UREDNIŠTVO Dl UPRAVA! LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA STEV. I TELEFON 55-22 BO 55-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA GLASILO O0VOBOD1L NE FRON T SLOVENIJE INSERATNlODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-32 >8 33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA <5 DIN Volitve OF naj bodo izraz pripravljenosti za nove naloge socialistične graditve 6. marca bomo v osnovnih frontnih organizacijah izvolili delegate za okrajne in rajonske konference Osvobodilne fronte, ki bodo nato izvolile delegate za kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Obenem bomo izvolili na ta dan tudi vodstva naših osnovnih frontnih orga citacij. '.ve frontne organizacije se že prijo, da bo ta dan res pomemben ne kot nov prispevek za utrditev Fro; pač pa tudi iskrena manifestacija e 'sti naših delovnih ljudi, manifest. za še večjo pripadnost Fronti pod vodstvom Komunistične partije, za še večjo pripravljenost, da bomo izpolnili vse sloge naše socialistične graditve. Do^ volitev ni veliko časa, zato ga je treba dobro izrabiti. V ta namen je n. pr. okrajni sekretariat OF za Goriško že napovedal tekmovanje za volitve v osnovne organizacije vsem ostalim okrajem v Sloveniji, krajevni odbor OF Marija Gradec tekmovanje v čast kongresu Ljudske fronte Jugoslavije vsem vaškim in krajevnim odborom OF v okraju Ceije-okoliea, mestni odbor OF Celje prav tako predkongresno tekmovanje. Na seji glavnega odbora OF Slovenije je poudaril tov. dr. Marjan Brecelj, da je osnovna naloga volitev, da bomo izvolili politično in socialno pravilna in dobra vodstva organizacij OF. Glavna vsebina predvolilnih sestankov, konferenc in sploh predvolivnih priprav naj bo torej borba za čistost frontnih odborov, borba za to, da bodo v vodstvih organizacij OF taki ljudje, ki jim je graditev socializma v naši domovini nadvse pri srcu, ta čas pa porabimo tudi za to, da bomo očistili frontne vrste vseh tistih, ki jim je članstvo v Fronti samo krinka za svoje špekulantsko početje ali celo za sovražno rovarjenje in sabotažo. Na drugi strani pa bodo frontne organizacije poskrbele za nov dotok članstva. Ko bodo člani Fronte v tej dobi natančno in kritično pregledali prebivalce teritorijev svojih osnovnih organizacij, bodo prav gotovo našli še mnogo takih! ki so po svojem mišljenju in delu dobri frontovci, a doslej še niso v naših vrstah. Očiščene in obenem razširjene frontovske vrste bodo lahko izvolile taka vodstva svojih organizacij, ki bodo porok za to, da bo Fronta izpolnjevala naloge, ki jih nalaga naša Partija. V Fronti bodo še posebej našli mnogo primernih mest člani iz vrst mladine in članice AF2, ki danes z velikim poletom sodelujejo v velikih nalogah političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja naše domovine. Organizacijska okrepitev frontnih organizacij je druga važna naloga ne samo predvolilne kampanje, marveč tudi dela novih frontnih vodstev. Bolj razvita organizacija z organi in komisijami bo tudi pri osnovnih organizacijah zagotovila bolj sistematično pri izpolnjevanju frontnih nalog. Jasno Je, da bo politični in socialni sestav teh komisij prav tako porok za njihovo dobro delo. Dobro pripravljena in načrtna voliv-na kampanja bo vsekakor zagotovila dobre volitve, ohenem pa mobilizirala člane Fronte za hitrejše in boljše izpolnjevanje njenih nalog. Na vasi bo Fronta v tem času vodila in pospeševala pobudo delovnih kmetov za ustanavljanje zadrug, uvedla dnevno skrb za že ustanovljene zadruge, vodila odločno politično borbo za to, da bo dvig kmetijstva socialističen, da bo borba za socializem na vasi dnevna, široka, t. J. da bo v njej sodeloval vsak frontovec, vsak mladinec, vsaka članica AF2, da bo ta borba segala v vsako podrobnost življenja naše vasi Predvolivna kampanja naj bo pobuda za tekmovalen polet v ustanavljanju novih frontnih brigad, pobuda za večjo skrb za brigade, ki že delajo. V tej dobi naj oživijo gradišča zadružnih domov, v zgrajenih zadružnih domovih ali frontnih kotičkov pa naj ne bo dneva, ko se ne bi zbirali vaščani bodisi ob političnih ali gospodarskih razgovorih, bodisi pri študiju ali zdravem kultur-noprosvetnem razvedrliu. Nadalje naj bo predvolivna kampanja čas, v katerem bodo zaživeli novi frontni kotički, čas, ko bodo člani Fronte bodisi v mestu ali na vasi s tekmovalnim poletom pri prostovoljnem delu pokazali svojo frontno zavest. Frontovci v tovarnah in podjetjih bodo na čast kongresa Ljudske fronte Jugoslavije presegali svoje dnevne plane, sindikalne podružnice pa razvile pobudo za pomoč naši vasi, zadrugam in državnim posestvom. Politično delo, ki bo ljudem pojasnjevalo ne samo pomen volitev, marveč tudi vztrajno razlagalo in utemeljevalo pot in način naše socialistične graditve, graditev nove vasi, ukrepe ljudske oblasti, navajalo člane Fronte na pomoč pri delu ljudske oblasti z množično kontrolo in inspekcijo, pojasnjevalo informbirojevsko gonjo itd., bo v pripravah za vplitve mobiliziralo naše delovne ljudi za še večje napore za zgraditev socializma. 2ivljenje tisočev in tisočev naših delavcev, kmetov in delovnih izobražencev je nerazdružljivo povezano z našo Fronto pod vodstvom Komunistične partije, s Fronto, ki predstavlja enotnost delovnih ljudi Jugoslaviie, ki Je nosilec graditve socializma v naši državi. Njeno častno mesto je maršal Tito označil z naslednjimi besedami: »Ko je vlada sprejemala predlog petletnega plana, je pri tem — se razume — predpostavljala dejstvo, da bomo ta veliki plan za ekonomski napredek naše domovine uresničili samo zaradi tega, ker obstaja Ljudska fronta, naslanjajoča se na delovni polet naših delovnih množic.n Sto tisoči naših delovnih ljudi bodo ob volitvah v osnovne organizacije Fronte in ob volitvah delegatov za kongres Ljudske fronte ponovno dokazali, da bodo izpolnili in presegli naloge petletnega plana, da jih nobena sila ne bo odvrnila s poti v socializem. Najboljši delovni kolektivi lahke industrije pozivajo na tekmovanje Prvi letošnji tekmovalni pozivi v težki industriji in v rudarstvu so pokazali, da se tekmovanje, kot socialistični način dela, čedalje bolj utrjuje, da dobiva nove oblike in se dviga na višjo stopnjo. Tekmovanje obsega daljšo dobo in se razvija predvsem med podjetji iste ali sorodne proizvodne panoge. Nanaša pa se ne le na izpolnjevanje proizvodnega plana, marveč tudi na vse druge temeljne naloge, ki Jih. mora letos rešiti delavski razred. Zgledu podjetij težke industrije sledijo sedaj tudi podjetja lahke industrije v okviru svojih proizvodnih panog. Ta razmah tekmovanja bo brez dvoma pripomogel, da bomo izpolnili in tudi presegli letošnji plan in nadalje pospešili graditev socializma v naši državi. Delavci tovarne verig v Lescah napovedujejo tekmovanje vsem kolektivom republiške kovinske industrije FRONTOVCI TERENA SVANJE ZA VOLITVE POVEČUJEJO TEKMOAVSKA KOLONIJA NA- tramvajski postaji preuredili prostor za trafiko. Fronta pomaga pri ustanavljanju novih zadrug V resavskem okraju v Srbiji je Fronta vodila akcijo za ustanovitev prve kmečko-obdelovalne zadruge v vasi Dublju. Vanjo je vstopilo 46 kmetov skupno z orodjem in zemljo. Zadruga ima tudi dva traktorja. Ko so ostale vasi v okolici videle, da bo zadruga uspevala, je od 14 vasi, kjer so bili doslej samo odbori za skupno obdelovanje zemlje, skoraj večina začela organizirati samostojne kmečke delovne zadruge. V vasi Lozoviku so ustanovili obdelovalno zadrugo »21. julij«, v katero je vstopilo 26 kmetov. Zadrugi je mnogo pomagal okrajni ljudski odbor, tako. da ima sedaj že mlatilnice, traktorje, ko-silne stroje in drugo orodje. Ob koncu preteklega tedna so se frontovci iz Savske kolonije zbrali in razpravljali o letošnjih nalogah, posebej pa še o pripravah za volitve v osnovne organizacije in volitve delegatov za kongres Ljudske fronte. Med drugim so izvolili štab za brigado prostovoljnih delavcev, poleg tega pa še hišne zaupnike, ki bodo pomagali, da bo brigada stalno na delu. Preskrbeli st bodo prehodno zastavico, ki jo bodo podeljevali najboljši četi. Da bi volitve pripravili čim bolj vestno, so napovedali tekmovanje vsem terenom rajona Moste. Zavezali so se, da bodo dosegli 100°/o udeležbo na volitvah, da bo njihov teren zaključil volitve med prvimi in da bodo najlepše okrasili volišče. Poleg tega bodo frontovci med tem časom uredili trgovinske prostore, v katerih je sedaj drvarnica, ter poskrbeli za prostore mlekarni, ki bo prodajala tudi kruh. Obenem bodo ob ZVEZA BORCEV V SOLKANU BO POMAGALA PRI PRIPRAVAH ZA VOLITVE Spomenikov padlim borcem. Zveza borcev sodeluje z mladinsko organizacijo in ji pomaga pri predvojaški vzgoji zlasti z dobrim strokovnim kadrom za nastavne centre; najboljši centri sd v St. Vidu in Kanalu, kjer vsi mladinci prihajajo k predvojaški vzgoji. Okrajni plenum Zveze borcev v Solkanu je v nedeljo, 13. t. m. sprejel sklep, da bo Zveza borcev pomagala pri volitvah v osnovne frontne organizacij še posebno zato, ker je Fronta ca Goriškem napovedala tekmovanje okrajem v Sloveniji. Prav tako io člani Zveze borcev pomagali .odski oblasti pri odkupih, kontroli r.ad pravilno preskrbo prebivalstva itd. Skrbela bo obenem za utrditev in razširitev organizacije z vključitvijo novih članov ter njihovo politično vzgojo. Krajevne organizacije Zveze borcev bodo tesno sodelovale tudi s Fronto na vasi in utrdile medsebojno sodelovanje. n Zveza borcev je doslej dosegla v Goriškem okraju precejšnje uspehe, ‘saj je od svoje ustanovitve narasla na 11.000 članov. Poleg utrjevanja svoje organizacije je tesno sodelovala tudi s Fronto zlasti pri prostovoljnem delu, kjer so člani pri graditvi Nove Gorice in zadružnih domov napravili 60.000 prostovoljnih ur; postavili so tudi 13 jetje bo bolje izdelalo operativni notranji plan po tromesečjih, mesecih, tednih in dnevih kakor tudi po oddelkih, brigadah in posameznikih. Uvedli bodo norme za vsa delovna mesta, kjer so za to dane možnosti in se borili za čim boljšo kakovost izdelkov. V diskusiji so posamezni delavci sprejeli individualne obveznosti. Trikratni udarnik Pavle Magdič je sprejel obveznost, da bo v marcu izdelal 9700 kg črtal za pluge, štrikratni udarnik Janez Frelih bo skoval v marcu 5400 lemežev, štirikratna udarnica Gi-zela Bernik se je zavezala, da bo v marcu zvarila 3000 kg električno varje nih verig. Električar Jože Vrečko bo v marcu izdelal 50% več modelov, razen tega pa bo še vestno pazil na vsak stroj, da ne bo zastoja na strojih zaradi okvar. V imenu orodjarne je ključavničar Franc Vidmar obljubil, da bodo v tem oddelku dali vse iz sebe da v tovarni ne bo noben stroj stal neizkoriščen, sam pa je sprejel obveznost da bo v marcu opravil 150 normiranih ur. Trikratni udarnik 2enva je sporočil obveznosti oddelka za pluge: do konca leta bo ta oddelek presegel plan za 5%. Sam 2enva bo izdelal v marcu 200 koles za kolice k plugom. Tako so posamezni delavci prevzeli svoje obveznosti, nato pa so sprejeli skupno obveznost: »Celotni plan proizvodnje kovanih verig bomo letos presegli za 8%, plan proizvodnje plugov pa za 5%. Ker je sedaj veliko povpraševanje po raznem orodju, bomo v naši tovarni izdelali izven plana '20.000 ščipalnih klešč, 15.000 kombiniranih klešč kot prvi proizvod v naši državi. Za vsakega delavca v tovarni bomo izdelali dnevni proizvodni plan, uvedli bomo grafikone po vseh oddelkih, izgubljene delovne ure bomo zmanjšali za 15 %, presegli plan strokovnega dviganja kadrov za 10 °/o in zajeli v študij 80 % vsega delavstva. Te obveznosti so delavci soglasno sprejeli, pogovorili so se tudi, kako bodo te obveznosti najuspešneje uresničili. Tekmovanje bò odslej stalni način dela. Kazalo na tovarniškem dvorišču ki kaže izpolnitev dnevnega plana, ne bo več noben večer pod 100%. Obveznosti, ki so jih sprejeli, so za njih zakon. Kolektiv tovarne Standard je pozval na tekmo vanje vse tovarne usnja v Sloveniji Delovni kolektiv tovarne Standard produktivnost dela, kateri kolektiv bo v Kranju je že lani pokazal velike imel največji uspeh v brigadnem na-uspehe, saj je v prvem polletju pre- činu dela, kateri bo dosegel največje jel republiško zastavo usnjarjev, ^ uspehe pri izpolnjevanju politično tekmovanju za V. kongres KPJ ji® organizacijskega načrta in kateri bo V soboto je imel delovni kolektiv tovarne verig v Lescah svoj delovni sestanek. Na tem sestanku so delavci kritično pretresli svoja dosedanja tekmovanja in se pogovorili o tekmovalnih izkušnjah ter o novem načinu tekmovanja. O nalogah delovnega kolektiva v tem tekmovanju je spregovoril direktor tovarne. Rekel je: »Borba za izpolnitev plana bo težka. Plan je povišan v primeri z lanskim za 500/o- Boriti se moramo za povečanje produktivnosti kakor tudi proti zamudnikom in neupravičenim izostankom. Treba bo vložiti vse sile za dvig kvalitete in za znižanje polne lastne cene. Udarnikom, ki jih je v podjetju 36 in nova-torjem bomo morali nuditi več pomoči pri njihovem delu. Danes dela v tovarni 750/0 delavstva po normah, do konca letošnjega leta pa bo delalo po normah že 90% vsega delavstva. Izdelali bomo notranji plan, S tem planom pa bomo dali slehernemu delavcu mesečne, tedenske, pa tudi dnevne delovne naloge. Izboljšali bomo delo vseh 24 proizvodnih brigad, do konca leta pa bomo na novo ustanovili še šest proizvodnih brigad. V letošnjem letu bomo zgradili 20 družinskih in 54 samskih stanovanj. Za tovarišem direktorjem je zastopnik republiškega odbora Sindikata kovinarja tov. Rihard spregovoril delavcem o novem načinu tekmovanja. Poudaril je, da mora biti plan, ki so ga delavci sprejeli, zakon za slehernega člana delovnega kolektiva. Delovni kolektiv je nato sprejel pobudo za napoved tekmovanja vsem kolektivom republiške kovinske industrije. Delavci so ta predlog z velikim navdušenjem odobrili. Tekmovali bodo za izpolnitev plana po asortimentu, po obsegu in po vrednosti, za znižanje odpadka in popolno izkoriščanje surovin ter potroš-nega materiala. Tekmovali bodo za povečanje produktivnosti dela, predvsem v proizvodih, ki so jih izdelovali že preteklo leto. V tekmovanje so vključili tudi delovno disciplino, znižanje polne lastne cene, povečanje plana strokovnih kadrov, prireditev strokovnih tečajev, zgraditev stanovanjskih blokov in doma kulture za delavce in uslužbence in Izpoolnjevanje vseh obveznosti in pogodb z drugimi podjetji. Nadalje bodo tekmovali, katero pod- dobii prehodno zastavo, naposled je prejel pohvalo glavne direkcije za znižanje polne lastne cene, v prihodnjih dneh pa bo prejel spet prehodno republiško zastavo za drugo lansko polletje. Doseženi uspehi so delovni kolektiv še bolj izpodbudili. Da bi dosegli še boljše uspehe, so izgradili brigadni sistem dela in povečali število brigad od 9 na 15, pred kratkim pa so formirali brigade tudi izven produkcije, tako da je sedaj 25 brigad, v katerih je vključeno vse delavstvo. Pretekli teden je delavstvo na množičnem sestanku sklenilo stalno tekmovanje med brigadami v izpolnjevanju norm, kakovosti dela, delovni disciplini, udeležbi v političnem delu in v prostovoljnem delu. Glede posameznih točk tega medbrigadnega tekmovanja so podrobno izdelali postopek za ugotavljanje doseženih uspehov. Na sestanku je delavni kolektiv nato sprejel predlog, napovedati tekmovanje vsem tovarnam usnja v Sloveniji, in sicer v počastitev II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. To tekmovanje, ki bo trajalo do 26. aprila, bo obsegalo naslednje točke: kateri kolektiv bo dosegel večji uspeh pri izpolnjevanju proizvodnega plana, kateri kolektiv bo najbolj znižal polno lastno ceno, kateri bo dosegel največjo delovno disciplino in najbolj dvignil V Maribora so odprli že šeste dečje jasli V soboto, 19. februarja so odprli v Mariboru v ulici Heroja Staneta dečje jasli, namenjene uslužbenkam mestnega ljudskega odbora Maribor. Otvoritve so se udeležili zastopniki ministrstva za ljudsko zdravstvo LR Slovenije ter številni zastopniki krajevne ljudske oblasti, sindikalnih in množičnih organizacij. Te jasli so že šeste v Mariboru in bodo imele prostora za 50 malčkov do 3 let starosti. Pri ustanavljanju je mestni ljudski odbor premagal mnogo težav, zlasti pri nabavi potrebnega materiala za ureditev notranjščine, inventarja itd. Akcijo je posebno podprl oddelek za zaščito matere in otroka, planska komisija In nekateri tovariši gradbenega urada pri mestnem ljudskem odboru Maribor, izkazali so se nadalje mizarji, pleskarji in slikarji pri ureditvi notranjščine dečjih Jasli. Delovne žene Jugoslavije, vse sile za izpolnitev našega prvega petletnega plana, za zgraditev socializma v naši deželi! Od dela in naporov vsega delovnega ljudstva pri tem velikem delu Je odvisno srečno življenje naše družine in naših otroki najbolje postavil notranji plan, Delovni kolektiv tovarne Standard bo podrobne obveznosti v okviru tega tekmovalnega načrta sprejel na zborovanju ob izročitvi republiške prehodne zastave. Zlasti se bo potrudil čimprej izdelati notranji plan. Na tem zborovanju so nekatere brigade napovedale tekmovanja oziroma prevzele konkretne obveznosti. Tako je brigada Regine iz menze napovedala tekmovanje delavsko-uslužbenskim restavracijam v kranjskem okraju. Brigada elektrotehnične delavnice in brigada mehanične delavnice pa sta sprejeli obveznosti glede odprave neupravičenih izostankov, glede zboljšanja delovne discipline, glede varčevanja z materialom, glede kakovosti dela in glede strokovnega, dviga kadrov. Tekmovanje med podjetji za izdelovanje strojil v Sloveniji Sindikalna podružnica tovarne »Ju-gotanin« v Sevnici je na svojem zadnjem občnem zboru pregledala uspehe svojega dela ter pretehtala nekatera važna vprašanja iz svojega delovnega področja. Podjetje je lani preseglo letni plan za skoraj 20«/o in tudi letošnji januarski plan je prekoračilo za 10.5 ®/o. Sindikalna podružnica je lani posvečala veliko pozornost zboljšanju življenjski ravni svojih članov. Skrbela je zlasti za stanovanje v tovarniških stanovanjskih prostorih. Svojim članom je preskrbela obleko, obutev, drva, petrolej in nekatera živila, ustanovila lastno čevljarsko delavnico. Nadalje je skrbela za reden oddih svojih članov, za pravilno nagrajevanje najboljših delavcev, hkrati pa je posvečala vso pažnjo tudi strokovni in politično - ideološki vzgoji članstva ter kulturno-prosvetnemu delu. Igralska družina je priredila 16 večernih predstav,v Sevnici in v drugih krajih. Sindikalni člani pa so pomagali graditi zadružni dom v Boš tanju. Fbdjetje je ob zaključku lanskega leta prejelo nagrado 30.000 din. Doseženi delovni uspehi so dali delavcem tega podjetja pogum napovedati tekmovanje vsem tovarnam strojil v 'Sloveniji. Zavezali so se, da bo odslej tekmovanje stalna oblika dela v podjetju. Tekmovalni načrt se nanaša na izpolnitev proizvodnega plana po količini, vrednosti in asortimentu, na znižanje proizvodnih stroškov, na izpolnitev investicijskega plana in plana kadrov, na zboljšanje delovne discipline in odstranitev neupravičenih izostankov, na kulturno-prosvetno delo, politično - ideološko vzgojo ter strokovno usposabljanje kadrov, na zboljšanje higienskih in varnostnih naprav, na uvedbo tehničnih norm, na udeležbo članov na področju fizkulture in ljudske tehnike in na prostovoljno udarniško delo članov. Ob zaključku so delavci z navdušenjem sprejeli pozdravno resolucijo maršalu Titu in Centralnemu komiteju naše Partije. Kolektiv »Snteksa« napoveduje tekmovanje podjetjem tekstilne industrije Delovni kolektiv tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju, ki je za uspehe V drugem lanskem polletju prejel prehodno zastavo zvezne vlade in nagrado 280.000 din, je na letni skupščini sindikalne podružnice sklenil napovedati tekmovanje vsem zveznim tekstilnim tovarnam. Kolektiv tovarne »Inteks« se je hkrati zavezal, da bo Izpolnil letošnji proizvodni plan po količini in po vrednosti s 106*/«, da bo izdelal notranji plan, ki bo za 10*/« višji od okvirnega plana, da bo izboljšal kakovost izdelkov za 10 •/•, izpolnil plan znižanja polne lastne cene, znižal odstotek odpadkov za 5 •/• in zmanjšal število izostankov prav tako za 5 •/«. Nadalje bo izpolnil plan dviganja kadrov, zboljšal ideološko politično delo v podjetju, Trboveljski rudarji so prejeli prehodno zastavo zvezne vlade V nedeljo dopoldne so se v Delavskem domu v Trbovljah zbrali trboveljski rudarji, da prejmejo veliko priznanje naše vlade in centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. V imenu centralnega odbora ZSJ je čestital rudarjem, tehnikom in inženirjem član centralnega odbora Tomo Brejc. Nekako takole je rekel: Danes praznuje delavski razred v Trbovljah svoj veliki delovni dan, ko mu je bilo izkazano veliko priznanje naše vlade zveznega ministrstva za rudarstvo in centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Podeljevanje prehodnih zastav sta uvedli naša Partija, naša vlada zato, da bi dali s podelitvijo teh zastav priznanje tistim delovnim kolektivom, ki so prvi v borbi za zgraditev socializma v naši državi. Naša država nudi našemu delavstvu, predvsem pa še našemu rudarju velike ugodnosti. Lansko leto so bile plače rudarjem urejene in znatno povišane. Tudi preskrba rudarjev se je precej zboljšala. Sedaj pripravlja naša vlada nov zakon o socialnem zavarovanju, ki bo tudi našemu delavstvu prinesel novih ugodnosti.« V svojem govoru je tov. Brejc opomnil rudarje, da mora delavski razred sodelovati na vseh področjih. Organom ljudske oblasti mora nuditi vso pomoč, jih opozarjati na razne napake in dajati predloge, kako bi te napake čimprej odpravili. Sindikalna organizacija pa mora biti hrbtenica naše ljudske oblasti. Pozval je rudarje, da okrepijo tudi svoje vzgojno politično delo. Skrbijo naj, da bo iz njihove srede naša ljudska oblast dobila čim več sposobnih kadrov. V svojem nadaljnjem govoru je tov. Tomo Brejc opozoril rudarje še na eno izmed važnih nalog v letošnjem letu — na pospešitev graditve socializma na vasi. V državi, kakor je naša, ni dovolj, če zgradimo socializem v industriji in v naših mestih, marveč moramo vzporedno graditi socializem tudi na vasi. Dolžnost vsega delavstva pa je, nuditi vso pomoč našemu kmetu, ki se bori, da bi dal delavcu čim več živil in obdelal svojo zemljo na najnaprednejši, to je na zadružni način. Na poziv rudarjem, naj zastavo obdrže čim dalj časa, so rudarji v dvorani odgovorili: »Borili se bomo, da ostane za vedno naša.« Tovariš Tomo Brejc je nadalje pozval rudarje, naj se borijo, da bodo vedno v prvih vrstah delovne armade, ki se bori za zgraditev socializma, za boljše in srečnejše življenje naših delovnih ljudi. Nato pa je prečital odlok centralnega odbora Zveze sindikatov in zveznega ministrstva za rudarstvo, da se za velike uspehe, ki so jih dosegli v borbi za izpolnitev lanskega plana podeli trboveljskim rudarjem prebod na za- stava in častni naslov »Zaslužni delovni kolektiva. Prehodno zastavo je prejel petkratni udarnik Anton Zago-rišek, ki je obljubil v imenu vseh rudarjev napeti vse sile, da bo njihov delovni kolektiv eden izmed najboljših in da bo zastavo za veji no ostala pri njih. V imenu glavne direkcije In ministrstva za rudarstvo je čestital delovnemu kolektivu generalni direktor Ribič, ki je rudarjem izročil tudi nagrado zveznega ministrstva za rudarstvo v znesku 750.000 din. V imenu republiškega odbora Zveze rudarjev za Slovenijo in glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije je čestital trboveljskim rudarjem tudi predsednik republiškega odbora Zveze rudarjev tov. Piki. Sekretar okrajnega komiteja KPS _ Trbovlje pa je pozval rudarje, naj še stopnjujejo svojo enotnost in revolucionarnost, s katero so dosegli v preteklem letu tako velike uspehe. Nato so rudarji sprejeli tekmovanje, ki so ga napovedali rudarji Breze vsem večjim premogovnikom v državi. Hkrati pa so sprejeli nove obveznosti za to tekmovanje. Letni proizvodni plan bodo dosegli do 19. decembra, skrbeli bodo za najboljšo kvaliteto premoga, presegli bodo planirana pripravljalna dela za 3"/«, opravili bodo vsa popravila po operativnem planu, izboljšali bodo delovni učinek za 2‘It, normirali 86 •/« delovnih mest nasproti dosedanjim 75 •/«, neupravičene izostanke bodo znižali za 10*/«, izgubljene delovne ure pa za 11 Vi. Plan investicij bodo izvršili v celoti, prav tako plan množične preskrbe. Na zborovanju so tudi sklenili, da bodo izpolnitev teh obveznosti kontrolirali dnevno, tedensko ii^ mesečno. Na zborovanju so proglasili 96 udarnikov in nagradili najboljše in najzaslužnejše rudarje. Sedmič so bili proglašeni za udarnike in prejeli za nagrado radioaparate: Ivan Karlič, Matija Dornik, Silvo Lapornik, Anton Gorinšek, Adolf Janšek, Franc Unetič in Ludvik Strgaršek; šestič sta bila razglašena za udarnika Martin Tomažič in Ivan Krear, petič je prejelo udarniški naslov 11 rudarjev, četrtič 13, tretjič 21,. drugič 11 in prvič 29 rudarjev. Nagrajenih pa je bilo 281 rudarjev, tehnikov, inženirjev in uslužbencev. Z zborovanja so rudarji, tehniki in inženirji poslali resoluciji maršalu Titu in centralnemu odboru Zveze sindikatov. V teh resolucijah obljubljajo, da se bodo letos borili za dnevno izpolnjevanje plana, s svojim delom pa bodo dokazali, da jih nihče na svetu ne more ločiti od njihovega vodstva^ ki jih tako zmagoslavno vodi v socializem. Po načrtih konstruktorja Inž. Lisija, ki je po osvoboditvi Izdelal že deset velikih konstrukcij orodnih strojev, 6o v januarju izdelali v Prvotna jsk* tovarni orodnih strojev v Zagrebu prvo serijo velikih univerzalnih stružnic TES4. Te stružnice sp zgrajene po najnovejših tehničnih načelih z avomatič-nim mazanjem ležišč in s popolnoma zaprtim ohišjem. — N-> -liki -idimo zaključna dela pri montaži take stružnice. Avstrijske oblasti nadaljujejo s politiko izzivanja koroških Slovencev Y Cinična burka, ki naj prevari svetovno javnost Celovec, 21. febr. (Tanjug) Avstrijski parlament je sprejel spričo londonske konference namestnikov ministrov za zunanje zadeve na predlog predstavnikov vladne ljudske stranke zakon, s katerim se daje gospodarskim zadrugam koroških Slovencev (skupno 22 zadrug) možnost, da prosijo za razveljavitev gestapovskih odločitev iz leta 1941, o zaplembi njihovega premoženja. Dejstvo, da so ta zakon predlagali ljudje, ki so se najbolj odlikovali v preganjanju koroških Slovencev, kakor tudi sama zgodovina tega zakona kažeta, da sploh ne gre za kak zakon, ampak za cinično burko, ki naj prevari svetovno javnost. Kakor je znano, je avstrijsko višje sodišče razglasilo odločitev gestapa za pravno veljavno in iznova razpustilo 22 slovenskih zadrug na Koroškem. S tem je legaziliralo ropanje slovenskega premoženja, pri katerem so sodelovali samo avstrijski nacisti, zbrani sedaj okoli ljudske stranke. Avstrijske oblasti so priznale celo »Društvo za naseljevanje Nemcev«, ki si je prigrabilo z gestapovsko pomočjo večino slovenskega naropanega premoženja. Isti velikonemški elementi, ki načelu-jejo tudi koroški pokrajinski vladi, so obvestili z uradno brzojavko ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju, da prepušča koroška pokrajinska vlada odločitev o obnovitvi vseh razpuščenih slovenskih zadrug ministru za zunanje zadeve Gruberju v zvezi z zunanjepolitičnim stanjem. Samo zaradi tega, — ker je to zahtevala zunanjepolitična situacija spričo londonske konference, so v parlamentu predložili in sprejeli ta »zakon«. Avstriji ni znano, da so slovenske zadruge to že neštetokrat zahtevale. Da predstavlja ta »zakon« samo manever, ki naj preslepi svetovno javnost, dokazuje tudi dejstvo, da avstrijske oblasti mirno nadaljujejo politiko izigravanja pravic koroških Slovencev. Cerkev na Koroškem v siužbi ponemčevanja 2e v senžermenski Avstriji je škofijski ordinariat v Celovcu vodil protislovensko politiko. Po zlomu nacifašizma je škofijski ordinariat stopnjeval svojo protislovensko nastrojenost in se s svojimi ukrepi na cerkvenem poiju popolnoma vključil v protislovenski tabor. Izvrševalec te protislovenske politike pri škofijstvu v Celovcu je generalni vikar dr. Kadras. V ilustracijo naj navedemo samo nekaj primerov iz leta 1343. Celovški škof dr. Koestner je prepovedal slovenskim .duhovnikom sodelovati pri odkrivanju partizanskih spomenikov. V aprilu 1S48 je zahteval izbris besedila »v borbi proti fašizmu« na spomeniku v St. Rupertu pri Velikovcu, ki so ga postavili koroški Slovenci 84 na Svinski pianini padlim partizanom z napisom »padlim za svobodo v borbi proti fašizmu«. Zahteval je celo pomoč od okrajnega glavarstva v Velikovcu za odstranitev enega dela napisa. V septembru 1948 se je udeležil »Prvega koroškega lovskega streljanja« v Borovljah, prireditve, ki je predstavljala očiten poizkus poživitve militarističnega in nacističnega duha na Koroškem in je imela namen, demonstrirati v središču slovenske Koroške in neposredni bližini S tem »zakonom« seveda gestapov- Jugoslavije vojaško pripravljenost koroških šovinističnih plasti. Za izzivalno proslavo 10. oktobra 1948, ki je žalila nacionalni čut koroških Slovencev, je zaukazal zvonenje po slovenskih župnijah. Izdal je okrožnico slovenskim župnikom, naj v cerkvi uvajajo čim več nemščine v bogoslužju. Svoj sovražni odnos do koroških Slovencev je škofijski ordinariat pokazal tudi v svojem odgovoru slovenskemu prosvetnemu ska odločitev ni razveljavljena. Avstrijske oblasti še vedno priznavajo to odločitev. S tem »zakonom« ni priznana pravica do obnovitve slovenskih zadrug in tudi ni razveljavljena odločitev avstrijskih sodišč o njihovi ponovni razpustitvi. S tem »zakonom« se daje slovenskim zadrugam samo možnost, da prosijo za razveljavitev gestapovske odločitve; toda komu v društvu »Kočna« v Svečah z dne 13. oktobra 1948, št. 3037, kjer je zahteval, naj društvo v bodoče pošilja samo nemške vloge na ordinariat. S tem je ordinariat zavestno in načrtno podprl odstranjevanje slovenskega jezika iz Javnosti. , Najbolj razvidna pa je ponemčevalna vloga škofijstva v njegovi personalni politiki. Kljub pomanjkanju domačih slovenskih duhovnikov je moralo v zadnjem času več. slovenskih duhovnikov v nemške kraje medtem ko so na slovenskih župnijah nemški duhovniki, ki uvajajo nemško bogoslužje. Kakor poroča »Slovenski vestnik« z dne 26. I. 1949, je škofijstvo namestilo v nemškem delu škofije pet slovenskih, oziroma slovenščine zmožnih duhovnikov, poleg tega pa je še pet koroških slovenskih duhovnikov nameščenih izven Koroške. Eden od teh je bil prestavljen v solno-graško škofijo, ker se je po svoji vrnitvi iz Jugoslavije preugodno izražal o razmerah v. Jugoslaviji. Pri namestitvah nemških duhovnikov na slovenske župnije, pa se škofijstvo vedno izgovarja, da nima slovenskih duhovnikov na razpolago. Škofijski ordinariat je namestil v Podkloštru, v Cačah, St. Pavlu, St. Stefanu, Borljah in na Vratih — torej na popolnoma slovenskih farah v Ziljski dolini — same nemške duhovnike, ki niso zmožni slovenskega jezika; med njimi so celo trije rajhovci. nadalje so nemški duhovniki, ki ne znajo slovenskega jezika ali pa se ga nočejo posluževati, še v naslednjih slovenskih župnijah: Krčanje, St. Jurij na Vinogradih, Slovenji Šmihel, Time-nica. St. Tomaž, Pokrče, Grabštajn, Zrelec, St. Jakob ob cesti, Vetrini, Otok. V župniji Galicija je škofijstvo odredilo po zlomu nacifašizma, da se uvede tudi nemščina, posebno nemška pridiga v bogoslužju. Številni so primeri, ko so se morali, slovenski duhovniki pred namestitvijo zavezati, da bodo opravljali tudi nemško bogoslužje. Celo verouk mora po navodilih škofijstva služiti germanizaciji slovenske mladine. — er. Pismo nemških šen Stal inu Nemške žene v politika ESSE Berlin, 20. febr. (Tass) Delegacija Zveze demokratičnih žena Nemčije je obiskala političnega svetovalca sovjetske vojaške uprave v Nemčiji Sem-jonova in mu izročila v imenu več ko pet milijonov nemških žena, ki so podpisale prošnjo za prepoved atomske bombe, pismo za predsednika sovjetske vlade, Stalina. »Nemške žene trdno zaupajo v Sovjetsko zvezo, da bo uresničila njihove težnje za mirom« — je izjavila tajnica Lige Marija Rentmeister. Clanica delegacije Kàthe Kern je izjavila, da so žene iz vseh krajev Nemčije poslale upravnemu odboru Lige nešteto resolucij in pisem, v katerih odločno protestirajo proti diktatu zahodnih sii, s katerim je bilo Porurje odtrgano od Nemčije. Žene protestirajo tudi proti okupacijskemu statutu, ki so ga vsilili prebivalstvu zahodne Nemčije namesto obljubljene mirovne pogodbe za celo Nemčijo. Nemški narod vidi v politiki zahodnih zasedbenih velesil razkosanje države in tudi nevarnost za mir. Ob prevzemu pisma delegacije Lige demokratičnih žena Nemčije je Sem-jonov izjavil: »Sovjetska vlada je že večkrat dokazala, da je za ponovno vzpostavitev politične in gospodarske enotnosti Nemčije na demokratični podlagi, za ohranitev Porurja v mejah Nemčije In za čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo ob umiku vseh zasedbenih sil v roku enega leta. Sovjetsko stališče je zasnovano na demokratičnih načelih, ki jih vsebujejo sklepi potsdamske konference. Naš smoter je vzpostavitev trdnega in demokrat. miru v Evropi in uresničitev pogojev za miroljubno sodelov. evropskih narodov, vštevši tudi nemški narod. Sovjetski narod bo nadaljeval svojo borbo za uresničitev takšne politike do Nemčije, ki je v skladu z interesi vseh miroljubnih narodov. Enostranski sklepi zahodnih sil o rurskem statutu in njihove priprave za ustanovitev zahodnonemške države so v nasprotju z idejo miru med narodi in s sklepi potsdamske konference. Smo- ter okupacijskega statuta, ki so ga vsilili prebivalstvu zahodne Nemčije, je, onemogočiti mirovna pogajanja in podaljšati zasedbo zahodne Nemčije v neskončnost. Skiepi treh zahodnih velesil kršijo mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele zahodne velesile, in zato nimajo moralne in zakonske veljave.« Demanti sovjetske vojaške uprave v Nemčiji Berlin, 21. febr. (Tass) Spričo glasov v tisku in po radiu zahodnih sektorjev Berlina, da se pričakuje v sovjetski zasedbeni coni nova denarna reforma, je informacijski urad sovjetske vojaške uprave v Nemčiji objavil dne 19. februarja poročilo, da so vsi tozadevni glasovi v celoti izmišljeni. Marka nemške emisijske banke je trdna. Smoter teh laži In izzivalnih informacij, ki jih širita zahodno-ber-linski tisk in radio, je, desorganizirati gospodarsko življenje v sovjetski Zasedbeni coni Nemčije, prikrivati priprave za novo denarno reformo v zahodni Nemčiji ter povzročiti vznemirjenje in negotovost na denarnem tržišču, ki bi prinesli nove profite. Sožalje naših rudarjev rudarski zvezi v ČSR Beograd, 21. febr. (Tanjug) Ob nesreči, ki se je pred kratkim zgodila v rudniku »Dubrava« na Češkoslovaškem, je poslal rudarski sindikat Jugoslavije rudarski zvezi Češkoslovaške, naslednjo brzojavko: »Nesreča, ki je zadela rudarje »Dubrave« v tenutku, ko so zastavljali največje sile za socialistično zgraditev svoje države, je močno odjeknila v srcih rudarjev in vseh delovnih ljudi Titove Jugoslavije. Izražajoč čustva vseh delovnih ljudi naše države, zlasti pa naših rudarjev, zagotavljamo bratskim rudarjem in vsem češkoslovaškim delovnim ljudem tople občutke simpatij.« Porast izvoza mangana in kroma iz Sovjetske zveze New York, 18. febr. (Tanjug) Po podatkih ministrstva za trgovino je uvoz mangana in kroma iz Sovjetske zveze v Združene države Amerike narastel od 1,400.000 dolarjev v novembru na 2,800.000 dolarjev v decembru preteklega leta. Skupni izvoz iz Sovjetske zveze v decembru je v primeri z novembrom neznatno padel. Uvoz v Združene države Amerike iz Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih dežel je znašal v temi razdobju 12,700.000, izvoz pa 13,800.000 dolarjev. Na Poljsko je bilo uvoženo blaga v vrednosti 6,400.000. na Finsko za 3 milijone, v Jugoslavijo za 1 milijon 300.000 in na Češkoslovaško za 1,100.000 dolarjev. Blagovni promet poljskih pristanišč na Baltiškem morju se Je povečal leta 1918. v primeri z letom 1917. za 57%. Medtem ko Je znašal leta 1917 Varšava ima danes Že več kot 600 tisoč prebivalcev. Letos Je določenih 31 milijard zlotov za nadaljnjo obnovo mesta, ki je politično, kulturno in gospodarsko središče nove Poljske. V zahodnih sektorjih Berlina je ustavilo obratovanje# 5.679 podjetij in tovarn. Samo med 22. januarjem in 5. februarjem so v zahodnem Berlinu zaprli 77 podjetij. Kriminaliteta v zahodnih conah Nemčiji narašča. Po poročilu, ki ga je objavila nemška uprava 2a pobijanje kriminalitete, je število prestopkov mladine v biconiji 35krat večje ko pred vojno. 70 % prestopkov je bilo izvršenih v pijanem stanju. Na Poljskem posvečajo veliko pozornost povečanju površin, ki so posejane s kulturami industrijskih rastlin. Samo v preteklem letu je znašala površina 46 000 ha. v primeri z 1. 1946 za 38.000 ha več. Po planu za 1. 1950 bodo zasejali približno 75.000 ha zemljišča z lanom in 7.000 ha s konopljo. Brezposelnost v biconiji. Po vesti agencije ADN število brezposelnih v zahodnih okupacijskih conah Nemčije nenehno narašča. V pokrajini West-falska je bilo v decembru 106.443 brezposelnih, medtem ko se je 15. januarja število povečalo na 194.116. Hkrati se Je število brezposelnih v pokrajini Hessen povečalo od 60.089 na 73.898 delavcev. V mestu Ellenberg je nad 25% brezposelnih. Tovarna vagonov v Hannovru Je odpustila skoraj polovico svojih delavcev. Podražitev železniških tarif v Italiji. Najnovejše zvišanje železniških tarif v Italiji je že drugo po vrsti od pričetka leta 1949. Najbolj so se podražile tarife za tedenske in mesečne vozovnice na kratke proge, ki se jih poslužujejo delavci za prihod na delo. Cene teh vozovnic so povečane z novo uredbo za 300 do 400%. Razen tega so zvišane tudi cene vozovnicam tretjega razreda povprečno za 50 do 80 •/«, a cene vozovnicam I. in II. razreda za 15 do 20 odstotkov. Tarife za blagovni promet so se povprečno zvišale za 30*/«. Akcije v-ZDA še nadalje padajo. Cene blaga v prodaji na debelo v ZDA še nadalje hitro padajo. Podoben je primer tudi z borznimi akcijami. V Chicagu so padle cene pšenici za 2,5 centa, koru» za 2 do 3 cente. V New Yorku je cena bombaža padla za 1.20 do 1.85 dolarjev za balo. Cene volne, kavčuka in drugega blaga so prav tako padle. Borzne akcije v mnogih vodilnih Korporacijah so padle celo za 4 dolarje na akcijo. Padec cen kmetijskih pridelkov in ostalega blaga povzroča veliko zaskrbljenost. »New York Times« primerja sedanje naglo padanje z velikim padcem cen kmetijskih pridelkov, ki je nastal po prvi svetovni vojni, in piše. da So vzrok predvsem velikanske zaloge kmetijskega blaga. Državni enoletni gospodarski plan Romunije posveča posebno pozornost razvoju eestneg-a prometa. L. 1949. bodo asfaltirali 330 kin cest, nad 600 km cest bodo popravili 600 km pa modernizirali. Zgradili in obnovili bodo tudi mostove po vsej držvi in zavorovali obale re>k, da me bodo preplavljale zemlje, kar že leta prinaša občutno škodo. Načrt določa tudi otvoritev Sol za strokovne kadre v tej panogi gradbeništva. . Načrt o »agrarni ferormi« v Avstriji. Parlamentarna 6kupina avstrijske ljudske stranke je predložila skupščini načrt zakona o izkoriščanju zemlje (o agrarni reformi). Po tem načrtu bodo odvzeli veleposestnikom zemljo samo tedaj, ako imajo njihova posestva večjo površino kot 5000 ha. Hkrati določa načrt tudi za take primere vrsto omejitev v prid veleposestnikov. Štirje voditelji KP Iraka obsojeni na smrt. Vojaško sodišče v Bagdadu je obsodilo štiri voditelje Komunistične partije Iraka na smrt, 56 komunistov pa na dosmrtno ječo. Politika razlikovanja v zunanji trgovini Ženeva, 20. febr. (Tass) V 2enevi so pričeli z delom tri delovne skupine komiteja za razvoj trgovine in gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami. Prva skupina obravnava probleme trgovinskega in plačilnega mehanizma, druga proučuje vprašanje dobivanja obvestil od držav glede njihovih izvoznih možnosti. Tretja skupina, ki proučuje probleme trgovinske politike v Evropi, je pričela razpravljati o razlikovalni politiki ZDA nasproti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Čeprav je sam komite poveril skupini, da razpravlja o tem vprašanju, sta ameriška in britanska delegacija napeli vse sile, da bi o tem vprašanju ne razpravljali. Ameriški predstavnik je očital predsedujočemu švedskemu delegatu Mir-dalu »nelojalnost««, ker je ob pričetku zasedanja izjavili, da članice OZN v trgovini ne smejo dovoljevati nobenega razlikovanja nasproti posameznim državam iz političnih nagibov. Večina delegatov je podpirala predstavnika Sovjetske zveze, ki je odločno zahteval, naj se razpravlja o tem vprašanju. Med razpravo so ugotovili, da Združene države Amerike odkrito zapostavljajo Sovjetsko zvezo ZSSR in države ljudske demokracije, ki se niso hotele priključiti Marshallovemu načrtu. Vlada ZDA ne le naglo zmanjšuje izvoz blaga v Sovjetsko zvezo in države vzhodne Evrope — marveč tudi prepoveduje zahodnoevropskim državam, da bi tjakaj izvažale svoje izdelke. Monopoli ZDA so v celoti podredili svojemu diktatu tudi Narodno banko za razvoj in obnovo. Predsednik Mednarodne banke za razvoj in obnovo Mac Loy je 8. novembra izjavil, da banka iz političnih vzrokov ne more dajati kreditov državam ljudske demokracije. Vodja sovjetske delegacije G e r a -se n ko je na seji tretjega delovnega Odbora izjavil, da politika zapostavljanja, ki jo izvajajo ZDA, popolnoma nasprotuje nalogam svetovne trgovine, dvigu blaginje ljudskih množic in utrditvi svetovnega miru. Komite mora zavzeti jasno stališče do politike zapostavljanja in sprejeti predloge za borbo proti razlikovanju. Sovjetska delegacija predlaga zato, naj se sprejme na dnevni red odbora proučevanje ukrepov za čim hitrejšo odpravo posledic, ki jih povzroča politika razlikovanja v zunanji trgovini. Na prihodnjem zasedanju odbora bodo nadaljevali debato o tem vprašanju. KULTURNI PREGLED Moskovsko akademsko umetniško gledališče Ob razstavi v Jakopičevem paviljonu V soboto je odprlo Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s . Sovjetsko zvezo razstavo izbranih slik o razvoju MHATa. Razstava nam daje pregled petdesetletnega dela enega najslavnejših gledališč sveta, kt sta ga ustanovila 1898. leta Nemirovič-Dančenko in K. S. Stanislavski. Zaradi lažjega razumevanja razstave objavljamo predavanje, ki ga je imel ob otvoritvi razstave dr. B. Kreft. Oktobra meseca lanskega leta so v Sovjetski zvezi slavili petdesetletnico Moskovskega akademskega umetniškega gledališča (MHAT), ki sta ga meseca junija 1897. leta zasnovala na sestanku v moskovski restavraciji »Slav-janskl Bazar« dramatik Vladimir Ivanovič Nemirovič-Dančenko ter igralec in režiser Konstantin Serkejevič Aleksejev, z gledališkim imenov Stanislavski. »Svetovna konferenca narodov ne obravnava svojih važnih državnih vprašan; s takšno natančnostjo, kakor sva midva takrat obravnavala osnove bodočega dela, vprašanja čiste umetnosti, najine umetniške ideale, scenično etiko, tehniko, organizacijske načrte, načrte bodočega repertoarja in najine medsebojne odnose« pripoveduje Stanislavski v svoji knjigi »Moje življenje v umetnosti« (str. 309). Ruska gledališka umetnost je bila takrat v veliki krizi. »On kakor tudi jaz« pravi dalje Stanislavski v isti knjigi, »je z brezupjem gledal na stanje gledališča ob koncu prejšnjega stoletja, v katerem so se bleščeča izročila prejšnjih časov izrodila v navadni, tehnični, spretni prijem igre. Ne govorim seveda o posameznih blestečih talentih tega časa, ki so sijali na prestolničnih in provincialnih odrih; tudi igralska množica se je po intelektualni ravni dvignili, kar je bila posledica na novo ustanovljenih gledaliških šol. Toda izvirnih darovitosti »po milosti božji« — je bilo malo, gledališka podjetja pa so bila v tem času na eni strani v rokah »bufetčikov«, na drugi pa v rokah birokratov. Ali je bilo mogoče računati spričo takšnih razmer na razcvet umetnosti?« 2e dramatik Nikolaj Aleksandrovič Ostrovski se je mučil z nemogočimi razmerami v ruskem gledališču. S svojimi idejami in načrti po pravici zasluži ime predhodnika tiste ruske gle- dališke umetnosti, ki jo je tako mogočno uveljavilo moskovsko Umetniško gledališče. Ko se je to gledališče 14. oktobra 1898. leta v "Moskvi odprlo z zgodovinsko dramo Alekseja Konstan-tinoviča Tolstoja »Car Fjodor«, je nastal v razvoju ruske gledališke umetnosti podoben preobrat, kakor 1. 1824., ko je bil ustanovljen »Mali teater«, ki pomeni začetek ruske resnično izvirne gledališke umetnosti, katera je pred tem tavala pod raznimi zapadno-evropskimi vplivi, predvsem francoskimi in nemškimi. Tista doba, ki jo s politično progresivne plati najbolj označuje gibanje dekabristov, je sočasno z ustanovitvijo »Malega teatra« dala dve izvirni dramatski deli svetovnega slovesa, ki zastopata v literaturi isto narodno samobitno smer, kakor jo je začel v gledališču uveljavljati »Mali teater«. To sta komedija Gribojedova »Gorje pametnemu« in Puškinova tragedija shakespearskega kova »Boris Godunov«. Politično-revolucionarno gibanje dekabristov je skušalo obseči vse potrebe takratnega ruskega življenja, zato ni moglo niti mimo dramatike in gledališča, kar priča poleg Puškinovih in Gribojedovljih prizadevanj in uspehih celo načelna izjava dekabrista Mu-ravjova-Apostola, ko pravi, da je treba nujno ustvariti nacionalno dramatiko: »Ce je komedija živa, z osebami prikazana predstava vladajočih nravi, potlej mora imeti vsak narod svojo komedijo — že zaradi tega, ker ima vsak narod svoje lastne nravi in običaje.« Iz takšnih potreb in idejnih zaključkov je zrastla tudi dramatika Gogolja in Ostrovskega, čigar nad štirideset dramatskih del je ustvarilo z uprizoritvami v »Malem teatru« trdne in trajne temelje ruski dramatiki in gledališču, ki od fakrat ni več odvisno v izbiri sporeda od tujih književnosti. Kriza ruskega gledališča, ki je nastala že v zadnjih letih življenja Ostrovskega, ni bila zgolj umetniška kriza, marveč je biia ■ tudi odmev družbenih kriz, ki so se pojavile kmalu po tako imenovani osvoboditvi kmetov 1861. 1. Razmah kapitalizma ni prinesel družbi tiste odrešitve in miru, kakor so nekateri pričakovali od njega, marveč je sproti in naglo razvijal svoje razredno nasprotje v nastopajočih delovnih množicah, ki so se v tistih desetletjih oblikovale z množičnim dotokom kmetskih ljudi v tovarne in rudnike in ki so se v procesu splošnega družbenega doga-nja počasi formirale v proletariat. Zato ni nič čudnega in nenavadnega, da je bila istega leta, ko se je odprlo moskov* sko Umetniško gledališče, ustanovljena v Minsku Ruska socialnodemokra-tična delavska partija. Sest let pred tem dogodkom je vstopil v rusko književnost Maksim Gorki kot zastopnik najnižjih plasti takratne družbe. Vmes med velekapitalističnim meščanstvom, močno povezanim z ostanki carističnega fevdalizma, in delovnimi množicami Je nastajala vedno večja plast demokratično misleče inteligence. Ta je prihajala deloma iz vrst meščan-1 Pred, 8. marcem Žene iz Grosuplja in Mlaceva so sprejele svoj plan dela 2ene so sestavile plan za letošnje leto. Pripravljajo pa se zlasti za 8. marec, — praznik žena. Tedaj bodo odprle kuharsko razstavo in organizirale kulturno prireditev. Z dobičkom bodo uredile frontni kotiček. Letos bodo pritegnile več žena v organizacijo, prav tako k študiju. V načrtu imajo tudi 3 predavanja o vzgoji otroka v pubertetni dobi. o cepivu BSZ in o zadružništvu. V Tednu matere in otroka bodo pripravile pionirjem sejem in skrbno pripravile' novoletno jelko. Skupno bodo obiskale kmetijsko obdelovalno zadrugo v Stični, mladinske domove v Ponikvah pri Velikih Laščah in St. Vidu pri Stični, kamor bodo prišli grški otroci. Tudi v prostovoljnem delu se bodo udejstvovale. Vsega bodo napravile 2500 prostovoljnih ur. Za zadružni-dom bodo dale posebej 1000 ur, čeprav je 40 % od teh žena vključenih v sindikate, kjer so že dale svoje obveznosti. V veliki večini so žene Grosuplja naročene na »Našo ženo« in »Kmečko ženo«, v tekmovanju za 8. marec pa se bo število naročnic še povečalo. 2ene v Mlačevem so sestavile načrt, ki poleg prostovoljnega dela za zadružni dom obsega tudi enodnevni vrtnarski tečaj, kamor bodo povabile vse žene iz bližnjih vasi. Proslavo za 8. marec organizirajo skupno z mladino in pionirji. Žene so razvile močno agitacijo za vpis v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki jo nameravajo ustanoviti letos. Prav tako bodo pomagale krajevnemu ljudskemu odboru pri setvenem planu. Priprave za 8. marec na Goriškem 2ene Goriškega okraja se s tekmovanjem pripravljajo na 8. marec. Žene iz Kanala so napovedale tekmovanje Gornji vasi. Žene iz Okolice pa so sestavile najboljši načrt dela, ki dopolnjuje frontni plan in plan krajevnega ljudskega odbora. V svojih tekmovalnih in letnih planih so žene usmerile svoje delavnosti predvsem v to, da bodo v svoje aktive in frontno življenje pritegnile čim več žena, ki še stojijo ob strani. Pomagale bodo pri ustanavljanju kmetijskih zadrug in zadružnih ekonomij. V Solkanu se je prijavilo 80 članic za krojni tečaj, ki se bo začel takoj, ko bo zaključen v Desklah. V Solkanu in Anhovem bodo ustanovili dečje jasli, domovi igre in dela pa v vseh večjih centrih. V načrtu imajo tudi ustanovitev pravnih posvetovalnic v Solkanu in Ajdovščini. 8. marec bodo proslavile v Novi Gorici z okrajno kulturno prireditvijo, na kateri bodo nastopale najboljše kul-turnoumetniške skupine z vasi. Plenarno zasedanje Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije V nedeljo Je v Beogradu začel z delom VII. plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. Spričo zgodovinskega značaja odlokov II. plenuma CK KPJ o delu na vasi, je tov. Miča Rakič, član biroja CK Ljudske mladine v svojem referatu naglasil vlogo, ki jo je odigrala mladina pri sprovajanju linije naše Partije. Da povečamo udejstvovanje mladine pri jačanju socialističnih pozicij na vasi, je potrebna še večja pomoč ln udeležba mladine v borbi proti kapitalističnim elementom na vasi ter udeležba mladine v procesu združevanja posameznih individualnih kmečkih gospodarstev na zadružni osnovi. V tej zvezi je potrebno, da kmečko mladino vzgajamo, da se bori za linijo Partije ter v praksi sprovaja to Unijo. Da bodo osnovne organizacije Ljudske mladine te naloge tudi izvršile pa je potrebno množično učlanje-vanje mladine v zadruge, kjer bo mladina kot organizirana sila lahko pomagala njihovemu razvoju. Borba za dvig poljedelske proizvodnje je Istočasno poprišče dela mladine. Mladina mora sodelovati pri sprovajanju odkupa, setvenih planov, uvajanju raznih agrotehničnih ln drugih gospodarskih ukrepov naše oblasti. Najvažnejša naloga Ljudske mladine je, da pravilno organizira in dvigne na višjo stopnjo iniciativo mladine za množičnost delovnih zadrug, to je za ustvarjanje novih zadrug. Formirati mora brigadni skupinski sistem dela, hkrati pa ne sme zanemarjati fizkulture, oddiha, zabave ter čuvanja zdravja mladine. Kot dosedaj ,tako mora biti mladina v bodoče še večji iniciator tekmovanja, odnosa do dela in odnosa do ljudskega imetja. Pomembno pomoč mora nuditi mladina upravam državnih posestev v pogledu kapitalne graditve. Da pa bo mladina svoje naloge lahko v celoti izvršila, je potrebno, da se na množični osnovi s planskim in sistematičnim delom poglablja v strokovno znanje. V agitacijsko-pro-pagandnem delu mladinskih organizacij pa je potrebno usmeriti vse delo na spoznavanje kmečke mladine, z linijo Partije v socialistični preosnovi vasi. Vsa mladinska vodstva morajo presmeriti svoje delo na probleme mladine v zadrugarstvu, kar se je do-sedaj zahemarjajo. V vseh teh nalogah je in mora biti mladina najboljši in najborbenejši pomočnik Partije. Plenum nadaljuje s svojim delom. Zgleden primer dela Frante na vasi V predgorju Julijskih Alp se po slikoviti gorski globeli vije Tribuša, ki se pri Sv. Luciji izliva v Sočo. Na obeh straneh gorskega poloka se dvigajo strma gorska pobočja, obrasla z gozdovi in travniki. Obdelovalne zemlje na prisončnih legah je le malo. Zato so posamezne domačije Gornje Tribuše le redko posejane po tamkajšnjih rebrlh. Prebivalci se trdo pečajo s poljedelstvom, deloma tudi z gozdarstvom in živinorejo. ^ - Sami kleni ljudje prebivajo tod. 2e v začetku meseca decembra leta 1942, ko je italijanski fašizem najbolj divjal nad slovenskim življem v Slovenskem Primorju, so osnovali svoj krajevni odbor OF. Ustanovnemu sestanku je prisostvoval primorski rojak narodni heroj Janko Premrl Vojko. V tajništvo OF je bila izvoljena sedanja sekretarka OF Ema Makuc, ki je ves čas vztrajno delala za dobro naroda. Tudi sedaj posveča svoj čas v dobro skupnosti, čeprav ima svojo družino. Vstaji vsega primorskega ljudstva ob kapitulaciji Italije se je 50 partizanom in partizankam Iz vasi, ki so stopili v vrste NOV, pridružilo še 119 novih borcev. . Krajevni odbor OF v Gornji Tribuši je tudi po vojni obdržal slavne tradicije NOV. Redno in v polnem številu se domačini udeležujejo množičnih frontnih sestankov, čeprav imajo nekateri vaščani do zbornega mesta tudi osem in več kilometrov daleč. Sestanke sklicujejo najmanj enkrat na mesec. siva, deloma lz uradniških, malomeščanskih pa tudi kmečkih družin. Najizrazitejši literarni zastopnik napredne demokratične inteligence v literaturi je v tistih letih postal Anton Pavlovič Cehov. Vzporedno ob njegovem umetniškem vzponu raste umetniška osebnost Gorkega, ki dobi z revolucijo 1905. leta tudi močan politični zvèn. Demo-kratično-napredno misleči humanizem Čehova se je moral nekega dne srečati z revolucionarnim hudournikom Gorkim. V umetniškem smislu se je to srečanje ^najbolj tvorno izvršilo ravno v gledališču hudožestvenikov, kjer je uprizoritev Gorkega drame »Malome-ščani« in »Na dnu« po izjavi Stanislavskega pomenila poudarek politično-socialne linije. Čeprav je Umetniško gledališče doseglo takoj v prvih letih svojega obstoja nadpovprečne uspehe z uprizoritvijo del Alekseja K. Tolstoja, Ibsena, Hauptmana, Maeterllnka In še nekaterih drugih, je vendarle bistvo umetniškega realizma tega gledališča najbolj vzrastlo z dramatiko Čehova in Gorkega. Uprizrltve Cehovljih dram »Utve«, »Strička Vanje«, »Treh sestra« in »Crešnjevega vrta« so poleg uprizoritev omenjenih dveh dram Gorkega literarno izhodišče in osnova tistih umetnlško-realističnih prizadevanj, ki sta si jih pri ustanovitvi gledališči zastavila Nemirovič-Dančenko in Stanislavski. Nadaljevanje sledi Vsako četrtletje pa imajo konferenco OF, kjer pregledajo delo odbora OF in sprejemajo nove naloge. Mnogo pažnje polagajo tudi na ideološko izobrazbo ter imajo sedaj v zimskih dneh tedenske študijske sestanke, da pravočasno obdelajo po planu določeno snov še pred pričetkom večjih poljskih del. Da bi bil študij dostopen čim večjemu številu članov, so ga zaradi terenskih razmer osnovali po krožkih, ki jih imajo 13, prej pa vodje študijskih krožkov vedno skupno predelajo snov. Izdelali so tudi obsežen plan Fronte za letošnje leto. Ustanovili so frontni kotiček in si nabavili s svojimi sredstvi radioaparat, katerega polnijo na enoizmeničnem toku pri mali elektrarni ob Tribuši, ki poganja žago. Fronta je dala pobudo tudi za organizacijo zadružne ekonomije, ki je naletela med vaščani na ugoden odmev. Kmetje zadružniki so sklenili, da bodo osnovali ovčjerejsko farmo, za katero bodo za začetek prispevali 60 ovac. Nekateri nameravajo odstopiti farmi za večji razvoj ovčjereje tudi nekaj pašnikov. Pridno se pripravljajo tudi za gradnjo zadružnega doma, ki ga nameravajo zgraditi v letošnjem letu. Fronta je pokrenila tudi agitacijo za pritegnitev delovne sile v proizvodnjo, v katero se je vključila nad petina članov. Ostali se poleg poljedelstva ba-vijo tudi z drvarjenjem, pozimi pa izdelujejo škafe in drugo suho robo ter kujejo žeblje, ki jih oddajajo v kmetijsko zadrugo. V načrtu imajo ustanovitev zadružnega lesnoproduktivnega podjetja. — J. P. Veliko zborovanje inženirjev in tehnikov LR Slovenije v Ljubljani V izvrševanju nalog Osvobodilne fronte sklicuje izvršilni odbor Društva inženirjev in tehnikov LR Slovenije zborovanje inženirjev in tehnikov, ki bo v nedeljo 27. februarja ob 10 dopoldne v unionski dvorani v Ljubljani. Dnevni red zborovanja bo: 1. Otvoritev. 2. Referat o nalogah inženirjev in tehnikov s področja gospodarstva. 3. O organizacijskih vprašanjih DIT-a. Zborovanje bo delovni dogovor vsega tehničnega kadra LR Slovenije za pospešeno izvrševanje nalog petletnega plana. Na zborovanje so vabljeni vsi Inženirji, tehniki, strokovnjaki, novatorji in racionalizatorji. Popravljamo. V govor sekretarja Izvršnega odbora OF tov. Mihe Marinka na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte, ki smo ga objavili v nedeljskem »Slovenskem proročevalcu«, sta se vrinili dve smiselni napaki, ki ju s tem popravljamo. V četrtem stolpcu — zadnji odstavek naj se glasi pravilno: Za obvezno oddajo veljajo povprečne ocene donosa (ne pa cene donosa). V petem stolpcu — prvi odstavejc — mora biti: V borbi proti špekulac*i je treba udarjati po glavnih špekulantih (ne pa planskih špekulantih). » Temeljite priprave za letošnjo graditev zadružnih domov Okraj Ljubljana - okolica je napovedal tekmovanje Prejšnji teden so posvetovanju okrajnih odborov OF in Okrajnih zvez kmetijskih zadrug navzoči delegati podrobno pretresli izkušnje, napake in uspehe pri graditvi zadružnih domov v lanskem letu. Akcijo za graditev zadružnih domov je sprožila na pobudo maršala Tita Ljudska fronta in je našla silen odmev po vsej Jugoslaviji. Nadaljnji uspehi pa so bili kajpak odvisni od okrajnih uprav za graditev zadružnih domov in od političnega dela Fronte. ~Lani je nosila vso težo dela Osvobodilna fronta. Letos pa bo operativna stran dela prešla na Okrajne zveze kmetijskih zadrug. S tem se bo Fronta znebila drobnega prakticističnega dela, zbiranje materiala, denarnih sredstev Itd. To bodo opravljale kmetijske zadruge, Fronta pa se bo s poglobljenim ■ kitičnim delom temeljito lotila mobi-, icije. Tako bo delo smotrno poraženo in uspeh večji. Ena glavnih 1; 'ih napak je bila v tem, da nam je a graditev zadružnih domov še v; reveč akcija, ki ne potrebuje gl ga političnega dela, vse premalo pa a. ki bi dvignila ljudi v borben smer pri graditvi socializma na vasi. Ob ji preusmeritvi in razde- litvi dela se že kažejo ponekod napačne ten; r češ, Fronta lahko sedaj prekriža ke, naj delajo »kme-tijci«. Na konù renči je tov. minister Hribar jasno p udaril, da prehaja lamo prvenstvena odgovornost operativnega dela na kmetijske organizacije, da pa ostane politična aktivizacija in mobilizacija še naprej skrb Fronte. Ta ločitev bo delu samo v korist. Poglavitna priprava za letošnje delo velja izdelavi planov, postavljanju dobrih uprav, ki bodo znale delo voditi, razdeliti v dnevne, tedenske in mesečne plane. Osnovne naloge so dalje: planiranje gradbenega materiala in delovne sile, prevoza, statistika in evidenca. Lani sprejete, pa neizpolnjene obveznosti bo letos treba vsekakor izpolniti. To pomeni, da bomo zgradili domove in jih notranje opremili, čeprav bo sicer letos težišče že v graditvi zadružnih gospodarskih objektov, hlevov, ovčnjakov, kokošnjakov, skladišč, sušilnic, silosov itd. Razgovor na konferenci je pokazal, kako se tega dela ponekod lotevajo z vso resnostjo, s skrbnim iskanjem materiala iz krajevnih ali okrajnih virov, da pa ponekod nimajo ne le pobud in skrbi, ampak se skrivajo za izgovorom, češ, dom je v planu in ker je v planu, bo gradbeni material že kako — plansko dodeljen. V mozirskem okraju bodo premagovali pomanjkanje opeke tako, da bodo dali v zameno les. Kranjski okraj bo dokončal lansko delo — imajo 7 pokritih zadružnih dorr .•, 7 z betonskimi temelji, 12 do-r.TV pa v planu. Imajo pa težave z opeko in mizarskimi deli. V januarju in februarju so pripravili okoli 500 kubičnih metrov lesa. Ponekod so se za oddajo lesa dogovorili na zboru volivcev, drugod so pa to opravili »administrativno« in lastnikom gozdov kar odmerili, koliko morajo dati. Ker so nekatera gradišča oddaljena do 80 km, bo težava s prevozom materiala. Opeko Jim bodo izdelovale posebne frontne brigade v republiški opekami na Bo-bovku v času, ko opekama ne dela — ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Tudi okraj Maribor-okolica se resno pripravlja. Pripravljajo že material, prihodnji teden pa bodo začeli dovažati opeko v oddaljenejše kraje. Nekateri okraji, med njimi Kočevje, Trbovlje in Dravograd za letos niti uprav za graditev zadružnih domov še nimajo. Zgleden primer temeljitih priprav kaže okraj Ljubljana-okolica. Ta je napovedal celo tekmovanje Mariboru-okolici, v počastitev III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Pobudo za tekmovanje so dali dobri plani vaških odborov OF. V teh planih so se vaški odbori zavezali, da bodo dogradili 7 zadružnih domov, zgradili 12,/v 28 vaseh pa pripravili potrebni gradbeni material. Ob taki opori si je naložila okrajna uprava za graditev zadružnih domov sledeče obveznosti, v času tekmovanja za III. kongres LFJ: 1. Izpolnili bodo trimesečni plan gradbenega materiala, ki so ga sprejele krajevne uprave za graditev zadružnih domov. Do III. kongresa bodo pripravili na gradiščih 1687 kub. m lesa, 1498 kub. m kamna, 6525 kub. m peska, 4000 kub. m gline, 10 poljskih apnenic. Osposobili bodo za obratovanje poljsko opekamo v Pirničah, 336.000 kosov opeke z gradišč v Jevnici, Šmartnem pri Litiji, Dobrunjah, v Notranjih in Vnanjih goricah, v Medvodah in v Vrb-ljenju pa bodo do 15. aprila zazidali v zgradbe zadružnih domov. 2. Ustanovili bodo frontne brigade, ki bodo te naloge izpolnile. 3. Izpopolnili bodo krajevne uprave za graditev zadružnih domov, operativno vodstvo pa prenesli na upravne odbore kmetijskih zadrug. V krajih, ki er bodo letos zidali zadružne domove, bodo ustanovili krajevne uprave do konca februarja. 4. Priredili bodo zidarski tečaj, v katerem se bo usposobljalo 20 mladincev za strokovno delo na gradiščih. Tekmovalna komisija pri Izvršnem odboru OF Slovenije pa bo vodila evidenco o uspehih tekmovanja med obema okrajema. Ta zgled nikakor ne sme ostati osamljen! Dvigne naj tekmovanja še med drugimi okraji. To bo še bolj povečalo zanimanje iz tekmovalnih uspehov na gradiščih zadružnih domov pa bodo prihajale številne nove pobude. Graditev zadružnih domov v letošnjem letu ne sme ostati zgolj pomembna 'gospodarska akcija kmetijskih zadrug, razviti se mora v veliko politično delo Fronte. S poglobljenim političnim’ delom bo Fronta prav ob graditvi zadružnih domov utrjevala revolucionarno zavest delovnih množic in postala zares žarišče borcev socializma na vasi. Ustanovljen Je biro za pritožbe pri republiški trgovinski ii O priliki kontrol so organi Trgovinske Inšpekcije ugotovili razne nepravilnosti v maloprodajni trgovski mre ži. Za vse te napake, ki jih povzroča v distribuciji aparat maloprodajne trgovske mreže na škodo posameznikov oziroma na škodo skupnosti so odgovorni okrajni ljudski odbori, predvsem pa vodilno osebje v trgovski mreži. » V praksi se dogajajo vsak dan primeri, da potrošnikom režejo odrezke živilskih nakaznic vnaprej, zakar pozneje ne dobijo pripadajočega blaga. Ugotovljeni so bili primeri, da so se izdajali potrošnikom manjši obroki, kakor so bili označeni na odrezkih živilskih nakaznic. Nekateri profitar-skl elementi v poslovalnicah skušajo tehtati blago brutto za netto ter na ta način oškodovati kupca za težo embalaže . in zavitkov. Tekstilno blago merijo v trgovinah od palca do palca ter na ta način prikrajšajo kupca pri vsakem metru za 2 do 3 cm. Blago pogosto zadržujejo v skladiščih, od koder ga postopno izdajajo iz svojih skladišč v poslovalnice. Dogajajo se celo primeri, da se blago prodaja ali rezervira za razne sorodnike ali znance že v skladišču. Redno pa se primeri, da se blago prodaja izpod pulta rezervirano in pripravljeno za lastne potrebe prodajalcev oziroma po želji njihovih sorodnikov in znancev. V pekarnah pečejo lažji kruh oziroma v nepravilnem razmerju enotne in koruzne moke. Običajno se okoriščajo z enotno moko, ki jo prodajajo nato na prostem trgu. V kmetijskih zadrugah se dogaja, da režejo več bonov, kakor je potrebno za kupljeno industrijsko blago po vezanih cenah. Zaradi nepravilnega razdeljevanja blaga v maloprodajni trgovski mreži se dogaja v kamniškem okraju, da se ljudje vozijo Iz predela Moravč v Domžale, kjer nakupujejo blago, ki ga v Moravčah ni mogoče dobiti. Pri tem ljudje izgubljajo precej dragocenega časa. V kmetijski zadrugi Moste (OLO Kamnik) ne izdajajo strankam blokov (računov); pri tem menjajo cene posameznim predmetom, kar je bilo v omenjeni zadrugi konkretno ugotovljeno. Kmetijska zadruga Šmartno (OLO Kamnik) samovoljno odpira svojo poslovalnico šele ob 9. uri zjutraj. Postrežba je zelo nevljudna in malomarna. Prodajalci osorno odgovarjajo na vprašanja strank. Po menzah in delavsko-uslužbenskih restavracijah hrana ne ustreza kalorični vrednosti, opaža se nekulturna postrežba in nečistost. V skladiščih za živila, je nered. V kuhinjo dajejo živila iz skladišč kar na oko ter ne upoštevajo predpisane tablice za dnevno potrošnjo. Zato se dogaja, da zmanjka živil za abonente ali pa hrana večkrat ne ustreza predpisani kalorični vrednosti. Cesto je kriv malomaren odnos do pravočasnega izvrševanja dispozicij, da se po skladiščih kmetijskih zadrug kvari blago, ki je bilo z velikim trudom ln prizadevanjem naših aktivistov odkupljeno na terenu. Med drugim je bil odkrit primer, da se je v kmetijski zadrugi Zidani most po krivdi poslovodje pokvarilo 540 kg krompirja. Nemogoč odnos do strank imajo uslužbenci kmetijske zadruge Suhor (Črnomelj), kjer morajo ljudje brez potrebe čakati pred trgovino na razno blago zagotovljene preskrbe. Ljudi hrulijo na prav nedostojne način. To pa ni edini primer, ampak lahko skoraj povsod po prodajalnah opažamo nevljuden ali delo nemogoč način postrežbe. Posamezniki prav dobro vidijo vse naštete primere nepravilnosti, ki jih občutijo tvydi na lastni koži. Toda dosti teh nepravilnosti se poizgubi med ljudi ter se konkretni primeri individualne krivde posplošijo v škodo naše državne uprave in ljudske oblasti. Napačno bi bilo, če bi dopuščali ln mirno gledali, kako se posamezniki okoriščajo na račun potrošnikov In skupnosti ali če bi dopuščali razne nepravilnosti. Zato je treba vse po-mankljivosti in napake v trgovski mreži javljati pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru, poverjeništvu za trgovino in pieskrbo, kjer se preko pristojne trgovinske inšpekcije rešujejo in obravnavajo nešteti primeri ugotovljenih nepravilnosti. V vseh primerih, kjer bi na pritožbo ne prejeli zadovoljive In pravične rešitve, pa naj se obrnejo pismeno ali osebno na trgovinsko inšpekcijo ministrstva za trgovino in preskrbo LRS, biro za pritožbe. (Naslov: Ministrstvo za trgovino ln preskrbo LRS. Trgovinska inšpekcija, Ljubljana I. Poštni predal 148 ali telefon 50-95.) Kazni za vagonske stojnine še naraščajo Vsakomesečna konferenca o transportnem planu pri glavni direkciji za eksploatacijo železnic v Ljubljani je bila tudi ta mesec 10. februarja. Obisk zastopnikov raznih ustanov in podjetij je bi! dovolj zadovoljiv, vendar je še vedno nekaj ustanov in podjetij, ki na te konference ne pošiljajo svojih zastopnikov ter očividno transportnemu planu ne posvečajo zadosti pozornosti. V tem smislu je začel tudi svoja izvajanja zastopnik glavne direkcije, ki je razčlenil glavne značilnosti izvršitve transportnega plana v januarju 1949, pozneje pa analiziral razne težave in napake in slednjič podal konkretne podatke o visokih kaznih, ki so bile tudi zadnji mesec plačane zaradi neizpolnjevanja uredbe o planskem prevozu po železnici. V splošnem je bilo plansko delo v transportu prejšnji mesec še dovolj dobro, saj je bil plan izvršen s 93 odstotki, kar je predvsem pripisati okolnosti, da je bilo zadosti vagonov. Izvenplanskih prevozov pa je bilo vendarle še vedno preveč, namreč 21 odstotkov nasproti 79 odst. planskih, kar kaže, da se mnoga podjetja še vedno niso vključila v transportni plan. V januarju 1949 smo nakladali že za 160 % več vagonov kakor v istem mesecu leta 1947. Letošnje planske naloge v transportu pa bodo še večje. Pri tem pa je razveseljivo, da dobivajo naši prevozi vedno bolj značaj enakomernosti, čeprav ta stopnja še ni idealna. Tako je n. pr. razlika med maksimumom in minimumom v letu 1946 znašala 18.000 vagonov, 1947 je padla na 11.000, lani lani pa se je znižala na 8.000 vagonov. Prizadevati si moramo, da bo šla ta krivulja še bolj navzdol. Zato pa moramo blago prevažati v čim bolj enakomernem tempu vse leto ln čim bolj omejiti sezijske prevoze. Podatki o plačanih kaznih za kršilce raznih določb uredbe o planskem prevozu so pokazali, da je planska disciplina še vedno precej slaba. Najvišjo postavko je med temi kaznimi dosegla vsota vplačanih stojnin, ki so bile več kakor za pol milijona dinarjev višje kakor v decembru 1948 in so dosegle 3,350.000 din. Nadalje so transportanti plačali skoraj 2 in pol milijona dinarjev kazni zaradi neprijavljenih prevozov In nad en milijon za neizvršene prijavljene prevoze. Tudi glede norm naložitve in reekspedicij so bili kaznovani številni pošiljatelji, kar vse kaže tako, da še tako resna opozorila in navodila za izkoriščanje dela pri izkoriščanju voznega parka nimajo pravega odmeva pri uporabnikih železnice. Po drugi strani pa je tudi res, da so pogoji za hitrejše nakladanje in razkladanje, ki naj omogoči pospešeno kroženje vagonov, ostali pri marsikaterem podjetju nespremenjeni, tako da objektivno ni bilo mogoče nič ukreniti za izboljšanje. Po referatu šefa transportnega plana pri železnici se je razvila zelo živahna diskusija, v katero so posegali zastopniki raznih ustanov ln podjetij. Pojasnjevali so svoje težave pri izpolnjevanju uredbe o planskem prevozu, obenem pa dajali razne sugestij«^ kako naj bi se mrtve črke uredbe prilagodile okoliščinam na raznih nakladalnih in razkladalnih mestih po progah ljubljanske direkcije. Najživahnej-šl odmev je imel med njimi predlog zastopnika ruške tovarne za dušik, ki je za svoj konkreten predlog glede praktične uporabe določil določbe o šesturnem razkladalnem roku na postaji v Rušah pridobil pristanek vseh zunanjih delegatov prometno-gospo-darskega centra. 2elezniški zastopniki so sicer vstrajali pri izvajanju veljavnih predpisov, vendar so obljubili vso podporo za zaželeno rešitev predloga. Bistvo tega problema je v tem, da vagoni po končanem šesturnem nakladalnem ali razkl. roku še ure in ure čakajo na odvoz s postaje, medtem ko mora tovarna z vsemi silami pospeševati razkladanje do določenega roka — včasih tudi na račun proizvodnje. Podobne težave, ki imajo svoj izvor v šablonski razlagi uredbe, so se pojavile tudi pri izvajanju transportnih nalog v velenjskem rudniku. Februarska konferenca prometno-gospodarskega centra je obravnavala še več drugih perečih problemov V Planici raste nov kader skakalcev Preteklo nedeljo Je bile novo 80 metrska'- skakalnica v Planici odprta s prvimi Javnimi tekmami. Mojstrsko delo Inž. Bloudka Je z velikim uspehom prestalo preizkušnjo. Samo trije Bko-ki izmed 80 so se končali z lažjimi padci. Tekmovalci ne morejo prehvaliti odlične kakovosti te nove športne naprave. Zmagovalec Janez Polda Je po tekmah dejal, da bi z največjim užitkom skakal ves dan, tako lepa ln udobna da je skakalnica. Najboljših 28 skakalcev lz 10 društev je pomerilo svoje sposobnosti ln znanje na meddruštveni skakalni tekmi v priredbi smučarskega kluba Enotnosti. Poleg starejših. Izkušenih tekmovalcev. ki so nas že večkrat zastopali v tujini, so se tekem udeležili tudi mlajši skakalci, ki se vedno bolj uveljavljajo. Ne samo za tiste, kt z zanimanjem spremljajo napredek naše mlade generacije v skakalnem športu, temveč tudi za strokovnjake je bijo nedvomno presenečenje drugo mesto nadarjenega in doslej še malo znanega tekmovalca Franca Mandeljca člana Prešerna lz Radovljice. Marljivi fant je svojo darovitost za doseganje vrhunskih uspehov v skakalnem športu pravilno razumel In z neumornim vež-banjem dosegel uspeh, kakršnega se najbrže tudi sam ni nadejal. To mu bo nedvomno v vzpodbudo za še temeljitejšo pripravo za bližnje tekme v jubilejnem tednu Planice. Izmed mlajših skakalcev so se odlično plasirali še Albin Rogelj, Albin Adlešič, Jože Langus, Odon Slabe in Marijan Gašperšič, ki so zasedi! mesta od 6 do 10. Vsi Imajo lep slog in zaostajajo za našimi prvaki le v daljavah. Prvo mesto sl Je zasluženo priboril Janez Polda), ki Je zaenkrat neprekos-ljiv v doseganju daljav, pa tudi slogovno so njegovi skoki odlični. Znani planiški skakalec Rudi Finžgar je v Nadarjeni skakalec Franc Mandeljc zadnjem času izredno napredoval v slogu, njegova šibka točka je le še doskok. Karel Klančnik je še vedno mojster lepega sloga, vendar je zaradi manjših daljav zasedel šele četrto mesto. Isto velja za Janka Mežika, ki je bil peti na nedeljski meddruštveni skakalni tekmi. Manj uspeha sta imela tokrat naša prvorazredna skakalca Razboršek in Pribošek Plasman Pri-boška je bil slabši zaradi tega, ker se mu Je pri zadnjem skoku odpela vez na smučki, zaradi Cesar se Je skok končal s padcem. Podrobni rezultati najboljših desetih tekmovalcev so bili naslednji : 1. Polda Janez (Mojstrana) 324 točk (skoki 73.5, 76, 74 m), 2. Mandeljo Franc (Prešeren. Radovljica) 286.5 (67 71, 71), 3 Finžgar Rudi (Prešeren) 293 (69, 72.5. 70.5), 4. Klančnik Karel (Mojstrana) 289 (67.5, 67, 67), 5. Mežik Janko (Partizan) 286 6 (70.5. 66.5, 66). 6. Rogelj Albin (Enotnost) 280 (63 5, 65. 66), 7. Adlešič Albin (Enotnost) 279 (67.5, 68, 66), 8.— 9. Langus Jože (Partizan 275.5 (63, 66, 62.5) in Slabe Odon (Krim) 275.6 (67, 63.5, 67), 10. Gašperšič Marijan .(Kropa) 272 (63, 68.5, 70 m). V skokih za konkurenco so tekmovalci uporabljali tričertinski zalet, izven konkurence pa so se spustili z vrha skakalnice. Polda je ob tej priložnosti postavil nov rekord skakalnice z 79 m. Ostali so imeli naslednje daljine: Finžgar 77 m, Langus 71.6 m ln Klančnik 71 m. Prijave za mednarodni teden v Planici Za mednarodni smučarski teden v Planici, ki bo od 10. do 17. marca. Je Avstrija prijavila naslednje udeležence: v teku na 30 km bosta nastopila Josl Gstrein in Hias Noichl, v skokih Walter Reinhardt. Paul Aussleitner. Walter Steinegger in Hubert Neuper, v veleslalomu pa Eberhardt Kneisl. Hans Senger, Walter Kubelka in Fritz Zeilbofer. Ekipo bo vodil Fred Ross-ner. Po poročilih listov pošljejo Švedi na tekmo%ranje v Planici naslednje moštvo : v teku bosta tekmovala Lund-strimi ln Estersund, v skokih Karlsson ln Forsted, v alpski kombinaciji pa Hansson in Nilsson. Tekmovanje za zimski pokal v nogometu Rudar, Sobota, Proletarec m Gorica bodo nasprotniki v polfinalu Preteklo nedeljo so bile v Ljubljani, Zagorju in Murski Soboti četrtfinalne tekme zimskega nogometnega finalnega prvenstva, medtem ko je bilo moštvo Gorice v tem kolu prosto. Na stadionu ob TyrSevl cesti v Ljubljani je bila zanimiva tekma med jesenskim prvakom Slovenije Rudarjem iz Trbovelj in ligaškim moštvom Odredom, ki se je končala z visoko zmago gostov. Slovenski predstavnik Je nastopil z oslabljeno postavo, ker je večina igralcev prvega moštva pred dnevi odpotovala v Split na trening za bližnje prvenstvene nastope. Zmaga Rudarja, ki Je sicer nekoliko previsoko Izražena, je zaslužena Prijetno Je presenetil član druge skupine slovenskega prvenstva Proletarec lz Zagorja, ki je na svojem terenu porazil celjskega Kladivarja. Zmaga Proletarca Je zaslužena in je bila odločena šele v podaljšku igre. V Murski Soboti sta se pomerila Sobota ln ljubljanski železničar, Tekma se je v regularnem času kakor tudi v po podaljšku končala neodločeno, tako da je šele žreb odločil Soboto za polfinalista. RUDAR : ODRED 3:2 (1:2) Tekma Je bila zanimiva ln živahna. Začetek igre Je pripadel Odredu, ki je po Haclerju in Kržanu dosegel dva gola. Kmalu nato so gostje nepričakovano zabeležili' prvi uspeh. Zaradi nesporazuma med domačo obrambno trojico Je Dekleva z avtogolom zniža! razliko. Po odmoru Je Rudar začel odločneje napadati, zlasti leva stran napada Je dajala obilo posla domači obrambi. S požrtvovalno igro in toč-nejšim podajanjem so Trboveljčani dali dva učinkovita gola. Kmalu zatem sta bila uspešna še branilec Butkovec, ki Je lz 16 m poslal žogo preko obrambnega zidu neubranljivo v gol. ter slednjič Hudarln, ki se mu Je posrečilo plasirati žogo v mrežo mimo poškodo-vànega vratarja Lindtnerja. Sledilo je še nekaj obojestranskih napadov, ki pa so ostali neizkoriščeni. Tekmo je sodil Kos iz Ljubljane. Izida ostalih dveh tekem sta, bila: SOBOTA : ŽELEZNIČAR (Lj) 1:1 (0 :0). PROLETAREC : KLADIVAR 2:1 (1:1). Ostale nogometne tekme Tudi druga moštva, tako iz Slovenije kakor tudi člani obeh zveznih lig, so preteklo nedeljo izkoristila za trening kot pripravo na bližnje prvenstveno tekmovanje. Rezultati so bili nasled- LokomotiVa (Z) : Branik (Maribor) 3:2 (1:1). Udarnik : Miličnik (Lj) 2:0 (1:0), Drava : Hrastnik 6:2 (1:0), Garnizija Ribnica : Bračič 5:1 (1:0), Hajduk : Naša krila 2:1 (0:0), Partizan : Šibenik 7:1 (4:1), Zagreb : Mornar 1:1 (1:1), Dom armije Lj. : Slovan 3:1 (2:0). Smučarski troboj miličnikov Srbije, Hrvatske in Slovenije bo od 24.—26. februarja Pred nekaj dnevi končano prvenstvo Narodne milice Slovenije v smučanju Je pokazalo, da Je fizkulturno življenje med miličniki vedno živahnejše in pestrejše. Pokazalo je tudi ogromno voljo ln trud mladih tekmovalcev, da se čim bolj usposobijo ln dvignejo kakovost fizkulturnega udejstvovanja. Prvenstvo pa Je bilo samo predpriprava za veliki smučarski troboj med Narodno milico Srbije, Hrvatske in Slovenije, ki bo od 24 do 26 februarja na GolijI v Srbiji. Najboljši smučarjl-miličniki naše domovine se bodo pomerili v teku na 15 km, v patrolnem teku na 12 km in v smuku. Narodno milico Slovenije bodo na tem tekmovanju zastopali Pavšič Janez, Doležar Rajko, Medja Franc, Pavlec Ivan, Urbar Slavko. Lapajne Alojz, Rozman Franc, Lukančič Jakob, Žvan Jože in Petrovčič Jože. Upamo, da bodo potrdili sloves, ki ra Imamo Slovenci v smučanju. Prizor s prvenstva miličnikov v smučanju DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR je odprlo v Jakopičevem paviljonu RAZSTAVO IZBRANIH SLIK Moskovskega umetniškega akademskega gledališča (MHAT-a). Razstava je odprta vsak dan od 8. do 18. Vstopnina: 10 din, za dijake 5 din, za skupinske obiske po 2 din za osebo. ile v Stockholmu odigrane zaključne tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Prvo mesto in hkrati naslov svetovnega prvaka si je ponovno osvojilo moštvo češkoslovaške, ki je v zadnji igri premagalo švedsko z rezultatom 3 :0 (0 :0. 2 :0, 1 :0) Hud poraz je doživela reprezentanca Avstrije v tekmi z Ameriko, ki jo je premagala z rezultatom 9:1 (0:1, 3:0, 6:0), medtem ko sta Kanada in Švica igrali neodločeno 1:1 (0 :1, 0 :0, 1 :0). V predzadnjem dnevu prvenstva je Češkoslovaška izgubila tekmo z Ameriko za rezultatom 2:0, Švica pa je premagala Avstrijo z visokim rezultatom 10 :1. Končno stanje: češkoslovaška osem točki, Kanada 6, ZDA 6, Švedska 5, Švica 6, Avstrija 0 točk. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Je bilo preteklo nedeljo v Parizu končano Med moškimi Je tekmovalo 10 drsalcev. Prvo mesto si je priboril Button (ZDA) z 216.38 točkami Na drugo mesto se je plasiral Madžar Kiraly z 209.89 točkami, tretje mesto pa Je zasedel Avstrijec Rada z 208.61 točkami. V tekmovanju parov, katerih Je bilo 12, sta osvojila prvenstvo madžarski par Kekesy-Kiraly z 11.35 točkami pred ameriškim parom Kepr-Karola. V tekmovanju žensk je osvojila prvo mesto Vrzanova (Češkoslovaška) z 212.82 točkami. 2. Sharman (ZDA) 206.92. 3. Altweg (Anglija) 205 38 V Beloruski SFRS se organizirano ukvarja s fizkulburo približno 300.000 državljanov. Samo po vojni je izdala beloruska vlada za organiziranje fizične vzgoje ljudstva skoro 60 milijonov rubljev. • Glavna fizkulturna ambulanta prične v sredo 23 t. m. z rednim poslovanjem v novih prostorih na Miklošičevi cesti v stavbi Državnega zavoda za socialno Zavarovanje. Ambulanta Je odprta vsak dan razen sobote ln nedelje od 18 do 20 ure. Občni zbor SSD Železničarja in usta? novitev nogometnega kluba bo danes ob 19. url v Šeroerjevem domu. Udeležba za člane obvezna! Prijatelji društva vaibljenil 466-n VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe STANJE DNE 21. FEBRUARJA: Vr< menski režim visokega zračnega pritjs Hada dalje. povsod v Evropi, razen njenem severnem delu. Po izjavi berli» skega zavoda za dolgoročne prognoze h trajal ta vremenski režim najnianl š do petka. VREMENSKA NAPOVED za torek 22. februarja: Jasno i jutranjo meglo v kotlinah Temperatura zjutraj med —3* in —S* C podnevi okrog +1$> C POVESTI KOLEDAR Terek, 22. februarja: Divka. Sreda: 23. februarja: Marta-. SPOMINSKI DNEVI ' 22. II. 1943. — Bitka koroških partizanov ob Dravi piri Mikloshofu. 22. II. 1914. — Padel v Zavodnjah partizanski pesnik in borec Karlo Destovnik - Kajuh, star komaj 22 let. 22. II. 1944. — V težki borbi je padel na Graški gciri pri Slovenj gradcu partizan Janez Weiss-Belad, akad. kipar, dlan kulturniške etkipe XIV. divizije. 22. IX 1648. — Izbruh februarske revolucije v Parizu. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost j e. Trg Franceta Prešerna 5. * Kako razlagajo novejšo teorijo nastanek naše zemlje in osončja sploh, o tem bo govoril prof. dr. Lavo Čermelj na nocojšnjem poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega društva ob osmih v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju! 455-n O obnovi porušenega železniškega mostu Tappetine 82 m bo predaval v okvirju gradbene sekcije DIT-a univ. docent dr. ing. Miloš Marinček v četrtek 24. februarja ob 20 uri v predavalnici strojnega oddelka. Aškerčeva ulica. Predavanje bo spremljano s številnimi skioptičnimi slikami fotografij in skic. 465-n Lovci iz Ljubljane in okolice. Danes, v torek 22. februarja lovsko predavanje na verandi hotela Uniona ob 20. uri. Predava dr. Dular •Milan: Gospodarski pomen lova in nazcrno prikazanje sorti-menta kož. — Okrajni lovski svet Ljubljana in okolica. 448-n Obiščite razstavo okrajnih pod jeti i v Kamniku. Vstop prost. Ob zaključku razstavo bodo za vstopnice izžrebani dobitki razstavljenih predmetov. 1. dobitek nakazilo za nakup spalnice- 450-n Slovenska starokatoliška cerkvena občina razpisuje mesto stalnega župnika za župnijo Maribor Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti pošljite cerkvenemu odboru Slov. sfcarok atol iške cerkvene občine v Mariboru. Sodna ul. 3. 449-n Slovensko zdravniško društvo podružnica Celje, vabi vse tov. zdravnike na predavanje tov. dr. Stanka Mahkote o endocarditis Septiea. ki bo v sTedo dne 23. t. m ob 17. uri v obednici Celjske javne 'bolnišnice. 464-n Slušatelji ekonomske fakultete! Obveznike za pTedvojaško vzgojo opozarjamo na brezpogojno Udeležbo predavanj v sredo dne 23. t. m. ob 14.30 uri. — Poverjenik. 461-n Brivsko-frizerski mojstri mesta Ljubljane imamo v sredo ob 8. uri zvečer v Selcnbnrgovi ul. 6 obvezen sestanek zaradi Razlage o pravilni davčni napovedi. Zadruga. 454-n Popravek. Pri oglasu »Izid natečaja za scenarij«, objavljenem 20. t. m., se mora pravilno glasiti: »četrto nagrado v znesku din 5000 in ne 10.000, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Komisija za kinematografijo pri vladi LRS. 462-n Otok Drama v Ljubljani Torek, 22. febr.. c>b 20: Petrov: miru. Red sind. B. Sreda, 23. febr,. ob 20: Pueova: Ogenj in pepel. Zaključena predstava za sindikate. četrtek. 24. febr., ob 14.30: Golia: Sneguljčica. Izven. Ob 18: Golia: Sneguljčica. Izven. Opera v Ljubljani Torek, 22. febr., ob 20: Mozart: Figarova svatba. Abonma red E. Sreda, 23. febr., ob 20: Bizet: Carmen. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo in sindikate. Četrtek, 24. febr., ob 20: Musorgski: So-roč inski sejem. Zaključena predstava za LŠM. Za sindikalno predstavo Pueova: »Ogenj in pepel«, ki bo v sredo 23. t. m. v Drami, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: Kemični: št. 3, 5. Okraj. podj. suhih barv Dol, Trgovinci: št. 41 Poštni št. 1. 2. 4. Gostinci: št. 12, Lesni: št. 14. Grafični: fit. 4, Gradbeni: Beton, Železničarji: Sekcija za vzdrževanje proge. Šiška delavnica, Zdravstveni št. 2 Administrativni: št. 3 Finančni: št. 8 in NM. Za sindikalno predstavo Bizet: »Carmen* pridejo na v&rto naslednje sindikalne podružnice: Kemični: št. 1, 8. Trgovinci: št. 13. Gostinci: št. 2. 13] Grafični: štev. 10. Železničarji: Min. za licitai ni promet. Zdravstveni: št. 4. 5. Administrativni: št. 17. 13. 23. 28, 29. Kovinarji: št. 13. 20. 24. Bone za nakup vstopnic dvignite oib-vezno v torek dne 22. febr. 1949 med 17. in 18. uro na oddelku za kulturo in prosveto KSS-a. Podružnice opozarjamo, da dvignejo^ bone za nakup vstopnic med določennim rokom, ker jim sicer zapadejo. Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v sredo» dne 23. febr. 1949 med 8. in 10. uro ra Upravi SNG. Gradišče št. 4/1. Sekretarji fakultet in upravniki di-jaših domov naj pridejo po vstopnice za četrtkovo operno predstavo »Soročin-ski sejem« v torek ali v sredo med 12. in 13. uro na Sekretariat LŠM. GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 22. febr.. ob 20: Petrov: Otok miru. Red siud. B. Sreda. 23. febr., ob 16: Golia: Sneguljčica. Izven ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Torek. 22. febr... ob 20: I. Vaštetova: Vselej človek. (Visoka pesem). SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sreda, 23.- febr., ob 19.30: Carlo Goldoni: Mirandolina. Režiser in inscenator: Riko Poženel. Zveze z večernim vlakom ugodne. Obvestila OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V KAM-NIKU sklicuje V. redno zasedanje OLO Kamnik za soboto 26. februarja ob pol 5. uri dopoldne v kino-dvorani v Kamniku. K zasedanju so vabljeni funkcionarji KLO-jev, množičnih organizacij, ustanov in ostalo prebivalstvo. 456-n Razglas! Krajevni odbor Zveze borcev Bied_ sklicuje redni letni občni zbor, ki bo 25. februarja ob 19.30 uri v kino dvorani na. Bledu. Udeležba obvezna. — Odbor. ' 447-n Kmetijska zadruga z o. j. Litjja sklicuje v nedeljo 27. t m. ob 9. uri dopoldan svoj redni letni občni zbor v Zadružnem domu v Litiji. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča polovica članstva. V primeru nesklepčnosti se vrši 1« uro kasneje ob vsaki udeležbi. — Upravni odbor. 442-n Preskrba DELITEV FIŽOLA IN RIŽA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v ULj ubijani oo vešča potrošnike, da si lahko nabavijo fižol na odrezek živilskih nakaznic za mesec februar sledečih obrokih: GD, TD a jam., TDža, TD ž b po 1 kg; TD a. TD b. TD. SD po 0-75 kg; SD, LD, Nav., OM 1 iu OM po 0.50 kg. Fižbl se deli na odrezek št. 31 republiške dopolnilne preskrbe, za GD pa na odrezek št. 175, Nadalje si potrošniki lahko nabavijo riž na živilske nakaznice za mesec februar in sicer: Doj 250 g, OMl 200 g OM 2 150 g. Dojenčki prejmejo riž na glavo živilske nakaznice za mesec febru-aT. žigosano z žigom RLO. K LO mesta Ljubljane; OM 1 in OM 2 pa na odrezek št. 36 rep. dofpol. preskrbe. * Fižol dele vse prodajalne racioniramih živil, riž pa samo navedene poslovalnice: »Prehrana« Gajeva ulica, Napoleonov trg, Prisojna ulica, Tyrseva c. Ji Gosposvetska c. 6. Frančiškanska ul. 3, Rimska cesta 24. Celovška cesta 85. Vodovodna cesta, Einspielerjeva ulica, Tyr-ševa cesta 86. Hotimirova ulica, Bežigrad, Galjevica 9 a. Rožna dolina Cesta V/II in Cesta XVII/34, Tržaška cesta 91, Opekarska cesta, Bernekerjeva ulica šmartinska cesta 14, Povšetova ulica; Potrošniške zadruge: Masarykova c. 15, Resljeva cesta 20. Vodnikov trg 5, Sv. Jakoba trg*? Zaloška cesta 22, Bezenško-va ulica. Šmartinska 107, Cerkvena ulieav Karlovška cesta. Tržaška cesta 46, Gerbičeva ulica, Medvedova cesta. Černetova št. 26. Celovška cesta 144, TyrSeva cesta št. 47. Vrhovci. Št. Vid, Stožice. Polje 1 Zalog; industrijski magazini: »Saturnus«, Tobačna tovarna, Vevče in Železniška magazina. DELITEV RIŽA ZA LJUBLJANO OKOLICO OLO Ljubi j ana-okolioa razpisuje delitev riža na živilske nakaznice Doj 250 g; OM 1 250 g; OM 2 150 g in sicer z odvzemom rep. dop. preskr. štev. 40 — februar. Šolstvo VPIS ABSOLVENTOV MEDICINSKIH IN FARMACEVTSKIH FAKULTET Vse absolvente medicinskih in farmacevtskih fakultet, ki so iz območja LRS, opozarjam na določilo 1. in 6, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obvezni službi medicinskega esebja (Ur. 1. FLRJ štev. 3—10/49). Po tem določilu se morajo vpisati pri Komiteju za zaščito ljudskega zdravja pri vladi FLRJ: 1. Do 31. marca 1949 vsi tisti absolventi medicinskih in farmacevtskih fakultet. ki niso napravili diplomskega izpita. pa je do 15. januarja 1949 poteklo že eno leto po koncu zadnjega semestra; 2. V enem (mesecu tisti absolventi medicinske in farmacevtskih fakultet, ki ne napravijo diplomskega izpita v ©nem letu ,po koncu zadnjega semestra, pa jim ta roik poteče po 15. januarju 1949. Če imenovani tej obvezni prijavi - in vpisu ne bi v bodočem roku zadostili, se jih bo % kaznovalo po prej omenjenem zakonu. Prepis vloge, ki naj vsebuje poleg rojstnih podajtkov in kraja prebivališča še natančne navedbe o študiju in opravljenih izpitih, je poslati tudi ministrstvu za ljudsko zdravstvo LRS. personalni oddelek. Iz pisarne ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS. 22n Zahvale Vsem, iki ste mojo ljubo mamo Ivano Remiaš roi. Osolnik spremili na zadnji poiti, računovodstvu Litostroja za prelepo cvetje in še premnogim, ki ste ji .zkazali dobroto kdaj v življenju in ob smrti, — moja iskrena zahvala! Hčerka Terezija za vse žalujoče. 430-n Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in brata Matije Po-kovca, uipok. železničarja, se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, ki so jo izkazali pokojniku, ter požrtvovalnim železničarjem in drugim za spremstvo na njegovi zadnji poti. — Žalujoča žena, hčerka in sorodniki. 437-n Zahvala. Vsem, ki ste naši nepozabni Pepci Unatarič nudili pomoč ter ji lajšali trpljenje, darovali krasne vence in jo apremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Prav tako se zahvaljujemo predsedniku KLO tov. Šinigoju za v srce segajoči poslovilni govor. Žaluioči ostali. 463-n Ob smrti naše ljubljene Marinke ©e iskreno zahvaljujeva vsem. ki so nama izrazili sožalje, jo kropili in spremili na njeni zadnji peti v prerani grobček. — Minka in Janez Rožmane©. 452-n IŠČEM UČITELJICO za latinščino. Po nudbe pod Začetnik na oglasni oddelek SP 6447-4 BRIVSKEGA POMOČNIKA (-CO) za nekaj ur dnevno sprejmem takoj ali po dogovoru. Del Bello Avgust, Domžale 6448-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno iščem. Hrana ln stanovanje, plača po dogovoru. Baum-garten, Celovška cesta 26. 6451-4 IŠČEM žensko k 2 otrokoma v starosti 6 in 7 let za nekaj ur dnevno. Plača po dogovoru. Drenik Ivanka, Sred. Jarše 61. Domžale. 6370-4 IŠČEM starejšo žensko, da pazi na dojenčka za nekaj ur dnevno. Naslov v podružnici SP Kranj. 6386-4 IŠČEM ŽENSKO, ki bi vzela v oskrbo 2 meseca starega fantka v mestu ali neposredni bližini Kranja. Naslov v podružnici SP Kranj. 6385-4 UPOKOJENKO ali bivšo usmiljenko za dopoldanske ure iščem. Rožna dolina. Cesta VIII, štev. 1. 6416-4 ULIČNE PRODAJALCE ČASOPISOV