aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat^ *- VESTM!K Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXV!!! CELOVEC, PETEK, 22. APRiL 1983 ŠTEV. 16 (2119) Wieser: Za odprto mejo ni atternative Čedalje več razprav o gospodarski Neučinkovitosti pologa, ki ga morajo Plačati jugoslovanski državljani ko ^pustijo državo, je v jugoslovanski javnosti. Napovedano je, da bodo ti ukrepi, ki naj bi pomagali preprečevati odliv dinarja in podpirati stabi-nzacijo gospodarstva, konec leta razveljavljeni. Medtem pa teče tudi raz-Prava o olajšavah malega obmejnega Prometa. Že ukrepi začetek leta so nekoliko poživili promet v obmejnem Pnsu, številni gospodarski in politični dejavniki na obeh straneh meje pa ugotavljajo, da je dejansko le odprla meja kriterij za vsestransko sodelovanje preko meje. To je prišlo do '^raza tudi na razgovoru za zadnjo okroglo mizo ljubljanskega „Dela" Posvečeno razpravi predvsem o ob-jdejnenm gospodarskem sodelovanju 'o njegovem pomenu za slovensko joanjšino v Avstriji. V razgovoru, ki Ju bil objavljen v prilogi „De!a" Prejšnjo soboto, so sodelovali Feliks . 'eser, Filip Warasch, Janez Wutte 'o Franci Brežjak. Predsednik ZSO Feliks Wieser je v tem razgovoru podčrtal pomen odprte jdeje za razvoj zadružnega, zasebnega 'u mešanega gospodarstva, ki je potreben za dviganje samozavesti koroških Slovencev. K zapiranju meje je dujal: „Gre morda za prehodno obdobje, ne more pa biti govor o perspektivi, kajti danes se ne more zapirati niti Slonokoščena obala, kaj šele država, ki je integrirana v evropske Rospodarske tokove. Iskanje izhoda v Zapiranju zato ne more biti napačno samo s stališča ohranjanja narodnost-tu identitete Slovencev v Avstriji, marveč tudi s stališča splošne perspektive gospodarskega razvoja ka-^rukoli države na tem območju." Do-^t, Jc: „Sestavni del našega policen-rtenega koncepta južne Koroške pa iu odprta meja, saj brez nje policen-r*Zem ni moč razvijati." Ob koncu razprave je dejal Wieser, da za od-Prto mejo ne more biti alternative, Poudaril pa je. da je naša neposredna uJoga tudi to, da si prizadevamo a sklenitev avstrijsko-jugoslovanske-sporazuma o obmejnem gospodarim sodelovanju. PREBERITE Nadnje izjave slovenskih kandidatov Pred volitvami str. 2 Novosadski dnevi v Celovcu str. 3 ječanje mladih glasbenikov v Ljubljani str. 4 SPD Srce daje vzgled *a sožitje str. 5 Pogovor z avtorjem "Mutastih bratov" str. 6 ^ardinalschiitt: Spomenik celovške sramote str. 8 Izboljšanje pri radiu in televiziji? Danes razgovor na Dunaju o teh vprašanjih Danes se v uradu zveznega kancierja na Dunaju sestanejo predstavniki koroških Siovencev z državnim sekretarjem Loschnakom, vodjem ustavne siužbe Adamovichem in generainim intendantom ORF Ba-cherjem. Predmet razgovora bodo zadeve, ki so giede radia in teievi-zije vsebovane v operativnem koiedarju in v dodatnem dokumentu k temu koiedarju. Potrebe koroških Siovencev na tem področju so znane. Ne gre samo za razširitev oddajnega časa v radiu, gre tudi za uvedbo oddaj v televiziji v materinščini manjšine in gre za zagotovitev sprejema RTV Ljubljana na vsem dvojezičnem področju. O teh vprašanjih je že nekajkrat bilo govora tudi pri razgovorih z zveznim kanclerjem. Prav kancler je pred nedavnim dejal, da se bo pri generalnem intendantu ORF zavzel za želje Slovencev. Štiričlanska delegacija koroških Slovencev, ki jo vodita predsednika VVieser in Grilc, se danes pogovarja o nekaterih takojšnjih ukrepih na področju radia in televizije, predmet pogovora pa bodo prav gotovo tudi ciljne predstave koroških Slovencev. Glede manjšinskih zahtev ima največ pomislekov generalni intendant, ki bi si hotel izboriti, da bi morebitne rešitve financirala vlada, da ne bi bremenile proračuna ORF. V nekaterih dunajskih krogih, tudi v takih, ki so blizu ORF, je bilo v zadnjem času čutiti nekaj razumevanja za želje slovenske narodne skupnosti, ven- dar pa to razumevanje očitno še ni toliko dozorelo, da bi ga bilo mogoče tudi materializirati. Vsekakor je navzočnost slovenske narodne skupnosti prav v elektronskih sredstvih javnega obveščanja substančnega pomena za nadaljnje življenje narodne skupnosti, saj imajo ti mediji bistveno vlogo pri oblikovanju človekove identitete. Prav posebej pa vpliva na razvoj narodnostne identitete, če se jezik narodnosti ne pojavlja v radiu in televiziji, če ga torej v javnosti ni. Ne glede na to, ali bo današnji sestanek na Dunaju prinesel korak naprej v zadevah, kakršne so mesečna polurna oddaja na televiziji, večja navzočnost v oddaji „0ster-reich-Bild" ali sedež manjšin v „za-stopstvu gledalcev in poslušalcev" (Horer- und Seherbeirat), pa je že zdaj mogoče ugotoviti, da nikakor ne more nadomestiti razgovora z zveznim kanclerjem, ki ga je napovedal januarja za dva meseca pozneje in do katerega potem ni prišlo. MATJAŽ KMECL MUTAST! BRATJE poljudna igra v dveh dejanjih v nedetjo, 24. 4. 1983 ob 15. uri v mestnem giedaiišču v Cetovcu Gostuje Stovensko stalno giedališčc ix Trsta Vstopnice C predprodaji v picami SPZ. prt krajevnih društvih, v posojiinteah. v knjigami „NaSa ktt)tga" ter eno uro pred Jelkom predslase pri blagajni s metnem gledaliKtt v Celovcu. tgra govori o siovenski narodni stiski sredi agresivnega nemškega nacio-naiizma na Koroškem — o nasiiju nad siovenskim jezikom, kuituro in tradicijo... Odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze siovenskih organizacij na Koroškem so na svoji zadnji skupni seji obravnavati med drugim tudi sedanjo narodnopoiitično situacijo ter poiitični poiožaj, ki je nastat v zvezi s trenutnim voiiinim bojem. Po izčrpnih poročiiih in temeijiti diskusiji so čiani obeh odborov sprejeti siedečo izjavo: Izjava ZSO k volitvam Z50 je z^Irng oveeAzjd 7MroeA20^oj;f;Č7!g org