnih fakultetah sledeče:
Vpisovanje slušateljev se bo vršilo po odredbah splošne univerzitetne uredbe. Vpis v I. semester se bo lahko vršil le v septern-boi-bkem roku. Za redne slušatelje na tehnični fakulteti se bodo sprejemali dijaki s potrdilom o zrelostnem izpitu srednje šole, gimnazije, realne gimnazije ali realke.
Za izredne slušatelje na tehnični fakulteti se bodo lahko vpisali dijaki, ki so dovršili srednjo strokovno šolo ali pa najmanj 8 razredov srednjih šol. Izredni slušatelji ne bodo imeli pravice, polagati izpite po tej ur dbi. Onim izrednim slušateljem, ki bodo izpolnili pozneje pogoje rednih slušateljev, se ne bodo v nobenem slučaju mogli računati semestri izrednega učenja v semestre rednega učenja in sicer na nobeni fakulteti. Izredni slušatelji po tej uredbi tudi ne bodo mogli prejemati državnih podpor niti podjMjr, ki jih dajejo univerze in tudi ne podpor iz fondov, ki so univerzam na razpolago. Vsak posamezni semester se bo smatral za veljavnega, če bo imel slušatelj overjenih najmanj 12 ur. V pogledu izpitov predvideva nova uredba diplomski in doktorski izpit. Slušatelji, ki bodo položili diplomski izpit, imajo pravico do diplome. Pričeto polaganje izpita kandidata se ne bo moglo prekiniti. Poskusi varan ja pri izpitih se bodo kaznovali z izključitvijo dijaka iz vseh tehničnih fakultet v državi.
V	pogledu diplomskega izpita določa uredba, da se deli na pripravljalni in strokovni izpit. Ti izpiti so lahko uslmoni ali pismeni. Glede pripravljalnega izpita pred: videva uredba, da ima pravico do njega redni slušatelj tehnične fakultete, ki bo dokazal, da
je izpolnil predpise glede obiska predavanj in praktičnih vaj. Pripravljalni izpit se bo polagal v dveh delih: Prvi del je v junijskem roku po prvem in drugem semestru. Drugi del tega izpita pa se bo polagal po tretjem in četrtem semestru. Nn tehničnih fakultetah se bo polagal strokovni izpit, po odsekih. Pravico do polaganja posameznih izpitov bo imel slušatelj tehnične fakultete, ki je izpolnil zakonske pogoje. Pravico do polaganja zaključnega izpita bo pa imel slušatelj, oe bo izpolnil vse pogoje ki jih določa učni načrt, če je končal vsa grafična, laboratorijska in ostala dela ,ki so določena po učnem načrtu, če je predložil potrdilo in poročilo o izvršenih praktičnih delih izven šole, ki jih predpisuje učni načrt, ter da mu je izpitni odbor prevzel predloženo poročilo, in da najmanj osem priznanih semestrov. Kandidatu, ki bo položil zaključni izpit, bo izdal izpitni odbor nalog za diplomsko delo. Za izdelavo diplomske naloge bo imel kandidat najmanj dva, največ pa tri mesece časa.
Nova uredba o tehničnih fakultetah nadalje določa, da se lahko na tehnični fakulteti tudi polagajo izpiti za doktorja tehničnih, odnosno montanističnih ved. Pravico do polaganja doktorskega izpitabodo imel i > samo oni kandidati, ki so položili strokovni izpit na eni izmed tehničnih fakultet v kraljevini Jugoslaviji ali na katerikoli enakopravni fakulteti ali visoki šoli v inozemstvu. | "Doktorski izpit je sestavljen iz dveh delov: j ustmenega in pismenega izpita.
V prehodnih določbah določa nova ured-! ha tehnične fakultete, da bodo slušatelji, ki se bodo pVvič vpisali v šolskem letu 1935—36 in pozneje, nolagali vse izpite pn predpisih i te uredbe. Preje vpisani slušatelji bodo po-; lagali izpite po dosedanji uredbi tehnične fa-i lniHete, in sicer najdalje do oktobra IM!) za 1 strokovne Izpite, za pripravljalne izpite pa I najdalje do oktobra 1937.
Pomsnila o davkih
Odpisi pridobnine
Belgrad, 2. maja. AA. V svrho pravilnega in enotnega izvajanja čl. 48 in 51 zakona o neposrednih davkih je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo:
Po čl. 48 zakona o neposrednih davkih se odpis pridobnine zaradi prenehanja obrta, kadar je stranka predložila davčni upravi o tem prijavo s prošnjo za odpis pridobnine, ne more izvršiti samo tedaj, če je pridobnina dotičnega poslovanja popolnoma in trajno prenehala. Smatra $e, da je poklic, obrt ali podjetje popolnoma prenehalo, če objektivno nič več ne obstojL Pobiranje terjatev iz prejšnjega poslovanja se ne smatra kot nadaljevanje poslovanja. Trajno preneha poslovanje samo tedaj, če se delo ne ustavi samo za nekaj časa in prehodno, temveč trajno v tem smislu, da davčni obvezanec nima subjektivne namere, da bi obrt v doglednem času ponovno nadaljeval. To se manifestira običajno s tem, da davčni obvezanec svojo obrt odjavi, kakor je predpisano v čl, 170 obrtnega zakona. Zato davčni obvezanec, ki v teku leta preneha poslovanje in zahteva na podlagi svoje odjave obrta odpis pridobnine, nima pravice do takega odpisa, če ukinitve obrta ni prijavil davčni upravi in pristojni davčni oblasti — razen če se iz vseh okoliščin vidi, da davčni obvezanec nima namere nadaljevati dela in da je opustil odjavo obrta kot upravne oblasti iz posebnega upravičenega razloga (n. pr. zaradi ne-poznanja zakona zakonskih določb čl. 170 obrtnega zakona, preselitve brez poprnjSnje odjav« obrta in
Praksa davčnih uprav, da »e pridobnina m davek na poslovni promet odpišeta.	davčni
obvezanec preneha delo za daljši čas kakor 6 mesecev, čeprav očividno nima namere trajno ustaviti poslovanje, ni pravilna. Za odpis pridobnine namreč ni odločilen čas, za kateri se poslovanje ustavi, temveč namera davčnega obvezanca, da hoče obrt trajno ustaviti.
Če je davčni obvezanec prenehal poslovanje in to prijavil upravni oblasti, obstoje pogoji za odpis pridobnine tudi tedaj, če je davčni obvezanec pred potekom roka 6 mesecev iz poprej nepredvidenih razlogov na podlagi novega dovoljenja upravne oblasti obrt spet odprl. Samo zaprtje obrta brez predložitve prijav« o prenehanju se smatra za prenehanj« obrta v smislu čl. 172 obrtnega zakona šele tedaj, če lastnik obrta preneha delati leto dni; to dejstvo pa v davčnem pogledu ne more priti v poštev, ker se na primer za obrt, ki je v takšnih okoliščinah prenehala 15. jan. za leto dni. za prihodnje leto davek ne more več odmeriti glede na dejstvo, da obrt v začetku prihodnjega leta ni več obstojal. Odpis pridobnine je vezan na ukinitev obrta za dobo najmanj 6 mesecev samo tedaj, če i« vrši po čl. 51 zakona o neposrednih davkih, to je v zvezi s smrtjo, boleznijo in drugimi izrednimi dogodki, neodvisnimi od volje davčnega obvezanca.
Samoupravne doklade
Delgrad, 2. maja. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pojasnil Čl. 28 zakona o neposrednih davkih tako, da so določbe tegn člena veljavne tudi za samoupravne doklade. ker za te doklade v vsem veljalo določbe državnih davkov. Ker so upravna sodišča izdala v sporih razsodhe ki nasprotujejo tej razlagi, in ker i5!. zakonske novela od UL tabruaria 1£&1 omnjuje tamkaj uor-
KA 0E8KOSLOVASKEM
Praga, 2. maja. AA. CTK poroča: Proslava 1. maja je v vsej državi mirno potekla. Udeležba v manifeitocijskih sprevodih političnih strank je bila večja kakor prejšnja lota, zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev.
V	FRANCIJI
Pariz, 2 maja. AA.Proslava t. maja Je potekla v Parizu v poj)olnem redu. Incidenti se niso pripertili nikjer, aretirali niso nobene osebe. Francoska prestolnica je tudi današnji dan ohranila svoje običajno lice. Shodi v Parizu in drugod po deželi so potekli v popolnem redu.
V	NEMČIJI
Berlin, 2. maja. AA. Narodna svečanost 1. maj-nika se je končala z bakljado. Za vojaško godbo je stopala velikanska povorka mladine in zastopnikov raznih organizacij. Predsednik pruske vlade general GSring je imel okoli polnoči s svojega balkona govor, v katerem je poudarjal pomen včerajšnje svečanosti.
NA POLJSKEM
Varšava, 2. maja. AA. Proslava 1. maja je za-
dežja in snega potekla po vsej Poljski le ob •■>■ ihni udeležbi. Na Gornjem Šleskem je delo počivalo. V Lodzu je odložilo delo okoli 20% vseh delavcev. Policija je manjše skupin« komunistov igraje razpršila.
V	ROMUNIJI
Bukarešta, 2. maja. AA. Prvomajske manifestacije so potekle po vsej Romuniji v popolnem redu. Od nikoder ne poročajo o incidentih.
V	RUSIJII
Moskva, 2. maja. b. Na včerajSnjl prvomaj-
niSki paradi je imel sovjetski vojni komisar Vorošilov velik govor, v katerem je ponovono poudaril, da je sovjetska armada sposobna, da odbije vsak napad. Na tej paradi je sodelovalo tudi 600 vojnih letal.
V	ŠPANIJI
Madrid, 2. maja. AA. Včerajšnji 1. maj Je potekel mirno i v prestolnici i v notranjosti države. Promet, elektrika, vodovod itd. so ves dan v redu delovali. Stavkali so samo šoferji taksijev, a vzlic temu je bilo dovolj taksijev v prometu, ker so nekatere šoflrali lastniki sami, druge pa vojaki in stražniki. Komunisti in anarhisti so skušali ponekod prirejati demonstracije, a so jih brž raz-gnali. V Asturiji so rudarji v večini rudnikov delali ves dan. V nekaterih rudnikih so izostali od dela, vendar so se glede tega že poprej tako do govorili t delodajalcL
„Oborožitev - usluga miru4*
Berlin, 2 .maja. e. Danes so inozemski časnikarji priredili na čast pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu svečano kosilo v dvorani hotela »Kaiserhof«. Ob zaključku kosila je Goring odgovarjal na zdravice predsednika in vodilnih funkcionarjev društva inozemskih časnikarjev v Berlinu. V svojem govoru je bil Goring zelo odločen. Med drugim je rekel tudi tole: »Kot inozemski časnikarji ste zadnji čas pošiljali v svet vesti, da jai nisem govoril resnice, ko sem zastopnikom tujih velesil zmeraj izjavljal, da Nemčija nima vojnega leialstva. Danes ponovno izjavljam, da ga Nemčija ni imela vso dotlej, dokler ga ni javno uvedla. Jaz nisem nič delal skrivaj, pač_ pa moram priznati, da sem takoj tedaj, ko je prišel Hitler na oblast, začel organizirati letalsko industrijo, da bi bilo vse pripravljen« tedaj, ko si bomo izvojevali pravice enakopravnosti. Te enakopravnosti sicer nismo dobili in smo si jo nato sami vzeli. Nemčija je zadnji čas 9 svojimi odločitvami storila največjo uslugo svetovnemu miru. Ona se je ponovno oborožila!«
Posanrsifee delavce deportirajo
Pariz, 2. maja. SE. Agencija Havas poroča iz Metza, da je komisar za Posaarje BUrckel v javnem govoru priznal, da je dejansko nemogoče, da bi Nemčija prevzela vseh 60.000 brezposelnih, ki so prišli ob kruh zaradi posledic, nastalih po januarskem plebiscitu. Biirckel je izjavil, da bo od-višno delavstvo nemška vlada deportirala drugam, predvsem v okolico Konigsberga, kjer jih bodo porabili kot poljske delavce. Ta napoved je povzročila po vsem Posaarju ledeno mrzlo presenečenje. cLorrain» trdi, da je deportacija delavstva prav za prav le prvi korak k obširnemu političnemu čiščenju, ki ga hoče bitlerjevska vlada izvesti v plebiscitnem ozemlju. Tako ne bodo deportirani brezposelni, ampak vsi, ki niso glasovali za Nemčlio, predvsem pa člani bojevniške organizacije jeklenih čelad, ki je v Posaarju še zelo močna in ki se bori z obupno odpornostjo proti temu, da bi jo razgnali. Deportacija brezposelnih Je torej odgon politično nezanesljivih iz Posaarja.
mirane ugodnosti izrečno samo na nejx>sredne državne davke do konca 11)32, se okrožnica davčnega oddelka, v kolikor se nanaša na samouj»rav-ne doklade, s tem razveljavi. Po temtakem je treba samo upravne doklade pobirati ob dospelih rokih.
Ker ne more biti namen zakonodajalca, da bi zaščitil nepoštene davčne obvezance in da bi z njimi ravnal ugodneje kakor s tistimi, ki so pravilno prijavili svoje dohodke in izpolnili davčno obveznost do konca 1032, o pravom času, je davčni oddelek opozoril finančna ravnateljstva in davčne uprave, da se člen 28 zakona od dne 18. februarja 1084. leta ne nanaša na davek, ki je odmerjen naknadno po kazenskem postopku. Takšne naknadno odmerjene davke in globe, predpisane 7. uredbo o postopku o davčnih krivdah, je treba izterjati takoj in brez obotavljanja, pri čemer se je treba rigt.rozno držati vseh eksekutiv-nih ukrepov, navodilih v uredbi št. 148.000.
Ukinjena taksa
Belgrad, 2. maja. AA. Taksa 10 Din na dan .ki so jo plačali tujci in dvolastniki zn svoja motorna prevozna sredstva v naši kraljevini, se smatra kot nadomestek letne takse, ki so jo plačevali lastniki prevoznih sredstev naši državljani po tar. št. 100 taksne tarife. Ker se z^ uredbo o taksi na prevozna sredstva in državni trošarini na plinsko olje od 29. marca 193.") ukine letna taksa iz tur. št. 100 taksne tarife, so s to uredbo ukinejo tudi določbe, v kolikor se nanašajo na pobiranje 10 dinarske dnevno takse na tuja motorna vozila.
Dunajska Trenicnska napoved. Jasno In hladno. Posebno zjutraj bo še mraz. Pod r ni se bo lenip rnlura zvišala, ki bo v naslednjih dneh na-i&bčala.
Strašno dejanje zblaznele žene
Vinkovci, 2. maja. m. Te dni s« je v vasi Lt»-kaža odigrala strašna družinska tragedija, ki j? v vsej okolici napravila na prebivalstvo najgloblji vtis. V tej vasi je živela v slogi in miru družina kolonista Deliča. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih je žena tega kolonista potožila svojemu življenjskemu drugu, da jo močno boli glava in da čuti vrtoglavico. Mož na te besede ni polagal večje, važnosti, ker je mislil, da gre za navaden glavobol Ko je pa naslednjo noč vsa družina mirno spala,)« je žena tega kolonista po tihem splazila iz stanovanja ter odšla na sosedovo dvorišče. Tam je zažgala kup sena, vsled česar je pogorela tudi gospodarsko poslopje. Zatem pa se je neopaženo vrnila domov. Ko so ognjeni zublji objemali to poslopje in je začelo zvoniti plat zvona, so prihiteli na kraj pežara reševalci, med njimi tudi Delič. Svojo ženo in otroke je pustil doma. Kakor hitro je iena, o kateri pravijo, da se ji jie omrači lum, opazila, da je sama doma, je skočila po velik kuhinjski nož ter z niim poklala svoje otroke, naiprej svojega dveletnega sinčka. zatem pa 10 H?tno hčerko in končno še 15 letno hčerko. Ko je opravila to strašno dejanje, se je v spalni srajci izgubila v noč ter ie niso do danes še mogli najti. Oblast in prebivalstvo misli, da je izvršila satnoumor. Ko se j« mož vrnil domov, je v svoji hiši naletel na grozen prizor. V mlaki krvi sta ležala dva otreka mrtva, eden pa se je boril s smrtjo. Moža je ta slika tako pretresla, da si jc hotel vzeti življenje, kar so mu pa preprečili njegovi sosedje. Ž nesrečno družino sočustvuje vsa okolica.
Osebne vesti
Belgrad, 2. maja. m. Za veterinarskega svetnika 5. pol. skup. v Celju je napredoval M. Šribar, višji veterinarski pristav 6. skujj. isfotam. Prestavljen je za višjega veterinarskega pristava v senjski okraj Josip Kucelj, dosedanji veterinarski pristav v ko-stanjeviškem okraju. Nadalje je prestavljen Jakopič, dosedanji starešina 3. pol. skup. 2. stop. na okr. sodišču v Gornjem Milanovcu, za starešino okr. sodišča v Tesliču, po potrebi službe. Za starešino okrajnega sodišča 4. pol. skup. 2. stop. je postavljen v Gor. Radgoni Franc Gorenc. sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru. Prestavljen je po prošnji na okrajno sodišče v Ljutomer Josip Fister, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu. Pri katastrski upravi v Celju je vpokojen arhivar Viktor Skočir. Premeščen je za pomožnega davkarja k davčni upravi v Litijo Franc Pribošič, dosedaj v Kuli. Vpokojen je državni pravobranilec dr. Hubert Souvan. Na pošto Brezno je premeščena Avrelija Saparis, dosedaj poštna uradnica v Konjicah. Premeščena je v pošto Kostanjevica na Krki Amalija Negovelič, dosedaj uradnica na pošti v Brežicah. Za šefa železniške postaje Meja je postavljen prometnik Josip Jerneje. Z dekretom ministrskega sveta je postavljen za pomožnega ekspedilorja 10. pol. skup. v zunanjem mnistrstvu Andrej Cunja, dosedanji maniou-lantski uradnik istega ministrstva. Po poirebi službe je prestavljen Ivan Britig, prometnik 9. pol. skup. m šef jjostaje Zivaja, na postajo Sibinj. Prestavljen je Andrej S pehar, skladiščnik na postaji Daruiar, na postajo Karlovac. Prestavljen je Franc Kozina, pristav 8. skup. na postaji Zagreb gl. kol., v prometno komercialni oddelek zagr. žel. ravn. Ivon Gašperlin, pomožni vlakovodja 10. skup. je prestavljen s postaje Gračac na postajo Split. Na glavno carinarnico v Belgradu je prestavljen Peter Ktij-dič, pomožni arhivar pri car. v Ljubljani. Deuko Cesmedžijevič. car. z Jesenic, je prestavljen na glavno car. v Belgrad. Na glavno var. v Ljubljani je prestavljen Hinko Bibiča, dos. car. v Gor. Radgoni Na glavno car. v Mariboru je prestavljen Velitnir Majcorovič, dos. v Koloribi. Gjogje Pavlovič je prestavljen iz Zameta v Oor. Radgono. Na "lavno car. v Novem Sadu je prestavljen Dragoje Živkovič, pom. arhivar na car. v Mariboru.
Belgrad. 2. maja. m. Snoči se je vršila seja upravnega odbora JNS, n« kalen so vzeli na znanje poročilo turške nogom. zveze, da ne more sprejeti jugoslovanske reprezentance v oktobru letos, ker turna terminov.
Obupen položaj rudarjev v Lešah
Prevalje, 1. maja.
Vasica Leše je malo rudarsko naselje, pol ure hoda od Prevalj. Vasico, ki šteje le nekaj nad slo hišic, obdajajo hribi okrog in okrog. Skozi vas žubori potok, okolica je kaj mikavna, ljudje so prijazni Vsakdo, ki zaide v to vasico, dobi dober vtis.
In če hodiš po tako zvanem Janževern malo Eori nad Lešami, boš pač težko razumel, kako je mogoče, da se tu vrsti griček za gričkom, vsak pa je visok komaj nekaj metrov. Tu spodaj so svojčas kopali premog. V teku časa je najbrž zmanjkalo premoga, rudarji so zapustili rove, les pod zemljo te začel trohneti, zemlja pa se je začela pogrezati. Tudi plazovi so grmeli pred leti tod okrog. Sedaj pa je sesedanje zemlje popolnoma prenehalo in Janševo kaže sedaj prav žalostno sliko zapuščenosti.
»Strokovnjak« išče premog
»Slovenec« je že poročal, da so začeli v začetku lanskega leta iskati v starem^ rovu Frančiška ^nj-
mog, ker ga je v drugih rovih ze zmanjkalo, ietie si je naročilo »strokovnjaka« iz inozemstva.. Ta nai bi s pomočjo raznih instrumentov ui carot> nih palic pokazal, kje je premog. Rudarji so bili veselfda bodo spet imeli delo in zasluzek. Prišel je torej strokovnjak in rekel, naj kopljejo na gotovem kraju in po toliko in toliko metrih globočine se bo prikazal premog. Kopali so in kopali, premo: ga pa ni bilo, ostalo je še sanro upanje Dokopali lo takrat že do blizu 100 m globine. Ko le ni bilo premoga, je vodstvo rudnika poklicalo ponovno »strokovnjaka« iz inozemstva. Takrat pa je izjavil, da bo premog že v globini treh metrov. Res so kopali tri metre globoko, premoga pa le m bilo. Kopali so še naprej, toda brez uspeha.
Namesto premoga človeške žrtve
Tako je ostalo do marca letošnjega leta, ko je bilo podjetje prisiljeno rudnik zapreti, odpoved pa ie dobila še tista peščica delavcev, ki so še do takrat delali. »Strokovnjak« torej ni mogel dobiti premora, vodil pa je vse leto vodstvo rudnika in delavce za nos. Ko so iskali premog, tudi ni ostalo brez žrtev Vsem je še v živem spominu tista strasna nesreča; ki se je zgodila pred letom dni v rovu Frančiška Takrat je zasulo rudarja Štefana Krebla m ea pri eksploziji skoraj popolnoma raztrgalo. I o »šahtu« je padel paznik, ki še danes ne more prav na noge. Tako je bilo žrtvovano za premog, to ga pa ni bilo, človeško življenje. Koliko delavskih zena in mater je takrat brez spanja pričakovalo cele noči povratka svojcev iz jame! Nihče pri ločitvi m vedel, ali pride še zdrav nazaj.
Obisk v rovu
Našega poročevalca so povabili rudarji neki večer minulega poletja v rov Frančiško. Pročelje rova nosi letnico 1849. Tedaj se je namreč začelo delo na Frančiški, možno pa je tudi, da se je takrat del jame izbetoniral Osem nas je bilo. Rudarji si prižgejo karbidovke, tako smo šli drug za drugim na »širrt«. Takoj, ko smo vstopili, smo zaslišali od daleč šum električnih motorjev, nasproti pa nam je pihal težek topel zrak. Prihajali so nam nasproti rudarji, ki so se vračali iz rova, vsak pa mi je posvetil kot »novemu rudarju« s svetilko v obraz. Ja: ma je visoka nekako dva metra, tu in tam pa tudi nižja, tako, da se mi je včasih podrgmla glava po tramovju, ki podpira zemljo, da se ne sesuje. Rudarji so večinoma molčali. Le eden me je vprašal, kakšne občutke imam, ko sem prvič pod zemljo. Priznal sem, da ni prav prijetno, bolela me je glava. V daljavi zapazim kot iskrico malo brlečo elek: trično svetilko. Ropot je bil vedno močnejši, prišli smo do konca. Prostor okoli »šahta« je popolnoma zadelan z lesom, majhen je, velikost znaša 1.20 m krat 0.80 m. Torej prostora samo za rudarja in dvigalo, v katerem se vozijo v globino. Ves prostor okoli »šahta« je pobeljen z apnom. Tu se je ponesrečil Krebl, ko je prišel smodnik v dotiko z električnim tokom; prišlo je do eksplozije. Prostor je sedaj zavarovan, prej ni bil. Molk je nastal v jami, grobna tišina, rudarji so se nekam zamislili, razumel sem: ves prostor je bil oškropljen jx> eksploziji, ki je raztrgala nesrečnega rudarja, s krvjo in zato je sedaj pobeljeno tod okrog. Rudar je potegnil za vzvod, ventilator je začel delovati, zrak se je menjal. Res je bil že čas za to, saj je bil tu spodaj zrak slab, da ie kar dušilo. Rudarji so se začeli odpravljati v globočino. Drug za drugim so si nadeli pas in se priklenili na vrv. Drug za drugim so stopali na lestvo in pomočnik je vrtel kolo. Začela se je odvijati vrv, rudar pa je po lestvi šel v globino. Prišel je do globine 103 m. Dal je znak, vrv s pasom so potegnili iz globine, navili na vreteno. Tako je polagoma vseh šest rudarjev zginilo v globočino. Za zadnjim sem pogledal, ko je bil na dnu.
KAVA HA G
vednrfvija,
Ni se več videl, le svetilka se je zdaj pa zdaj pokazala kot mala lučka.
Zgoraj sta ostala dva rudarja in čakala na znak zvonca, ko bo treba potegniti nakopani material iz »šahta«. Spodaj pa so kopali rudarji. Ni toliko prostora, da bi mogli delati stoje, čepeti morajo v jami. Pa vse bi še nekako bilo, če bi bil le zrak čist. Težek in grenak je rudarski kruh. Blizu osem je bila že ura, ko mi je dal rudar karbidovo svetilko, najx>til sem se proti izhodu, globoko sem zadihal, ko sem stopil iz rova v lep fioletni večer. Tam globoko sp>odaj pa kopljejo rudarji in iščejo premog.
Siromašen je bil zaslužek delavcev v Lešah. Pa bi še nekako bilo, četudi težko in zelo skromno. Toda delavci niti tega skromnega zaslužka niso dobili izplačanega. Paljetje dolguje delavcem že f>ol leta na mezdan. V začetku so dobivali bone ter so si z boni dobavljali piotrebni živež. Ustavili so pa še bone in rudarji so dobivali vsakega 1. in 15. v mesecu le plačilni listek, na njem je bilo napisanih nekaj suhih številk. Teh listkov sedaj tudi trgovci ne jemljejo več v račun, sami se bore za obstoj in ne morejo dajati brez gotovine na negotov račun. Tako so sedaj rudarji prepuščeni na milost in nemilost usodi.
Kaj bo sedaj?
To je težko vprašanje, na katero zaman pričakujejo revne družine odrešilnega odgovora. To trpljenje, ki ga prenašajo dan za dnem leški rudarji, je trpljenje mnogih slovenskih družin. Mnogo družin je, katerih očetje so si še pred kratkim služili v potu svojega obraza vsakdanji kruh za sebe in družino svojo, pa jih je podjetje zapodilo od dela, vzelo jim je kruh, vrženi so bili na cesto in večajo že tako veliko armado brezjx>seliiih. Dan za dnem je njihovo trpljenje hujše, sami lačni morajo gledati še blede in prestrašene obraze svojih žena ter jx>-sušena lica svojih otrok. Njihova srca krvavijo, njihova usta molijo in prosijo joomoči. To je proklet-stvo današnjega časa. Ce pa je kdo zaslužil to pro-
kletstvo, ga gotovo niso rudarji iz Leš. Saj so delali in množili premoženje ixxljetju, naenkrat pa je zmanjkalo vsega. Prej je bilo še nekako, saj glavno je delo. Bilo je vsaj za hrano in nekaj obleke. Pa je prišla tista kruta jiesein sedanjega časa: Redukcija! Nič dela! Nič jela!
Leše nekdaj in danes
Poglejmo malo jx> Lešah. Mogočno je bilo rudniško restavracijsko poslopje. Se danes je, toda že razpada. Nasproti restavracije je poslople, kjer so se zbirali rudarji, preden so odšli na delo. Nedaleč od tod je bila rudarska bolnišnica, sedaj je spremenjena v stanovanja. Pred leti je še stalo mogočno skladišče, sedaj je podrto. Vse to nam žalostno priča, kako je bilo nekoč na Lešah. V soboto zvečer in v nedeljo se je čutil naš rudar svobodnega. Zlasti nedelja je bila njegov dan. Skromno sicer, vendar jia snažno so se oblekli, šli so dof>oldne v cerkev, jx>f>oldne na sprehod, ln proti večeru jim je še ostalo za čašo vina. S trdim delom so si ga zaslužili.
Ni več dela za rudarje. Posledica je, da tudi obrtniki na Lešah žive v slabih razmerah. V slabi podstrešni sobi stanuje krojač s svojo družino. Tri male otroke ima. Stiskajo se okrog štedilnika. Oče nima skoraj nič dela, živeti pa morajo vsi. Vsak teden jim mora zadostovati 1 kg j>šenične in 1 kg koruzne moke ter četrt kilograma masti. Ni krompirja pri hiši, kruha revna družina po cele tedne ne vidi. In za stanovanje plača še 40 Din. Pa trna vrhu tega še amputirano nogo, invalidnine pa ne sprejema nobene. Ali ni to dovolj jasna slika težkih socialnih razmer današnjih dni?
Kaj bo z mladino?
Težko vprašanje se nam hi stavlja, kaj bo z mladino. Danes še pohajkuje v zadnji borni obleki. Delati ne bo vajena. Popolnoma je že danes telesno izčrpana, saj je večkrat lačna kakor sita. Vsaj mladina, ko odraste, bi morala dobiti zaslužka in dela, .ako hočemo ohraniti zdrav narod.
Podjetje je sedaj v konkurzu. Mora se pač zahvaliti rudarjem, da so tako dolgo vztrajali in čakali in zato upajo, da bodo prejeli plačilo v celoti. Naj iie bi ostalo spet samo pri obljubah, kakor je to bilo leta 1934.
Odet »
je naj prijatelj, jfauniod'
Beseda o „ Planinskem vestnihu"
Kdor pozna planinske revije sosednih narodov in ve, v kako visokih nakladah se te revije tiskajo, mora pošteno priznati, da je naš sedanji »Planinski vestnik oblikovno in vsebinsko na zavidanja vrednem višku. Na to bi moral biti jjonosen sleherni član SPD, ki ima nekaj duhovne vezi do te plemenite organizacije in zato tudi brez oklevanja postati njegov naročnik.
Na zadnjem občnem zboru smo čuli, da se je število naročnikov precej dvignilo, vendar je list še zmerom pasiven. Postavljena je bila alternativa, da naj postane »Vestnik« nekoliko skromnejši, ali pa naj 6e dvigne naročnina. Prvo možnost je zagovarjal g. inšpektor We-ter. Njemu se zdi, da je list preradodaren z ilustracijami, ki pogoltnejo lepe denarce, pa bi se dalo baš tu doseči ravnovesje v proračunu. Ni pa računal s tem, da bi utegnil skopo ilustriran list znatno skrčiti število naročnikov, pa bi bili spet tam, kjer smo zdaj, to je v deficitu, prav za prav pa še velik korak nazaj, ker bi postal list manj privlačen, nego je sedaj. G. inšpektor je tudi priporočil, da bi bil »Planinski vestnik« na razpolago po vseh naših planinskih domovih, kjer bi zlasti tujci radi segali po njem. To je vsega uvaževanja vreden predlog za našo planinsko propagando, čegar izvedba pa bo tem več zalegla, čim bogatejši bo list na ilustracijah. Kaj pa naj tujec, ki ne razume našega jezika, išče v »Vestniku«, če ne baš ilustracij, ki dostikrat tudi jezika zmožnemu človeku lahko povedo več, nego še tako izklesan članek!
Naglica izživljanja današnjega človeka, ki
Ž'e neizogibna posledica novih življenjskih zadev, ne dopušča skoro nikomur več, da bi se mirno vsedel v svoj kotiček in predel v njem svoje uživanje kakor v nekdanjih idiličnih časih. Današnjega človeka obdaja toliko in tako raznovrstnih dogodkov in vtisov, da jim komaj še površno sledi. Politična, gospodarska, socialna, tehnična, umetniška in druga kulturna vprašanja so dobila tak obseg, da mora človek nehote zanemariti eno ali drugo, ako se hoče s katerim malo globlje baviti. Kar poglejte n. pr., kako ljudje berejo časopise. Najprvo prelete velike naslove in se ustavijo samo tam, lca.r jih trenotno najbolj zanima. Manj važne stvari puščajo ob strani, da pridejo na vrsto potem, če bo ostalo še kaj časa. Sledeč tej novi psihologiji mase, uvajajo časopisi razne podnaslove, da nudijo tako bežnemu bralcu vsaj glavno jedro vsebine. Prav ta namen imajo tudi slike, brez katerih si danes ne moremo misliti niti najbolj zakotnega lističa. Če imaš še tako malo časa, slike boš gotovo pogledal in prebral pod njimi, kaj predstavljajo. S tem računajo tudi današnje revije, ki so tem bolj privlačne, čim lepše so ilustrirane. Dajte današnjemu otroku knjigo v roke, najprvo bo
pogledal za slikami. Če jih ni, ali če mu ne ugajajo, se bo le nerad lotil branja. In taki otroci smo domaloga vsi skupaj, vsi, ki nain gre tesna s časom, pa tudi ona peščica srečnejših, ki jim »rabelj življenja« malo bolj prizanaša.
Zato bi bilo nad vse pogrešno, če bi skušali reducirati sedanjo radodarnost »Planinskega vestnika« glede ilustracij. Treba pa bi jih bilo izbirati morda malo bolj rigorozno nego doslej, ker ima slika v taki reviji gotovo večjo vrednost nego v dnevniku. S te strani torej nikakor ne kaže reševa/ti vprašanje deficita.
O drugi alternativi, to je o podražitvi lista iti bilo na občnem zboru nobene debate in tudi nobenega sklejm. Jaz mislim, da bi tudi tak poizkus mahoma znižal število naročnikov in da je stvar tem bolj odijozna, če bi se hotelo zvišati naročnino med letom. Uspeh bi bil prav gotovo negativen. Res je 50 Din za tako lepo revijo še zmerom majhen denar, res pa ie tudi, da si še sedanjo naročnino marsikdo težko pri-trga in bi je zato nikakor ne smeli prekoračiti.
Ostane pa še tretja možnost sanacije, to je obvezna naročba. O tem se je razpravljalo že na lanskem občnem zboru, pa ni prišlo do nobenega drugega sklepa, nego da naj bi obveznost veljala samo za enega člana v družini, ki šteje po več organizirancev SPD. K temu bi jaz dodal še olajšavo za dijake, ki naj bi se jim naročnina znižala na polovico. Zdaj pa poglejmo te možnosti. Prav gotovo bi zaradi obvezne naročbe na društveno glasilo število članov padlo, recimo za celo tretjino, ako računamo kar najbolj pesimistično. Gotovo je, da bi se mnogi od teh prej ali slej spet vrnili v društvo, ker bi nazadnje vendarle uvideli, da je organizacija brez glasila kakor čreda brez
pastirja. Pa tega nam niti ni treba jemati v račun. Ostala bi torej trdna naklada najmanj 5000 izvodov, kar bi omogočilo izdajanje »Vestnika« v sedanjem obsegu in obliki brez vseh pretresljajev. Pri toliko večji nakladi bi bilo mogoče dobiti tudi večje število inserentov. Ni lahka stvar nabirati inserate ter zahteva izredno žilavega človeka, ki ga je treba za ta posel pač dobiti. Naposled bi se za inserate uporabljal lahko ludi nekoliko slabši |>apir, da bi se mogli primerno poceniti. Kdor pa hoče imeti svoj inserat na boljšem papirju, bi ga moral pač dražje plačati.
Po moji sodbi je obvezna naročba članov na »Planinski vestnik«, ki je obstojala že preni vojno, edino dopusten izhod iz te zagate. Velik greh je bil, da se ni uvedla že pred nekaj leti, ko še ni bila tako huda stiska za denar. Zdaj bo to že precej težka operacija, toda spričo sedanje odlične kakovosti lista, rekel bi njegove ]>olnokrvnosti, upam, du jo bomo srečno
prestali.	V. Mazi.
*
Potrjena smrtna obsodba
Maribor, 2. maja.
Dne 15. marca je mariborsko okrožno sodišče obsodilo na smrt na vešalih Viktorja Juhanta, morilca mladega krošnjarja Stanka Ilacina. Juhantov zverinski umor v Gradiški pri Sv. Kungoti v mariborski okolici je vsem še v živem spominu. Branilec obsojenca je vložil priziv in revizijo proti obsodbi, katero jm je stol sedmorice v Zagrebu zavrnil ter potrdil prvoinštančno sodbo tukajšnjega okrožnega sodišča. Akt je bil sedaj poslan ministrstvi) pravde v Belgrad, kjer bo padla končna odločitev, ali st predloži Juhanta v pomilostitev na najvišje mesto, ali pa se izvrši nad njim smrtna kazen.
Dragulji grofice Bathyany pred sodiščem
Maribor, 2. maja.
Meseca januarja je vzbudila veliko pozornost tatvina, izvršena na škodo grofice Frnestine Bathi-any v Polancih v Prekmurju. Izginile so ji dragocenosti, ki jih je grofica ocenila na 100.000 Din vrednosti. Preiskava, katero so oblasti uvedle, je kmalu odkrila krivca, obonem pa se je ugotovilo, da je grofica svoje dragulje in zlatnino precenjevala. Uradna cenitev je ugotovila 25.0000 Din škode. Včeraj pa sta se oba grešnika, ki so jima tatvino dokazali, zagovarjala pred sodiščem. Sta to bivša graničarja 27-letni Kovačevič Janko iz Prokuplja in 24-letni Cvetkovič Stojadin iz Krive Reke. Oba sta pripovedovala, da ju je grofica večkrat vabila na čaj in vino. Ob takih prilikah jima je pokazala tudi svoje dragocenosti, po katerih so se obema graničarjema pocedile sline ter sta sklenila, da si jih prisvojita. Grofica je opazila, da je okradena, prvič že 1. nov. Lanskega leta, ko jc prenočil v gradu Kovačevič. Dne 3. jan. 1935, ko je bil na obisku Cvetkovič, se je dogodila druga tatvina. Del ukradenih dragocenosti so našli pri obeh krivcih ter jih vrnili grofici Kovačevič je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, Cvetkovič pa na eno leto strogega zapora, oba skupaj še na 2 leti izgube časitnih pravic.
na
ju cerkveni Ljub-
ju cei M. iz
Pevsko društvo Cecilija v Ptuju belo nedeljo v minoritski cerkvi v koncert s sodelovanjem gg. prof. Tomca ljane, Frasa Ferd., mestnega organista v Ptuju, ter osmih pevskih zborov iz ptujske dekanije.
Spored je bil zelo pester: g. prof. Tome je izvajal tri orgelske točke: svojo skladbo preludij in fuga v E-duru, Reger Maksa Velika noč in tokato ter fugo d-mo! d-dur. Izvajanje je bilo tako dovršeno, da si je pridobil na mah vsa srca navzočih poslušalcev.
Za njim je nastopil mešani zbor iz Sv. Urbana z 20 pevci, ki ga ie vodil organist g. Margut. Zapeli so Sattnerjev Slavospev Mariji za solo in zbor in Kam naj nesem cvetje. Zbor je precej upet. So-pranski solo pri prvi pesmi kakor z borovo f>etje je vsem ugajalo.
Timotej:
Adoratores
Svečeniške silhuete
Nauki so dolgočasni, zgledi so kratka pot, ki hitro privede do cilja.
(Seneka,
v 6. pismu Luciliju.)
Kardinal Jakob Missia
t 24. marca 1902
To ni bilo v Gorici, ampak v Ljubljani, ko je bil Missia še ljubljanski škof. Prvo sveto obhajilo gojencev v Marijanišču.
Sestra Jožefa, prednica šolskih sester, je hotela svojim prvoobhajancem napraviti posebno veselje in presenečenje. Prosila je po hišnem ravnatelju, naj bi prvoobhajilna deca za svoj najlepši praznik videla v svoji sredi škofa in prejela njegov blagoslov. Tisto leto je namreč izredno veliko število dečkov pristopilo k prvemu svetemu obhajilu. Nekateri iz petega, drugi iz četrtega, nekateri celo iz tretjega razreda.
Sestri prednici se je želja spolnila. Popoldan za praznik prvoobhajancev se je nenadoma škof Missia s smehljajočim obrazom pojavil med njimi. Junijevo nedeljsko sonce je zlatilo dom in vrt.
Zdaj pojdemo vsi skup pozdravit Jezusa v ta-bernaklju. Vi boste prosili zame, jaz bom prosil za vas, da vas blagoslovi!«
Dečki so v dolgi vrsti odšli za škofom v kapelo.
Nadpastir je pokleknil pred oltar in prvoobha-jUna čreda se je razvrstila ra njim med bclopogr-njenimi klopmi.	I Ni se več zavedel. Zaspal je in ni se prebudil več.
Laoteg* blajtoslova škof ni mogel dati prvo- 1 Dobro zaai- ki je tel od časne adoracije do večnel
obhajancem kakor spomin na to skupno poklonitev in molitev pred oltarjem.
»Kadar boste odrastli, ohranite za Jezusa srce kakor otroci.«
S tem blagoslovom in pozdravom in zgledom se je škof Missia poslovil od prvoobhajancev.
Župnik Ivan Plahulnih
t 14. iebruarja 1914
Bila je zadnja adoracija pogumnega, ne plahega — kakor njegovo ime prav ne pove — župnika Plahutnika.
Te adoracije ni opravil kleče, marveč stoje, prav za prav grede, ko je opravil zadnjo pastirsko pot in ponesel bolniku sveto popotnico.
»Počakaj! Bolniku se še tako ne mudi. Sam si ves prehlajen!« ga je opomnil dobrohoten glas in mu odsvetoval hudo zimsko pot.
»Vendar bo prav, če grem.«
Župnik se ni več pomišljal in se je dvignil bolan po zasneženih grapah k bolniku.
Na sončnih obronkih so že rumenele prve tro-bentice.
»Komu trobite, trobentice? Ali trobite že večni pomladi?«
Res, župnika Plahutnika so obšle smrtne slutnje. Utrujen se je od bolnika grede odpočil v gozdu na bukovem hlodu. Odkril se je soncu, ki je sijalo skozi golo drevje.
Kdo bi bil mislil, da bo ta počitek na sončni, a vetrovni gozdni postaji zanj bližnja pot k večnemu počitku?
»Vendar je prav, da sem šell« je dejal, ko je prišel domov.
Potem ga ie prevzelo vneije možganske mrene.
Župnik Janez Grčar
Cerkveni koncert v Ptuju
Iz Hajdine je prišlo pod vodstvom organista g. Pala tudi kakih 18 pevcev. Zapeli so Maroltovo Tisoč slavospevov za sopran, bariton in zbor ter Satt-nerjevo Ave Marija. Zbor ima dobre glasove. Ko bo dobro ujjet, se bo lahko postavil med boljše zbore.
Za njim je nastopil mešani zbor iz Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah z 20 pevci, ki ga vodi organist g. Žnuderl. Odpeli so Sattnerjevo Evharistično srce in Mavovo Srečno devico. Pojejo dosti krepko in so glasovno dobro zastopani.
Tudi Vurberk je poslal svoj zbor, ki ga vodi organist g. Krepek. Zapeli so Tevževo Oh, kje od tod in Engelhardtovo Kdo je tista. Glasovno so lejx> zaokroženi, kar so pokazali posebno v zboru, ni pa jx>polnoma uspel sopransko solo, ki je pel tenorjevo jjartijo v Tevževi skladbi.
Mešani zbor od Sv. Martina pri Vurbergu jt prihitel s svojim pevovodjem g. Korparjem, da zapoje s svojimi pevci, ki jih je kakih 20, Gruberjevo Smarnično in Sattnerjevo Povzdigni se srce. Zbor poje dobro.
Sv. Marko je jioslal svoj mešani zbor, ki ga vodi organist g. Koprivnikar. Kolikor je znano, se je zbor šele osnoval. Zapeli so Vodopivčevi Imaku-Iata in Ti spev si moj. Ko bo zbor glasovno še iz-popolnjcn in upet, se ne bo strašiil težkoč, ker že sedaj kaže, da mu je lepo jietje pri srcu.
Tudi Sv. Marjeta niže Ptuja je s svojim mešanim zborom, ki ga vodi organist g. Weingerl, odpela Sattnerjevo Mogočni Bog in Premrlovo Pre-sveta kri. Zbor (kakih 18 pevcev) ima dobre glasove in vneto jx>je ter sledi svojemu pevovodji.
Sv. Andraž v Slovenskih goricah je prišel s svojim mešanim zborom, ki šteje 18 pevcev, pod vodstvom organista g. Zavca. Zapeli so Sattnerjevo Pozdrav Brezmadežni in eno Marijino od llladni-ka. Peli so pa že kar gibko in lahkotno.
Ptujska Cecilija, zbor, ki ga vodi organist g. F. Petek, je bil številčno najmočnejši. Odf>el je dr. Ev. Bunc: Spomni se; Sattnerjevo Vstal je Gospod in Mavovo Kako si nam draga. Glasovno je zbor lef>o zaokrožen, solidno izvežban, ima dobro disciplino. Zbor se lahko šteje med že dobro izvež-bane in upete in če bo šel j» tej poti naprej, bc dosegel prav lepe uspehe.
V skupnem zboru kakih 1S0 pevcev fxxl vodstvom g. F. Petka so se izvajale skladbe: Tome, Vso zemljo, Hribar, Angelsko petje, Foerster, Očitanje Premrl, Kristus je vstal, Sattner, O, da bi se vrnil in Vodopivec, Najvišji, vsemogočni Bog. Vsi ti zbori so bili prav lepo ubrani, živo zapeti, ter so vsestransko Iejx> in zaokroženo ter mogočno doneli Vsekakor se mora izreči izredno priznanje vsem jievovodjem in pevcem, zakaj iepi uspeh je vse navdušil za nadaljnje smotreno delo, ki naj kmalk
t 24. oktobra 1914
Tretja predpostna nedelja.
Župniku Grčarju se je v strahu stesnilo srce. Stal je pred oltarjem pri uvodni molitvi sv. maše. Naenkrat se mu je zmračil pogled, komaj je še razločeval in bral črke iz mašne knjige. Pred pridigo na leči je pričujočemu ljudstvu evangelij bolj iz spomina povedal nego iz knjige prebral.
»On je pa še mnogo bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me. Jezus je torej obstal in velel, naj ga (slepca) pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da naj ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam.«
Tako se doslovno bere evangelij po sv. pismu. Župnik Grčar ga je pa v stiski in sili zaključil po svoje z iskrenim in dvignjenim glasom: »Gospod, videl bi rad.«
»O, da bi Gospod tudi meni rekel: Spreglej, tvoja vera te je ozdravila!« je dejal župnik svojemu kaplanu popoldan pri obedu.
Tisto nedeljo je proti večeru prišel v cerkev in preklečal v molitvi dolgo uro: »Domine, ut vi-deam!«
Drugi dan je zdravnik župniku prigovarjal: »Pogum! Se boste videlil«
»Rad bi še videl, čeprav sem že star.«
»Koliko let štejete?«
»Sedem in šestdeset.«
»To še ni starost!«
Župnik Grčar se je dobrovoljno in glasno zasmejal, da so se mu videli vsi še dobro ohranjeni zobje.
Kmalu se mu j £ res o z v* r s v 11 in okrepil vid.
Spel je klečal župnik pred oltarjem. V duši mu ie kipela veselo zahvalna misel; »Zdaj vidim.«
pokaže novih uspehov.
Fras Ferdcv
Ltublfanske vesti t
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Po prijavah za evharistični kogres sodeč doslej . prijavljena privatna prenočišča nikakor ne bodo zadostovala. Ljubljana pa ne sme na nikogar napraviti vtisa, da ni gostoljubna, še manj, da je morda — majhna. Iti tu je sodelovanje vseh nujno potrebno. Apeliramo radi tega ponovno na vse lastnike hiš in stanovanj, da z vso uslužnostjo in razumevanjem stavijo stanovanjskemu odboru za II. evharistični kongres na razpolago iiosatnezne sobe in posamezne postelje. Prosimo jih, da nemudoma sporočijo na pisarno Glavnega pripravljalnega odbora, Miklošičeva cesta 7, kaj in pod kakšnimi pogoji la-
hko stavijo na razpolago. Dalje prosimo vse one, ki jih obiščejo ]xx>blaščenci stanovanjskega odbora, da jih z naklonjenostjo podpirajo v njih dolžnostih. Zavedajmo se, da ima evharistični kongres tudi veliko tujsko-prometno vrednost. Po tem, kako bo udeleženec kongresa v Ljubljani sprejet, kako prehranjen, kako nastanjen, bo sodil vso Ljubljano. Rad se bo vračal v naše mesto, ako mu bo ob kongresu pri nas prijetno, ogibal se ga bo in še druge od njega odvračal, če mu ne bomo dali tega, kar zahteva načelo gostoljubja.
Obiščite Ma«*©iičewo razstavo
Jakopičev paviljon	Od 9 do 18
0 Spomini na našega kralja Aleksandra I.
Prireditveni odbor spominske razstave v Jakopičevem paviljonu vabi vse cenjene sodelavke, da se udeležijo likvidacijske seje, ki bo danes ob 17 v damski sobi kavarne Emona. Uredile bomo končane račune in ugotovile vsoto, ki bo pripadla odboru za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Obenem prosi odbor vsakogar, kdor bi imel še kakšno terjatev, bodisi v slikah ali v denarju, da jo prijavi pri omenjeni seji. Pozneje predloženi računi se ne bodo dogli več vpoštevati.
Q Mrzel val. Mesec maj nikakor še ni prinesel zaželjenega toplega vremena, nasprotno se je ozračje predvčerajšnjim in včeraj zna' o ohladilo. V sredo je padal mrzel dež, po planinah^ in tudi nižjih gorah pa je zapadel celo sneg. Snežilo je celo po nekaterih gorenjskih ravnicah. Po deželi je bila huda slana, ki je povzročila ogromno škodo.
O Pred otvoritvijo zračnega prometa. Letošnja otvoritev letalskih potniških prog, ki vežejo Ljubljano z jugom, se je nekoliko zavlekla, čemur je pač vzrok neugodno pomladno vreme. Prejšnja leta se je zračni promet otvarjal 1. maja, letos se bo pa šele 15. maja, in sicer na progi Ljubljana
_Sušak—Zagreb in to dvakrat dnevno v obeh
smereh. Zračni promet bo trajal do 31. avgusta. Izkušnja je namreč naučila podjetje »Aeroput«, da je treba ločiti med dvema vrstama potnikov, namreč med takimi, ki imajo le dan dva na razpolago ter ju hočejo preživeti na moriu, in pa med potniki, ki imajo opravek v Zagrebu ali v Belgradu, pa se žele znebiti dolgotrajnega potovanja z železnico. Letalo na Sušak bo letelo ob 6.40 ter bo v 25 do 40 minutah na Sušaku in od tam najkasneje v 55 minutah v Zagrebu. V obratni smeri pa odhaja letalo ob 9.20 iz Zagreba, pride ob 10.15 na Sušak in ob 11 v Ljubljano. Drugič odleti iz Ljubljane letalo ob 13.10 ter jc ob 13.50 na Sušaku in ob 14.50 v Zagrebu. V obratni smeri pa leti letalo ob 17.05 iz Zagreba, prileti ob 18,00 na Sušak ter ob 18.45 v Ljubljano. Za ugodne zračne zveze je torej vsestransko preskrbljeno. Tudi letos bodo pri nas pilotirari pri-Ijubljani pilotje Striževski, Jarošenko in inž. Sta-nisavljevič, letala pa bodo trimotorna angleške konstrukcije.
0 Združenje dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani bo proslavilo praznik sv. Florijana s sv. mašo v soboto, dne 4. maja t. 1. ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Florijana. Združenje vabi V6e svbje člane in prijatelje ter pomofžno osebje, da se udeleži sv. maše.
0 Kino Kodeljevo (telefon 31-62). Danes ob 20.50 »S križem in mečem« (Josč Mocija), in »Prin-ceza Nadja«.
© Napravite tlak pred bolnišnico. Pred bolnišnico se križajo navadno istočasno štirje tramvajski vozovi, toda potniki, ki na tej važni postaji vstopajo in izstopajo, se pritožujejo, da morajo gaziti blato, preden pridejo do voza. Svoj čas je od tramvajske proge do bolnišnice držal tlakovan hodnik, ko pa so delali novo progo, so ga odpravili, za napravo novega pa se ni nihče zmenil. Tam je hodnik nujno potreben, že zaradi bolnikov, in čas je, da ga mestna občina napravi.
0 Ogenj na Osojah. Včeraj ob 5 zjutraj so bili poklicani gasilci na Osoie, kjer so se vnele v znani hiši Alojzija Jerančiča stopnice. Gasilci
so prihiteli z motorno brizgalno ter v pol ure zadušili ogenj, ki bi mogel povzročiti večjo škodo. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je nekdo postavil na stopnice zaboj smeti s še tlečim pepelom.
0 Vlom pri našem uredniku. V stanovanje našega urednika g. Draga Potočnika na Mirju 25 je te dni vlomil neznan tat, ki je odnesel skoraj novo svetlosivo kompletno obleko, v kater žepu je tičnla srebrna doza. nekaj perila in raznih malenkosti. Tat se je moral splaziti skozi okno stranišča ter je moral biti potemtakem bolj drobne postave. Pred nakupom svarimo I
Mariborske vesti t
Cerkvica sv. Urbana v nevarnosti
Ogenj v stolpu so gasili štiriindvajset ur
ne nazaj v stolp. V mrzlem prepihu so se skoraj vsi močno preliladili. Nazadnje v mrazu niso mogli več vzdržati ter so se menjaje hodili gret in sušit v bližnjo gostilno. Gasilno delo je trajalo pozno v noč. Mariborski in kamniški gasilci so poskušali na vso načine preprečiti nevarnost in nazadnje so prebili pločevinasto streho okrog in okrog, da je.konica stala lo na tramovih. Kar je obstojala nevarnost, da se konica stolpa s težkim kri;
X _____ . -___ X ■	mA^nnn -innt TOK r»r>K! in nArl aoKnl
5 sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami — se s trminom avgust odda v Selenburgovi ulici L nadstr. Stanovanje je pripravno tudi za zdravnika, odvetnika ali pisarniške prostore. Ponudbe upr »SI.« pod »5 sob avgust« št. 4937.
Maribor, 2. maja.
Idilična cerkvica Sv. Urbana nad Mariborom bi bila včeraj skoraj postala žrtev požara. Okrog pol ene popoldne je med nevihto udarila v cerkveni zvonik strela. Zaradi poškodovanega strelovoda ni zdrsela v zemljo, ampak ob jabolku v konico zvonika, potem pa po pločevinasti strehi radijske antene, ki jo ima sosednji gostilničar pritrjeno na stolpu. Po anteni je strela ob gostilniškem poslopju udarila v zemljo. Konico stolpa pod pločevinastim pokrovom je strela u žgal a. Začeli so tleti tramovi in deske. Ker je v takem visokem stolpu hud prepih, kakor v tovarniškem dimniku, se je tlenje debelih tramov sila hitro nadaljevalo. Nevarnost so ljudje takoj opazili ter pozvali na poinoč kamniške in mariborske gasilce. Mariborčani so prišli ob treh -s svojo malo ročno brizgalno, kamniški pa so bili nekaj preje na vrhu hriba. Gašenje pa je bilo silno težavno. Nad zvonovi so morali gasilci prebijati tri line eno za drugo, v vsaki pa postavljati lestve, da so lahko prišli čisto pod konico stolpa. Do vrba pa nt bilo mogoče, priti, ker se stolp naglo zožuje. Začelo se je naporno delo, pri katerem so bili gasilci v ozkem in zelo visokem stolpu ves čas v ziv-
žem zruši v notranjost ter pobije pod seboj vse gasilce, se je Mariborčan Gustinčič na vrv navezan povzpel na zunanjo stran stolpa ter s kavljem prevrnil križ in jabolko z vrhom stolpa vred v globino. V jabolku so našli zanimiv dokument, ki izvira iz leta 1855, ko so cerkev pozidali, zraven pa je še pripis iz leta 1897. ko je bila streha prekrita in jabolko znova pozlačeno. Ko je konica stolpa odletela, so se vsule iz odprtine iskre tei ogrožale sosednja poslopja, da so jih komaj sproti varovali. Šele ob 11 ponoči se je posrečilo nevarnost tako omejiti, da sd so Mariborčani podali domov, Kamničani pa so še naprej stražili ter so morali še trikrat začeti -asiti. Šele danes okoli poldneva je tlenje v tramovih docela prenehalo in jo cer; kev izven nevarnosti. Po mestu se je včeraj naglo razvedela o nevarnosti, ki preti Sv. Ur-
VjiTn is k i'' ne v a"r nos t C poleg tega pa so bili ne- banu in ljudje so z veliko nestrpnostjo prestano mokri od vode, ki je tekla iz brizgal- spremljali potek gasilne akcije.
□ Grom, tresk, dež, toča, sneg in mraz — vse
nadloge obenem so udarile nad nas 1 maja, ki velja sicer med ljudmi za najlepši pomladanski dan. Dopoldne je začelo deževati, okrog poldneva se je
V Šelenbttrgovi ulici
je na razpolago 5 prostorov, ki lahko služijo za trgovino, obrtne lokale, menzo itd. — Ponudbe upr. »SI.« pod »Center«. Istotam je na razpolago tudi poslovni lokal 2 sob, ki se lahko takoj odda. Ponudbe up. »SI.« pod »Center« št. 4938.
© Nesreča pri delu. V tovarni Schumi je včeraj zmečkaj stroj prste na levi roki 33-letni delavki Apoloniji Dolinšek, stanujoči na Velikem stradonu. Dolinškova je morala v bolnišnico.
© Iz policijske torbe. Na ribjem trgu je bil zasačen neki Mirko Slepčevič, doma iz Drinske banovine, ravno, ko je segel neki ženski v žep ter ji izmakni! denarnico, pri tem pa je imel smolo, da je padla denarnica na tla. Slepčevič je hotel pobegniti, toda so ga ujeli. Z njim sta bila še dva tovariša, da so delali umetno gnečo, toda policija ju še ni mogla izslediti. Slepčevič je po poklicu brezposeln natakar. — Poročali smo svojčas o aretaciji Kočevca Petra J., ki se je naselil v Ljubljani in tu delal nedovoljene kupčije s hranilnimi knjižicami in posojili. Policija je sedaj proti njemu zaključila preiskavo ter ga izročila sodišču.
0 Ubožen starejši gospod brez vseh sredstev, prosi usmiljena srca za kakršnokoli ponošeno obleko, predvsem hlače in suknjič. Naslove dobrotnikov, ki bi utegnili kaj podariti, sprejema s hvaležnostjo Karitativna pisarna v Marijanišču.
f Josip Radotič
Maribor, 2. maja. |
Danes zjutraj je umrl vzoren krščanski mož, skrben oče iti dogoletni naročnik »Slovenca« ter drugih krščanskih listov, sodni oficial v p. in vodja zastavljalnice v Mariboru Josip Radolič. Pokojni je bil rojen leta 1866 v Rogozi v bočki župniji. Po končani vojaški službi je vstopil v orožniško službo. Služboval je v raznih krajih, povsod pa se ga ljudstvo spominja kot vestnega, toda pravičnega orožnika, ki je ljudem ustregel, kjer je le mogel. Ko je napravil sodno-pisarniški izpit, je bil imenovan za sodnijskega kanclista v Ložu. Tu je služboval v onem času, ko je umrli župnik Peter Hauptman s sodelavci Vovkom in Turšičem začel ustanavljati politične in gospodarske organizacije. Pokojni Radolič je bil takoj začetkoma svojega službovanja zvest in odločen pristaš SLS. Leta 1907 je bil premeščen v Maribor k sodišču kot oficial. Med prevratom je bil edeii redkih zavedtiih slovenskih uradnikov na sodišču. Radi ljubeznivega nastopa in vestnosti so ga spoštovali vsi, ki so imeli z njim opraviti. Leta 1923 je stopil v pokoj, bil je nato kratek čas v odvetniški pisarni, nato pa prevzel vodstvo zastavljalnice, katero je vodil do sobote, 27. aprila, ko je zbolel. Po kratkem trpljenju je sledil bogu-vdano svoji ženi, ki je umrla pred dvema letoma. Vse svoje otroke je vzgojil lepo krščansko. Sin Josip je pri mestnem avtobusnem podjetju v Mariboru, najstarejša hčerka je poročena z zadružnim nadrevizorjem Vladimirom Pušenjakom, ena hčerka je poročena v Zagrebil, ena pa v Brežicah. Vsi ti z mnogimi vnuki in vnukinjami ter pravnuki bodo umrlega težko pogrešali ter se ga bodo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo. Ravno tako ga bodo težko pogrešali tudi njegovi somišljeniki iz predvojnega časa, ko je bilo v Mariboru tako malo krščansko mislečih m narodnozavednih drž. uradnikov. Pokojnemu naj sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
razbesnela kratka nevihta s strelo in gromom, potem se je vsula med dežjem toča in kar naenkrat se je dež sprevrgel v snežinke. Snežilo je dobre pol ure v silnih kosmih, kakor sredi najhujše zime in v nekaj minutah je bilo vse pobeljeno. Drevje se je šibilo ped težkim mokrim snegom in mnogo škode je nastalo zaradi tega v gozdovih in v sadovnjakih. Kmalu se je sneg v nižavah izpremenil zopet v dež, po Pohorju in Kozjaku pa je snežilo kar naprej ter e zapadlo pri Sv. Bolfenku za 20 cm visoko snega;
ua Pohorju in Kozjaku se je sneg obdržal. Nato se je zjasnilo, pritisnil pa je silovit mraz, ki je tekom noči povzročil silno škodo. Padla je huda slana ter uničila cvetoče sadovnjake in zelenjadne vrtove.
Zgodnje sadje: marelice, breskve, črešnje in češplje so odevetele ter jim mraz ni veliko prizadel, mnogo nevarnejši je bil jablanam, ki se nahajajo v najlepšem cvetju. Ko je nekatere vetru izpostavljene sadovnjake obsijalo včeraj dopoldne sonce, so cvetoče jablane porjavele in cvetje je odpadlo. Posledica mraza se je takoj čutila na trgu. Kup solate, ki je bil v sredo po 1—2 Din, je bil včeraj [x> 4 Din.
□	Smrtna kosa. V Magdalenski ulici je umrl v Starosti 54 let strojevodja Viktor NVolfzettl. — V bolnišnici je ugrabila smrt 34 letnega železniškega kurjača Šteiana Hrneca. — V Jarenini je umrla pri Šparlovih v visoki starosti 86 let Marija Gornik. Naj počivajo v miru!
□	Ljudsko gibanje. V aprilu se je rodilo v Mariboru 80 otrok (50 dečkov in 30 deklic), umrlo je 74 meščanov (33 moških, 41 žensk), poročilo pa se je 30 parov.
□	Regulacija Mure. Licitacija gradbenega materijala za regulacijo Mure se bo vršila na tehničnem razdelku sreskega načelstva dne 26. maja. Materijala se bo nakupilo za 403.777 Din.
□	Občni zbor društva sodnikov kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana bo 12. maja ob pol 11 na mariborskem okrožnem sodišču v razpravni dvorani št. 53.
□	Uničeno imetje. V Leskovcu pri Prager-skem je uničil požar stanovanjsko hišo in viniča-rijo posestnika Karla Soršaka. Škode je 30.000 Din.
□	Nova banovinska cesta Sv. Benedik v Slov. gor.—Lomane bo še v dveh mesecih gotova. Sedaj se tlakuje zadnji del, potrebni kamen pa je že ves naloinljen. Z novo cesto se bo znatno skrajšala cestna zveza med Mariborom in Gornjo Radgono, odprli pa se bodo prometu lepi predeli Slovenskih goric.
v.. ;,t	S' f ' f " " 'r ' ■ '
Prvi največji jago-emendofaki sir
je izdelala tvrdka »Zdenka«. Tehta 150 kg, izdelan je iz 1750 litrov mleka. Razstavljen je na GGlavnem trgu, Maribor. Kramberger.
□	Dohodki mariborske carine. V minulem mesecu so znašali dohodki carinarnice 5,419.378.75 Din. V minulem proračunskem letu 1934-35 so znašali celokupni dohodki mariborske carinarnice 58,309.653.75 Din. Bili so za 1,878.813 Din višji, kakor v letu 1933-34.
□	Razdejanje na trgu. V Vetrinjski ulici sta se splašila vprežena konja ter zdrvela z vozom proti Glavnemu trgu. Besneči živali je zaneslo naravnost med branjevce, kjer sta napravili strahovito razdejanje. Dve stojnici sta bili na tleh po-mandrani, veliko drugih prevrženih, okoli pa so je kotalilo na stotine pomaranč in drugega blaga. Sredi vsega tega sta se šele splašeni živali ustavili te, se dali zopet mirno odpeljati. Stojničarj\ so utrpeli znatno škodo.
O Za 7000 Din cigaret in tobaka so odnesli vlomilci, ki so v noči od srede na četrtek vdrli v trafiko Eigner na vogalu Vrbanove in Gosposvet-ske ceste. V paviljon so vdrli s ponarejenimi ključi.
Trbovlje
»Žena« — pod tem imenom se pripravlja razstava o ženskem delu in življenju, razstava bo na šoli v Trbovljah od 30. maja do 6. junija. Ob tej priliki bo tudi higijenska razstava in razstava o negi dojenčka. Vse bo razvrščeno po razredih v šoli Trbovlje II. Poleg oddelka »Gospodinjstvo« bo poseben oddelek domače ženske obrti, oddelek za umetnost, kjer bodo zastopane naše slrkartce, pisateljice in pesmice. Nadalje bo sodeloval tudi Osirednji zavod za domačo obrt in Zveza gospodinj iz Ljubljane ter razne založbe ženskih listov in knjig. Ker je razstava namenjena najširši javnosti, bo poset iste brezplačen. S tem bo podana možnost vsemu prebivalstvu naše doline in bližnjih krajev, da obiščejo to zanimivo in poučno prireditev, ki bo prva te vrete v Trbovljah.
Mraz. V četrtek, dne 2. maja smo imeli 5 stopinj pod ničlo in veliko slane. Pač posledica, da je 1. maja zapadlo na debelo snega po okoliških hribih, Sv, Planini, Mrzlici in Kumu.
Potres smo čutili 2. maja zjutraj malo pred tretjo uro. Tresenje je trajalo precej časa. Bili so pa bolj lahki sunki.
Ptuj
Na Dravskem polju je zopet gorelo. V
pozni noči od petka na soboto se je nenadoma nebo zasvitalo nad prijazno vasico Sp. Ple-terje. Goreti je začelo pri posestniku Jožefu Planinšku in sicer najprej skedenj. Preden pa je prišla pomoč, se je ogenj razširil na ostala gospodarska poslopja, ki so zgorela vse do tal z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem.
Aretacija vlomilske tolpe. Orožniki iz Ptujske gore so aretirali šest oseb, ki so na sumu, da so tekom leta izvršili na raznih krajih v ptujskem okraju 32 vlomov in tatvin. Najbolj so prizadete Haloze, kjer so bili vlomi na dnevnem redu in je bilo ondotno prebivalstvo radi tega že obupano. l?okovnjaee so orožniki vklenjene prignali v Ptuj in jib izročili okrajnemu sodišču. Aretiranci svojo dejanje le deloma priznavajo.
Kulturnt obzornik
m—»hiiim i ni m niinimii i m i inTwrfnnrrriTT i—
Voltairijanski rokoko v Mickiewiczevih očeh
fz »Gospoda Tadeja« ob priliki poljskega državnega praznika 3. maja — poslovenil Tine Debeljak
Danes 3. maja praznuje poljski narod na naj-svečanejši način obletnico ustave iz lela 1791. s katero je poljska šlahta osvobodila meščana in skušala še zadnjikrat zavreti svojo naglo pot v razpad. Toda ludi »konstitucija tretjega maja« ni več pomogla: ostala je samo lep spomin v poljski zgodovini, ki je kot tak izpolnil svoje poslanstvo šele v času velikega poljskega narodnega trpljenja, ko so Poljaki izgubili samostojnost in so bili do osvobojetija po svetovni vojski razdeljeni pod tri cesarstva. Po vojski je nova »vstala Poljska« dan sprejetja te prosvetljene ustave proglasila za svoj narodni praznik. Nimamo danes namena govoriti o politiki Poljske, ne o novi ustavi, ki je bila te dni sprejeto in ki izraža težnje k prošlosli, It konservativnosti stare šlahte, ki jo zopet molče priviligira, temveč hočemo za ta narodni praznik prinesti v prevodu odlomek iz naslavnejšega dela poljske in slovanskih književnosti sploh iz »Pana Tadcnsza«, ki je epopeja tiste šlahte, ki je zadnjo konstitucijo XVIII. st. sestavljala, obenem pa se v prvih desetletjih sužniosti nadala rešitve od Napoleonovih vojskti. Ta ep Je slavil lani svojo stoletnico po vsem svetu tn tudi Slovenci so ga • začeli prevajati (glej Dom in svet. 1934. št. 8—10). I
Danes prinašamo nadaljevanje teh odlomkov, kjer veliki romantik Mickievvicz karikira prosvetljeno dobo volterjanskega rokokoja, ki je pospešila razpad staroslavne Poljske.
V tem Komomik je pozvonil z dozo zlalo: >Ej dragi, staro dobo ue hvali tak bahato! Nasprotno — zdi se mi — (morda je čas to
storil),
da mladi svet je boljši: vsaj ni tako obnorel. Ah, dobro pomnim še te čase prosvetljčne, ko moda iz Francoske se med nas zažene, ko mladina naša k nam iz tujih krajev, navali z barbarstvom, hujšim od Nogajev, doma preganjajoč Boga in vero davno, navade, pravo, nošo ... O, kako ogavno je gledati bilo bledice te gospOske, francosko nosljajoče — brez nosa od
»franefiske« ..., zapičene v brošure, časopise klete, znanilce nove vere, idej in toalete. Veliko moč na nazor imel je čas ta blazni: pač sklenil jo Gospod, da narod poljski kazni, odvzel zato je um in pamet prebivalcem, in modrec ni se upal upreti spakovalcem; ves narod bil je proti kugi tej nalezni, ker dobro je že čutil v sebi kal bolezni kričtM na novotarje — pri tem se nanje oziral, zamenjal vero, govor, po njih si kroj izbiral zares, predpustnn burka, prava mnSkerada, ki je privedla v post: — državo do razpada.
Čeprav sem bil otrok še — nekako v petem
letu —
na dvor v okraj ošminnski k miMemu očetu v francoski je kočiji gospod Tečaj privozil: prvi, ki se je na Litvi pofranrozil. Kot za kanio tiče so tekli za njiiu v jati,
nevoščljivi hiši, pred katere vrati se zaustavil je koleselj onegavi ki se »cariole« mu po francosko pravi. Odzad čepela sta — lakaja dva: dva pčska, odspred na kozlu — Nemec suh, ravan kot
dčska,
noge moleč naprej kot preklji dve fižolni v nogavicah dolgih s svilenimi šolni, v lasulji, zvezani ob cofu kot vrh meha. Starejši, to videč, so pokali od smeha in kmetje križali so se, češ da po sveti hudič beneški leta v nemški tej koreti. Dolgo opisoval bi, kakšen bil Točaj je, dovolj: kot opica se zdel in papagaj je v lasulji, smatrajoč jo »runo zlatolepo«, mi pa — bolezen las, ko se lepijo v kepo. Ce kdo tedaj je menil, da obleka stara je lepša kakor modna opičja potvara. molčtM je, ker mladina kričala bi v nebesa, da ie nekulturnež, izdajavec progresa. Slabo mu, kdor ni vstopil v njihova ojčsa! —
Točaj glasil povsod je, da nas reformiral, civiliziral bo in nas konstituiral; raztresal vseokrog, odkrili da nekaki Francozi so iznajdbo, da smo vsi enaki, čeprav že sveto Pismo — kot vemf) — to
pravi,
in vsak kaplanček 7. leče toisto onegavi. Že davno nauk je tu, gre le za izpolnitev. Ta čas pa vladala je taka zaslepitev, da najpreprostejšega niso verovali, če niso prej v francoskem Časopisu brali. Točaj sam — kaj enakost! — si naslov
markiza
nnde! je, pač zato, ker spet |e iz Pariza prišltf, da nai *im več si titulov naniza.
Ko pa drugam se čas obrnil drugikrat je, postal markiz taisti vnovič demokrat je, da končno — z drugo modo — za vlade
Napoleona, se vrnil iz Pariza z naslovom je barona. Ce bi še dalje živel, v novem kdaj prevratn spet bi se iz barona povrnil k demokratu. Pariz namreč navduši se, da koj pozabi, a kar Francoz izmisli — brž Poljak pograbi
Zahvaljen Bog, da zdaj mladini ni več mari, če čez nteje potuje, kako naj se šemari; ne išče več resnic v papirni kramariji, jezika ne uči več v vinski krokariji, kajti Napoleon, ki uma mož, duhž je, za mode in čenčaujo časa več ne daje. Sedaj grmi orožje in up nam v srcih rase, ker zopet o Poljakih širi v svetu glas se; imamo slavo, torej: država nam že vstaja! Vem6 namreč, da slava vselčj svobodo raja! Le žalostno je to, da tak počasi grejo v brezdelnosti nam leta, On pa — lam za
mejo...
Bog! čakati tako dolgč, lako redkč novice! Oh, oče žužek — (skloni lice zdajci k menihu) kot sliši se imaš izza mejč vesti ti: o naših legijah mordit kaj veš, častiti?«
>Nič. prav nič!« menih odgovori zlovoljno — (poslušal je ves govor vidno nejevoljno). »Kaj mi politike je mar! Ce pa v Varšflvi sem bil kedaj. to naša stvar je, to se pravi — samostanska. Jej zdaj in naj te več ne miče1 so tu ljudje, ki se jih stvar prav nič ne tičel«
To rekoč jc pomežiknil, kot da cikal W ua gosta Rusa; bil je gospod Rykow.„,
Velik požar v Domžalah
Domžale, 2. maja.
Danes ob 3 popoldne je izbruhnil v Stobu velik požar, ki je uničil gospodarsko poslopje Avgusta Habjana. Poslopje je obsegalo hlev, župo in svisli. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Habjanovi otroci so bili sami doma. Mimo je prišla petletna Nežka, hčerka soseda Valentina Habjana, ki jo je oče poslal po vžigalice. Dekletce je sosedovim otrokom posodilo vžigalice in otroci so pričeli zažigati najprej travo, ki pa ni gorela, nato pa steljo, ki se je seveda vnela. Požar so prihiteli gasit domači in okoliški gasilci ter ga popolnoma omejili, ker je grozila še večja škoda, sa) so bila sosedova poslopja le en meter oddaljena od po-
žara. Skoda znaša okoli 80.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Mala Nežka p« je prinesla svojemu očetu domov — dve vžigalici.
Gospodarsko poslopje, ki je zgorelo, je bilo dolgo okoli 30 m in okoli 10 m široko. Pogorel je tudi hlev. Pogorelo je vse ostrešje, krma, stelja, stroji in vozovi, le živino so mogli rešiti iz hleva. Škoda znaša od 40.000 do 50.000 Din in ni popolnoma krita z zavarovalnino.
Zanimivo in za posestnika Habjana žalostno, da je pred 40 leti nastal ravno tam požar, ki so ga zanetili otroci in se jo razširil tako ,da je upepelil poslopje 18 gospodarjem.
Za Vas
tnilostijiva gospa!
Zdravo in mladostno polt dobite ako pig-mentirate svoio kožo. Večja količina pigmenta da koži lepo, toplo barvo in večjo odpornost.
Nivea Vam napravi svežo in lepo kožo ter pospešuje obenem tvoritev pigment«.
NIVEA-CREME
Na poti domov v - smrt
Maribor, 2. maja.
Iz Laporja pri Slov. Bistrici nam poročajo o slučaju smrtne nesreče, ki je razburil vso okolico, žrtev pa je postal družinski oči, ki je bil na poti od dela domov k družini, pa ga je med potom dohitela smrt.
Strašna je bila noč od torka na sredo na Kriznem vrhu. Okrog 11 sta na banovinski cesti pred Brglezovo hišo našla dva kolesarja Jurija Mastin-ška vsega razbitega in razmesarjenega. Bil je že mrtev. Povozil ga je avtomobil, ki ni imel spredaj luči in kateremu so že na sledu. Ponesrečeni se je vračal domov z dela pri železnici. Gredoč je poma- j gal še fantom poslavljati mlaj, nakar se je se po- ! mudil kratek čas v gostilni.
Naj umrlemu sveti večna luč! Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
Koledar
Petek, 3. maja: Najdenje sv. Križa; Ale- j ksander, papež mučenec.
Osebne vesti
—	Odpuščen je iz državne službe gosp. G u -
b e n š e k Franc, sodni pristav VIII. skupine pri j okrajnem sodišču v Kočevju.
O stale vesti
—	Split—Atene—Kairo in še druga vmesna mesta kakor Olimpijo, Pircj, Heraklion na Kreti, Port-Said in Aleksandrijo bodo obiskali v času od 30. junija do 16. julija izletniki, ki se prijavijo za propagandno potovanje Jadranske Straže po Sredozemskem morju s »Kraljico Marijo«. Cene od 3400 do 6700 Dim. Priglasitve sprejema Jadranska Straža v Ljubljani, Tynševa cesta 1.
—	Proslav; Zrinskega in Frankopana. Obletnico tragične smrti hrvatskega bana Petra Zrinskega in Frankopana so v Zagrebu in drugih mestih proslavili prav slovesno. V šolah je proslava morala iz-ostati, ker imajo te počitnice. V Zagrebu so bile po cerkvah zadušnice. Lepa je bila proslava 35. poika »Zrinski«. Na dvorišču vojašnice so se zbrali vojaki, izmed katerih so bili nekateri v narodnih nošah in tudi v zgodovinskih vojaških nošah iz dobe Zrinskega in Frankopana. Na oder je bila postavljena tudi reliefna plošča grola Zrinskega; tu sta stala tudi doprsna kipa kraljev Petra 1. in Aleksandra I. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki raznih društev Nagovor je imel poveljnik polka polkovnik Uesan IIič. Ta je orisal slavno življenje Zrinskega in Frankopana ter tragično smrt Zrinskega. Ona sta dala zgled, kako je treba umreti za domovino in svoj narod. »Slava junaku mučeniku Petru Zrinskemul« je vzkliknil. Nato je pozval vojake, naj sledijo temu zgledu in naj čuvajo Jugoslavijo v smislu zadnje volje kralja Aleksandra. Popoldne je bilo v vojašnici »vojno veselje«.
—	Proti nemoralnemu tisku. Prof. Bogdan Ba-bič je »Hrvatski Straži« poslal pismo, ki se nanaša na znano anketo o pobijanju nemorale v Zagrebu. V njem omenja, da je v svojem govorit na anketi izrecno imenoval »Jutarnji list« in omenil poglavje »Deca govori« ter ugotovil, da nima smisla vpraševati otroke od 7,—14. leta, ali se hočejo poročiti in imeti otroke. Naglasil je. da lakemu tisku ne smerno odpreti vrat v katoliško hišo.
_ Bivšim samostanskim učenkam in gojenkam
v Šmihelu pri Novem mestu. Drugo leto praznujejo redovnice d. N. D. 50 letnico naselitve in vzgojnega dela v Šmihelu pri Novem mestu. V vrstah bivših samostanskih učenk in gojernk sta se porodila ob tem lepem jubileju želja in sklep, postaviti dobrim vzgojiteljicam in učiteljicam, dostojen spominek. Poseben odbor je organiziral pripravljalna dela in bo bivšim učenkam razpošiljal tozadevna podrobna navodila. Ker pa mu nedostaje natančnih naslovov mnogih, ki bi eventuelno mogle in bi rade sodelovale, zalo se poslužujemo časopisja. Prvi spominek bo literaren, zanimiv pester album, zgodovine in dela šmihelskih sester. Knjiga bo izšla koncem leta. Ker pa bi avtorica rada, da bi se v drugi polovici knjige s primernimi članki,
Majniškekipe
od najfinejše do najpriprostejše Izpeljave v vseh velikostih
Vam po konkurenčnih cenah nudi
Prodajalna
H. Ničman - Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
spomini itd., srečalo čimveč onih, ki smo skupaj za priprtimi vrati prisluškovale sirenam življenja, ki so vabile in pele tam zunaj, naproša tem potom vse one, ki bi rade kaj prispevale, da pošljejo svoje članke, pa bili kakršnikoli, na župni u-ad v Šmihelu, kjer jih bo dvignila avtorica. Še lepši bo drugi spominek, ker bo human. Kakšen — ostane naša skrivnost. Tozadevna potrebna dovoljenja in obljubo izdatne pomoči merodajnih oblasti, že imamo. Vse podrobno se pogovorimo na letošnj h duhovnih vajah za učiteljice in uradnice v samostanu v Šmihelu, ki bodo v prvi polovici meseca julija, Priglaišujte se zanje že sedaj!
—	Novo pevsko druitvo. Kr. banska uprava v Ljubljani je potrdila pravila novega pevskega društva »Teharski Zvon« v Teharjih pri Celju. Društvo je že imelo ustanovni občni zbor in je že pristopilo lepo število članov. Novo društvo ima namen gojiti slovensko narodno pesem in skrbeti tudi za pošteno razvedrilo. V nedeljo je imelo društvo svojo prvo prireditev in sicer uprizoritev komedije »Beneški trojčki«, ki je v vsakem pogledu prav dobro izpadla.
—	Strela je udarila v sredo popoldne v Štorah v elekrični daljnovod, ki vodi v Št. Jur. Druge škode ni napravila, kakor strah blizu stoječih, ki so slišali tresk in videli ogenj. Lahko pa bi se bilo užgalo samo par metrov oddaljeno gospodarsko poslopje, ki je s slamo krito.
—	Utopljenec, Iz Police pri Višnji gori poročajo: V torek popoldne ob štirih so zagledali v potoku blizu Drobniča mrtvo moško truplo. Po knjižici, ki jo je imel mrtvec pri sebi, so spoznali, da je utopljenec Jakob Hribar iz Zlatega polja, rojen leta 1866. Pripeljali so ga na Polioo, k er bo pokopan. Kako nasilje je izključeno. Mož, ki je še prej prosjačil pri Drobniču, se je podal po cesti proti Troščinam, pa je gotovo 7drknil s ceste, ki gre ob potoku, v potok, iz katerega si sam ni mogel pomagati.
Celie
Halo!
Dospela \e
Halo!
c ihorija!

Ona se odlikuje po izredno prijetnem okusu, veliko hranljivostjo, a poleg tega
\e brez kisline!
Dobiva se v boljših kolonijalnih (špecerijskih) trgovinah.

& »Gospoda Glembajevi« v celjskem gledališču. Končno se je vendar izpolnila Celjanom želja. V torek zvečer je gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama s Krleževo dramo iz življenja zagrebške patricijske rodbine Gospoda Glembajevi. Občinstvo, ki je topot napolnilo gledališče, je z napetostjo sledilo razvoju de.anja, v katerem slika avtor z globokim poznavanjem vso gnilobo zagrebške predvojne elitne družbe. Glavne vloge so z razumevanjem in doživetjem podali gg. Levar in KSralj ter ga. Nablocka, zakar so bili deležni s strani občinstva živahnih ovacij. Gostovanje ie doživelo v Celju popolen uspeh in čujemo, da bo ljubljanska drama vprizoritev ponovila.
j<3 Instalacija novega župnika v Galiciji. Jutri v soboto bo v Galiciji pri Celju instaliran za župnika g. Mihael Čari, dosedanji župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku.
& Smrten padcc po stopnicah. V sredo ob četrt na 8 zjutraj je šel 50-letni Strašek Robert, sin znanega čevljarskega mojstra, z doma, Cankarjeva cesta 4, po stopnicah. Na stopnicah tik v pritličju je dobil napad božjasti, padel s stopnic na tlak v veži in si prebil lobanjsko bazo. Prenesli so ga v stanovanje, kjer je ob pol 10 nato umrl. Pogreb bo danes ob 17 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru!
S3 Izjava. Z ozirom na razne govorice in oblastveno intervencijo izjavljam, da nisem v nobeni zvezi z nameravanim razbitjem shoda g. Prekor-ška v Celjskem domu. Golob K., ml.
0 Umrla sta Krajnc Barbara, stara 72 let, prevžitkarica v Pečovniku, in Sajovic Karol, star 82 let, obč. revež iz Motnika. N. v m. p.l
-©• Mraz, toča, slana, dež. Zadnje dni je pritisnilo precej mrzlo vreme. Že od torka na sredo je bila po nekaterih krajih v Savinjski dolini slana, istotako tudi v noči od srede na četrtek. V sredo opoldan so se privalili nad Celje temni oblaki in prav kmalu po 12 je nekoliko grmelo, začela je padati debela toča in nato dež. Ljudje se kljub majniku zavijajo v zimske suknje.
Jugoslovanska knjigarna v Ltubljani
Tomaža Kempčana — Hoja za Kristusom je
knjižica — v obliki molitvenika — katero bi moral imeti in prebirati vsak katoličan. Za notranje versko življenje vsakega posameznika je čitanje iz te zlate zakladnice neizmerne važnosti. Vsak dan bi moral čitati v njej, zakaj toliko vzpodbude, lepote in miselnega bogastva ne najde v nobeni drugi knjigi. To je knjiga za celo življenje — čim večkrat jo čitamo, tembolj se kaže sad tega duhovnega branju. In prav v sedanjem razrvanem času nam je miren in neomajen svetlnik v življenju, kakršen je Tomaž Kempčan, bolj potreben kot vsakdanji kruh. Naj ne bo danes med nami praktičnega katolika, ki bi se bal stroškov za to zlato knjigo. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je znižala ceno knjižici na 8 Din, po pošti 9 Din. Knjižica ima 400 strani, je trpežno vezana z rdečo obrezo. Sezimo po tej knjižici, saj je v primeri cene z drugimi knjigami — skoraj zastonj.
DRAMA
Začetek ob 20
Petek, 3. maja: Zaprto. Sobota, 4. maja: MalomeSlani. Kod Ti. Nedelja, 5. maja: Ootpoda (Itemhajevi. Izveu Izredno znižane cene od 14 l>ta navadol
OPERA — Začetek ob 20
Potek, 3. maj« ob 15: Netopir. DUaHka predoUiv« po
globoko znižanih oenah od 5 do 16 DLu. Sobolu, 4. maja: Boccaccio Izven. Nedelja, 5. maja: Boccacclo. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Potek, S mala' Zaprto
Sobota, 4. unija: Kdo je krivi Red B.
Nedelja, 5. moja. 1'eseli kmetil. Znižane cone. Zadnjič,
Naznanila
Liubliana
1 Chopinov večer bo drevi ob >0 kot intimni koncert Olttuboue Maline v Hubudovi pevski dvomui. Koneort bo v iKHasinev spornima Ja6 letnice mjatva slavnega skladatelja ln pianistu Frideriku Chopina. Sedeti po 10 LHu, stojiši-a i>o b Din se dobo v teko dneva v knjigami Glasbene Matice, od 13 pa v poslopju Glasbene Matice v V eno v i ulioi.
1 Akademija Podmladka Jadranske straže na Drz. dvorazredni So/t t) LJubljani bo v soboto 4. maja ob [Kil 20 v dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici. Na sporedu »o zborovske deklainacige, ritmične v nje, narodni plesi, klavirske točke, Hromel itd. Po akademiji ple« z jaz-zbandom. Oieti dobkek Je ua. menjon na ik>1i»Iuo okakurziijo po uuAern divnem Ja-dxaoiu.
i iFilozo/sko druStvot v Ljubljani priredi v soboto 4. maja ob t« ua univerzi (predavalnica 90) pred a v saje univ. prof dr. E. Spe&torskega. 'Sociologija in filo zoflja«. Vabljeni vse, ki se za stvar zanimajo!
i Mornarjil Vsi bivSi mornarji so vabljeni na rodni članski sestanek, ki bo drevi ob 20 pri Sostjci.
i Društvo za zgradbo hidrotehničnega laboratoriju v Ljubljani ima svoj redni o-bčni zbor v ponedeljek, dne 0. maja 1935 ob '-'0 v družabnem lokalu UJIA, Kon gresmi tiri? 1, XI. nadstropje.
1 Nočno službo Imajo lekarnet mr. Suftnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Go8|>o«vetHka cesta 4, iu mr. Bobt. noo ded.. Rimska cfwt.n St.
Kino Kodeljevo (Tolefon 31115.1 Danes oh 30 3« S križem ta mečem (Jose Mojica). in Priučena Nadja
Maribor
m KrSčanska ženska zveza ima v nedeljo 5. maja ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa v Studencih »v. mušo « skupnim sv. obhajilom. Po sv, muAi darovanje za cer-kve.ne potrebe. Vljudno vabimo vse članice in člane, da se pobožuosti udeleže v prav obilnem Številu la i društvenimi znaki.
m Poklonltveno potovanje na Oplenac prlredj slovenska sokolja Jug. ie.ns.ko zveze v dneh otl 15. do 18. milja. Odhod 15. inujft iz Ljubljane ob 20 z brzini vla kom. Stnjorskn društva se priključijo v Zidanem mostu. Zaprošena Je za ta društva do Zidano«:« mosta polo vif-na vožnja. Podrobne informacijo v trirovtai &e. Zlato BriSnlk, obvozne prijave pa do S. maja.
Naše diiaštvo
Akademklnje Imajo običajno recitirano »v. niuSo zoi>et Jutri, v soboto, ob 7.
Iz notranje politike
Pred volitvami
Volitve brez alkohola. Čl. 52. volivnega zakona določa: Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved mora občinski urad raz^ glasiti. Povsem tem je prepovedano točiti alkoholne pijače 4., 5. in 6. maja.
»Bat,'a« za Jevtičevo listo. Tednik »Borovo«, ki ga izdaja podjetje »Bat'a« v Boro-vu, je priobčilo članek ravnatelja T. Maksi-moviča. v katerem ta poziva svoje nameščence, tla enodušno glasujejo za predsednika vlado.
Danes Jevtičev shod v Belgradu. Ob .>
popoldne bo za tehnično fakulteto v Belgradu volivni shod na katerem bo govoril ministrski predsednik Jevtič. za njim pa_kandidati za področje Belgrad-Zemun-Pančevo. \ uekdanji Srbiji je volivna borba zelo živahna. Volivna aoritacija gre proti koncu, mesto velikih shodov se vršijo se manjši sestanki kandidatov.
Za koga bodo elasovali Nemci v Sloveniji. »Deutsehes Volksblatt« poroča, tla je »nemško vodstvo« dalo nalog svojim volivcem. na.i v krajih. ' ;er na Jevtičevi listi ne kandidirajo nemški kandidati, volijo ].iudi. do katerih imnjo zaunanje. Če .je na tej listi več slovanskih kandidatov, naj se med sebo.i domenijo, kosa naj volijo. V ta namen naj se kraievni nemški zauoniki posvetujejo z osrednjim vodstvom. Voditelji nemštva v Sloveniji dr. Lotar Miihleisen (Maribor), dr. Jurij Skohrne (Colje) in dr. Hans Arko (Ko: čevje) so objavili v svojih listih pozjv, naj nemški volivci v Sloveniji volijo strnjeno 7,a Jevtičevo listo. Glasujejo naj za naslednje kandidate: v okraju Dravograd za inž. 'Milnim Lenarčiča; v okraju Maribor za Rudolfa Ogrinca in Karla Frasa; v okraju Celie za Tvann PrpkorčVn in TTnrla Stnnfpia: v Slov. Konjienh za Karla Gajškn; v Kočevju za dr. Ivana Lovretičiča in v Črnomlju za dr. Ko-ceta. Do teh imnjo torej Nemci več zaupanja, kakor do kandidatov, ki jih nemško vodstvo ne priporoča.
Ubil Je svojega tovariša. Novosadski listi poročajo, da sta se v gostilni v Donjem Ko-vilju sprla pristala Jugoslovanske narodne stranke, kmeta Živan Popov in Rado Utrl.ie-šin. Šlo je za to, za katero listo naj glasujeta,
ko je bila lista njune stranke zavrnjena. Tudi vino je igralo pri sporu svojo vlogo. Popov ^e ozmerjal Uglješina, nakar je ta hotel udariti s steklenico svojega nasprotnika. Popov je povlekel nož in ga v razburjenosti zasadil tovarišu v vrat. Uglješin je kljub zdravniški pomoči izkrvavel in umrl. Popova so aretirali.
Proti »terorju od spodaj« je nastopil na volivnem shodu v .Tnstrebarskem g. Ante Kovač. član bivše JNS. Pozval je vse, na.i organizirajo boj proti separatističnemu »terorju od spodaj«. Jugoslavija je dovolj močna, da zlomi separatistični teror, kakor ga je že zlomila v letih 1928 in 1929.
Nacionalistični dnevnik v Zagrebu. V Za: grebu je pričel izhajati nov nacionalistični dnevnik »Narodna volja«. Odgovorni urednik je Nikola Kabalin. kandidat na listi ministrskega predsednika Jevtiča.
Pragmatika islamskih nameščencev v veljavi. Za uveljavljanje pragmatike nameščencev islamske muslimanske zajednice, s katero naj bi so izvedla versko-prosvetna avtonomija muslimanov,, so se muslimani potegovali že pred vojno. Končno je bil dosežen sporazum in 26. aprila je stopila v veljavo pragmatika nameščeneov muslimanske verske zajednice. Doslej so ti prejemali pla čo po premoženju posameznih erlinic. Tako so nekateri dobivali plačo 1500—000 Din. a drugi 3000—fiflflO Din. Nove ureditve so deležni vsi nameščenci, ki prejemajo plačo iz Osrednjega vakufskomearifskega zaklada in iz sredstev ustanov in organov muslimanske verske zajednice. — Pragmatika rnzlikuje »uradnike«, »zvanienike« in »služitelje« vter nameščence, to je kontraktualne nameščence, in dnevničarje. Določeno so tri kategorijo. V I. kategoriji so uradniki s fakultetsko izobrazbo, v II. s sredn iešolsko. in v IIT. s 4 razredi srednje šole. Vsi uradniki islamske verske znied"ice, ki so imenovani z ukazom Nj. Vel. kralja, pridejo v I. kategorijo, ker zahteva njihovo imenovanje kvalifikacijo T. kategorijo. Pri vakuf«kem ravnateljstvu v Sarajevu se nsnuio pokojninski sklad, v katerega bodo Osrednji vakufsko-menrifski zaklad in vse druge ustanove islamske verske zn jcdniee plačevale prisnevke za pokojno svojih nameščencev. Dokler ne bo ta sklad dovolj močan, dn bi lnhko izplačeval pokojnino. morajo prevzeti to	Osrodrni vn-knfskn-menrifski sklad in drugo muslimansko edvuice.
Poizvedovanja
Zlata verižica Je bila nnjdona lil se dobi v upravi Slovenca.
Radio
Programi Radio Liubliana t
Petek. 3. maja: 12 00 VojaAka godba na ploščah 13 45 Poročila IH.00 Cas, vreme, obvestila 13.20 Badiiski orkester 17.00 Prenos i-z Bclgrada: Govor min. pred s. B-nSka Jevtiča 18.00 Po »olnčnl Španiji (M Slavčevai in p!oš"e 18.40 Cas, poro Ml«, spored, obvestila 19.00 N(W1 5'Mina (dr. Kolarič) 10.30 Nacionalna ura 20 00 Chopinov ve er. Prenos b. Glasbene Matico 21.30 Ca>s, poročila 22.00 Operetna glasba (Radijski orkesler).
Drugi programi t
PETEK, 3. maja. Belgrad: 30 00 Zagreb — Zagreb: 20.00 Koncert 20.30 Operetni ve.er J2.15 Mandoli. nlstlciiLi koncert — Dunaj: 17.25 Sodobna SvicarsKa klavirska glasba 211.00 Vesela opera «Douna Diana-, lic/, niraek 22.10 Sramel 23.25 Ploš:-o — Budimpešta: 10.20 Veseloigru 21.45 Klavirska glasba 23.00 Orkestralni kon oert — Milan-Trst: 21.0(1 Cerkveni koncert 22.00 Klavir skl koncert — Uim-Bari: 17.05 Vokalni koncert 20.45 Pestor koncert, nato veseloigra — Praga: 19 10 Pester koncert 19.80 Pesnili 20.10 Igra z glasbo 21.10 Orkestralni koncert — Bratislava: 20.00 Klavirski koncert VI. Vla digerova — i arSava: 20.00 Simfonična pesnitev »Morje«, Dolut»sy 21.00 Živel maj (gla<sbene slike) 22 00 Lahka
glasba 23.05 Plesna glasba — Nemčija: 20.15 Skladbe ;. N. Reznieztka — Berlin: 10 00 Fran.kfurt 21 10 Vesrlo-igra — Kfinigsberg: 19.00 Ljudska glasba 21.10 Ve«oln. igra — Hamburg: 10.00 Monakovo 21.15 Komedila v dialektu — Vratislava: 19.00 Radijski orkester 21.10 Romantična in meš auaka ljuhflc.cn — Lipsko: 18.50 Ko morila glasim 2100 Iz roko-kojskegn Lipske-gn — K (iin: 19.00 Narodno pesmi in plesi 21.10 Igra |xyl zemljo -Frankfurt: 19.00 Orkostralni koncert 21 10 l »oda, gloda na ponoči — Stuttgart: 19 45 Vokalni koncert nn plo. Sčah 21.10 Opera 'Sovlljskl brivec-, Rossini — M ona kovo: 19.00 Godba na pihalu 21.10 Mala umetnost — Zilrich: 19.50 17 fTftncoskih oner 21.10 Veseloigra -Poli kratiov prstan«, Kornirold — Strassburg: 20-10 Literarno dramatiki večer Gemrda do Nervala.
Koroška Bela
Zelo je razburila tukajšnje delavstvo vest, da je s 1. majem odpuščen dosedanji ravnatelj železarne na Slov. Javomiku Franc P:sslinger. Vse delavstvo pričakuje, da se bodo laži, na podlagi katerih je bil odpuščen, prav kmalu izkazale kot neresnične in bo zopet nastopil svojo službo.
Stari Irg pri Loža
Zadruge polagajo svoje račune. V nedeljo, dne 28. aprila t. 1. sta se vršila po jutranji sv. maši v občinski posvetovalnici v Starem trgu občna zbora Živinorejske selekci;ske zadruge in podružnice Kmetijske družbe, obe v Starem trgu. Prisostvoval j« občnim zborom g. okr. kmet. referent. Občna zbora ata otvorila načelnika zadrug čn podala poročilo o delu. Po končanem dnevnem redu je imel g. okr. kmet. referent kratko predavanje o oskrbovanju sadnih vrtov, dalje o poljedelstvu, o oskrbovanju živine, posebno mlade.
Shahespearejev rojstni dan v Siratiordu
ed Shakespearejevimi rojaki
Sluikesi>carejevo rojstno mesto Stratford vsako leto 23. aprila slovesno praznuje rojstni daji svojega velikega rojaka in največjega dramatika vseh časov. Slovesnost praznujejo z obhodi in s slavnostnimi predstavami Shakes-pearejevih iger. Te slovesnosti so taka posebnost ,<la so jih udeležujejo tudi zastopniki drugih narodov. Tudi letos sc je ta spominski dan v Stralfordu slovesno praznoval. Udeleženec, ki se je teh slavnosti udeležil, jih popisuje tak o-le:
Pot v Stratford vodi skozi mesta, v katerih se jc s svojo igralsko družino na potovanju v London ustavljal tudi Shakespeare ter na gostilniških dvoriščih prirejal predstave. Pot voda po gričevju, dokler zadnji grič strmo ne pade v široko dolino. Dolina Avone je lep kos zemlje. Mod ravnimi zelenimi travniki se sredi vrbja plazi lena reka. Na njej se prevažajo 'beli labodi, kakor na vseh angleških vodah. Po travnikih cveto rumene in bele narcise tot tro-bejitice, kakršnih je ob te,m letnem času dovolj po vseh angleških travnikih. Ovce z debelo volno in s smešnimi mladiči se pasejo tod, kakor se pasejo spomladi po \sseh angleških pašnikih. Na desnem bregu reke stoji malo mestece. Visok koničast zvonik je nekaj posebnega v tej deželi širokih stolpov s ploskimi strehami. 1'od tistim zvonikom je Shakespeare pokopan. Malo bliže ob bregu jc veliko rdeče poslopje, ki pa ni tovarna, ampak novo slavnostno gledališče. Ko je pogorelo staro, so pred tremi leti odprli novo. Notranjost gledališča je modoma in sedeži v tem gledališču so bolj udobni, kakor v kateremkoli drugem angleškem gledališču. Oder tega gledališča je nadvse pripraven. Igrati začno na Sliakespcarejev rojstni dan in igrajo tri mesece zapored.
Stratford je na zunaj tak, kakor so vsa maka stara angleška podeželska mesta. Po sredi je široka glavna cesta. V počitku ceste stoji kažipot, ki kaže. kam cesta dirži. Ob obeh straneh glavne ccste stoje danes visoki drogovi z zastavami in grbi vseh narodov. Sicer pa ima mesto le ozke ulicc. V njih pa je mnogo pristnih starih hiš, ozkih, nizkih s pobeljenimi zidovi. Te hišice imajo vrata, skozi katera se moraš skloniti, mala okenca, krive stene, po-
ševne »trope ter ozke in zavite stopnice. To so pristne hišice v tako zvanem tudorskem slogu. Marsikatera izmed njih pa jc bila v tem slogu zgrajena šele v zadnjem desetletju. Med pravimi pristnimi starimi hišicami pa je nekaj prav slikovitih starih krčam z vijugastimi hodniki in s sobicami, ki se ne dajo kuriti Zato pa spodaj v veliki izbi ves dan prasketa prijeten ogenj v prastarem širokem odprtem ognjišču, v katerem gore drva. Zunaj na malem trgu stoji srčkan vodnjak, katerega so navdušeni ameriški romarji, ki vsako leto romajo v Shakespearejevo rojstno mesto, podarili v znak pripadnosti veliki anglosaški jezikovni skupnosti. Gospodarska stiska, ki zadnja leita stiska Združene države Severne Amerike, je kajpada tudi Shakespearejevo rojstno mesto zaradi tega občutno prizadela. Zlasti občutijo to stisko nekateri novi hoteli, ki so zgrajeni z ameriškim komfortom in ameriškim okusom.
Med pristnimi tudorskimi hišicami je tudi mala hiša, kjer je na vsakoletni rojstni dan prva postaja slovesnega obhoda. Vanjo stopa vsako leto mestni župan v službeni opravi in z uradno vcrižico okrog vratu, z njim pa drugi častni gostje, zastopniki vseh inozemskih poslaništev. To je rojstna hiša Williama Shafccs-keareja. Razen dveh so vse sobe prazne. V onih dveh pa je nastanjen Shakespeare j ev muzej. V tem muzeju so rokopisi, stari bakrorezi ter listine o pesniku in o Shakespearejevi rodovini. Ilišo so leta 1857 prenovili, toda hrastovi hlodi na podu in v sitropih so ostali še isti, kakor so bili v tistih dneh pred 370 leti, ko je Shakespeare jev oče v tej hiši še izvrševal dvojno rokodelstvo kat mesar in usnjaT in ko se ie tukai mladi Shakespeare na svojih sosedih in sosedovih otrocih učil spoznavati ljudi. Kdor se zanima za avtograme, lahko v zgornji sobi, kjer se je baje rodil Shakespeare, gleda na stenah in v oknih podpise znamenitih mož, ki so svoj čas romali v ta kraj: Walter Seott, Tomaž Carlyile in mnogi drugi.
Čudna procesija odhaja od Shakespearejevo rojstne hdše skozi mestece do župne cerkve, kjer je angleški pesnik pokopan. Med cilindri zahodnih diplomatov vidiš pozlačene naglavne trakove in bele burnuse beduinskih
šejkov, ki na dvoru angleškega kralja zastopajo kralje iz Meke in Iraka. Med zahodnjaškimi cilindri za gledaš tudi pameten obraz Japonca in mirno lice njegovega kitajskega tovariša. Zastopana je Perzija, Turčija, Siam in tudi južnoameriške republike. Sredi špalirja radovednih malomeščanov koraka sprevod s šopki pomladnih cvetic in lovorovimi venci, da se pokloni na pesnikovem grobu. Ko sprevod stopa v cerkev, zabuče orgle in zaigrajo anglikansko himno.
V raznih povestih o Indijancih in nekdanjem življenju na divjem zapadu, kar je včasih posebno mladina rada brala ter še 6edaj rada bere, igrajo veliko vlogo tako zvani oowboji. To so jezdeči pastirji konjskih in govejih čred, ki so mojstri v jezdenju, mojstri v metanju lasa ter mojstri v streljanju s samokresom. Človek bi mislil, da je ta rod junakov izumrl. Poročilo pa, katero prihaja iz Amerike, dokazuje ,da cowboji niso še izumrli in da tudi še ne bodo kmalu.
Poročila namreč trdijo, da se še vedno vrše veliki boji med različnimi covvboji in različnimi lastniki govejih in ovčjih čred zaradi pašnikov. Ameriški kongres je pred kratkim prejel postavo, naj se razmeje pašniki za govedo in ovce. S tem sklepom je ameriški kongres sklenil enkrat za vselej končati dcetikrat krvave prepire med temi pastirskimi junaki Bivši cowboj F. Carpenter, ki je sedaj sam bogat lastnik velike goveje črede, je dobil nalogo od kongresa, da ta zakon izvede. Carpenter je prepotoval vse širne kraje, katere bo zadela nova postava in je na podlagi zbranih skušenj dal tole poročilo:
»Ne verjamem, da bi stari cowboj 6 svojim neizogibnim samokresom in lasom kdaj izumrl. Ljudem po mestih se niti ne sanja ne, kako neizmerni so naši pašniki. V državi Ne-vada na primer covvboji včasih cele mesece jezdijo za svojimi čredami, za njimi se premikajo vozovi z njihovimi šotori, ne da bi kdaj prišli v mesto, ki ima železnico. Le kadar morajo svojo živino naložiti na železnico, ker je prodana, se približajo železnici V državah Arizona in Nevv Mexico hodijo covvboji še vedno s svojimi revolverji kakor so hodili v davnih časih. Tamkaj vladajo še vedi»o aelo surove navade. Vlada si sedaj prizadeva te prastare boje med posameznimi lastniki neizmernih govejih ali ovčjih čred zaradi pašnikov poravnati Ti boji so že večkrat bili zelo krvavi kar se je tudi že v zadnjih časih dogodilo. Pred
Iz strahu pred vojsko vsa vas znorela
Kakor poroča pariški »Tempe«, so pred kratkim v mali vasici Podkarpatske Rusije neke noči iz strahu pred vojsko znoreli vsi vaščani. Nek/ mesar, ki je mnogo prebiral časnike, si je ubil ' glavo misel, da bo zdajzdaj izbruhnila nova vojska. Ta misel ga je naenkrat prevzela s tako silo da je o mraku planil iz hiše, budil sosede in kričal, da se bližajo madjarske čete. Njegovi so-vaščani so mu kajpada verjeli, zapahnili so vsa vrata, postavili po vaških ulicah barikade in sredi noči začeli streljati iz svojih pušk proti nevidnemu sovražniku. Šele proti jutru se je orožnikom posrečilo prestrašene vaščane prepričati, da ni vojske in da naj lepo odlože svoje orožje ter gredo orat.
Znano je ime Huberta Wilkinsa, ki je pred nekaj leti v podmornici poskusil priti na Severni tečaj. Njegov tedanji poskus je vzbudil splošno senzacijo in časopisi so se tedaj kar trgali za njegova poročila. Saj je bilo res več ko vratolomno, pluti pod ledom v območje Severnega tečaja. — Končno pa se je senzacija spremenila v neuspeh, ker Wilkinsova stara, dasi prenovljena podmornica ni bila kos nalogi.
Sedaj pa znova poročajo, da se Wilkins zopet peča z mislijo, da bi v podmornici odplul na Severni tečaj. Sedaj hoče podmornico zgraditi sam po svojih načrtih. Njegova podmornica bo precej večja ko prva in bo imela težje oklepe, da b« lažje prodrla ledene plošče nad seboj, če bo tre ba iskati zraka. Wilkins bo poskusil drugič priti v podmornici na Severni tečaj poleti leta 1937.
kratkim je 37 let stari ovčji pastir ustrelil na paši 77 let starega govejega gonjača in njegovega vnuka, ker sta ta dva njegove ovce skušala pregnati z govejega pašnika, češ, da so ti pašniki že od pamtiveka za govedo in ne za ovce. Ker ovce v enem letu dodobra popasejo okroglih 100 angleških kvadratnih milj, s tem seveda zelo prikrajšajo goveje črede. T«di v tem oziru je treba spremembe. Kakor izkušnja uči se goveje črede delj časa pasejo na istem pašniku, na katerem si cowboji zgrade zasilne koče ter se za nekaj časa ustalijo, dokler jih paša ne prisili, da zopet gredo na nomadsko potovanje.«
Carpenter upa, da bo nova potava v tem oziru marsikako krvoprelitje preprečila, da bodo poslej pastirji lahko v miru živeli med seboj.
Peta obletnica smrti Fridtjofa Nansena bo 13. maja 1935
Svetovno razstavo t Bruslju sta odprla belgijski kralj in kraljica, ki sta se v slovesnem sprevodu
pripeljala k slavnosti.
V podmornici na Severni tečaj
Laso in samokres
v ameriških prerijah
IPrloraos; Trubar 36
Škof: O, hvala za odgovor! To sem tudi jaz. Toda vi niste več v zvezi s katoliško cerkvijo. Prosim vas, gospod Trubar, stopite v našo družbo. Polajšali si boste vest in pomirili srce. Kako lepo bi bilo slišati: Laudariter se subjecit — hvalevredno se je uklonil.«
Trubar: »Ne morem več nazaj.«
Škof: »Torej ne pripoznate papeža kot naslednika svetega Petra in vrhovnega poglavarja vseh kristjanov?«
Trubar: »Pripadam družbi, ki ji je poglavar naš Gospod Jezus Kristus.«
Škof: »Tudi mi pripadamo ti družbi. Poleg tega pa priznavamo papeža kot vidnega namestnika Kristusovega. Kako rad bi vas vnel za boljše prepričanje! Kaj pa če bi svoje nazore ohranili zase in jih ne širili med ljudmi? Vaši govori jih razburjajo, trgajo od prave matere in vabijo v nasprotni tabor.«
Trubar: »Vetn, da sem nevreden služabnik, kljub temu imam pravico učiti, zavedajoč se Gospodovega ukaza: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!« Poleg tega sem prejel mašniško posvečenje in apostolsko poslanstvo od škofa Bonoma blagega spomina. Zato sem kthko pridigar na Nemškem, na Kranjskem ali kjersibodi.«
Škofa je hotela po tem odgovoru zapustiti potrpežljivost kljub njegovemu mirnemu značaju. Toda premagal se je in hladno odvrnil Trubarju:
»Oprostite, častiti gospod, ako dostavim, da niste več ud tiste cerkve, ki ste ji nekdaj obljubili pokorščino in da ste izgubili pravico, govoriti v' njenem imenu. Vendar upam, da se bomo morebiti še na lep način sporazumeli o ti točki.«
Trubar: »Vem, da nisem več ud tiste cerkve, ki me je izobčila iz svoje srede. Zato ji pa tudi nisem več odgovoren, ker sem pristopil k drugi veroizpovedi:«
Škof: »Prosim, da bi blagovolili povedati bolj določno, k kateri drugi veroizpovedi ste pristopili?«
Trubar: »K tisti, ki jo je sestavil največji nemški učenjak Melanchthon in jo predložil leta 1530. v navzoaiosti cesarja Karla V. na državnem zboru v Avgsburgu. Obsega 28 členov in se imenuje »Confessio Augustana«.
S tem priznanjem je Trubar vse povedal. Škof ga ni hotel več izpraševati. Zapisnikarja sta prečitala vsak svoj protokol in priče so potrdile pristnost beležk z lastnoročnim podpisom. Sklepne škofove besede so bile:
»Zahvaljujem se vam, častiti gospod Primož Trubar, na podatkih in vsem pričujočim gospodom na mirnem poteku zaslišanja. Razsodba naj pa izpade v smislu cerkvene komisije in po določbi Njegovega Veličanstva.«
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Kranjski luterani na vrhuncu slave.
Zvest navidezni pravici, ki jo je zagovarjal pri cerkvenem sodišču z besedami: »Prejel sem mašniško posvečenje in apostolsko poslanstvo od škofa Bonoma blagega spomina, zato sem lahko pridigar na Nemškem, na Kranjskem ali kjersibodi.« — je nadaljeval Trubar svoje govore ne le v špitalski cerkvi, temveč tudi v drugih krajih. Deželni stanovi so ga vztrajno podpirali in vnovič poslali cesarju Ferdinandu prošnjo, naj jih pusti živeti v Lutrovi veri. Pa ne samo to. Imeli so tudi za-slombo v cesarjevi bližini ter baje dali enemu njegovih sveto-
valcev 40 cekinov za trud, ker je zanje posredoval na najvišjem mestu. Poleg tega pa so se še maščevali nad škofom, ki je poslal protokol o Trubarjevem zaslušanju na Dunaj. Škof vendar ni mogel milostneje izpraševati Trubarja o njegovem mišljenju, kakor ga je kljub temu so ga deželni stanovi tožil'' pri cesarju, da pride le malokdaj iz Gornjega grada v Ljubljano, da zanemarja svojo službo itd.
In kaj se je zdaj zgodilo: Mesto da bi bila tekla tožba zoper Trubarja, se je obrnila zoper škofa. Iti je moral na Dunaj, kjer se je dosti srečno opral krivde, naperjene zoper sebe, zakaj stvar je dospela že tako daleč, da bi se bil moral Peter Seebach odpovedati ljubljanski škofiji. Ko pa je tudi stolni kapitelj sestavil na cesarja spomenico, v kateri je navedel koliko je škof že trpel radi krivovercev in kaj je vse storil zoper Lutrovo vero, je postala tožba deželnih stanov brezpredmetna in Seebach je obdržal ljubljansko škofijsko stolico do svoje smrti (1568).
Zaščiten z mogočnim vplivom plemstva je začel Trubai leta 1563. urejevati luteranski cerkveni red na Kranjskem. Na razpolago je imel dvojin cerkveni red, ki ga je poznal iz Nemčije, toda dolgo je omahoval, kateremu bi bil dal prednost. Najprimernejši za Slovence se mu je zdel saksonski cerkveni red, ki je imel precej katoliškega na sebi. Predikanti so obdržali pri altarju mašni plašč in opravljali molitve po katoliškem obredu, le povzdigovanje so izpuščali. Toda stanovi niso hoteli nič slišati o teh rimskih navadah ter zahtevali wurtenberški cerkveni red. Trubar je moral sprejeti poslednjega. Sestavil je spis z naslovom »Cerkovna ordininga« in ga poslal v Urach na Wurtenberškem, da se natisne. Z ustanovitvijo luteranske cerkve je postal Trubar njen prvi superintendent (luteranski škof) na Kranjskem. Podložnik mu je bilo dvajset predikantov.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
Naraščanje izvoza v Češkoslovaško, Nemčijo in Avstrijo
Naša zunanja trgovina t prvem četrtletju 1935 —
Od glavnega ravnateljstva carin smo prejeli stutistiko nuše zunanje trgovine po državah, iz katero posnemamo tele zanimive podatke:
Uvoz se je v celoti zmanjšal od 817.8 na 760.8 milj. Din. Predvsem Je padel uvoz iz Italije od 150.0 na 115.7 milj. Din in se Je zaradi tega tudi odstotni delež Italije prt našem uvozu zmanjšal od 18.35 na 15.03%. V znatni meri je nadalje padel uvoz Severnoameriških Združenih držav in Britske Indije, kar je v zvezi z zmanjšanjem uvoza bombažnega prediva (od 115.3 na 88.8 milj. Din) in bombaža od 55.8 na 34.5 milj. Din, ker se je konjunktura naše tekstilne industrije v prvih treh mesecih t. 1. znatno poslabšala. Uvoz iz USA se je zmanjšal od lanskih 57.9 na 33.9 milj., iz Britske Indije pa od 31.6 na 17.14 milj. Din. Povečal pa se je uvoz iz Francije, Madjarske, Švice in Poljske. V manjši meri je nazadoval uvoz iz Nemčije od 111.7 na 110.4 in Avstrije od 103.0 na 95.9 milj., dočim se je uvoz iz ČSR še neznatno povečal od 85.6 na 86.6 milj. Din. Med manjšimi našimi dobavitelji moramo omenjati povečanje uvoza iz Belgije od 5.64 na 17.05 milj. Din.
Izvoz se je povečal od 835.8 milj. v prvih treh mesecih lani na 867.34 milj. v prvih treh mesecih letos. V izvozni trgovini pa beležimo prav znatne izpremembe. Predvsem nam je omeniti veliko po-
Znižanje obrestne mere za blagajniške zapise
Iz Belgrada poročajo, da je upravni svet Narodne banke dne 26. aprila sklenil znižati obrestno mero za blagajniške zapiske za dvomesečne od 1 na 0.75%, za tri mesečne pa od 2 na 1.5%. Obenem je bilo sklenjeno, da se obdrži lani uvedena praksa, po kateri se ne izdajajo več enomesečni blagajniški zapiski, torej dvomesečni,
V naslednjem podajamo pregled razvoja obrestne mere za blagajniške zapise Narodne banke. Ti so bili kot znano uvedeni ob zakonski stabilizaciji dinarja sredi leta 1931. kot regulator denarnega trga. Za obveznosti z rokom ni bilo treba zaisonitega kritja in Narodna banka si je z njih izdajo svojo valutnotehnično pozicijo zelo olajšala.
1. ines. 2. mes. 3. mes. 1. julija 1931	4.—% 5.—% 6.—%
1. decembra 1902 3— „ 4.— „ 5.— „ 1. aprila 1933 2— „ 3,— „ 4— „ 1. sept. 1933	150,, 2.50,, 3.50,,
1. decembra 1933 1.— „ 2,— „ R.— „ 1. junija 1934	— 1—„ 2.— ,,
1. maja 1935	— 0.75,, 1.50,,
Leta 1934. banka ni več izdajala enomesečnih zapisov. Razvoj izdanih zapiskov nam kaže tale tabela v tnilij. Din:
31. decembra 1931 . . . 61.7 31. decembra 1932 . . . 236.3 31. decembra 1933 . . . 941.0 22. januarja 1935 . . . 196.7 22. aprila 1935 .... 302.2
Stanje Drž, hip. banke
Drž. hipotekama banka objavlja svojo bilanco za 28. februar 1935, ki kaže tele važnejšo postavke (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 31. januar 1935):
Aktiva: gotovina in blagajniški boni Nar. banke 409.17 (319.04), posojila; hipotek. 2.182.3 (2.195.84), komunalna 606.9 (607.8), vodnim zadrugam 83.9 (84.2), memčnohipotek. 95.0 (89.77), domače menice 84.1 (85.0), lombardna posojila 116.56 (185.1), nepremičnine 187.85 (185.87), tek. račun fin. ministrstva 020.74 (605.6), razni tekoči računi 134.8 (152.2), odkupljeni efekti 91.57 (79.0), efekti fondov 127.1 (127.1), razna aktiva 83.8 (84.9).
Pasiva: samostojni fondi 239.36 (268.55), fondi in glavnice javnih ustanov 1.340.5 (1.331.5), hranilne vloge 1.0-77.1 (1.053.44), vloge na tekoči račun 3.3o (—), rezervni in drugi fondi 159.65 (159.65), založnice in obveznice 798.24 (798.24), predujmi pri tujih bankah 135.9 (125.9), lombard in reeskont pri Narodni banki 800.0 (271.0), posebna vloga po pogodbi iz 1. 1929. 132.90 (132.96), tek. račun fin. ministrstva 15.23 (42.06), razni tekoči računi 454.5 (454.5), razna pasiva 147.0 (138.86), na bilančne postavke 2.291.30 (2.228.67).
Ta bilanca kaže veliko povečanje likvidnih sredstev banke, toda predvsem radi dotoka novih vlog. Konec leta 1934. so znašale vloge banke 1.031.35 milij., pa so se v teku meseca povečale za 22.09 milij. Din, v teku meseca februarja pa za nadaljnib 45.78 milij. K temu je prišteti še vloge na tekoči račun, ki so bile na novo vpeljane meseca februarja, zn 3.35 milij. Tako znaša pritok novih sredstev v banko v dveh mesecih 82.2 milij. Din, kar je ena največjih vsot prirastka bančnih vlog v tako kratki dobi. Velik del sredstev si je banka tudi pridobila s povečanjem izposojil pri Narodni banki. Nova sredstva je banka deloma porabila za okrepitev likvidnosti, deloma za povečanje kratkoročnih komunalnih in meničnohipo-tekarnih posojil, mnogo pa tudi za intervencijo na efektnem trgu saj se je njena zaloga papirjev znatno povečala v teku meseca februarja, deloma pa ludi januarja.
*
Zaposlenost v februarju. Po podatkih Osrednjega urada zn zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo v mesecu februarju letos število zavarovancev 505.384, kar pomeni v primeri z januarjem padec za 1112, dočim je v primeri z februarjem 1934 zaposlenih 10.333 delavcev več. Zmanjšanje zaposlitve v primeri z lanskim letom beležita urada v Skoplju in Osjeku.
Predavanje g. .lulliarda v Ljubljanskem klubu. V torek zvečer je predaval v Ljubljanskem klubu prpd odlično in številno publiko g. Antoine Jul-iiard. namestnik gl. ravnatelja Trboveljske o prisilnih združenjih v Franciji. Predavatelj, rodom Francoz, je v lepi slovenščini — prebiva namreč žp tri leta med nami — orisal položaj, ki je dove-del v drugih državah do prisilnega združevanja producentov in to ne samo v onih, kjer pridobiva zamisel korporacijske ureditev države vedno več tal. V Franciji do zadnjega ni bilo proti krizi takih ukrepov, ki bi v veliki meri omejevali gospodarsko svobodo posameznikov, vendar je v zadnjem času nastopil preokret, ki je kaj značilen za države starega kapitalizma, ki so doslej vedno dopuščale veliko gospodarske svobode in se zanašale na avtomatizem kapitalističnega gospodarstva v boju proti krizi. Predavatelj Je nato podrobno analiziral predlog zakona in njegovo sprejetje v parlamentu in senatu. Predavatelja je poslušalcem predstavil in se mu zahvalil nn koncu za njegova strokovna izvajanja predsednik kluba dr. Fran VVindischor.
Speti
večanje Izvoza v CSR, ki je narastel od 59.5 na 128.5 milj. Din, odstotek v našem izvozu pa se Je j dvignil od 7.14 na 14.82%. S tem se je pasivnost 26.8 milj. Din izpromenila v aktivnost 45.7 milj. Din, zaradi česar je pričakovati tudi izboljšanja v našom kliringu s CSR, kjer se bo saldo v korist Češkoslovaške polagoma zmnnjšal, kar bodo zlasti pozdravili češkoslovaški Izvozniki, ki težko čakajo na svoje terjatve. Manj razveseljiv je napredek izvoza v Nemčijo. Ta se je povečal od 106.1 na 140.7 milj., toda s tem so se tudi povečale težkoče v kliringu z Nemčijo, kjer je saldo prispel do 300 milj. Din, kar pomeni, da smo kreditirali za dalj časa več pol leta ves naš izvoz v Nemčijo. Velik napredek izkazuje tudi naš izvoz v Severno-umoriške Zedinjene države: od 55.5 na 85.4 milj. Din, v Anglijo od 28.7 na 46.96 milj. in Egipt od I 5.6 na 10.1 milj. Din. S
Relativno največji padec izkazuje naš izvoz v Belgijo, ki je padel od 34.65 na 18.18 milj. Din. i nadalje je prav znatno padel izvoz v Avstsrijo in sicer od 161.5 na 119.86 milj. Din oz. od 19.32 na 1 13.82%. Tudi izvoz v Italijo je zelo padel: od j 210.5 na 171.05 milj. Din oz. od 25.19 na 19.72%. V manjši meri se je zmanjšal tudi izvoz na Ma-djarsko od 30.1 na 28.4, v Švico od 38.9 na 25.8 in v Grčijo od 26.2 nn 21.1 milj. Din.
Draiba koi živine. V Zagrebu se je 29. aprila vršila dražba kož. Na dražbi je bilo V/i vagona govejih kož ter ravno toliko telečjih kož. Goveie jtože so dosegle ceno 8.60 Din, telečje pa 13.95 Din, k temu pa je prišteti še 1% za sol.
Pretvoritev vlog Združene banke v Zagrebu v delnice. Jugoslovanska združena banka v Zagrebu razglaša, da v roku 3 mesecev prejmejo vložniki nove prvenstvene delnice.
Dotok zlata v Belgijo. Najnovejši izkaz Belgijske narodne banke za 25. april kaže v primeri z izkazom za 18. april povečanje zlatega zaklada za 295 milj. frankov na 14 652 milj. Ob istočasnem znižanju obtoka bankovcev je ostalo kritje skoro neizpremenjeno s 65.4%. Zaradi ugodnega razvoja devizne bilance je Belgija tudi znatno omilila svo-devizne predpise.
Komu v korist?
Prejeli smo propozicije za letošnje državno I lahkoutletsko prvenstvo moštev, ki ga jo izdala Jugosl. lahkoatletska zveza in ki se vrši v dneh 1. in 2. junija. Poleg spremenjenih miniinlmov, ki so določeni za tek na 100 m 12 6. 200 m 26, 400 m 58, 800 m 2:17, 1500 m 4:50. 5tXX) m 18:17, 10.000 m 88 min, 110 zapreke 18 8, 400 m zaproke 1:07, štafeta 4 krat 100 m 50 sek., skok v višino 150 cm, v daljavo 560 cm, troskok t ICO cm, s palico 290 cm, krogla 1050 cm, disk 3150 cm, kopje 4350 cm, ter kladivo 3100 cm, je tudi vrstni red točk spremenjen. Proti spremembi niiuiinimov nima nihče ničesar, ker je tako sklenila glavna skupščina in ker tudi ni bilo pravega razmerja med gotovimi disciplinami, kar se je moralo v korist stvari končno vendar enkrat urediti. Toda vrstni red posameznih disciplin in velika nutrpa-nost prvi dan tekmovanja pn mora spraviti vse one klube iz ravnovesja, ki jim je količkaj za napredek naše lahke atletike. Le poglejmo, kako ei slodijo posamezne discipline.
1.	dan: Tek na 100 m. suvanje krogle, tek na 400 in, skok v daljavo, tek na 5000 ni, metanje diska, tek na 800 m, skok v višino, tek ua 110 m z zaprekami, tek na 400 m z zaprekami, troskok ter tek nn 10.000 m.
2.	dan: tek na 21X1 m, metanje kladiva, metanje kopja, tek na 1500 m, štafeta 4 krat 100 m ter skok s palico.
Ako pogledamo gornjo razpodelitev, opazimo
Borza
Dne 2. maja 1935
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Brus- ; lja, Curiha, Pariza in Prage. Popustila sta Amsterdam in Trst. dočim sta London in Newyork narasla. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling neizpremenjen ter je na ljubljanski borzi notiral 8.75—8.85, na zagrebški 8.705—8.805 in belgrajski 8.7122—8.8122. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.90—31.60, v Belgradu pa 31.05—31.75. Angleški funt se je v Zagrebu učvrstil na 230.95 —232.55, v Belgradu pa na 229.70—231.30. Španska pezela je notirala v Zagrebu 5.575—5.675,. » Belgradu 5.60 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2968.58—2988.17, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curih 1421.01—1428.08. London 211.13 213.48, Newyork 4348.31—4384.62, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.2 —184.30, Trst 361.35—364.43.
Promet na zagrebški borzi 408.895 Din.
Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38. London 14.9175, Newyork 308.625, Bruselj 52.325, Milan 25.475, Madrid 42.225, Amsterdam 208.85, Berlin 124.40, Dunaj 57.85. Stockholm 76.90, Oslo 74.90, Kopenhagen 66-50, Praga 12.90, Varšava 58.35, Atene 2.90. Carigrad 2.48. Bukarešta 8.05, Helsing-fors 6.585. Buenos-Aires 0.7825.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je živahnejša, vendar posebnih izprememb v tečajih ni. Tudi promet je nekoliko narastel.
Ljubljana. 7% inv. pos. 77.50—78.50, agrarji 45.150—47.50, vojna škoda promptna 371—373, be-gluške obvez. 65—66, 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. pos. 67—68. 7% pos. DHB 70—72.
Zagreb državni papirji: 7% investicijsko posojilo 78—79.50, agrarji 4« den. vojna škoda promptna 373.50—374 (378.50). 5., 6., 7., 8. 373.50 —375, begluške obveznice 65.25—65.50, 8% Blero-vo posojilo 78—79. 7% Blerovo posojilo 67.25— 07.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 70.50—72. — i Delnice: Priv. agrar. banka 231-232 (231), Osj. | sladk. tov. 135 den.. Trboveljska 120 den.
Belgrad državni papirji: 7% investicijsko po- i sojilo 78 den. agrarji 47.50— 48 (48). vojna škoda promptna 371.50—372 (371.50), 6. 372.25 zaklj. begluške obveznice 65.75 66 (66). 8% Blerovo posojilo 77—78.50, 7% Blerovo posojilo 67 67.50. 7°/c posojilo Drž. hip. banke 70—71.50 (70.50). — Delnice: Narodnu banka 5680—5900, Priv. agrarna banka 229-230 (229).
Žitni trg
Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bnč. 78 kg 2% 127—120, ban. 125—127. oves slav. 97 —99, koruza popolnoma suha s kval. gar. bač. 71 -—78, ban. 70—72, bela za inletev 72 74, moka ničla bač. in ban. 200— t 220, št. 2 180—200, št. 5 160—180, otrobi debeli [ bač. 95—100.
Novi Sad. Vse je neizpremen. Tendenca mirna. Promet slab.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica maj 15.72—15.80. zaklj. 15.74—15.75, junij 15.48—15 52, zaklj. 15.47—15.48. rž maj 10.89-10.90, zaklj. 10.80—10.82. junij 10.84 10,95, zaklj. 10.89—10.91, koruza maj 11.44—11.52, zaklj. 11.41 —11.42. julij 11.25—11.37, zaklj. 11.25—11.27.
— a .	I
Živina
Ljubljanski živinski sejem 1. maja 1985. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 181 (18) konj, 49 (14) volov. 54 (18) krav, 25 (15) telet in 923 (374) prašičkov zn rejo. Cene so ostale neizpremenjene kot zadnjič. Sejem je bil posebno živahen za prašičke za rejo, katerih cena je znašala 85—140 Din za 6 do 12 tednov stare.
Mariborski iivin*ki sojeni 80. aprila. Prignanih je bilo 10 konj, 9 bikov, 60 volov, 23o krav iu 19 telet. Skupaj 383 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.75-3.50 Din, poldebeli voli 2—2.25. plemenski volt 2.50 dn 3. biki zn klanje 2.25—2.50, klavne krave 2.5—3.5, in 2—2.25, plemenske krave 1—1.50. krave za klo-basarje 2.25—2.50, molzne krave 2.25, breje krave 2.50- 3.25. mlada živina 3—4 Din. Prodanih je bilo 167 komadov. — Mesne ceno: volovsko meso L 8—10 Ii. 6 8. meso bikov. krav. le!le 4—0, telečjo meso L 8—10, II. 5—6, svinjsko meso sveže i 8—12 Din.
takoj, da je prvi dan zalo natrpan s posameznimi disciplinami, dočim jih je drugi dan premalo. Saj ni nič manj kakor dvanajst disciplin prvi dan, dočim jih jo drugi dan samo šest. Neglede na lo, da se taka razdelitev protivi celo onim. ki se na šport prav malo ali pa nič ne razumejo, tega tudi iz zdravstvenih razlogov ne bi smoli dopustiti, ker nikakor ne gre, du bi atlet tekel isti dan 5 in 10 km ler morda še na 800 m. Saj je bil druga leta vendar tek na 5 in 10 km porazdeljen na oba dni in ao bile discipline: tok čez zapreke na 100 ni, troskok in tek na 10 km šole drugi dan. Ce nam je kaj do uspehov, nikakor n« bi smeli dovoliti take porazdelitve in atlete, ki starta jo v štirih disciplinah, ne smemo ovirati pri njihovem stremljenju po napredku, temveč jih moramo podpirati. Ta porazdelitev pa onemogoča atletom — in teh je, kolikor nam je znano, zelo veliko — sodelovanje pri vseh tekih; če bi se pa kljub temu podali v borbo, bi pn dosegli zelo slabe uspehe.
Zakaj je napravila Jugosl. lahkoatletska zveza ta razpored, nam ni znano. Prepričani pa smo, dn to ne bo v korist! naše atletike in bi bilo edino na mestu, da JLAZ-a še preje popravi to pogreško, predno se bodo oglasili klubi. Kajti ni tako tehtnega razloga, ki bi mogel opravičevati gornjo razdelitev neglede na to, (ia hi bile, če bi ostalo pri tej razdelitvi, tekme prvi dan resno ogrožene, uspehi slabi ter atleti prikrajšani za pravice, ki jih jim dovoljujejo propozicije.
Kje bo meja rekordov?
O rekordih se je ie toliko pisalo v svetovnih listih kakor o malokateri drugi stvari na svetu in izgleda, da bodo še dolgo let vzbujali splošno pozornost svetovni rekorderji. Tudi v našem listu smo se že večkrat bavili s tem vprašanjem in smo že opetovano povdarili, da rekordom še dolgo ne bomo mogli potegniti meje; in oni, ki so trdili, da ne bo šlo več dalje, so se že tolikokrat zmotili, kolikorkrat je po tej dobi ugasnila luč starim rekordom. Vemo sicer, da mora biti tudi svetovnim rekordom enkrat konec, vendar niti najmanj ne moremo označiti meje, kjer bi lahko rekli, da je s to ali ono znamko dosežen obso-lutni svetovni rekord. 0 tem so nas že ponovno prepričali bajni uspehi in skoraj ne mine dan ko ne bi slišali o tem ali onem novem svetovnem rekordu.
In kljub temu se vedno oglašajo ljudja-sport-ni strokovnjaki, ki trdijo, da bo rekordom slej-koprej odklenkalo. Odklenkalo namreč v tem smislu, da se bo večno prodiranje navzgor enkrat za vselej ustavilo. Nekateri so celo označili skrajne meje do katerih bo mogoče priti. Med te strokovnjake spada tudi B. Hamilton. lahkoatletski trener kalifornijske univerze, ki je postavil meje vsem lahkoatletskim panogam. Se več. On je šel celo tako daleč, da je že sedaj obstoječima rekordoma v teku na 400 m ter suvanju krogle označil skrajni meji, to se pravi, da po njegovem mnenju v teh dveh panogah ne bo šlo več naprej. Kakor znano je bil sedanji rekord na 400 m postavljen v času 0:46,2, v suvanju krogle pa z meloin 17,4 m. Sedaj pa poglejmo kje je ta trener postavil meje drugim panogam (prva šrtevilka znači obstoječi svetovni rekord, druga pa onega, ki bo po mnenju Hamiltona zaključil prodiranje navzgor):
100 m: svetovni rekord 0:10,3, ga brani Williams (Kanada), možni svetovni rekord 0:10,06; 200 m 0:20,6. Metcalfe (USA), 0:20 05; 400 m 0:46,2, Carr (USA); 0:46,2; 800 m 1:49.8. Hampson (Anglija), 1:46,7; 1500 m 3:48.8 Bonthron (USA) 3:44,7; 3000 m 8:18,4, Nielsen (Danska), 8:05,9; 5000 m 14:17, Lehtinen (Finska), 14:02,3; 10 km 30:06,2, Nurmi (Finska), 29:17,71 110 m zapreke 0:14,2, Beard (USA), 0:13,8; 400 m zapreke 0:50,6, Hardin (USA), 0:50,4; krogla 17,4 m, Torrance (USA), 17.4 m; kopje 76,66 m. M. Jarvincn (Finska), 78,3 m; kladivo: 57,77 m, P. Ryan (USA), 61,16 m; disk 52 42 m. II. Andersson (Švedska), 55,50 m; skok v višino 2.06 m, Marty (USA), 2.1 m; skok v dalj. 7,98 m, Nambu (Japonska), 8,32 m; skok s palico 4,34 m, Graber (USA), 4.6 m; troskok 15,82 m, Oshima (Japonska), 16,64 m.
Tako Hamilton. Smo radovedni koliko časa bo ta njegova tabela držala. Njegovih meja sicer res ne bodo kmalu prekoračili, vendar smo pa prepričali, da se bo sprednja tabela slej ko prej temeljito spremenila.
Otvoritev tenis sezone na Iliriji
Velika prourejevalna dola na igriščih SK IlirHle ]kkI Cekinovitn gradom so končana. Zgraditev rdoMh prostorov je odličuo u»|>ela. Pri poskusnih igrah »o se nuši tekmovaJcj o kakovosti tai izredno laakavo ta-raz.Ui. Rfl'il posebno dobre podlage, k,i .lo tvori pri7.nn.ni iiodutiAki pesek, se Je rd«ča spojina Se bolj veedla taiko, da se bo rdeča žlindra Iz HrvaŠkega Zagorja na naSem terenu So sljalneJSe obnesla, kot po drugih krajih naše cLržnve. Ljubljana se jfJ s to pridobitvijo too-oj tudi v teniškem športu — vsaj po odličnih IgriSčlh — uvrstila mod ostalo naša teniška sredlS'a. Golovo pa bodo rdeča igriftča v doglodnem času dvignila tud.i kvaliteto ljubljanskih igTačev. Z vsom 7-ahtovam odgovarjajočimi prostori so končno zveznne tndi prireditve večjega stila, kar so doslej bel« IgriSča odbijala pro-minentne.iše turnirnke igrače. Prvn talca prireditev ho mo'narodni turnir za prvenstvo Ljubljane, ki se bo vrfiij 1. ta 2. junija oh nrteleibl najboljših jugoslovanskih in predvidoma tudi inozemskih igračev.
•
Bretplafcn mladinski tcnllki tefnj. SK Ilirija priredi dvomesečni brezplačen teniški tečaj zn inledlno ohoh spolov do 15. lota. ITdele2eneemi tegn tečnja bodo nu razpolago brezplačno vse teniške potrebščine. Tečaj se bo vrSil pod strokovnim vodstvom o popoldnevih od U—II!. Prijavo se sprelemn.lo do 15. maja vsak dan. razen nedelj, od 14—IS. PHčetok teč-aja bo naknadno objavljen. — Vpsovnnje ostalih igralcev -o vj-Si v irar-(lorobi na igriSčlh visoik dan ml 11—1.1. Pismene prijave Jo poslati nn naslov SK Ilirija, teniška sfikoija, TJnh-Ijann. poŠt,ni predal 175.
Lahkoatletski miting Slotfe
SK Sloga priredi svoj miting na i(?rWbu ASK Prl.morjn v nertelto ob 0 dopoldne. Po prijavah sodeč bo to prvn le'oSnJa reči* 1nhikoat.let.Wkn prireditev. Stnrtnjo atleti Prtniorja. Ilirije, Korotnn« ln Sloge. Vn startu homo videli drfsviie repre»<mtnnto Step'fl'i|V,i. nrnčaiin, Sporna od Iliri Te. Kovnč|-*n, CiaborSka od Prl-inortn in S4nrmana od Sloge ITndn borlin se l>o vrfilla nn 500« m mo'i Bručanom. Starmanom In mlndlni talentom S ni Varjeni. kateri je nn 7,n<liijem mltinmi pokaral odlično nnnredovanle Ve smemo pn ;vv n M 'i1 nn Osterman«, kaiterl je letos v prnv dobr' formi. T"dl v drnrlh lilsclnllnah so moč! preeM Izenačeni tako. da bo pri*'n nnbll'ka na svet rn"nn. Vstonninn !<■ lako minimalna. da le vstop vsn.Vemn mogo* Prosimo vso spori, no obMrost.vo, da posetl t č.lm večjem »teviln nnSo prireditev.
Ohčnl zhor Hermesa
Zel. S. K. He rmes je nedavno polagal obračun o svojem letnem delovanje na svo|cm občn-m zboru v dvorani žei. ?iasb. društva Slopa«. Obrni zbor ie otvoril predsednik kluba g. dr Mauri, vi?ii svetnik, z lepim komemorativnim govorom o pokoj-
nem kralju Zedinitelju Aleksandru I. V nadaljnem svojem govoru je omenil težkoče, s katerimi se je klub boril, da je uredil igrišče in naprave, ki pa še čakajo končne dovršitve.
Tajnik g. Lukežič je podal lepo in pregledno poročilo ter krasen historiat kluba od njegove ustanovitve dalje. Seveda je tudi navedel veliko število došlih in odposlanih dopisov, kar priča o velikem delovanju kluba.
Blagajniško poročilo je podal g. Cerkvenik. Povedal je, da tarejo v gmotnem oziru zelo močno skrbi vse klubove funkcionarje. Denarni promet je znašal nad 120.000 Din.
Za tem so sledila poročila odsekovih načelnikov. G. Lazar je navedel, da nogometna sekcija na žalost ni dosezala pričakovanih usoehov. Vendar je dana možnost, da se v spomladanski sezoni zamujeno dohiti. Klub je bil preobremenjen z nalogami, da sanira finance; čim mu to uspe, bo lahko posvečal večjo pažnjo tehnični opremi in stroki članstva.
G. Gregorc je poročal o delovanju kolesarske sekcije, ki ji je dana možnost da razvije vse sile na lepem dirkališču. V tem pogledu je uspešno delovala motosekcija, o kateri je poročal agilni načelnik g. Ciglar. Burno je prisotno članstvo ploskalo najboljšemu jugoslovanskemu motoristu Stari-ču, ki je dosegel mnogo uspehov doma in v tujini.
O table-tenis sekciji je poročal g. Zornado. Sekcija je priredila več velikih prireditev in Stejf v svojih vrstah mnogo izvrstnih igralcev.
G. Koritnik je podal pregledno poročilo o gospodarstvu in upravi igrišč.
Po poročilu o tesnejšem sodelovanju s strokovno železničarsko organizacijo UJN2B, sc je sk'enila sprememba naziva kluba. Odslej se nazivlje klub' »Zelezničarski športni klub«.
Pri volitvah je bil izvoljen odbor: za predsednika g. dr. Mauri, višji svetnik drž. žel., I. podpredsednika g. Kuret Marii, višji kontrolor, II. podpredsednik g. Škof, višji kontrolor in šef postaje Ljubljana gl. kol., za tajnika žel, uslužbenec Skraj-nar, za blagajnika kontrolor Roth, za gospodarja g Prešeren, za upravnika g. Kosirnik, za načelnike: gg. Roth (nogometna), Ciglar (motosekcija), Gregorc (kolesarska) in Zornada (table-tenis). Odborniki: gg. Lazar, Kušar, Jesih, Lukežič, Makuc, Groznik, Ferlež, Lauš
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Zupanič, višji svetnik in šef računovodstva, ter gg.: ing. Zelenko, višji svetnik, Irkič, višji pristav, Juh, nadz. proge, in Končar, adm. uradnik.
Agilnemu klubu, ki je veliko storil za naš šport in kateremu stojita ob strani kot častna predsednika gg. dr. D. Marušič, minister in senator, ter Cugmus J., žel. direktor, želimo tudi v bodoče velikih uspehov.
Finci ie vedno upajo, da se vrSijo v njihovi deželi prihodnje olimp jske igre. Borba med onimi, ki hočejo prirediti vsakokratne olimpijske igre, je vedno hujša in zlasti velik boj se bije za one, ki se vršijo leta 1940. Oddaja le-teh se odlaga od seje do seje in tudi v svoji zadnji seji so se spretno ognili temu vprašanju, ter so ga postavili na dnevni red prihodnjega zasedanja, ki bo prihodnje leto v Berlinu o priliki 11. olimpijade. Največ izgledov — kakor znano — imata Rim in Tokio, ki »e na vse pretege potegujeta za to svetovno prireditev. In tudi o Finski se je mnogo govorilo, da bo morda dobila prihodnje igre v svojo deželo vendar je spričo hudih konkurentov Italije ter Japonske stopilo to mnenje precej v ozadje. Sedai pa se je kar naenkrat zopet pojavil glas iz Finske, ki zatrjuje, da so Finci še vedno prepričani,, da bodo leta 1940 pri njih olimpijske igre. Znani finski športni voHja baron Frenckell je pred kratkim izjavil, da je Finska že vse potrebno ukrenila za prireditev 12. olimpijskih iger v Helsingforsu leta 1940.
SK Grafika. Dane« ob 7 7,vever Mftstamek, strogo obvecMMi /.a vse!
S K Slnua, lahknatlelfka sekcija. Danes ob 19 stauak vseh atletov v klnbovi sohl. Mas.-iTj-kova e. 17, strotfo obvezen.
Smučarski klub LJubljana. Sestanek vseh tokmo-vnloev. ki gojijo smučarske »koke, v petek ob IS v dam *Vi sobi kavarne Emone. Udeležba obvezna! Smuk!
I.7.SP. sluilicnn. Spjn upravnugn odbora bo danes ob 2n v dnmski sobi kavarne Emona. Prosimo, da sr sejo udeleže vsi delegati klubov, ker io zadnjo pred ! redno letno »knpSftl-no, ki bo 9. majn. Prosimo. Ja se j sejo udeležita gg. reviv.orjn g. Jelenič in g. Marinko Slike i; zadnjih balkanskih iger i» Zagrebu, ra* 1 stavljene pri Sport-Kmet, Aleksandrova cesta. V trgovini s športnimi iKitreMčinanil Siiort.Kniet na Aleksandrovi cesti so raz-stavljeni vzorci sl.itk, isisneti na zad njih balikansklh Igrnh v Zagrebu leta IfMM. ReDektimli Jih zainorelo naročiti protd plačilu z.a v<«ak posnetek Iu sieer: zn »like formata em (.50 Din, 9x1t! eni 5 50 Din, dopisnice «.50 Din in lBxlS om 1« Din. Med njim: se ne nahajalo i>osnetki. objavljeni v Olimpijskem R|)ortii St. 8, ki Je trli izdan za mesec oktober. Tndd tr roprodno!rnne posnetke »e lahko naroči, ako »e omeni Številko Olimp. Športa, stran slik, ki se jih želi nnro Mil ln format Istočasno se lahko naroči povezavo t zv. odrezkov, t. J. poedlnlh partij one slike, na ka terA polaga VellVo vnlfl«*st. fVnn -»n ,L-n nni-n^lln lo poviiana im mnSa '.ti odstotkov več od normalne cone I za poedine formate. Posegajte po naročilih, ker bodo 1 elerlivja ▼ kratkem zaključno*.
Vrtnar
poročen, brez otrok, išče službo ali kakršnokoli delo. Gre tudi za hišnika. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4915.	(a)
Kontoristinjo
t znanjem slovenske in nemške korespondence in tudi vseh pisarniških del, iščemo za takoj. Navesti je zadnjo službo. Reflek-tira se na starejšo moč. Oferte upravi »Slovenca« pod šifro »Dobra moč« št. 4902._(b)
Prikrojevalko
pletenin in več izurjenih pletilj - išče za takoj M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled.
Mlajšo natakarico
ter samostojno prodajalko za papirnico, s primerno kavcijo - iščemo za sezonsko mesto na Gornjem Jadranu. Nastop takoj. -Cenj. ponudbe z detajlnimi podatki na Poštanski pretinac 2, Novi Vinodol, Hrv. Primorje.
Brivsko pomočnico
ali dobrega hubi štucerja sprejmem takoj. — Jurij Šimunac, Kranj.	(b)
Mesar, pomočnika
sprejmem takoj. — Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. (b)
Izurjenega s trojnega delavca
iščem za čevljarske stroje »Durchnahmaschinen« in »Doppelmaschinen«. - Nastop službe takoj.
ANTON GANTAR, ŽIRI.
Kmečkega fanta
16—17 let, zdravega m poštenega — sprejmem v službo z vso oskrbo v hiši. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4970.	(b)
Hočete imeti lasten dom?
Hočete bit: brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila, ako nam pošljete znamko za odgovor. — »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ienl-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamuega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamlro.
Denar
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trti 10
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.
Rabim knjižice
vseh zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na upr. »Slov.« pod »Najvišja cena« št. 4972. (d)
Vložne knjižice
Mestne hranilnice Ijublj. (ne na odpoved), kupimo in plačamo takoj v gotovini. Ponudbe upr. »SI.« pod »Ljubljana« 4981. (d)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
eno- ali dvosobno, išče za takoj miren zakonski par. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 4973. (c)
ODDAJO:
2 enosobni stanovanji
oddam. Eno s 15. majem, drugo s 1. junijem. Cerkvena ulica 21.	(č)
Sobo
mirno in zračno, oddam v Židovski stezi št. 6-II., (Ulica proti realki). (s)
ODDAJO: Lokal
oddam z junijem v Flor-janski ulici 3.	(n)
Harmonij
z lepim glasom, evropski sistem, zelo poceni naprodaj. Turin, Celje, Prešernova 10.	(g)
1'JIM.MIIM
Ce avto svoj stari prodajaš at motorja bi znebit urad. bri kupce v ti mnogo priiene Sbventev najmanj? inserat
Gospodih! (Miki!
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah
Stanho riorloncic
železnina, Resljeva cesta 3
(poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Izredno dobra
in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Otomane
od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o 1 n i č a r v Št. Vidu-nad Ljubljano (nasproti cerkve).	(t)
Cvetlični med
namizni, zajamčen, kanta 30 kg 335 Din. Orehe cele, mehke, 50 kg 240 Din. Jajca, sveža, 720 komad. 290 Din - razpošilja franko vsaka postaja Drech-sler G., Tuzla.	(1)
Namočena polenovka
se še dobi pri I. Buzolini, za Škofijo.	(1)
Rabljena kolesa
damska in moška, poceni dobite pri »P r o m e t«, (nasproti križevniške cer-kve)._(1)
Širite »Slovenca«!
MIZARJI!
Predno se lotite izdelovanja kakršnihkoli stolov, zahtevajte poprej z dopisnico katalog tovarne upognjenega pohištva
REMEC-CO.
Duplico pri Kamnika.
Oseba srednje starosti, ki je več let oskrbovala
službo
hišne strežnice
— snažila sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »F1 "ha«.
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Rep. Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
Buenos Aires, Rep. Argentina. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■D
Zahvala
Za prisrčno sočutje, izkazano nam od tako mnogih strani med dolgo boleznijo in ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda
Ignacija Lampiča
sod. pis. višjega oiicijala v pok.
izrekamo tem potom vsem ljubim prijateljem in znancem, darovalcem krasnega cvetja, in za mnogobrojno spremstvo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2, maja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
ANTON MARINCEK
kurjač drž. železnice ▼ pokoju
dne 1. maja, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v petek, dne 3. maja 1935 ob 4 popoldne iz hiše žalost) Jernejeva ulica 19 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1935.
Žalujoči ostali.
Tinčkove in Tončkove prigode
20.
Dečka na tuji ladji
Potem so s tuje ladje spustili v morje čoln, v katerem sta sedela kapitan in eden izmed mornarjev. Ko sta se s čolnom približala splavu, se je kapitan predstavil:
>Jaz sem kapitan Mrhar. Torej vidva sta morska razbojnika? Pa v takile orehovi lupini jadrata po morju, hoho! To sta mi junaka!«
Ko so se tako seznanili med seboj, je kapitan odredil, naj dvignejo splav na ladjo.
>To je pa lepo od kapitana, da se je tako zavzel za naju,« je dejal Tinček.	'
»Misliš? Meni se pa zdi, da ima možakar nekaj za plotom!« ie zaskrbljeno dejal Tonček.
+ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je dne 1. maja za vedno zapustila naša preljuba sestra in teta
Ančka Cukjati
posestnica v Šmartnem ob Pakt
previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 3. maja 1935 ob 10 na tukajšnje pokopališče.
Šmartno ob Paki, Ljubljana, dne 2. maja 1935.
Žalujoči rodbini Praprotnik, Goričar.

Gospod Bog je poklical danes ob tričetrt na 8 zjutraj našega dobrega očeta, gospoda
JOSIPA RADOLICA
višjega sodnega oiicijala v pokoju
v 70. letu starosti, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega očeta bo iz mrtvašnice na Pobrežju v soboto ob pol 17 na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 7 v tukajšnji stolnici. Maribor, dne 2. maja 1935.
Žalujoči otroci: Jožica, Herma, Pepo, Tilda in Mira
ter ostalo sorodstvo.

Dolores Vieser
17
Ljubezenska zgodba mlade duše
Raliel zdihljaj se spolzne dekletu iz ust.
»Oli — veste saj mi ničesar ne manjka — ampak to mi je že tako vkreber, da ni nikoli miru, tisti večni direndaj — in dedci — no — saj veste sami, kakšni so.«
Zaskrbljeno ji pogleda mati v obraz.
»Predrzni ob vsaki priliki, kajne?«
»No, veste — če bi bilo po mojem, bi se noben ne upal — ampak krčmarica! Venomer jezika: natakarica mora biti prijazna, mora biti vesela — ne tako prenapeta in čudno sramežljiva. — Da nisem za nič za gostilno; — in kolika miloščina da je, da bom lahko dolg odslužila — in da nam ni že zdavnaj poslala biričev v bajto.^
Mati vzdihne. Krčmarica pri »Lešči«, saj, ta ti je prava tica! Dobro ve, da ji več nese, če služi pri njej najbrdkejši deklič daleč naokoli, da odsluži dolg, kakor če bi dala ubogi vdovi zarubiti tisto pest razbite ropotije. — Ampak miloščina je — miloščina! Taka je, kadar pride nesreča nad človeka. Bolna je bila Hrastarica, krava ji je poginila, toča pobila — tako je pač morala vzeti denar na počak. In zdaj mora ubogi deklič služiti.
Ko Mretka vidi, da postaja mati žalostna, se osrči in pogumno reče:
.♦Ampak lejte, mati — je pa spet nekaj dobrega! Človek tam lahko zmeraj kaj dobrega stori. Siromaki pridejo, rokodelčiči, godci. —- Še prejšnji teden je neki godec umrl pri nas v skednju.«
Dekle malo pogolta in pripoveduje dalje. — Nemara bo mati vesela.
»Veste, mati, tako se mi je smilil, da bi moral umreti brez zakramentov — in tako sem šla venkaj gledat na cesto, ali ne bo še hlapčka. In t^daj mi je poslala sveta Barbara nekega fanta. Najprej me je dražil, da sem morala biti kar huda — potlej pa, ko sem mu povedala, da nekdo umira, je pa kar zdirjal! V pol ure je bil že s patrom nazaj! — Tedaj sem si mislila: to moram povedati materi.«
»Ah,« vzdihne mati.
Je že vesela, ampak skrb zastran dedcev je še večja.
»Fanta, praviš? Si ga potlej še katerikrat videla?«
»Še,« reče dekle — in mati ima bistre oči ter brž opazi, kako živo je zardela hči.
»Kdaj pa?« poizveduje z ravnodušnim glasom.
»I^e pomislite, še k pogrebu je prišel — mora biti že dober človek, ne? Neka gospa iz mesta, prav imenitna, lepa, je tudi prišla. Še sama sem bila najprej vesela, da ima tako čedno mojsterico. — Pa je le njegova mati.«
»Tako, potem je šentvičan?« — — —
»Šentvičan! Mladi Ložar —.«
Ložar! Materi presune srce kakor nož. Najbogatejši zlatar daleč na okoli — edini sin — gosposki ljudje. Bi si pač rad privoščil šalo z brdkim dekličem!
»Je kaj govoril s tabo?«
»Pri pogrebu ne — pač pa včeraj, v nedeljo popoldne; k nam sta prišla, pomislite! Stopila sem pravkar iz kuhinje — pa ti stoji Martin pred inano. Mislite, da sem se malo ustrašila —- je tudi dolgin kakor macesen — in rumene lase ima in lepe, modre oči. Pa smejal se je. In za njim je prišla mati — tako ljubezniva gospa in morala sem sesti k njima pod lipo in mojsterica je rekla, naj bom le vedno lepo pridna — in za spomin mi je podarila to-le.«
In z nalahno drhtečimi rokami privleče iz torbice podobo svete Marjete. Lep bakren okvir jo obroblja. V svetlem sijaju lu se lesketa kovanje, se blešči zlati oklep device mučenice. Hrastarica rahlo klikne. To je lepa!
»Jelite, da je lepa? Podobico samo je naslikal vratar pri frančiškanih, okvirček je pa naredil — mojster — sam.« —
Mati ne ve prav, kaj naj bi si mislila o vsem tem.
»To se je ošabno držala, kaj?«
»Nak, čisto nič ošabno — ampak mene je vso tako omamilo — še besede nisem mogla iztlačiti iz sebe. No rekla sem, da sem zrasla v gozdu — in da bi šla rada malo doinov pogledati. Tedaj je rekel mladi mojster krčmarici, da bi zdaj, preden se konča semenj, tudi jaz-zaslužila kakšen prost dan. In krčmarica, vi ne veste, bila je kakor med in maslo 1 Gospod mojster sem, gospa mojsterica tja — kakopa, kakopa, prčcej jutri naj gre naša ljuba Mretka obiskati mamico! — Potem sta še malo posedela, ko pa se je začelo shajati čim dalje več ljudi, sta šla.«
Mati napeto premišlja. Ni sicer podobe, da bi bilo vse le lahkomiselno ljubimkanje. Toda — poroka? — Oče nebeški, odpusti mi tak napuh! Nič ni, nič! Veselje ji je pač hotel narediti in Ložarica, ki o njej vse ve, kako je ponosna, pač noče, da bi se ji kdo zahvaljeval! Da se le ne bi dekle zagledalo v Martina! Rajši precej presekati, kakor da bi bilo prepozno.
»Bogati ljudje, Ložarjevi?« reče mati rezko.
»Da, pravijo da so bogati —,« zašepeče Mretka in žalostno skloni lepo, okroglo glavico.
»Se bo pač v kratkem oženil, Martin. Pri tolikem denarju si lahko izbira gospodično, kakršno hoče. Pa menim, da se že dlje časa nekaj plete z županjo hčerjo.«
š S « &
3 ^
N
o <L
«L O
T3 « g
S
O
N< »
n
B
G
O
§ V
® (n
N
P <
<0 N P> P
K" <
o
2 O*
o
9
60
ar
Q
sr &
Q
r>
Q
P- <!
L E.
< 5-i g
eo -
vr „ p. g
3-2
00
►Ti
o
ca ...
B S:
a w
a **
g SL tr. B'
" VH
c «
ST
O — N
S B 3 3 JS. v
9 Š1
p A P»" -H
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei,
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Viktor Cenčič.
00181204