Leto XXXI. Številka 81 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja Čaatfpisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar V srbskih mestih in vaseh so navdušeno pozdravili udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti in jim pripravili enkratne sprejeme (6. in 7. stran), v Žireh pa praznujejo in bodo med drugim začeli graditi novo tovarno Etikete, ki bo podvojila zmogljivosti sedanje tovarne (10. in 11. stran) GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, 20. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedenako, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Končan 8. kongres ZZB NOV Jugoslavije V Budvi so včeraj sklenili najvišje srečanje borcev NOV Jugoslavije - Prvi dan govor predsednika Tita in referat predsednika ZZB NOVJ armadnega generala K. Nadja ter predložitev sprememb in dopolnitev statuta borčevske organizacije — Delo so delegati nadaljevali z razpravo o referatu in poročilih zveznega ter nadzornega odbora, o predlogu sklepov 8. kongresa in predlogu sprememb ter dopolnitev statuta — Zadnji dan so še potrdili sklepe kongresa, sprejeli spremenjeni in dopolnjeni statut ter izvolili novo vodstvo. Predsednik Tito je v svojem govoru med drugim poudaril: •Ko se danes ozremo na našo državo in uspehe, ki smo jih dosegli. "a bnuatvo in enotnost na.ših naro- ?? in narodnosti, pa na mednarod-ni po/ožaj in ugled Jugoslavije v svetu, lahko upravičeno porečemo. °& se je vse tisto, o čemer smo takrat ^njali, uresničilo. •Naša ljudska vojska je vlivala tookim ljudskim množicam zaupanje, da so stališča KPJ do narodnostnega vprašanja pravilna in ž ivanjska, • Naša družba je dolžna storiti in 'ahko stori več za boljše življenje tistih, ki so na svojih plečih nosili največje breme socialistične izgrad-nJe, predvsem pa udeležencev oboroženega dela revolucije. •Do zadnjega diha moramo uresničevati to, kar pričakuje od nas naša socialistična skupnost. •Naših delovnih ljudi in občanov ne bi mogel nihče, tudi če bi hotel, oropati pravice, da sodelujejo v zadevah obrambe in zaščite, pri ohranitvi varnosti in trdnosti Jugoslavije. Zato tudi s takim zaupanjem govorimo o prihodnosti naše države. ker vemo, da je neka država najvarnejša takrat, kadar jo varuje I jurist vo samo. • Dolžnost borcev je, da povsod dajejo zgled vestnega dela in odgovornega ravnanja. Njihova obveznost je predvsem, da mladim vcepljajo duha revolucionarnega optimizma. Predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije Kosta Nadj je v svojem referatu »Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v boju za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne družbe« med drugim dejal: e Pri odločanju naše vloge pri začrtovanju akcije nas je naša revolucionarna izkušnja učila, da je revolucija nepretrgana ustvarjalnost i/, pobude množic in da je tu nujno potrebno nenehno samopotrjevanje. Zato je organizacija borcev nenehno širila fronto borcev ža socializem, prenašala izkušnje na mlade, ki sprejemajo naš zgled kot pobudo za samopožrtvovalnost, kot vzor boja za skupnost, za etiko, za enakopravnost. • Naša država je v povojni izgradnji dosegla velikanske uspehe. Zdaj pa se je treba posvetiti odpravljanju nekaterih slabih strani. Pogoj za to je, da izpopolnimo sistem samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, da nenehno zaostrujemo vprašanje odgovornosti in boj proti neodgovornemu ravnanju. Držati se moramo vodila, da je treba preiti od besed k dejanjem. Tam, kjer se pojavlja razredni sovražnik te ali one barve, je prav. da borci tako kot doslej posegajo po najostrejših ukrepih proti njim. vštevši tudi administrativni.pregon. • Gojitev revolucionarnih tradicij je bila vedno eno glavnih torišč dejavnosti organizacije borcev. Uspelo nam je. da je gojitev revolucionarnih tradicij postala programska naloga naše enotne fronte, sociali- fOMECKANA PLOČEVINA - Takšne so posledice sicer blažjega čelnega trčenja, saj se odtis »srečanja« pozna le na pločevini, medtem ko so potniki odnesli celo kožo. Ne glede na to, kaj je bilo vzrok tej nesreči, pa je treba spet in spet opozarjati voznike na jesenske pogoje vožnje na cestah: v večernih urah se sicer čez dan ogreta cestna površina naglo ohlaja in pri tem zarosi. Ce k vlažnemu vozišču dodamo ie meglo, ki se zadržuje zvečer in zjutraj nizko nad cesto, pa mokro listje in blato na nekaterih odsekih, je več kot jasno, da je treba v teh mesecih previdneje in rahleje pritiskati na stopalko za plin. mm s 1 H. MEDNARODNI SEJEM OPREME ZEMELJSKI PLIN NA GORENJSKEM - Gorenjska trasa plinovodnega omrežja je dolga 45 kilometrov, plin pa prihaja na Gorenjsko od priključka v Vodicah severno mimo Kranja, Naklega, Mošenj, Ljubnega, Zapuž, Vrbe, Žirovnice do valjarne Bela na Jesenicah. Plinovodno omrežje gradijo ob načrtovani novi avtocesti, v bližini prometnih žil in daljnovodov ter skrbijo, da bi čimmanj posegali v pro-Nadaljevanje 8tor' Največ težav so imeli na Posavcu in v Soteski na Beli, kjer so J morali plinovod speljati preko hriba, vendar z deli ne zaostajajo. Ze s na 3. Strani h Jo.nuarjem bomo imeli na Gorenjskem plin iz Sovjetske zveze, vendar največji porabnik, jeseniška železarna, plina še ne bo mogla sprejeti, ker so imeli precejšnje težave z nabavo potrebne opreme iz uvoza. — Foto: F. Perdan Milijoni za napake graditeljev Število stanovanj v družbeni lastnini iz leta v leto narašča in s tem se večajo tudi stroški vzdrževanja. Za vzdrževanje stanovanj je namenjen del stanarin, ki se na podlagi predpisov o uporabi stanarin in sklepov samoupravne skupnosti delijo na amortizacijo stanovanj investicijsko in tekoče vzdrževanje. Pri kranjski stanovanjski skupnosti so do konca septembra namenili za investicijsko vzdrževanje, to je večja popravila his in stanovanj, 8,226.000 dinarjev. S tem denarjem so najprej pokrili primanjkljaj iz lanskega leta in sicer v visini 3.166 tisoč dinarjev, za razna popravila in obnove pa so plačali 4,446.000 dinarjev in so tako skupaj potrošili 7,613.000 dinarjev. Čeprav je denarja malo za tako veliko število družbenih stanovanj, kot jih je v Kranju, velja poudariti, da so za razno »intervencije in izredne intervencije« porabili več milijonov dinarjev. To je za popravilo najrazličnejših napak, ki so nastala zaradi projektantskih napak ali slabega dela graditeljev. Za primer naj navedemo le primer kranjskega »kanarčka«, stanovanjsko trgovskega bloka, ki stoji komaj deset let, pa so morali letos že drugič popravljati zunanjo zidno oblogo. Zanj bo tako skupaj, zaradi nesolidne izdelave, treba odšteti skoraj 1,5 milijona dinarjev. Podoben ali pa še bolj kričeč primer je pločevinasta streha na blokih v Vrečkovi ulici, ki je »preživela« garancijo, kaj dosti več pa ne bo vzdržala in jo bo namesto izvajalca morala popraviti stanovanjska skupnost. Za večja popravila stanovanjskih hiš v družbeni lastnini se pri samo- dfnlr/er^ 8 Takšnih primerov je še dolga vrsta. Ne le zunanje obloge, tudi izolacije, omet, balkoni in drugi deli hiš so izdelani tako nesolidno, da vzdrže le nekaj let. Tako je potrebno denar, ki se zbira od stanarin porabljati za popravilo napak, namesto, da bi z njim obnavljali in popravljali starejša stanovanja. Zato bi bilo nujno potrebno, da se določi odgovornost za kakovost stanovanj oziroma da se določi daljša doba, ko bi bil izvajalec prisiljen odpraviti napake zaradi nesolidne izdelave. Večja bi morala biti tudi odgovornost projektantov, da ne bi zaradi lepšega videza ali včasih tudi zaradi »kaprice« predvideli na stavbah materialov, ki za naše podnebne razmere niso primerni. L. Bogataj NAROČNIK: KRANJ 13.~22.okt.'78 velika razstava gob brezplačna pokušnja gobjih specialitet cvetje in lončnice ugoden nakup ozimnice in vložene zelenjave Eta Tito sprejel Spiljka Predsednik republike in zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljka, ki ga je obvestil o aktivnosti organizacije pred republiškimi in zveznim kongresom. Pravni položaj verskih skupnosti Delegati vseh treh zborov republiške skupščine so v sredo obravnavali poročilo o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji in informacijo o problematiki zaposlovanja, vračanja zdomcev in zaposlovanja delavcev, ki jih naše OZD pošiljajo na razna investicijska dela v tujino. Ugotovili so, da se odnosi med družbo in verskimi skupnostmi razvijajo v obojestransko zadovoljstvo, kar je tudi posledica zakona o verskih skupnostih. Da bi se takšno stanje nadaljevalo in izboljševalo, bo potrebno okrepiti delo občinskih komisij za odnose z verskimi skupnostmi, dosledneje uveljavljati koordinacijske odbore pri občinskih konferencah SZDL in podpreti prizadevanja slovenskega duhov ruškega društva. Borštnikovo srečanje V sredo se je v Mariboru začelo tradicionalno Boštni-kovo srečanje, ki se ga v tekmovalnem delu udeležujejo vsa slovenska gledališča. Vzporedno poteka tudi vrsta drugih gledaliških in kulturnih prireditev, ki so mesto ob Dravi za nekaj dni spremenili v pravo igralsko in gledališko prestolnico. Manj kot lani Iz doslej zbranih podatkov je razvidno, da se je do 16. oktobra vpisalo na mariborsko in ljubljansko univerzo več kot 14.000 novincev. Čeprav številka ni majhna, pa je število novincev manjše kot lani, ko se jih je vpisalo 700 več. Kuvajtski dolarji za cesto V Ljubljanski banki — združeni banki — so v sredo podpisali pogodbo o najetju posojila v Kuvajtu in sicer v višini 70 milijonov dolarjev. Od skupne vsote najetega posojila odpade na Ljubljan sko banko 16 milijonov dolarjev, ki jih bo namenila republiški skupnosti za ceste za financiranje ljubljanske obvoznice. Zdravniški kongres V sredo se je v sarajevski Skenderiji začel tridnevni četrti kongres jugoslovanskih zdravnikov. Na njem so skle niti, da se pokrovitelju kongresa predsedniku Titu podeli posebna listina in zlata značka tega kongresa. Kongres obravnava predvsem razvoj organizacije zdravstvene zaščite, izobraževanje zdravnikov in strokovne teme. Tito častni vojvoda Predsednika republike Josipa Broza-Tita bodo na slavnostni seji skupščine ob čine in vi težkega alkarskega društva ob obletnici osvoboditve Sinja, 25. oktobra, razglasili za častnega vojvodo alkarskega. To je še eno priznanje in počastitev za alkar-je in ljudstvo cetinske krajine, ki jim jo je izkazal predsednik Tito s tem, da je ugodil njihovi želji, naj bi postal častni vojvoda alkar ski. Tito je namreč že vrsto let častni pokrovitelj sinjske alke. KRANJ NABOR V RADOVLJICI - V sredo, 18. oktobra, se je začel letošnji nabor za vojaške obveznike iz radovljiške občine, ki je tokrat še posebno svečan. V domu družbenih organizacij v Lescah je nabornike pozdravil predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš. zatem pa so si ogledali film o pohodu radovljiške mladine na kranj, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bataljon, in položitvi svečane prisege mladincev na Sutjeski. Za nabornike so pripravili tudi ogled razstave orožja in svečano vojaško kosilo, vsak pa je dobil v dar še spominsko značko in skupinsko sliko. Ob tem velja omeniti, da nabor kot pomembna kadrovska zadeva postaja vse bolj odprta akcija, v kateri sodeluje več organov in organizacij. In ne le da dobiva splošen družbeni značaj, pač pa se ob njem obujajo tudi stare šege. Tako, na primer, na naboru ni manjkal niti okrašen lojtrnik s konjsko vprego niti glas harmonike. — S — Foto: F. Perdan Pomembno strokovno izobraževanje Radovljica — V občini je med štirimi delegati za letošnji kongres Zveze sindikatov Slovenije tudi 27-letni Bojan Trseglav, doma iz Zasipa, zaposlen v Verigi Lesce. »Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta, posebno tisti, ki bomo spegovorili na kongresu, smo se domenili o temah, o katerih bomo razpravljali. Menim, da bi sindikatom v prihodnje morali dati pomembnejšo vlogo in predvsem pritegniti k delu čimveč članstva, ki še vedno stoji ob strani. lovali le tako. če bodo aktivne vse ostale družbenopolitične organizacije. Najbolj pomembno področje, o katerem bi spregovorili na kongresu, je zame kovinarska industrija in problemi, ki se pojavi jao v tej panogi industrije. Vsekakor menim, da bi nasploh morali racionalizirati delo tudi v sindikatih in razpravljati o problemih, ki delavca resnično zanimajo. Le nekaj profesionalnih delavcev in nekaj navdušenih prostovoljcev je očitno premalo, morali bi nujno pritegniti čimveč delavcev, ki bi znali organizirati razprave in pripraviti zaključke o tistih problemih, ki delavce zanimajo. Ob tem pa je nujno izobraževanje, načrtna vzgoja kadra, tudi sindikalnega, delavcev, ki bodo znali poudariti pomembno vlogo sindikata in vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij.« rj g V Verigi Lesce smo organizirali razpravo o kongresnih dokumentih, vendar na dokumente ni bilo konkretnih p. p v.h. Razprava je potekala po temeljnih organizacijah združenega dela in ne po delovnih skupinah, kot smo si najprej želeli. Člani sindikata na splošno na gradivo niso imeli pripomb, želeli so le. da bi trajal mandat izvršnih odborov in drugih organov dalj kot dve leti. Mislim, da smo v Verigi kot v nekaterih drugih delovnih in temeljnih delovnih organizacijah ob razpravah o kongresnih dokumentih vse premalo izhajali iz konkretnih razmer in vse premalo obravnavali teme. ki delavca, člana sindikata resnično zanimajo. V okviru sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn deluje koordinacijski odbor sindikata in mislim, da je povezovalno telo. vendar bi morali člani sindikata poskrbeti, da bi sindikalna organizacija sama našla svoje mesto, ki ji danes pripada. Obenem mislim, da bodo izvršni odbori sindikata le težko našli tisto vlogo, ki jim je predvidena in da bodo uspešno de Problematika planinskih postojank Kranj — Predsednik meddruštve-nega odbora gorenjskih planinskih društev Janez Koftnik sklicuje v ponedeljek, 23. oktobra, v prostorih kranjskega planinskega društva sejo odbora. Zastopniki gorenjskih planinskih društev bodo razpravljali o problemih gospodarjenja v planinskih postojankah in o končani letošnji planinski sezoni. Govora bo o članarini in o prireditvah, ki jih načrtujejo planinska društva v prihodnjem letu. Člani meddruštvene-ga odbora bodo obravnavali programe modernizacij planinskih postojank in ocenjevali odnose med planinstvom in telesnokulturnimi skupnostmi. . - jk Komemoracij a v Tržiču pri Trstu V nedeljo, 22. oktobra, bodo naši in italijanski borci v zamejstvu pripravili spominsko žalno slovesnost. Ob K), uri bodo namreč prenesli v skupno grobnico na novem pokopališču v Tržiču pri Trstu posmrtne ostanke štirih jugoslovanskih in dveh furlanskih borcev: med drugimi tudi Evgena Matejke-Pemca. nekdanjega komandanta 31. divizije NOV in POJ. Na tamkajšnjo kostnico, kjer že počivajo posmrt ni ostanki 236 partizanov, bodo vpisali tudi imena borcev IV. armade Stanka Kuralta. Marka Braliča in Duje Andrinka ter garibaldincev Fortunata Kurlana in Guglielma Novellija. prav tako pa imena še devetih slovenskih organizatorjev vstaje in borcev NOV, ki jih je okupator med decembrom 1941 in februarjem 1942 ustrelil pri Ljubljani ter tajno pokopal v italijanskem Ti žiču. Med slednjimi je tudi ime narodnega heroja Ljubomira Ser-cerja. Istočasno bodo vpisana Ke imena šestih borcev NOV. ki so med narodnoosvobodilno borbo padli v okolici Tržiča. Na nedeljski slovesnosti bo zbrane pozdravil župan občine Tržič dr. Gianni Maiami, zalem pa bosta spregovorila narodni Heroj Jože Borštnar in podpredsed nik VZPI - ANPI za Furlanijo — Julijsko krajino Tino ("asali Od posmrtnih ostankov borcev pa se bosta ob kostnici poslovila predsednik ol>činskega odbora ZZB NOV Nova Gorica Mirko Remec in predsednik pokra i iti -skega odbora VZPI - ANPI za goriško pokrajino Mario Kantini — Sasso. Ob odkritju plošč z imeni padlih borcev in položitvi vencev na grobnico bosta partizanska pevska zbora iz Ajdovščine in Podgore ter recitatorja izvedla še krajši kulturni spored Po žalni slovesnosti bo župan Tržiča pri Trstu Gianni Maiami priredil v občinski hiši sprejem z.a svojce padlih borcev in povabljene goste s SAJ K Razen problematike konfekcije Mladi rod Kranj so člani izvršnega sveta kranjske občinske skupščine na torkovi 23. seji obravnavali program usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ocenjevali analizo o organiziranosti kadrovskih služb v združenem delu kranjske občine in razpravljali o nekateri« urbanističnih in zemljiških zadevah. Govora je bilo tudi o realizaciji proračuna in o pripravah na oblikovanje projekta socialne politike v občini med letoma 1978 in 1982. - jk SKOFJA LOKA Ta teden je pri občinski konferenci SZDL Skorja Loka izredno deloven. V sredo se je najprej sestal svet za informiranje, ki je sprejel program dela in obravnaval problematiko ustanovitve radijske postaje v Zireh. Zatem je bila seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji so obravnavali dogovor o skupni akciji ob praznovanju dedka Mraza, ustanavljanje poravnalnih svetov, priprave na volitve v organe krajevnih konferenc SZDL in ustanovitev svetov pri občinski konferenci. Poleg tega so obravnavali še nekatere druge zadeve. Včeraj je bila seja za kadrovska vprašanja, danes ob 13. ur. pa bo seja koordinacijskega odbora za verska vprašanja pri občinski konferenci. Na seji bodo obravnavali poročilo o uresničevanju zakona o pravnem položaju verskih skupnosti vSRS. Za ponedeljek, 23. oktobra, ob 17. uri pa je sklican« sej« koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanj« Na dnevnem redu je pregled in -iskladitev programa družbenopolitičnega izobraževanja v občini in uresničevanja temeljnega programa družbenopolitičnega usposabljanja delegacij. V ponedeljek, 23. oktobra, ob 16. uri bo tudi seja aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev. Obravnavali bodi. poročilo o Šestmesečnem delu in sprejeli dopolnjeni program dela aktiva. Osrednja tema pa bo uresničevanje zakona 6 združenem delu, še posebno delitev OD, usklajevanje pravilnikov, delo samoupravnih organov in vloga osnovnih organizacij sindikata. L. B. TRŽIČ V ponedeljek se je na tržiski občinski konferenci SZDL sešel svet za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovsko politiko in obravnaval predvsem kadrovsko problematiko pred volitvami v organe krajevne samouprave in konference SZDL. V torek pa je bil v Bistrici pri Tržiču zbor komunistov. Razpravljali so o problemih pred volitvami v krajevnih skupnostih in v krajevnih konferencah SZDL. Uskladiti zakon z ustavo Ustavno sodišče SR Slovenije je odločilo, da 14. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah ni v skladu z ustavo SR Slovenije. Na pobudo nekaterih občanov je namreč ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti omenjenega člena v zakonu, po kateri zakon začne veljati 1. januarja letos. Uradni list v katerem je bil objavljen omenjeni zakon, so naročniki prejeli šele 18. oziroma 19. januarja letos, pred tem pa seveda niso mogli vedeti za vsebino zakona. Zaradi tega so se v sodnih sporih ravnali po prejšnji nižji tarifi in to tudi po veljavnosti zakona, to je po 1. januarju letos. Zaradi tega so bili materialno oškodovani. Ustava SR Slovenije namreč določa, da morajo biti zakonL drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skun-nosti objavljeni preden začno veljati ter da predpis oziroma splošni akt organa družbenopolitične skupnosti začne veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v predpisu drugače določeno. Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da je omenjeni zakon Skupščina SR Slovenije sprejela 28. decembra lani, 30. decembra lani je bil poslan v objavo Uradnemu listu SRS, 24. številka Uradnega lista datirana s 30. decembrom 1977, pa je bila natisnjena 14. j^. nuarja 1978; prvi naročniki so to številko Uradnega lista prejeli 16. januarja letos. Na podlagi te odločbe ustavnega sodišča je skupščina SR Slovenije dolžna v šestih mesecih republiški zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah uskladiti z ustavo. Naloge po konferenci Na zadnji seji občinske konference ZK je bil sprejet osnutek statutarnega sklepa in program idej-nopolitičnega usposabljanja komunistov v škofjeloški občini. Da bi osnovne organizacije lažje in bolje pripravile programe izobraževanja in razprave o osnutku statutarnega sklepa, je sekretar komiteja OK ZKS LoVTO Gajger v začetku tedna sklical posvet sekretarjev osnovnih organizacij. Poleg omenjenih tem so se vorili tudi o drugih nalogah, ki ji& morajo sedaj opraviti osnovne onja nizaeije. Posebej so izpostavili naloge, za katere so se dogovorili d* posvetu sekretarjev komitejev 3» Brdu. To je predvsem razreševa: problemov gospodarjenja in upravljanja. L. B. INA - INŽENJERING Delovna organizacija Sektor za kadrovske, pravne in splošne posle 41000 Zagreb Proleterskih brigada 78 razpisuje prosta dela in naloge 1 UPRAVNIKA DOMA Pogoji: - dokončana gimnazija, ekonomska, gostinska ali poklicna šola za K V - delavci-. - .šoferski izpit / najmanj B-kategorijo - vsaj enoletne delovne izkušnje pri vodenju in vzdrževanju sličnih objektov 2 GOSPODINJO DOMA Pogoji: dokončana gostinska šola in najmanj leto dni delovnih izkušenj Poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnih ak- tih delovne organizacije. Delo n. podih in nalogah, bo v ^^1*312 nizaeije ' 20 ležitfi v okolici Bohinja. Prednost pn izbiri kandi- da tov imajo zakonski pari . i]AAA « INA - INŽENJERING, Rad"« ^ZtJECA^ Z*8*b Proleterskih brigada 78 / oznako »ZA NATJEČAJ«. Rok za ponudbe je 8 dni od objave oglasa. Odprt nov otroški vrtec . . . 7 • £,i t i • • varstva so bili prostori preurejeni v V krajevni Skupnosti SV. LfUtl pri dROjJl LORl je vrtec Celotni stroški so znašali nov otroški vrtec že sprejel prve malčke - Čeprav ^^bno dog.™,*«., da je bilo dogOVOrjenO, da imajO preanOSt OtrOCI IZ bodo imeli prednost otroci iz kra- krajevne skupnosti, je zajetih premalo Otroški glasovi že nekaj dni polnijo prostore novega vrtca, ki je dobil ime Ciciban. Otroci postopoma prihajajo in od 45 vpisanih jih je dnevno v varstvu Že preko 30. Razdeljeni so v tri starostne skupi- Pred tednom požarne varnosti Rdečega petelina v kletko ČUVAJMO DOM, DELOVNO MESTO IN OKOLJE PRED POŽAROM je osnovno geslo letošnjega tedna varstva pred požari, ki bo od 23. do 29. oktobra — Uresničevanju teh rralog bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti, saj je današnje požarnovarnostno stanje vse prej kot zadovoljivo. Veliki požari prizadevajo *»a*i družbi čedalje več škode, čeprav se gasilstvo v Sloveniji krepi. Vzroke za nastajanje Požarov bi morali odpravljati l>rav vai! Teden varstva pred požari je že \»staljena požarnovarnostna akcija vseh organov in organizacij, ki s* kakorkoli ukvarjajo z gasilstvom. Z njo želijo vse delovne ljudi in občane opozoriti na Številne požarne nevarnosti ter jih seznaniti z vsakdanjimi primeri požarov, ki največkrat nastanejo zaradi neprevidnosti, malomarnosti pa tudi nevednosti. To še posebej velja za otroke, ki *"adi stikajo za vžigalicami in ku-**U° tam, kjer je najbolj nevarno. Posledice teh nepremišljenih dejanj pa so izredno velike. Požari »o v zadnjih letih povzročili tako zasebnemu kot družbenemu premoženju toliko *kode, da je le-ta postala že zaskrbljujoča. Lani je bilo v Sloveniji skupno 856 požarov, zaradi katerih je nastalo na Zavarovanih in nezavarovanih Objektih za več kot 44,8 milijona dinarjev škode. Letos pa je bilo ^*mo v. osmih mesecih okrog 850 boiarov, ki so povzročili za skoraj *45 milijonov dinarjev škode. In samo to, da je nastala škoda **a materialnih dobrinah, pač pa *o bili zaradi požarov hudo prizadeti tudi ljudje. V nekaterih Primerih so komaj ušli smrti, ali ba so dobili težke poškodbe. Torej slika na področju polarne varnosti ni najbolj ohrabrujoča. Vendar pa ne moremo rditi, da gasilstvu ne posvečamo ^Jovplj pozornosti. Nasprotno! -»astaka organizacija postaja ena 5>ajbolj množičnih v republiki, saj ^tevilo njenega članstva nenehno ^araiča in mreža gasilskih druš-^v postaja vse bolj razvejana. V ^joveniji je 6 poklicnih teritorialnih gasilskih enot, eno ima tudi ^ranJ, z 238 poklicnimi gasilci in * industrijski poklicni gasilski ^noti, od katerih je ena v jese-j*J**i železarni. Poleg tega v 1170 ■^"torialnih društvih deluje blizu ^400 operativnih članov in v 160 prostovoljnih industrijskih ga-2>l*"h enotah prek 7380 aktivnih Gasilcev. Takšna množica aktivnih gasil-11 ut 8'Cer °k stev''mn požarih J*hko dokaj uspešno ukrepa, ne r^ore pa družbe rešiti vse škode, J*i jo ogenj povzroča. Seveda je pravočasno in pravilno reševanje ^h požarih nadvse pomembno. w^da še važnejše kot to je p^nehno preprečevanje požarov. Mednje je naloga vseh nas! Pri r^latranjevanju vzrokov, zaradi ^•aterih prihaja do požarov, niso ^vteti ne kmetje, ne gospodinje, učenci, ne obiskovalci javnih ***"o*torov, ne udeleženci prometa, ^ najmanj pa delavci na tistih plovnih mestih, kjer je tehno-^fcki proces požarno nevaren. w Nevanost nam brez dvoma ^"eti na vsakem koraku, če se ^**ed požarom ne znamo zavaro-k^ti, ali ukrepati kadar je to r^trebno. Rdečega petelina pa ^tmdo lahko zaprli v kletko le ^krat, kadar bo sleherni občan Oznanjen z osnovami požarne ^jBozaščite. In teden požarne ^urnosti s svojimi številnimi ši-j *^k° zasnovanimi propagandnimi 1*^ izobraževalnimi akcijami je ^*av gotovo dobra možnost, da se njimi seznanimo. S. SAJ K ne: manjša od 3 do 4 leta, srednja od 4 do 5 let in pol, starejša od 5 let in pol do 7 let. Zanje skrbijo 3 vzgojiteljice, 2 varuhinji, kuharica in snažilka, pedagoški vodja pa je Zdenka Suc. Vrtec je dobil prostore v novi stanovanjski hiši. Z majhno adaptacijo so bile opremljene 3 igralnice, velika garderoba, kabinet in sanitarije. Za otroke je zlasti privlačna bližina gozda, ki nudi veliko možnosti za igro otrok v naravi. Ovira za sprehode je potok, ki loči vrtec od gozda. Postaviti bo treba most za varen prehod otrok. V majhen igralni vrt bodo postavili igrala, uredili pa bodo tudi varnejši dohod do vrtca. Bližnjo zelo prometno cesto bo treba opremiti s prometnimi znaki in označbami na cestišču. Vendar pa bodo morali tudi starši skrbeti, da otroci ne bodo prihajali in odhajali sami, saj bližina ceste predstavlja zanje veliko nevarnost. Hrano dobiva vrtec iz centralne kuhinje na Trati, zato ima le čajno, razdelilno kuhinjo. Deluje v okviru Vzgojno varstvenega zavoda Škof j a Loka. Pobuda za ustanovitev je zrasla v sami krajevni skupnosti. S hitro rastjo števila prebivalcev se je pojavil tudi problem otroškega varstva. Da bi vsaj začasno rešili pereč problem, je svet krajevne skupnosti sprejel ponudbo vaščana, da za dobo štirih let v ta namen odstopi svojo novo stanovanjsko hišo. V sodelovanju z občinsko* skupnost jo otroškega jevne skupnosti. Vendar pa je pn vpisovanju otrok prišlo do kratkega stika. V komisijo za sprejem otrok pri Vzgojno varstvenem zavodu Skofja Loka niso bili povabljeni predstavniki sveta krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL, čeprav bi po pravilniku o načinu in kriterijih za sprejem otrok morali biti vanjo delegirani. Tako je bilo v novi vrtec sprejetih le 13 otrok iz krajevne skupnosti Sv. Duh. S tem niso bili rešeni vsi najnujnejši primeri. Odločitev komisije je bila verjetno pogojena s perečim problemom otroškega varstva v sami Škof ji Loki, saj otroški vrtec v Podlubniku še ni zgrajen. Res pa je tudi, da nekateri starši iz krajevne skupnosti Sv. Duh še naprej vozijo svoje otroke v škofjeloške vrtce. Vendarle pa lahko iz vseh teh dejstev izluščimo grenko izkušnjo, kako je lahko zavrta pobuda krajanov, da tudi sami bistveno prispevajo k reševanju problemov na območju svojega bivanja. Konkretna izkušnja pa kaže tudi na to, da krajevne skupnosti v naši družbi še niso dobile tistega mesta, ki jim pripada. Problem otroškega varstva v krajevni skupnosti Sv. Duh torej z novim vrtcem ni rešen. Ne le to, da je predviden kot začasna rešitev, prevzel je vlogo reševanja problematike otroškega varstva širšega območja Škofje Loke. Po srednjeročnem planu je za krajevno skupnost predvidena gradnja otroškega vrtca v letu 1980. Lokacija še ni določena. Vendar pa bo treba razmišljati predvsem v tej smeri, m. Volčjak Letos za prihodnji dve leti Pred oblikovanjem aneksov k samoupravnim sporazumom o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 da na redno Kranj - S samoupravnimi sporazumi o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za srednjeročno obdobje 1976 - 1980 so bile v glavnem vse naloge opredeljene in denarno ovrednotene, seve-podlagi cen iz leta 1975. Vzpo-naraščanjem življenjskih stroškov pa je bilo treba za vsako leto sproti cene prilagajati novi vrednosti in z aneksi določati nove prispevne stopnje, ki bi omogočile uresničitev samoupravno dogovorjenih nalog. Doslej smo te anekse sprejemali v prvi polovici leta za tekoče leto in so torej za prve štiri mesece veljale začasne prispevne stopnje. Ker pa smo letos že prekoračili polovico srednjeročnega obdobja in si nabrali nekaj izkušenj pri planiranju, je bilo v republiškem merilu dogovorjeno, da se še pred koncem tega leta sprejmejo aneksi za preostali leti. Poudarjen o je tudi bilo, prednost dobijo naloge, ki morale biti uresničene, nujni pa bodo tudi nekateri popravki, ki so pač posledica dinamike življenja. V grobem so naloge za prihodnji dve naj bi že dve leti in s tem prispevne stopnje v kranjski občini že usklajene. Skupna prispevna stopnja bo vsekakor višja od letošnje, čeprav vseh želja in potreb še vedno ne bo mogoče uresničiti. Precej »zahtevno« je na primer postalo področje otroškega varstva, kar je pokazala tudi analiza o socialni politiki in socialnem razlikovanju, ki je trenutno v javni razpravi. Ce bomo hoteli zgraditi drugi otroški vrtec na Planini, bo treba združiti precej več denarja, kajti iz samoprispevka je za te namene že izkoriščen. Seveda pa je težko planirati za dve leti naprej, ko še niti ni dokončno znano, v kakšni višini se bo natekel denar za letos. Zato bo verjetno tudi še naprej, čeprav »začasnih obdobij financiranja« ne bo več, potrebno prispevne stopnje ponovno usklajevati. Do konca meseca bodo vse anekse obravnavali delegati na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, o njih pa bo do konca novembra tekla tudi javna razprava o združenem delu. H. J. Končan 8. kongres ZZB NOV Jugoslavije Nadaljevanje 8 1. strani stične zveze, predvsem pa program mladinske organizacije Ktične norme naše revolucije se morajo še bolj vrasti v vsebinsko jedro vzgoje in izobraževanja. • Vprašanje materialnega položaja udeležencev v vojni je v glavnem rešeno. V tem se kaže resnična skrb celotne družbe za nenehno zboljše-vanje in razvijanje borčevsko-2in-validskega varstva, rehabilitacijo, urejanje problemov, nastanitev bolnih in starih tovarišev brez družin. • Zveza borcev bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala v akcijah, kot so boj za razorožitev, krepitev evropske varnosti in sodelovanja, brezkompromisno razkrinkavanje občasno oživijajočega nacionalizma in fašizma, za resnično in avtentično prikazovanje druge svetovne vojne. • Pred borce stopa obdobje, ko je čedalje nujnejša potreba po nadaljnjem strateškem in taktičnem vse binskem opredeljevanju in poglabljanju demokratičnih metod ter vsebine vsega našega družbenega življenja, celotnega našega družbenega sistema, zlasti pa njegovega funkcioniranja. Spremenjeni statut ZZB NOV Jugoslavije Kot je v utemeljitvi predloga sprememb in dopolnil statuta med drugim povedal generalni sekretar ZZB NOVJ Iko Mirković, je bilo treba statut izpopolniti tudi zaradi novih ustavnih načel, po katerih je zveza borcev postala konsitutivni element skupščinskega delegatskega sistema, hkrati pa tudi konstitutivni element SZDL kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil delovnih ljudi in občanov. Predloženo besedilo sprememb in dopolnil se od sedanjega statuta loči v nekaterih bistvenih stvareh. V uvodnem sestavku so natančneje in jasneje orisali družbeni položaj, vlogo in naloge borčevske organizacije na sedanji stopnji razvoja naše socialistične samoupravno organizirane družin?. Dodali so celo novo poglavje, v katerem so urejeni delegatski odnosi, natančneje pa je opredeljen tudi delegatski sistem v zvezi združenj borcev. Prizadevali so si, da bi čim konkretneje in določneje poudarili mesto in vlogo borčevske organizacije v uresničevanju in funkcioniranju delegatskega sistema. Ena od sprememb se nanaša tudi na volitve delegatov. Nadalje so v statutu ZZB NOVJ natančneje izrazili še nekatere druge stvari, odpravili ohlapnosti in poskrbeli za slogovne izboljšave. -OS objavlja prosta dela s pogoji za opravljanje delovnih nalog: 1. VODJE KUHINJSKEGA ODDELKA (poslovodja kuhinje — VKV kuhar-ica) 5 let delovnih izkušenj in vodstvene sposobnosti 2. KUHARICE kvalificirana kuharica, praksa je zaželena 3. BLAGAJNIGARKO V KUHINJI KV gostinska delavka ali ekonomska srednja šola in vsaj dve leti delovnih izkušenj 4. RECEPTORJA Ekonomska srednja šola ali gostinska šola Znanje dveh tujih jezikov, 3 leta delovnih izkušenj Pod 1.: družinsko stanovanje bo na razpolago in vseljivo v drugi polovici leta 1979 OD po merilih ca. 10.000 din mesečno Pod 2., 3. in 4.: OD po merilih od 5.000 do 7.500 din mesečno. Samska stanovanja zagotovljena. Za vse navedene naloge del in opravil se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in poskusnim delom do 3 mesecev. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na navedeni naslov. Komisija za prodajo osnovnih sredstev upravnih organov Skupščine občine Kranj* razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 OSEBNI AVTO AUDI 100 S leto izdelave 1971, dobro ohranjen, vozen, z vgrajenim radioaparatom, izklicna cena 85.000 din 2, OSEBNI AVTO ZASTAVA - FIAT 750, leto izdelave 1973, vozen, izklicna cena 18.000 din 3 OSEBNI AVTO ZASTAVA - FIAT 750, leto izdelave 1973, vozen, izklicna cena 15.000 din 4 AVTOKAMP PRIKOLICA TRESKA S ŠOTOROM, leto izdelave 1976, izklicna ' -na 30.000 din Javne licitacija bo v sredo, 25. oktobra 1978, ob 15. uri v prostorih garaž SO Kranj, Trg revolucije 1. Interesenti za nakup osnovnih sredstev si lahko ogledajo vozila eno uro pred pričetkorh licitacije, položiti pa morajo 10 odstotkov izklicne cene osnovnega sredstva. Pri licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. V izklicni ceni je zajet prometni davek na promet s proizvodi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, C. JLA 2 TOZD Agromehanika Kranj objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1 MEHANIKA V ENOTI SERVIS i 2. OBRAČUN IN POMOČ PRI VODENJU V ENOTI SERVIS Za opravljanje teh del in nalog se zahtevajo poleg splošnih tudi naslednji posebni pogoji: Pod 1.: KV avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev, 2 leti delovnih izkušenj Pod 2.: ekonomski ali administrativni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj. Dela se objavljajo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2 v 15 dneh od objave. Rešitev za Mladi rod se ponuja Komisija za preučitev možnosti integracije med Triglav konfekcijo Kranj in Mladim rodom Kranj pripravila poročilo — Združitev obeh organizacij nesprejemljiva, rešitev pa je vključitev proizvodnje Mladega rodu v proizvodni proces Triglav konfekcije — Možnosti za zaposlitev so! Kranj — Izvršni svet občinske skupščine Kranj je na torkovi seji na osnovi poročila komisije za preučitev možnosti integracije med Triglav konfekcijo Kranj in Mladim rodom Kranj sklenil, da mora biti problematika Mladega rodu razrešena do začetka prihodnje leta, za kar so realne možnosti. Združitev obeh delovnih organizacij v celoti sicer ni mogoča, ker bi bilo v združeni organizaciji kar 80 režijskih delavcev. V Mladem rodu jih je sedaj 51 od 157 zaposlenih, v'Triglav konfekciji pa 29 od skupno 233 zaposlenih. Kljub temu dosega Triglav konfekcija zadnja leta s širitvijo proizvodnje in z uveljavljanjem IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ ZELEZPR SMERNICE PLANA ŽELEZARNE ZA LETO 1979 V JAVNI RAZPRAVI Pretekli teden je poslovodni odbor Železarne dal v javno razpravo zborom delavcev prek samoupravnih delovnih skupin v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih smernice piana Železarne za leto 1979. Hkrati bo v jeseni&ki železarni potekala tudi razprava o smernicah planov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti za leto 1979. Vse razprave morajo biti končane do 31. oktobra. Zatem ko bodo smernice obeh planov delavci sprejeli, bodo na sejah delavskih svetov delegati uskladili pripombe in sprejeli končne sklepe. USPEŠNO KONČAN REMONT V VALJARNI ŽICE Glavni načrtovani letni remont v valjar-ni žice, ki se je pričel 26. septembra, so v glavnem končali 7. oktobra. Takrat so sklenili tudi dela na dnu Custodis peči, čeprav bi jih delavci Vatrostalne - TOZD Jesenice morali opraviti že nekoliko prej. Tako so z vročim sušenjem peči pričeli iele 9. oktobra, ko je bilo na vrsti že testiranje naprav. Proizvodnja v valjarni tiče je glede na predvidevanja stekla z enodnevno zamudo, to je sredi minulega tedna. kooperacije zadovoljive poslovne rezultate. Tako komisija kot izvršni svet menita, da kaže proizvodnjo Mladega rodu vključiti v proizvodni proces Triglav konfekcije. Proizvodni delavci Mladega rodu naj bi se vključevali v proizvodnjo Triglav konfekcije, neproizvodnim oziroma tehničnim delavcem Mladega rodu pa bo strokovna služba skupnosti za zaposlovanje preskrbela ustrezno zaposlitev. Dogovorjeno je bilo, da kaže skrbeti za prodajo zalog Mladega rodu, ki so precejšnje in povrhu vsega še zastarele. Tudi možnosti za odplačilo posojil Mladega rodu bo treba poiskati in upoštevati, da se bo do konca letošnjega leta, ko naj bi Mladi rod še posloval v sedanji obliki, tudi pojavljala izguba. Predvsem pa takšna rešitev terja gradnjo primernejših prostorov za Triglav konfekcijo, ki pa ji sam kolektiv ne bo kos. Upoštevati je treba, da je v Triglav konfekciji med zaposlenimi kar 33 odstotkov predvsem delovnih invalidov, v Mladem rodu pa skoraj 27 odstotkov, med katerimi so nekateri končali posebno šolo in se jim zdravstveno stanje še slabša. J. Košnjek ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET Kranj razpisuje prosto mesto ~za opravljanje delovnih nalog in opravil SNAŽILKE za nedoločen čas. Osebni dohodki po pravilniku o prisvajanju OD Nastop dela takoj. Izvozu v dežele v razvoju so dali poseben poudarek tudi LTH v fikofji Loki. Pred nekaj dnevi so poslali na pot drugi kontingent hladilnih naprav in opreme za trgovine za republiko Mali, v kratkem pa bo šel na pot še tretji. V ostri mednarodni konkurenci so prevzeli tudi opremo raznih objektov v Iranu in Sovjetski zvezi, kjer že vrsto let uspešno opremljajo največje veleblagovnice. Na domačem trgu je še vedno največje zanimanje za zamrzovalne skrinje vseh tipov. — Foto: Pipan Janez Novo skladišče V Gorenjski predilnici v Škofji Loki so v zadnjih letih povsem modernizirali proizvodnjo — Z izgradnjo skladišča za surovine in material bodo odpravljena ozka grla v proizvodnji Glavni problemi, s katerimi so se letos srečevali v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, so se vedno vrteli okrog nabave surovin in opreme s konvertibilnega področja, saj se je uvoz iz tega področja še zaostril. Zaostrili so se tudi pogoji sodelvoanja z deželami v razvoju, zlasti I Egiptom, kjer kupujejo bombaž. Soočeni pa so bili tudi s težavami pri prodaji nekaterih izdelkov, zlasti bombažne preje, ker soje zmanjšal izvoz in je pritisk na domače tržišče vse hujši. Zato jih velja kar precej truda, da bodo lahko prodali vse proizvode. Letos so tudi začeli graditi skladišče surovin in materiala, ki bo predvidoma dokončano konec letošnjega leta in bo imelo 7.400 kvadratnih metrov površine. Vrednost naložbe je 35 milijonov dinarjev. Poleg tega letos uresničuieio še nekatere manj- še investicije, ki bodo odpravile ozka grla v proizvodnji, nočno delo in povečala se bo produkt ivnost. Imajo tudi dobro organizirano družbeno prehrano in počitniško dejavnost . več pa bodo v prihodnje morali vložiti v stanovanjsko gradnjo in druge oblike družbenega standarda. Bolj organizirano bodo morali spodbujati tudi inovacijsko dejavnost. Naredili so anali/o ures ničevanja srednjeročnega programa in pripravljajo program tehnološkega razvoja delovne organizacije od leta 1980 naprej. V Gorenjski predilnici so Utos na redili velik korak naprej v samoupravni organiziranosti. Organizirali so se po temeljnih organizacijah. Ob tem sta veliko prizadevnost pokazali organizama sindikata in Naredimo doma V Temeljni organizaciji Elek-troprenos Podlog v Savinjski dolini imajo med drugim montirana visokonapetostna stikala. Od brezhibnega delovanja teh stikal je odvisno delovanje velikega dela slovenske • visokonapetostne mreže in je zato potrebno stalno skrbeti, da so naprave v redu. Prav tu pa se začenjajo problemi. Omenjena stikala, ki so bila domači proizvod, so bila dobavljena pred devetimi leti in to je doba, ko je potrebno posamezne elemente zamenjati. Kljub pravočasnemu naročilu, dobavitelju stikal ni uspelo dobiti enega od sestavnih delov in tako stikal ni bilo mogoče sestaviti. Ker pri Elektroprenosu niso mogli več čakati na dobavo omenjenega dela, so se obrnili na razna domača podjetja, da bi izdelala del stikala, ki so ga potrebovali. Gre za specialno tesnilo v sklopu hidravlike visokega pritiska 350 kg/kv. cm. Po neuspelih poskusih nekaterih izdelovalcev podobnih izdelkov se je nekdo v podjetju spomnil, da je v Delu prebral o inovacijah pri izdelovanju tesnil v železarni Jesenice, ki jih je predlagal Viktor 2an. Po dogovoru z vodstvom TOZD Remontne delavnice, kjer Viktor 2an dela, so se dogovorili z njim o tehničnih zahtevah tesnila, ki ga potrebujejo pri Elektroprenosu Podlog. In res je tesnilo, ki ga je izdelal Viktor Žan, prestalo vse zahtevne preis-kuse in se tudi pri obratovanju odlično obnese. Prav zaradi dobre izkušnje, delavci TOZD Elektroprenos Podlog, ki delajo v okviru delovne organizacije Dravske elektrarne, opozarjajo, da bi kazalo bolj upoštevati domačo pobudo, zlasti pa spodbujati sposobne talente — inovatorje, kot je Viktor Zan iz jeseniške Železarne. Ker stari most na Visoko skoraj ni več prevozen, gradi kraje skupnost Log novega. Dela so zaupali TOZD Gradbeništvo pri Tehnik Skofja Loka. Računajo, da bo most zgrajen do konca /ete. Foto: F. Perdan ect rt preizkus telesne temperature Imate vročino? To lahko ugotovite v 15 sekundah! V lekarni ali samopostrežni trgovini si kupite F-test. F-test si pritisnite na obrisano, suho čelo. Če se po 1; sekundah pokaže: — črka N nimate temperature - črki NF pa pokaže« zvišano temperaturo. Potrebni ste počitka v pe-stelji, natančno temperaturo pa si izmerite z mediOT-skim termometrom. F-test je zelo uporaben. §£ pokaže temperaturo že v !: sekundah; se ne razbi* zato ga imamo lahko vedi* pri sebi. LEK, n. sol. o., Ljubljana IZBRANA DELA LEVA N. TOLSTOJA Stopetdesetletnico rojstva Leva svetovne književnosti, je počasti nih del v 12 knjigah. V zbirko so vključena naslednja dela: 1. Detinstvo, otroštvo mladost Kavkaske povesti Ana Karenina (I del) Ana Karenina (II del) Vojna in mir (I. in II. del) Vojna in mir (III in IV del) Gospodar in hlapec in druge povesti Rodbinska sreča — Kreutzerjeva sonata Vstajenje Polikuška in druge povesti Drame (Moč teme, Plodovi izobrazbe mrtvec, Luč v temi, Ona je vsega kriva) Nikolajeviča Tolstoja (1828—1910), velikana ruske in la Državna založba Slovenije z novo izdajo njegovih izbra- 12 Spisi o književnosti, umetnosti (filozofski in drugi spisi in študije o Tolstoju) 2 3 4. 5 6 7 8 9 10 11 .IVI Knjige so natisnjene na brezlesnem papirju., vzor no opremljene in vezane v umetno usnje. Z njir. bodo ljubitelji književnosti dobili ne samo dosle najobsežnejšo izdajo Tolstojevih del, temveč tudi branje, ki sodi v sam vrh svetovne umetnost Doslej sta izšli dve seriji (8 knjig), tretja serija pe izide do konca leta Cena celotne zbirke dvanajsti knjig znaša 2200 din MALA SPLOŠNA ENCIKLOPEDIJA V 3 KNJIGAr' osnovna zve/.«' komunistov. L, H. e zi Slovenij skrbno preverjeni in dopolnjeni Mala splošna enciklopedija vsebuje nad 32 000 gesel (brez podgesel) 3184 črnobelih fotografij risb in portretov, 1 63 barvnih fotografij, umetniških in drugih strokovnih prilog. 51 že** Ijevidov in 194 tabel, shem in razpredelnic - vsega skupaj 2200 strani velikega format* (1 9 X 27 cm) v 3 knjigah Naročilnica GL Nepreklicno naročam naslednje zbirke Mala splošna enciklopedija I. 608 strani, pl. 450 diA Mala splošna enciklopedija 11.812 strani, pl. 550 din Mala splošna enciklopedija III. 766 strani, pl. 600 dir Komplet vseh treh knjig pl 1600 din. Knjige mi pošljite na naslov (tiskane črke) izdane reg št osebne izkaznice Zaposlen pri Račun bom poravnal: a) v enkratnem znesku (po povzetju) naiveč 24 mesečnih obrokov če i b) v zaporednih mesečn.h obrokih najmanj obrok ,e 1 00 din na'™ ć nost naročenih kn,,g presega 2400 din, se mesečn, obrok, ustre/no povečajo Prosimo, označite prodajne pogoje, ki vam ustrezajo Kraj m datum Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Oriavn« zrn Podpis naročnika loib« Slovenije. Mestni trg 26, Ljubljai* KRANJ — Upravni odbor mednarodnega festivala športnih in turi-mtitnih filmov v Kranju je letos še posebej poskrbel, da so si izbran program turističnih filmov ogledali na posebnih predstavah tudi kranjski osnovnošolci in srednješolci. Sicer pa so na letošnjem festivalu pobrali največ nagrad dokumentarni filmi češke in britanske proizvodnje; ti dve kinematografiji sta dobili tudi posebno priznanje za najboljši izbor filmov. Na sliki: vicekonzul generalnega konzulata ĆSSR Pavel Papaj sprejema nagrado organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Moskvi 1980 iz rok Anne Zlodereuie, generalne sekretarke zveze športnih filmov v SZ. Nagrada je bila podeljena filmu Tekmice, sicer letošnjemu dobitniku Zlatega Triglava. Na sliki sta še -Dragan Jankovii, direktor festivala in Bogdan Zižič, rešiser in predsednik letošnje uradne festivalske žirije. - Foto: F. Perdan I SELSKA DOLINA NA UMETNIŠKIH SLIKAH SELCA - Turistično društvo Selca pripravlja ob 200-letnici ?.~LV.*??ICa,1?. °fvoritev slikarske razstave Selška dolina na umetniških slikah in sicer v nedeljo, 22. oktobra, ob 9. uri v Kul turnem domu v Selcih. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi treske, ki jih je na obnovljenem znamenju pred vasjo naslikal akademski slikar Ive Šubic. l. m SODELOVANJE MED LIKOVNIKI KRANJ — Člani društva likovnikov ZP Iskra ne navezujejo ■odelovanja le s sorodnimi društvi v Sloveniji; povezali so se tudi z društvom likovnikov beograjskega izdajateljskega grafičnega zavoda, ki jim bodo v galeriji v Beogradu odstopili Prostor za razstavo. Razstavo bodo odprli v počastitev dneva osvoboditve našega glavnega mesta 20. oktobra. Izbranih je 32 del petnajstih avtorjev. /j. v . RAZSTAVI IN KONCERT KRANJ — Drevi ob 18. uri bodo v galerijskih prostorih fTOšemove hiše odprli razstavo Naš srednjeveški denar. Razstavo, posvečeno dnevu varčevanja, sta pripravila Numizmatično društvo in Gorenjski muzej v Kranju s sodelovanjem Ljubljanske banke, temeljne enote za Gorenjsko. Ob 18.30 bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave Prvine znanstvene fantastike v delih nekaterih slovenskih umetnikov. Razstavo je pripravil odbor za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Po otvoritvi in ogledu razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert. Pesmi in operne arije skladateljev Šivica, Grečaninova, Burleigha, Osterca, Ravnika, Verdija, Gotovca, Blodeka in Ferrarija bosta pela sopranistka Zlata Ognjanovič JJ> basist D ragi A a Ognjanovič, pri klavirju bo Milivoj Surbek. Pester in nadvse zanimiv koncertni večer bo nudil ljubiteljem glasbene umetnosti prijeten umetniški užitek. p j LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte v«ak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure m od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija. V galeriji bo od 20. oktobra do 3. novembra 1978 odprta razstava »PROMET NA SLOVENSKEM od 17. do 19. stol.«, ki jo ie pripravil Narodni muzej v Ljubljani. 26. oktobra bo vzporedno * razstavo znanstveno srečanje na temo o tehnologiji cest na Slovenskem skozi zgodovino. ... MUZEJSKA ZBIRKA V ŽIREH je odprta vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. V nedeljo, 22. oktobra bodo dopoldan odprli v muzejski *bn*ki ie oddelek NOB. V- , . MUZEJSKA ZBIRKA V ŽELEZNIKIH je odprta vsak dan od do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske m lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo, zbirko "krilne kritine v Selški dolini in galerijo. šola likovne umetnosti centru za estetsko vzgojo v Kranju so stekli £^ovni krožki za predšolske in šolske otroke ter Gladino — 'Vodi jih akademski slikar Herman Gvardjančič .Kranj - Ta teden so se spet, ^koliko pozneje kot prejšnja leta odprla vrata centra za estetsko ^J?ojo pri Zvezi kulturne organizacije občine Kranj. Odprla namreč za Jkibane, šolske otroke in mladino, ki zanima likovni svet in imajo l^selje do ustvarjanja »malih umetnin«. i Delo likovnega pedagoga v centru ^ 2a priljubljenim Štefanom Simo-^**čem prevzel akademski slikar Her-^jgan Gvardjančič, doma iz Reteč pri Sofji Loki, ki ima že bogate iz-k inje tudi na pedagoškem področju šolskimi otroki. L Prednost, ki jo imajo otroci v li-^^>vnih krožkih, je predvsem ta, da utesnjeni v dokaj strogi šolski program, ampak so pri svojem ^Jtvarjanju sproščeni, svobodni. »^Predšolski otroci so v nasprotju s ^*l*kimi enostavni, radi se igrajo.« pravi Herman Gvardjančič. »Z nasveti jim bom skušal pomagati, da bodo likovne prvine jasno in čisto zarisali s čim večjo sproščenostjo. Rad bi jih naučil zaupanja in pogumnega lastnega vrednotenja likovnega doživetja. Drugače je s šolskimi otroki; ti rabijo predvsem tehnično vzgojo, primerno njihovi stopnji razumevanja.« Likovni krožki, v katerih se bodo otroci in mladina poskušali predvsem v risanju, slikanju in plastičnem oblikovanju, včasih tudi v poskusih novega pristopa do likovnega gledanja, bo predvideni za tri dneve v tednu: ob sredah od h. do 12. ure in od 15. do l?>. ure. ob četrtkih od 15. do \\). ure in ob petkih od l.r>. do 20. ure. Prijave v rentru za estetsko vzgojo (delavski dum) še spre|eioa jo. H .J. Festivalu ob rob Za privlačnejši program Le redko se zgodi, da so z odločitvami žirije na filmskih festivalih zadovoljni prav vsi. Tako je bilo tudi tokrat na pravkar končanem mednarodnem festivalu športnega in turističnega filma v Kranju. No, odločitve žirij so dokončne in najbrž jim tudi ni kaj očitati. Res pa je tudi, da je od 62 filmov, kolikor jih je bilo izbranih za uradni filmski program, bilo še nekaj, ki bi zaslužili vsaj eno od posebnih nagrad. Morda bi kazalo v prihodnje primakniti kakšno tovrstno nagrado, da ne bi nekateri dobri filmski ustvarjalci ostajali praznih rok. Sicer pa je tokratni pregled dokumentarnih filmov športne in turistične zvrsti zadnjih dveh let pokazal izrazito bledikavost in ustvarjalno nemoč turističnega filma. Zanimivejši športni dokumentarni film pa se prav tako drami iz nekajletnega mrtvila, v katerega ga je pahnila nadmoč televizijskega medija. Morda je športni film prav sedaj na prelomnici, ko se od televizijskih športnih prenosov zasičeni gledalec obrača spet k filmski govorici športnega dogodka, portreta športnika itd. Ni pa mogoče mimo tega, da je veliko športnih filmov narejenih prav za televizijo, zato se tudi razlikujejo od ostalih dokumentarcev. Letošnja različica se v selekciji festivala ni poznala, niti sam pravilnik festivala ne loči televizijskih filmov od ostalih. Pokazalo se je, da bi bilo treba v kratkem, to je že za prihodnji festival sprejeti nekaj sprememb glede tega. Spremembe pa se obetajo tudi drugače. V svetu nastaja vse več dolgometražnih filmov s športno tamatiko, ki jih je sicer kranjski festival že doslej vključeval v svoj program, vendar pa skupaj s kratkimi dokumentarci. V bodoče bi kazalo program spremeniti in osvežiti tako. da bi dolgometraž-ne filme prikazovali v posebnem programu, kar bo poleg večje privlačnosti in popestritve programa ugodneje tudi za delo same žirije. Toliko o samem kranjskem festivalu, vendar pa se spremembe in problemi z dokumentarnim filmom tičejo tudi ostalih filmskih festivalov športnega in do kumentarnega filma združenih v organizaciji CIEPS - UNESCO in katere član je tudi Interfilm. organizator kranjskega festivala. Kljub temu. da je edina naloga teh festivalov spodbujati zanimanje mladine za šport s pomočjo dokumentarnega filma, se organizatorji pogosto morajo otepati ne le s finančnimi težavami, pač pa tudi s težavami, ki jih sicer podpisana deklaracija o svobodnem komuniciranju dokumentarnih filmov ne predvideva, a vendarle so. L. M. OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI objavlja prodajo 2 KOMBIBUSOV TAM 2001/CB letnik 1974 (13 + 2 sedeža). Začetna cena 55.000 65.000 din. Licitacija avtomobilov bo v petek, 27. oktobra 1978, ob 12. uri pri OŠ Prešernove brigade Železniki. Ogled vozil je možen v četrtek, 26. oktobra 1978, od 7. do 15. ure pri šolski telovadnici. in »Norčije v spalnici« Kranj — Za stalne obiskovalce je Prešernovo gledališče prihodnji teden pripravilo že drugo abonmajsko predstavo v tej sezoni. Tokrat bo to komedija Alana Avckbourna Norčije v spalnici, s katero bo v Kranju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Nastopajo znani gledališki igralci: Danilo Bezlaj, Mira Bedenk, Franček Drofenik, Marjeta Gre-gorač in drugi. Predstave bodo za vse abonmajske rede od torkovega, 24. oktobra, do ponedeljkovega, 30. oktobra. Začenjajo se tako kot vsakokrat ob 19.30. H. J. 5. stran GLAS Slovenske železarne Veriga n. sol. o., Lesce Lesce, Alpska 43 vabi k širšemu sodelovanju kandidate iz bližje okolice za opravljanje delovnih nalog: 1 SKUPINO VODJA UREJEVALEC v TOZD Sidrnih verigah 2. VEČ DIPL. IN2. STROJNIŠTVA IN IN2. STROJNIŠTVA 3 VEČ KV DELAVCEV: STRUGARJEV, KLJUČAVNIČARJEV, ORODJARJEV, ELEKTRIKARJEV Pogoji: Pod 1: zahtevan poklic: strojni ključavničar, funkcionalno znanje: tečaj za varilca in izpit iz varstva pri delu, delovno znanje: 48 mesecev na delovnih nalogah urejevalec na varilnem in upogibalnem stroju Pod 2: za opravljanje delovnih nalog dipl. inž. strojništva oziroma inž. strojništva se zahteva dokončana stopnja visoke oziroma višje Šolske izobrazbe. S to izobrazbo se lahko prijavijo tudi kandidati, ki bi opravi jali pripravniško delo. Pod 3.: za K V delavce se zahteva poklicna šola ustrezne smeri. Prijavijo se lahko tudi začetniki. Prijave zbira SŽ Veriga n. sol. o., Lesce, Lesce, Alpska cesta 43, Kadrovska služba v 15 dneh od objave. Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja za potrebe delovne skupnosti skupnih služb naslednja prosta dela in naloge: 1 VODOVODNEGA INSTALATERJA - KLEPARJA 2. BRUSILCA 3; ORODJARJA 4 DELAVKE V OKREPČEVALNICI II Za dela in naloge se zahteva: pod 1.: kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: kvalifikacija in 4 leta delovnih izkušenj pod 3.: kvalifikacija in 4 leta delovnih izkušenj pod 4.: dokončana osnovna šola. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja in delitev OD pri Servisnem podjetju p. o. Kranj razpisuje potrebo po delavcu za opravljanje prostih del in nalog TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Kandidati morajo imeti: srednješolsko izobrazbo upravno administrativne smeri ali dveletno administrativno šolo z nekajletno prakso in aktivnim znanjem strojepisja. Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Prošnje je do zasedbe delovnega mesta potrebno oddati v tajništvu podjetja Tovarna klobukov Škofja Loka vabi k sodelovanju TRI VZDRŽEVALCE (strojne ključavničarje in strugarje) za vzdrževanje strojnih naprav. Nudimo dobre osebne dohodke, možnost stanovanjskega posojila in strokovno izobraževanje na področju vzdrževanja šivalnih strojev. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo do zasedbe teh del in nalog. «* VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD -VIZ JESENICE TOZD Osnovna šola Kranjska gora objavlja proste delovne naloge in opravila: 2 DELAVK ZA DELO V VZGOJNOVARSTVENIH ODDELKIH Z DOKONČANO VZGOJITELJSKO ŠOLO, za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom 1 DELAVCA ZA ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV a polnim delovnim časom in za nedoločen čas ter z 1 -mesečnim poskusnim delom. Stanovanj nimamo, objava pa velja do zasedbe. r Zapisano ob letošnjem vlaku bratstva in enotnosti Skoraj 40.000 ljudi se je zbralo v spominskem parku v Kraljevu, na mestu strašnega zločina nad svobodoljubnim narodom Kri je silila iz zemlje Rezek in opominjajoč zvok siren vsako leto 14. oktobra opozori, da se je v Kraljevu med 15. in 20. oktobrom leta 1941 pripetila strašna morija: nemški mitraljezi so pokosili nad 6000 ljudi! V spominskem parku pa se zbere skoraj 40.000 ljudi. Tri oktobrske dni v Kraljevu, v osrčju Sumadije med Ibrom in Zapadno Moravo, v veselem mestu polnem mladosti, ni veselja! Na ulicah utihne vrvež, iz prijetnih lokalov pa ni slišati glasbe. Nad mesto se zgrne spomin na žalostne oktobrske dni leta 1941, ko so Nemci z mitraljezi pokosili v dobrih petih dneh nad 6000 ljudi, med katerimi so bili tudi Slovenci, izseljeni v Kraljevo in okolico. V skupinah, drug za drugim, so nedolžni ljudje stopali pred cevi. Le redki so ostali živi med grmado teles, ki so jih ubijalci zrinili v jarke, skopali so jih na smrt obsojeni sami, zasuli in zravnali s tankovskimi gosenicami. Strašno je deževalo tiste dni in prepojena zemlja ni mogla vsrkati vlage, ki je skupaj s krvjo mučenikov privrela na dan! Strašno se je maščeval okupator za upor, ki je plamtel takrat okrog Kraljeva. Okrog'1200 borcev, ki so takrat prvič v našem boju uporabili tanke in topove, je takrat skoraj osvobodilo Kraljevo. Vendar je bila nemška sila prevelika. Gnusen zločin upora ni zadušil. Konec novembra 1944 je bilo Kraljevo svobodno. Darovalo je 10 narodnih herojev, od katerih jih je padlo šest. Strašno je bilo med pokolom v Kraljevu. Od 12.000 prebivalcev jih je bila polovica umorjenih. Mnoge matere, žene in dekleta so si takrat nadela črna oblačila. Nosijo jih še danes... * »Ura srca« se imenuje vsakoletna prireditev, ki združi 14. oktobra v spominskem parku skoraj 40.0O0 ljudi. Malo je tako veličastnih proslav. Letošnja je bila združena s slovesno zaprisego mladih vojakov. Ko v spominskem parku ob železniški progi odmeva pesem in ko de-settisoči kot eden izgovorijo besede slave padlim, stoje ob spominskih kamnih, simbolih prezgodaj požaga-nih mladih dreves, svojci nasilno umorjenih. Kamen se zmehča v teh trenutkih! To je resnično ura srca! Cvetje zasuje grobove in kamne. Osamljeni pa tudi niso grobovi, v katerih počivajo nemški vojaki, ki so se uprli oktobrskemu pokolu. Tudi njih je čakala krogla. Ob enem od belih nagrobnikov je sedel možakar zgaranih rok in nagubanega čela. Samcat je bil med množico, sedel na klopco in spet odšel do kamna. 86-letni Damjan Vukadino-vič iz vasi Hat ina pri Kraljevu je prišel na kraj, kjer počiva del njega, del njegove družine. Strašna je njegova pripoved, da pod rušo spominskega parka počivata njegova žena in sin, star 19 let, in devet nečakov! Damjan Vukadinovič »Vsako leto na ta dan pridem sem k svojim, ki počivajo pod to zemljo. Zločin je bil za človeka neverjeten. Nemci so pobirali ljudi po cestah, stanovanjih in po tovarnah ter jih vlačili v tovarno avionov, od koder so jih vlekli k tovarni vagonov in jih potem, ko so si sami izkopali grobove, po 100 naenkrat postrelili. Kri je silila na piano in trupel niti dobro zakopali niso .. .« J. Košnjek Proga bratstva in pri j atelj st va ! Še tako vešče pero ne more pričarati in opisati vsega, kar se je dogajalo med letošnjim vlakom bratstva in enotnosti. Kar 36 srbskih občin je sprejelo udeležence vlaka iz Slovenije. Srečali so se ljudje teh krajev s Slovenci in njihovimi svojci, ki jim je okupator že pred začetkom vojne zapisal strašno usodo: izgnanstvo! Pa so se tvorci tega strašnega dejanja zoper človekovo in narodovo svobodo ušteli. Slovenski izgnanci so v srbskih mestih srečali iskrene prijatelje in soljudi, pripravljene deliti z njimi dobro in zlo. Mnogi Slovenci se iz Srbije niso vrnili. Padli so kot talci ali omahnili kot borci slovenskih partizanskih enot v Srbiji ali srbskih partizanskih formacij. Tega srbski narod ni nikdar pozabil, prav tako pa tudi mi ne pozabljamo vojnih dni. Ko je letošnji 16. vlak bratstva in enotnosti peljal skozi srbska mesta in vasi, začenši pri Sremski Mitro-vici, smo bili priča nepozabnim sprejemom. Na tisoče ljudi nam je mahalo v pozdrav. Prepletale so se srbske in slovenske pesmi. Srca so igrala. Kjerkoli smo se ' ustavljali med vožnjo do Kraljeva oziroma Valjeva, povsod cvetje, zastave, narodne noše. Prihajali so delavci iz Tovarn in otroci iz šol in vrtcev! Ko je vlak prečkal t ceste ali vozil vzporedno z njimi, so se zvoki avtomobil-skih siren zlili v enoten pozdrav. Kmetje na polju so za hip odložili delo, da bi nas pozdravili. Dekleta in fantje so nam ponujali grozdje, jabolka iz bližnjih vrtov. Cvet- N je je zasipalo vagone in ulice, po katerih smo hodili. Ganljiva so bila srečanja naših ljudi s srbskimi gostitelji. Teh sprejemov in srečanj se ne da opisati. Treba jih je doživeti! Radostni smo bili, da med vojno skovano bratstvo rojeva danes takšne sadove. V Srbiji rastejo tovarne, sad skupnega dela in vlaganj delovnih ljudi obeh repul lik. Ljudje, mesta, vasi, šole, vrtci, kulturne skupine športniki iz obeh republik postajajo pobratimi. To uresničevanje Titovih misli o bratstvu jugoslovansk narodov in krepko se moti tisti, ki slepo trdi, da temu . tako. Tisoči so to že doživeli. To so doživeli tokrat tui zastopniki Slovencev onkraj meja, ki so bili gostje tošnjega vlaka. Njim so veljale še posebne simpatije! Vlak je odpeljal in se vrnil v Slovenijo. Najbolj veseli vlak na tirih je bil to. Ostaja skupno delo, ki ga bomo še bogatili. Ko se bomo leta 1980 s prijatelji iz Srbije srečali v Sloveniji, bo naše skupno delo in sodelovanje še bogatejše! J. Košnjek Delegacije v pobratenih srbskih mestih Ocena in dogovori tieii nagrobniki, ki simbolizirajo prezgodaj posekana debla, nemo pričajo, da so na tem kraju v Kraljevu Nemci v šestih dneh postrelili 6000 ljudi — Vse slike Jože Košnjek Del udeležencev vlaka z Gorenjske. Vsem je okupator zapisal narodnostno smrt! Z vlakom bratstva in enotnosti so odpotovale v Srbijo tudi delegacije Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča, ki so pobrateni oziroma sodelujejo z Valjevom, Brusom, Smederevsko Palanko in Zaječarjem. Med obiskom je bilo ocenjeno dosedanje sodelovanje, sprejete in predlagane pa so bile številne pobude za še tvornejše in konkretnejše sodelovanje. Povedati velja, da je z vlakom potovala tudi republiška delegacija s podpredsednikom republiške konference SZDL Benom Zupančičem na čelu, ki je obiskala številna srbska mesta in ponovno ugotovila, da možnosti sodelovanja med Slovenijo in Srbijo še niso izkoriščene. • Jeseniška in valjevska delegacija sta menili, daje med nekaterimi jeseniškimi in valjevskimi delovnimi kolektivi že oživelo vzpodbudno sodelovanje, saj je v Valjevu precej razvita kovinska in kovinskopredelovalna industrija, vendar vse možnosti de niso izkoriščene. Za sodelovanje sta še posebno zavzeta k rusi k in Gradac. Za uveljavitev na našem trgu se zanima tudi znana predelava mesa in sadja Serbi-janka, ki se utegne že na eni prihodnjih velikih prireditev v jeseniški občini predstaviti s svojimi proizvodi. Pobratili se bosta tudi krajevni skupnosti Mojstrana in Stave, ki imata sorodne značilnosti. Ugodno so bile ocenjene dosedanje športne in kulturne vezi med občinama, enako pa velja tudi za sodelovanje brigadirjev. Zastopniki Valjeva so se predvsem zanimali za položaj slovenske manjšine v Avstriji, za reševanje stanovanjske problematike in politiko zaposlovanja, za zaposlovanje in izpopolnjevanje nekaterih strokovnjakov pri nas, predvsem absolventov centra usmerjenega izobraževanja v Valjevu. Izreden vtiH so napravili tudi koncerti jeseniškega pi halnega orkestra. • Radovljičani in zastopniki pobratenega Brusa so se dogovorili, da kaže okrepiti sodelovanje med Almiro in Brusjanko, za kar vlada pripravljenost na obeh straneh. Ker leži Brus pod Ko-paonikom, kjer so možnosti za zimske športe, se utegnejo povezati smučarski klubi. Njihovi ljubitelji smučanja naj bi prišli na vadbo na Gorenjsko, RaddVfpča-ni pa so voljni Brusu pomagati z opremo, trenerji in vaditelji. Deževale so pobude za sodelovanje na drugih področjih, ki so z obojestranskim sodelovanjem uresničljive. Izreden vtis so dobili Radovljičani v vasi Blaževo. Otroci imajo tri ure do šole, pa so vsi po vrsti odličnjaki oziroma dobri učenci! • Z vlakom bratstva in enotnosti se je zadovoljna vrnila tudi delegacija Škofje Loke. S Smederevsko Palanko se sodelovanje širi. Yu-Bandag je v pobratenem mestu že odprl nov obrat, sodelujeta pa predilnica in Olga milo-sević, Iskra Reteče in nekatere druge sorodne loške in smede-revske organizacije. Pobratimi so postale šole in gimnaziji. Se posebej pa velja povedati, da je Brus skupaj z Ločani pozdravil tudi predstavnike Sel na Koroškem, Medicine in Sovodnja ob Soči. To je bilo v sorazmerno kratkem času že drugo srečanje delegacij. Ločani so bili namreč v Palanki 10. oktobra, ko praznuje pobrateno mesto občinski praznik. e Tržičani so obiskali Zaječar. Pomemben je sklep, da bo leta 1980, ko bo prišel vlak bratstva in enotnosti v Slovenijo, podpisana v Tržiču listina 0 pobratenju med Zaječarjem in Tržičcni. Čeprav mesti še nista pobrateni, ie le vzpostavljeno sodelovanje na najrazličnejših področjih. Kmalu pa se utegnejo v sodelovanje vključiti tudi Peko, BPT m TRIO ter sorodna ziiječarska podjetja. ,1 hoŠllfH |4 "& OKT0|*| f94l-S78\ Pozdrav udeležencem vlaka bratstva in enotnosti I Nepozabno, Govorijo udeleženci vlaka bratstva enkratno Marjan Miklavčič iz Radovljice: »Izgnan sem bil v. Brus, od koder sem pobegnil v Vrnjačko Banjo. Tu sem se leta 1944 priključil partizanom in dočakal konec vojne na sremski fronti. Izredno nas je sprejel srbski narod. Kar je irnel, je delil z nami. Kadarkoli imam priložnost, se vračam k prijateljem v Srbijo, še posebej pa k Mirku Fičeriu v Vrnjačko Banjo. Cez dve leti bo on moj gost!« Milena in Stane Kompare iz Kranja: »9. julija leta 1941 se je začela riasa pot v Srbijo. Peljali so nas skozi Bosno do Kruševca, kjer so *ias domačini naložili na vozove z v©Jov8kimi vpregami in nas peljali v Brus. Že takrat smo začutili Vgo toplino in bratske simpatije srbskega naroda do nas. Žena je ^»ila 6 mesecev noseča. Postlali Srno ji s senom, da jj je bila ^"ožnja lažja. V naši skupini je £»ila tudi soproga Tinčka Muleja. £zredno so nas sprejeli Srbi. Ne *Vjva pozabila, kako je Jovanka Oolubovič na dan, ko je žena ro-^ila, pripravila vodo v lesenem koritu, milo, sladkor in olje. Kje Je to dobila v tistem času, ne vem! Njeni sinovi so bili vsi partizani. Z Golu bo viče vim i se redno ^recujemo in dopisujemo. Kadarkoli gremo k njim, vedno lepše **as sprejmejo. To je nepozabno, hkratno! Gojimo vlak bratstva ga širimo še na druge narode, Predvsem pa naj vanj vstopa ved-**o več mladih!« Stane Rebolj iz Kranja: »Bila sva pri Budimirju Antiču ^ vasi Rauni. 73 let sva stara z *eno in takšnega sprejema, kakršnega smo bili deležni udeleženci X1*1« te dni, še nisva doživela! Gostitelji so pustili delo in se posvetili le nama. Prav tako je bilo ^ot leta 1941, v času izgnanstva, opominjava se nekega kmeta iz vasi Paroca na področju Kopao-^ika. Kar imamo mi, boste imeli ?Udi vi, je dejal. Na vlaku smo S>iJi skupaj s Slavico Nadižovec, ki bila izgnana takrat kot mi. Oče ^ padel na fronti kot partizan. ^r»a pa se je skupaj z mamo, bratom in sestro vrnila iz Srbije.« Tone Oblak iz Lučin: »Izreden je bil letošnji vlak. J^eiko bomo leta 1980, ko bodo prišli gostje iz Srbije k nam, vrnili gostoljubje, kakršnega smo bili ^"^Ježni mi. Ze sedaj se veselim, da 2^ bom spet srečal s prijateljem Aleksandrom Selejičem iz Sme-jj^revske Palanke. Postala sva ^ijatelja. Nepozabno je zdajšnje J^stoljubje in pogosto se spominjam vojnih let, ko smo s Srbi i^HiJj vse, kar so oni imeli. Mi smo k^eti le roke za delo in še srečen si *Uesi ga našel.« k Viktor Polak z Blejske Donave: j »Z izrednimi spomini se vračam ^ Srbije. Spet sem se srečal z Luciji Mijajlovičem, ki sva se spo-»Njateljila leta 1941 v Valjevu. V ^ mesto so me izgnali najprej, j^tod pa sem moral v Krupan j in rv^olice v rudnik. Bil sem pri ^T^mčlanski družini, ki se je stikala v kuhinji in dveh sobah. Pa z« nas izgnance spraznili eno, ^ drugo pa so se stisnili domači, ^raine dneve smo preživljali in t **hoten je bil pritisk okupa- -~ »----»: i~,r„anci nismo bili *C**ja na ljudi. Izgnanci nismo om fc%flia. V Krupnju so me dvakrat ty**tavili pred eid kot talca, v Va- J. Košnjek Ganljiva so bila srečanja slovenskih izgnancev in njihovih srbskih prijateljev-Nemogoče je opisati tega! Se težje je bilo slovo, čeprav so vezi med temi ljudmi vedno trdnejše in se prenašajo tudi na mlade. Kot bi prišel sin ... Težko je opisati srečo srbskih ljudi, da so lahko gostili na svojih domovih prijatelje iz Slovenije. Čeprav je vreme ne le vabilo, temveč celo priganjalo na polja in vinograde, so bili Slovenci njihova glavna skrb. V štirih dneh, mnogo prekratkih za srečanje prijateljev, ki si imajo toliko povedati, so želeli gostitelji ponuditi čim več gostoljubja, človeške topline in preproste, pristne in nepokvarjene domačnosti. Dišale so jedi, sicer pripravljene le za najveličastnejše dneve, marsikdo pa je iz omare izvlekel oblačilo ali nošo, ki leta že ni videla belega dne. Milutin Mitrović »Odlično! Lepo je in ne more biti lepše,« je na železniški postaji v Ćupriji vzklikal postavni kmet srednjih let Milutin Mitrovič iz bližnje vasi Cikut, ki je že poldrugo uro pred prihodom vlaka bratstva in enotnosti čakal na železniški postaji ljubljene prijatelje iz Slovenije. »Vlak bratstva je nekaj izrednega. Danes povezuje slovenski in srbski narod in tudi ostale narode in narodnosti prav tako kot med vojno skupna vera v zmago in svobodo. Težki časi so bili in delili smo zlo in dobro kot bratje. Vtis junaškega in upornega naroda so takrat naredili name vaši izgnanci!« »Misli mi pogosto uhajajo v leto 1941, ko so prišli iz Slovenije v Srbijo prvi izgnanci. Tako kot v drugih krajih so tudi v Kraljevu in okolici z našimi ljudmi delili usodo. Mnogi se v Slovenijo niso> več vrnili in domovini žrtvovali življenja skupaj z do- Svetolik Arnautovič molj ubi Kraljeva in Srbije,« je na srečanju slovenskih izgnancev in gostiteljev ob samostanu Studenice nad Kraljevim pripovedovala Rad-mila Kuvekalović. »Med njimi je bil tudi moj mož BI ago je. prijatelj Slovencev. Zato se vedno veselim vlaka bratstva in enotnosti ter sprejmem goste iz Slovenije. To je moja uteha za tragične oktobrske dni leta 1941. obenem pa tudi neizmerna radost.« »Med vojno smo imeli Slovence in sicer štiričlansko družino Fra-nja Stoka iz okolice Maribora,« mi je pripovedoval Svetolik Arnautovič, star 71 let, iz Katrge-Mrčaici pri Cačku. »Dopovedovali smo jim, naj se počutijo kot doma, kot da so rojeni v naši hiši. Zanje v hiši nobena vrata niso bila zaklenjena. Nobene pomoči nismo prejemali, pa smo vseeno dočakali svobodo. Kadar prihaja v Srbijo vlak bratstva in enotnosti in z njim moji dragi prijatelji, se veselim, kot bi prihajal po dolgih letih sin iz daljnje dežele... To je nekaj čudovitega. Obiskujemo se in redno dopisujemo. Ne bom pozabil očeta, ki je kljub visoki starosti z enim od prvih vlakov potoval v Slovenijo. Ko se je vračal, je jokal kot otrok in mi dopovedoval, da je nekaj izrednega imeti iskrenega prijatelja na popolnoma drugem koncu Jugoslavije.« ik Svet v tem tednu IN.li.il na Petrowin prestolu Karol Wojtyla, krakovski nadškof in kardinal, ki si je nadel papeško ime Janez Pavel II, po 456 letih spet papež neitali-janskega rodu — Ugibanja ob njegovi izvolitvi in tehtanja, kaj se utegne spremeniti v italijanski notranji politiki in v odnosih Vatikana z Vzhodno Evropo — Titova čestitka RIM — Beli dim, ki se je v ponedeljek pokadil nad Sikstin-sko kapelo v Rimu, je naznanil, da je dobila rimskokatoliška cerkev po nenadni smrti komaj izvoljenega papeža Janeza Pavla I. novega poglavarja, 264. naslednika sv. Petra. Konklave je zaupal to dolžnost 58-letnemu krakovskemu nadškofu Karolu Wojtyli, ki je bil za mašnika posvečen leta 1946, kardinal pa je postal leta 1967. Novi voditelj rimskokatoliške cerkve si je nadel ime Janez Pavel II, kar pomeni, da se je odločil nadaljevati poslanstvo predhodnikov Pavla VI. in Janeza XXIII. Izvolitev Poljaka za papeža pa kljub nekaterim napovedim, da je tudi on med kandidati, preseneča, saj je Wojtyla prvi neitalijanski papež po 456 letih. Zadnji neitalijanski papež je bil Hadrijan VI, nizozemski nadškof iz Utrechta, ki je umrl leta 1525. Predsednik republike Josip Broz-Tito je med prvimi čestital novemu papežu k izvolitvi. Med drugim je naš predsednik v brzojavki zapisal: »Tudi ob tej priložnosti želim izraziti prepričanje, da bo sveti sedež še naprej pomembno prispeval k prizadevanjem mednarodne skupnosti za mir, za boljše razumevanje in enakopravno sodelovanje med narodi, za hitrejše odpravljanje gospodarske nerazvitosti v svetu in za uveljavitev pravičnejših odnosov med državami in narodi. Prav tako sem prepričan, da se bodo še naprej uspešno razvijali dobri odnosi in sodelovanje med SFRJ in Vatikanom!« Obilo odmevov in komentarjev je povzročila izvolitev poljskega kardinala za papeža. Poljaki sporočajo, da so izvolitev Wojtyle za papeža tiho pričakovali in jih zato vest, ki jo je prva posredovala poljska televizija, ni presenetila. Izvolitev Poljaka za papeža je med drugim pozdravil tudi ameriški predsednik Carter. Poudarjajo, da je bil krakovski kardinal oziroma sedanji papež med najaktivnejšimi na drugem vatikanskem koncilu, ki je marsikaj spremenil v cerkvi. V kasnejših letih je bil med najvnetejšimi zagovorniki te politike. Njene stalnice so zahteve po skupnem vodenju cerkve in po večjem vplivu škofovske sinode. Znane so Wojtylove ognjevite razprave o zakonski zvezi in njegova stališča, da je treba disciplinirano izvrševati sklepe in izhodišča enciklik. To opozarja na njegovo tradicionalnost, hkrati pa tudi na naprednost, ki se izraža predvsem v zahtevah po večjem vplivu škofovskih sinod. Nekateri sodijo, da je Janez Pavel II začetnik novega obdobja v cerkvi in uvod v tretje cerkveno tisočletje, čeprav so nekateri rimski oziroma italijanski kardinali izjavljali, da nasploh vsak papež prinaša nekaj novega in da izvolitev neitali-jana za naslednika sv. Petra ni nič posebnega. Pa vendarle temu najverjetneje ne bo tako. Wojtyla je preprost človek, ki je prehodil pot od delavca, semeniščnika do vrhovnega dostojanstvenika. Teološko je dobro podkovan, pozna pa tudi probleme revnega tretjega sveta. Teh kvalitet očitno nista imela zastopnik konzervativne struje, genovski kardinal Siri, in predstavnik zmernih Benelli, nadškof iz Firenc. Novi poglavar je dobil prestol. Prihaja povrhu vsega iz socialistične dežele in zagovarja sožitje med cerkvijo in socialistično oblastjo. Zagovarja dialog z vsemi, pri čemer pa mu utegne biti opora vatikanski »zunanji minister« kardinal Casarolli, tvorec vatikanske »vzhodne politike.« Vprašljivo pa je, kako bo vplivala izvolitev neitalijanskega papeža na notranje življenje v Italiji. Znane so tradicionalno dobre vezi med Vatikanom in vladajočo krščansko demokracijo, ki je pogosto uresničevala priporočila svetega sedeža. S tujim papežem pa je krščanska demokracija brez dvoma zgubila od zaveznikov, ki vlada na vseh koncih sveta kar 700 milijonov vernikom. Največja italijanska stranka se bo morala postaviti na lastne noge. Izvolitev novega papeža je zasenčila ostale zunanjepolitične dogodke, pa vseeno kaže omeniti, da se v Združenih državah nadaljujejo mirovna pogajanja med Izraelom in Egiptom. Vesti o poteku pogajanj so vzpodbudne, vanje pa posega tudi ameriški predsednik Carter. Pogajanja se utegnejo končati prej kot so pričakovali. Prav tako še vedno traja libanonska kriza. Predstavniki arabskih držav, ki imajo mirovne sile v Libanonu, se naprej zasedajo. V spor se vpleta tudi Francija. Nekatere stranke zagovar'. io libanonske desničarje in terjajo celo odstop zunanjega ministra, ki je obtožil desničarje za zadnje pokole in spopade v tej državi. Iz Afrike poročajo o spravi med Zairom in Angolo, arabske države, predvsem tiste, ki zavračajo sporazume iz Camp Davida, pa se pripravljajo na. srečanje v Bagdadu. Saudska Arabija vztraja, da je treba na srečanje povabiti tudi Egipt, j Košnjek Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne »Kronike Kokrškega odreda« April 1945 in * Gorenjsko domobranstvo* W^p*t »Slovenskega naroda« iz ust nizkotnega izdajalskega gene-ki je le dobro leto za tem pred Nv^afthn sodiščem Jugoslovanske \ ^»de priznal, da je: fV^ovenski in jugoslovanske na-kot visok vojaški voditelj Vk^jal še pred napadom na Jugo- £*VV J* narodno-osvobodilnega giban ■ >r> Je »kupaj 8 ^°f°m dr. G. ^^cmanom v Ljubljani ob Rosener-^Vfcriaostvoval dvem prisegam »Slo-^^•kih domobrancev«, ki so se tinjali »Vodji nemškega raj ha«; — da je bil v zadnjem obdobju vojne neposredno podrejen SS generalu Rbsenerju, to je najvišjemu policijskemu oficirju nemškega okupatorja; — da je priznal, da osvobodilno gibanje slovenskega ljudstva »ni bilo uperjeno proti veri in cerkvi, ampak, da je bila to le strupena propaganda njegovih sodelavcev in buržoaznih voditeljev ter škofa,« in Še veliko, veliko krvavih grdobij, za katere je potem visel, bi lahko navedli. 4. Kljub »toploti« čestitke in »iskrenosti pohval« ob nemškem Erpičevem odlikovanju, je bila to dejansko preračunljiva hinavščina, kajti hvaljenje poveljnika GD tedaj, je bila voda na mlin Rupnikovih načrtov. Le ta je, do konca navezujoč svojo usodo in usodo domobrancev na usodo nemških okupatorjev, ki so tedaj začeli bežati iz Jugoslavije in Slovenije, ali se vsaj pripravljati na beg, načrtoval, da bi se »slovenski domobranci« čisto nazadnje zbrali na zgornjem predelu Gorenjske in tam pričakali prihod Angležev — če bo tako kazalo. Ob vsem tem ni težko uganiti, da je bilo Rupniku tedaj, ko so se ga celo klerikalno-buržoazni politiki, ki so snovali svoj »Narodni odbor« — bodočo kraljevo slovensko »vlado« — začeli vidno otepati, vse bolj povezoval z vojaškimi osebami slovenskega in gorenjskega domobranstva. Zato mu je prišlo prav tudi Erpičevo odlikovanje, kajti Rupnik je takrat, ko je bilo že vse izgubljeno — če ne bodo prišli Angleži, računal predvsem na vojaško silo. S tem bi Rupnik zagrešil novo veliko narodno izdajstvo. Toda vsi računi in tudi te vrste mazanja rok, je bil sila slab račun brez krčmarja. Da bi bilo vse skupaj še bolj čudno, a za nas prepričljivo, omenimo še Rupnikov dolgovezni govor, ki ga je le teden dni po čestitki Erpi-ču — 21. aprila 1945 — imel po ljubljanskem radiu. Preveč bi bilo tudi, če bi samo v kratkih črtah našteli njegovo opisovanje »boja za slovenski narod«, iz katerega spet veje samo izdajstvo. Navedimo le zadnje besede iz njegove »tretje, končne dobe preizkušnje«, ko pravi: »Ohraniti je treba mirno kri in poslušnost legalnim voditeljem. Vse bo odvisno od svetovnega političnega položaja, res pa je le to, da Nemčija v evropskem protibolj-ševiškem boju ne bo kapitulirala. Bodimo do skrajnosti načelni kristjani in nacionalisti.. . Jugoslavije ne bo nihče ustvaril. Zbrišimo vse razlike v gledanjih. Treba je samo še trezne pameti in neumorne- Domobranci na pohodu v okolici Cerkelj pod Krvavcem ga dela pri uresničitvi slovenske protikomunistične vsenarodno-sti. Jaz, Rupnik, bom v vsakem primeru ostal z narodom, za katerega bi v boju z boljševizmom tudi rad padel!« (Vse podčrtal I. J.). Torej: sama kapitulacija, samo hlapčevstvo, neprestana navezanost na protikomunistično in močno Hitlerjevo Nemčijo, nezaupanje do svojih ljudi ter polna, demagoško — hazarderska usta o »brisanju razlik v gledanjih« in »upadanju za narod«. Kdor se le malo poglobi v to, človeka nevredno blodenje, bo razumel vse. In 30. aprila zvečer se je ta kapitu-lant sam proglasil za komandanta »Slovensko domobranstva«. Seveda z ROsenerjevjm dovoljenjem. K temu blodnemu Rupniku je že l.maja 1945, ko je bil Hitler že mrtev, prišlo odposlanstvo tudi gorenjskega domobranstva. Le-to ga je prosilo, naj poskrbi, da tudi gorenjski domobranci čimprej in praktično pridejo pod skupno poveljstvo, kar je Rupnik z veseljem obljubil. Vse njegove zvite poteze in tudi čestitka F. Erpiču, so se kaj hitro »obrestovale«. (Nadaljevanje v petkovi številki) Na sejmu opreme v Kranju Vabljivi izdelki dežel v razvoju Edinstvena zbirka edinstvenih primerov in dosežke Kranj — Letošnji sejem opreme, zaprli ga bodo v nedeljo, 22. oktobra, preseneča obiskovalce, čeprav se tako po velikosti kot obisku ne more kosati z drugimi, množičnejšimi in večjimi sejemskimi prireditvami v Kranju. Za sejem opreme velja ugotovitev, da je izredno dobro urejen, da so razstavljavci vedno bolj pozorni na vabljivost in opremljenost razstavnega prostora, in da resnično predstavlja tisto, kar potrebuje človek pri opremi bivalnega prostora in njegove okolice. Kranjska vrtnarija se ponaša, z lepo pripravljeno razstavo sadnih in okrasnih rastlin za parke in vrtove ter nudi strokovne nasvete. Izredno dobro se predstavljajo rudi gorenjski tekstilci, za popestritev pa so poskrbeli likovniki in kranjski gobarji z razstavo gob in pokušino gobarskih jedi Izstopajo skulpture Toneta Svetine, Centralova temeljna orga- nizacija Vino pa je poskrbela za ozimnico v najširšem smislu. Le tu bi kazalo pograjati nekatere kmetijske organizacije združenega dela, ki bi lahko ponudbo še popestrile. Sejem je bil že deležen pohval predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, zastopnikov drugih sejemskih organizacij in šol, ki imajo pri organiziranem obisku popust. Sejemski delavci in razstavljavci so skupno poskrbeli za predavanja o urejevanju okolja in bivalnega prostora ter o gobah in njihovi uporabi. Ne manjka popustov in to daje videz urejenega in dobro pripravljenega sejma! Obiskovalci, okrog 15.000 jih je bilo doslej, se radi ustavljajo ob paviljonih dežel tretjega sveta, ki jih predstavljajo izdelki domače obrti iz Sri Lanke, Bangladeša, Jordana, Kolumbije, Egipta, Indije, Tanzanije in Kitajske. Zastopniki sejma in Predstavnika Intertradeja v pogovoru z novinarjem Glasa Central — TOZD Vino Kranj ponuja na sejmu opreme širok in cenen izbor ozimnice VROČICA SOBOTNE NOČI ameriška barvna drama z glasbo Režija John Badham Igrajo: John TRAVOLTA. Karen LYNN GORNEY. Martin SHAKAR. Donna PESCOVV Idol mladih — JOHN TRAVOLTA in glasba BEE GEES sedaj tudi na našem filmskem platnu Na sporedu v kinu Center: 20, 21 . 23. in 24 oktobra ob 16. 18 m 20 uri, 22 oktobra ob 1 5 , 1 7 in 19 uri Od 26. oktobra do 2. novembra bo film na sporedu tudi v naiih enotah v kinu DUPLICA, kinu DOM KAMNIK in kino TRŽIČ. NE ZAMUDITE! Kinopodjetje Kranj Intertradeja, ki je omogočil razstavo, zagotavljajo, da se bo tretji svet odslej predstavljal tudi na drugih sejmih s še širšim izborom. Milena Ajančič in Darja Križnar iz Kranja, ki sta »dežurni« na razstavišču tretjega sveta, poudarjata izredno zanimanje obiskovalcev za izdelke iz teh dežel. Sprašujejo, kje je mogoče te izdelke kupiti in predlagajo, da bi kazalo v Kranju urediti posebno prodajalno. Izredna in žal nam tako malo poznana domača obrt je to! Obiskovalce sejma opreme presenečajo izdelki domače obrti iz dežel v razvoju »2e nekaj let si prizadevamo celovito prikazati izdelke domače obrti iz dežel takoimenova-nega tretjega sveta,« pripovedujeta zastopnika Intertradeja direktor sektorja notranje trgovine Metod Punčoh in derektor TOZD Trgovina Anton Pučnik. »Sicer pa naša firma deluje v teh deželah že od leta 1955 dalje in ima v večini držav tudi svoja zastopstva. Sodelovali smo že na nekaterih prejšnjih Gorenjskih sejmih in predstavljali predvsem tekstilne izdelke Indije, Egipta, Sri Lanke, Siama in nekaterih drugih držav. Večino razstavljenih izdelkov bo kmalu mogoče dobiti v Ljubljani, predvsem pa bi želeli, da bi tudi v kranjskem Globusu uredili primernejšo prodajalno.« Precejšnje popraševanje vlada tudi za ozimnico. Kranjski Tentral oziroma njegova TOZD Vino sta poskrbela zanjo v najširšem smislu in se nista omejila le na jabolka, krompir in vloženo zelenjavo. Drago Lazar »Obiskovalci sprašujejo po krompirju, jabolkah, suhomesnatih izdelkih, klobasah, želodcih, najrazličnejših solatah, kislem zelju, po družinsko pakiranem vinu, koktel marinadah (mešanica paprike, paradižnika m kumaric) in drugih izdelkih, potrebnih za popolno ozimnico. Cene so nižje, predvsem pa se oglašajo ljudje, ki so zamudili prvo ozimno nakupovalno mrzlico,« pojasnjuje Drago Lasar »Menim, da smo s svojo prisotnostjo le popestrili sejem.« Danes, jutri in v nedeljo pričaku-jejo na sejmišču največji obisk taj se glas o privlačni sejemski prireditvi hitro širi. Sejemski delavci so tudi pozorni na predloge, ki |ih bodo upoštevali in s tem naredili v prihodnje tovrstne prireditve le privlačnejše, Besedilo: J. Košnjek Slike: K. Perdan 318 strani velikega formata 300 ilustracij, fotografij in preglednic Kartonske platnica; 335 din 1 2 zaokroženih poglavij: ČLOVEK - ŽIVALSKI IN RASTLINSKI SVET - SVET MARA VE - SVETIN VESOLJE - SVET ZNANOSTI - LIM ETNOS' IN ZABAVA - ZGRADBE - SVET MEHANIKE - POSLOV* SVET - SVET LJUDI - ČLOVEKOVI DOSEŽKI — Sp0p' Saj ne bi verjeli, če ne b. : neizpodbitno dokazano, da • je ena sama mati rodila to 69 otrok • doseže največja bolha velf 8 mm e je Nizozemec W Klein prt* tremi leti ustno izračunal 23 koren 200-mestnega števili • je imel Kanadčan VV Kett? star 103 leta, skupaj 582 & živečih potomcev • znaša največji pritisk, dose:r v laboratoriju, 5 milijon: atmosfer • je največji divji zajec 30,6 kg • je največja fotografska kč ra na svetu 27-tonska k« »Rolls Royce«. konstru" leta 1955 • je neki Avstralec v 10 mir tah pojedel 63 sadežev bar • lahko največji trajekt na sv sprejme na krov kar 520 v: • je v Indiji v rabi kar 845 ■ kov in narečij Te m še več deset tisoč drugih zanimivih podatkov boste našli v re*?-'' knjigi rekordov Kajti ta knjiga je v triindvajsetih letih doživela če* slo v 16 jezikih m dosegla skupno naklado več kot 32 milijonov urv Naša izdaja je dopolnjena s še svežimi podatki o najzanimivejših slov« in jugoslovanskih rekordnih dosežkih GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV predstavlja tudi sama svoievrsten rekord v našem, rekordnih dosežkov željnem svetu je knjiga ki zastari v re kordnem času tako rekoč že med tiskom, a je kljub temu deležna rekordnega zanimanja! Knjigo lahko kupite za 385 din v vseh knjigarnah, lahko pa jo tudi naročite pri naših /aloJm-ških poverjenikih in zastopnikih o/iroma si jo zagotovite / izpolnjeno priloženo naročilnico, ki jo pošljite na naslov MLADINSKA KNJIGA, TOZD Založba. Prodaj« po pošti. 61000 Ljubljana, Titova 3. založba mladinska knjiga NAROČILNICA I I I I I I l T~l I I I i i i i i i i I l i i ! 11 Priimek I i '.....I I I I I I I I I i i Ulita (hilnestev.) Li I I I 1 -LL I I I I i I » i i ,|J t__. N.L-rv POB« pot*** I_rr-.-—-jfr Naslov iz otetone izkaznic« I_ Zapoalenlalpri (natbv) lil11'1 I- Štev. oaebne izkaznica Izdan« pri DA. ze*rn pr»|etl knftjo . -7 0139537 KNJIGA REKORDOV 385,00 dm Placal(a) bom: [ i po povzet|u. ob pr»vze«mi knpge v celotnem *n»eta. lJ 365,00 dm □ v 3 zaporednih meaeemh obrok« ... ,.....vui,... v skladu s pogcf. k. sem j*> c«^* I po prejamo računa m pokrfmcnateko« račun MH«^ ^ i KStoa. L,uOhana. SO101 «XM6486 .......-eauJeprtalolnoiodMe* \**4mi Pod p* PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE DOM V PLANICI OBNAVLJAJO - Planiški dom, kije v zadnjem času menjal več lastnikov, je zdaj v lasti republiške telesnokulturne skupnosti. Le-ta je te poskrbela za njegovo obnovitev. Pred nedavnim m k domu napeljali nov vodovod, ta čas pa delavci gradbenega podjetja Gradbinec - TOZD Stanovanjske in visoke gradnje z Jesenic hitijo z obnovitvenimi deli. Kot predvidevajo, bo dom do zime popravljen. — B. B. LITERARNI VEČER Podbrezje — Mladi iz osnovne organizacije ZSMS v Podbrezjah so v ponedeljek, 16. oktobra, v kulturnem domu pripravili literarni večer. Presenetili so z dobro izbranim programom sodobne, žgoče vsebine. V literarni obliki so opozorili na onesnaževanje okolja, na pomanjkljivosti in napake v politiki, gospodarstvu in medčloveških odnosih. Med kritično hudomušne, včasih ostro satirične tekste priznanih avtorjev, se je mešala rahlo lirična, a kritično razmišljajoča poezija mladih Podbrežanov. Tekste je zbral Miha Petek, recitirala pa sta poleg njega še Lojzka Pirih in Zdravko Stroj, vsi člani osnovne organizacije ZSMS Podbrezje. Sicer pa je ta osnovna organizacija po svojem uspešnem delovanju znana tudi na drugih, ne le kulturnem področju. T. Dolžan LETNA KONFERENCA TABORNIKOV Kranj — Taborniki odreda Stražnih ognjev iz Kranja se bodo v petek. 20. oktobra, ob 18. uri zbrali v dvorani skupščine občine na redni letni konferenci. Pregledali bodo minulo delo in sprejeli program za naslednje leto. Ob tej priliki bodo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim članom slovenskega partizanskega mnogoboja v Mariboru. H J V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 18 do 20 din, špinača 28 din, cvetača 30 din, korenček 12 din. tesen 55 do 60 din, čebula 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 10 do 12 din, kumare 12 din, paradižnik 18 do 20 din, paprika 15 din, slive 14 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 din, grozdje 16 din, kostanj 20 do 25 din, limone 23 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 8 din, kaša 18 din, surovo maslo 80 din, smetana 32 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 14 do 16 din, kisla repa 10 din, orehi 150 din, jajčka 2,80 din, krompir 5 do 6 din, med 55 din. JESENICE Solata 9,50 din, špinača 14,40 din. cvetača 21,60 din, korenček 8,50 do 10,50 din, česen 42 din, čebula 6,60 din, pesa 8 din, paradižnik 16 din. paprika 12 din, slive 15 din, jabolka od 7,20 do 10,50 din, hruške 24,50 din, grozdje 16,70 do 22 din, limone 22,30 din, ajdova moka 24,19 din, koruzna moka 7,87 din, kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 4,20 din, kislo zelje 9,20 din, kisla repa 7,50 din, orehi 152 din, jajčka 1,60 do 2,90 din, krompir 4 din. Ferocement v Kranju Kranj — Ljubitelji pomorstva v Kranju se vedno bolj zanimajo za ferocementno tehniko gradnje ladij, da bi si sami na cenejši način omislili lastno plovilo. Zato Brodarsko društvo Kranj organizira predavanje o feroce-mentu. Svoje izkušnje bo posredoval v soboto, 21. oktobra, prof. Henrik Jereb iz Ankarana. Predavanje bo v gimnaziji, predavalnica 4, ob 18. uri. »DVOJČKA« - Tale ljubka ajdovčka-dvojčka je prejšnji petek v Zaplati našel Karel Poga-iar iz Krnice pri Zg. Gorjah. Njun premer znaša kar 29 centimetrov, tehtata 1,40 kilograma in sta popolnoma zdrava. To je letos, ko se gobarji pritožujejo nad neuvidevnim vremenom, res lep primerek daru narave. (H. J.) TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču Kmetijsko živilski kombinat Kranj - . . . TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — cement — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — krožne žage (cirkular) C-400 Izkoristite ugoden nakup! "S Dežurne trgovine V soboto, 21. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna PC Planina, Planina 56, prodajalna SP Pri Nebotičniku. Sto-šičeva 1 TRŽIČ: Mercator — poslovalnica Trg svobode 16, poslovalnica ABC Bistrica SKOFJA LOKA: Nama Škofja Loka JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu (9. zapis) Nocoj bo v Prešernovem gle dališču slovesnost, s katero bo zaključen teden, posvečen stoletnici Turističnega društva Kranj. Navada je, da ob končanih slovesnostih le pogledamo tudi naprej, v bodočnost. Da si zadamo naloge »za prihodnje stoletje« ali vsaj za prva prihodnja leta. Danes j a zavest, da mora biti nek kraj lep. urejen, snažen — prodrla v vse plasti: od občana do družbenih organizacij in oblastnih forumov. No, kaj je treba v Kranju še storiti, da bi dosegli vsaj minimalne uspehe glede lepote, urejenosti in snažnosti mesta? Imamo zadevne službe, ki naj že pomladi urede kanjon Kokre pod mestom in obnove vse tri slovite Savske drevorede. Imamo arhitekte in hortikulturne strokovnjake. Na obnovo ozelenitve mesta ne smemo pozabiti. Snaga na mestnih ulicah, tudi v primestnih, je nezadostna. Smetnjaki bi morali stati v mrežah, da ne bi veter raznašal iz njih smeti po zelenicah. — Ali pa postaviti čimveč kontejnerjev. Shojene bližnjice čez zelenice bi bilo treba »legalizirati«, tj. tlakovati. - Tako so storili v Ljubljani na trgu, kjer stoji znani kip ilegalca (v Kidričevi ulici). Bližnjic ne kaže zapirati s trnjem in skalami. To je še grše kot shojena pot. Nemoč prometne milice je očitna: še vedno stoje na pločnikih tovornjaki. Pač zaradi slogana: pešci na cesto, avtomobili na pločnike! — Le zakaj bi morali imeti obrtniki v ozkih ulicah (v mislih imam predvsem Tavčarjevo ulico) parkirane avtomobile pred svojimi delavnicami? Ali jim bi bilo res tako odveč, pustiti vozilo 100 m daleč na zakonitem parkirišču. Tudi smetarskim vozovom, rešilcem in pešcem so v ozkih »gasah« parkirani avtomobili velika ovira. Mesto je treba dosledno izprazniti od »pločevine«. Večje trgovine naj se izselijo v primestje, v staro mestece pa sodijo le trgovinice s spominki, svetličarne, zlatarne in bistroji. Č. Z. (91. zapis) Že pred desetletji — lahko celo rečem, da pred pol stoletjem — sem si kot ljubitelj gora ogledoval oljne podobe, takrat v javnosti skoro neznanega slikarja Valentina Hodnika. Vse njegove podobe so bile uglašene na Bohinj in na gore okrog Triglava. — Pozneje sem šele zvedel, da Hodnik drugje sploh ni slikal — zaljubljen je bil le v svoj Bohinj in v gorski svet tam naokrog. — Zato naj mu bo tudi posvečen ves današnji »bohinjski« zapis. PLANINSKI SLIKARJI Vendar pa moram za uvod povedati, da ima planinsko slikarstvo na Slovenskem že stare korenine. — Kot so pesniki in pisatelji (Valentin Vodnik, France Prešeren, Janez Mencinger, Oton Župančič, Janez Jalen idr.) v svojih delih opevali naše gore s peresom, tako je cela vrsta slikarjev slavila njih lepoto s čopičem. Izmed starejših velja omeniti Antona Karingerja, Ladislava Bene-ša. Marka Pernharta, Josipa VVag-nerja in Antona Havneja (po poklicu zdravnika v Kranju). — Potem pa je tu še cela plejada slikarjev polpretekle dobe, ki se je skušala v svojih delan — pa najsi so bila to olja, risbe, lesorezi, ujedanke ali akvareli — pokloniti lepoti naših gora. Na hitro, bolj na pamet, kot sistematično, jih kar naštejem: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar, Maksim Gaspari, Anton in Maks Koželj, Anton Gvajc, France Pavlovec, Ljubo Ravnikar, Saša Šantel, Edo Deržaj, Dora Pleste-njak, Marjan Belec, Gojmir Anton Kos, Maksim Sedej, France Godec, Lojze Perko, bohinjski rojak Albin Polajnar, Tone Tomazin, Kamilo Legat, Jože Trpin, Aladin Lanc, Zmago Jeraj in drugi. SLIKAR NEIZPOLNJENIH SANJ To je bil naš Valentin Hodnik. S trpko mladostjo oblagodar-jen, z nedokončanim šolanjem na slikarski akademiji pa še bolezensko prizadet (v zadnjih letih mu je ohromela desnica). Dobre rojenice niso stale ob njegovi zibelki. Sreče mu niso prerokovale, pač pa obilje pelina na vsej življenjski poti. Se s smrtjo se je moral srečati v samoti in v obupu, še ne 40 let star. V Htorovi stari hiši (danes je zares lepo obnovljena) v Stari Fužini štev. 135 je bil dne 18. februarja 1896 rojen mali Bavant (tako pravijo v Bohinju in še drugje po Gorenjskem Valentinom). Sicer je že v osnovni šoli pokazal bodoči umetnik svoje slikarske in rezbarske talente. Vendar je moral, ker je domača revščina tako velevala, poprijeti za vsako delo v hiši, na polju, v gozdu, prva pastir, potem »majer«, gozdar, kmet in lovec. Sleherno delo je poznal, ves Bohinj mu je bil domač. Po ljubljanski umetnoobrtni šoli si je Valentin Hodnik zaželel iti še na visoko šolo. Vendar je že po dveh semestrih, ki jih je prebil na zagrebški likovni akademiji, omagal in se vrnil v Bohinj za vselej... Zagrenjen, z občutkom in slabim slovesom faliranega študenta .. . Pomanjkanje sredstev — štipendije mu niso dodelili — je bilo krivo njegove življenjske tragedije. Resda je iskal — in kdajpakdaj tudi našel — sreče in utehe, v slikarstvu. Nemiren, pomalem čudaški, je taval po bohinjskih gorah. Slikal jih je v soncu in v snegu, v viharju in v cvetju. Zanj so bile gore vedno lepe, vse ljubezni vredne. Slikarski opus Valentina Hodnika je ogromen — saj je mož dobesedno slikal dan za dnem. In to skoro celih 20 let. Vendar so njegova dela raz- Slikar planinskih lepot Valentin Hodnik (1896-1935) tresena po vsem svetu. Da: po vsem svetu. Kajti ne le domačini, ki so šli s trebuhom za kruhom iz Bohinja v druge kraje, tudi tujci - letoviščar-ji, so si želeli odnesti za spomin sliko prelepih gora, za majhne denarje so jo kupili od Hodnika. S cenami za svoje podobe je bil Hodnik v resnici preskromen. V brezcenje je dajal svoje umetnine tujim rokam . .. Raje daroval kot prodal.. . Celo to se je dogodilo, da je dal sliko za skorjo kruha in latvico mleka, če ga je lakota pestila na kaki planšariji. SAMOTNI POPOTNIK Bil pa je mož kar precej samosvoj. Včasih ga po cele mesece ni bilo z gora" v dolino. Spal je v planšarskih stanovih, jedel sir, pil mleko. In dan za dnem slikal. Ko mu je primanjkalo barv in platna, tedaj se je lotil risbe. S posebno prizadevnostjo je vpodabljal macesne — viharnike, saj so mu bili najbližji — vsi pohabljeni od udarcev, oguljeni od vetrov, plazov in strel, vsi skrivenčeni in izsušeni od sonca — kakršna je bila tudi njegova notranjost. Nekoč je slikar rekel domačim: zdaj bom pa res — čas je že — naslikal avtoportret, lastno podobo. (Kot jo navadno celo nekajkrat v življenju izdelajo drugi slikarji.) -A glej! Valentin Hodnik je po nekaj samotnih dneh dela le pokazal »svojo podobo« — bil pa je na platnu mojstrsko upodobljen le skrivenčen macesen — viharnik! To je moja prava podoba, moj lastni portret, je še rekel in šel spet »sam s seboj« v gore iskat motivov, sreče in miru. Četudi Hodnikovo slikarstvo ni moglo nikoli seči med zvezde, je vendar slikal tako poetično, hkrati pa realistično, da mirno lahko govorimo o pristni lepoti planinske narave, ki jo je ujel slikar na svoja platna. Lepo bi bilo od Bohinjcev (Saj imajo svoja kulturno-umetniška, planinska in turistična društva!), da bi kdaj zbrali dosegljiva Hodnikova dela in jih na razstavi predstavili javnosti. Sam sem videl, da Bohinjci še danes skrbno hranijo po domovih dela svojega tako nesrečnega rojaka. Vsaj delno zadoščenje je bilo slikarju dano z vzidavo spominske plošče v pročelje njegovega rojstnega doma. Napis na ploščici pove: Tu je živel in delal akademski slikar Julijskih Alp Valentin Hodnik. Prekratko slikarjevo življenje se je izteklo 6. decembra 1935. V smrt je šel po svoji volji. .. Grob njegov sem obiskal na pokopališču nad Srednjo vasjo v Bohinju. Poleg družinskega nagrobnika ima slikar še poseben pomnik tik ob grobu. Tu je torej poslednja postaja nemirnega slikarja, poeta bohinjskih gora. Res škoda, da so leta njegovega popotovanja tako hitro minila. Rojstni dom slikarja Valentina Hodnika v Stari Fužini (desno od vhodnih vrat je vzidana spominska plošča) ŽIROVCI PRAZNUJEJO Ob krajevnem prazniku bodo v Žireh odprli muzej NOB. predali namenu itovo zajetje vodovoda, kontejnerskxx telefon sko centralo in zaceli graditi novo tovarno Etikete — Gradijo tudi kanalizacijo. TV pretvornik, nova stanovanja, v nacrtu imajo nov trgovski center, telefonsko omrežje, radijsko postajo . . Prihodnji mesec bodo v Žireh začeli graditi kanalizacijo Če nanese beseda na Žirovce, je takoj slišati tudi' o -njihovi trmi, samoniklosti in celo ."samosvojosti v prizadevanjih in pripravljenosti za svoj kraj, za razvoj Žirov in žirovske kotline narediti vse, kar se da. Med obema vojnama so s čevljarskimi zadrugami postavili osnovo današnji Alpini, nosilki razvoja v kraju, po vojni so iz obrtnih delavnic razvili še druge tovarne. Med vojno so se že prvo poletje priključili osvobodilni fronti in že kmalu zatem so prvi Žirovci odšli v partizane. V začetku leta 1943 pa so se skoraj vsi fantje, namesto da bi odšli v nemško vojsko, priključili partizanom in ustanovili Žirovsko četo. Žiri so bile tudi prvi večji osvobojeni kraj na Gorenjskem. 23. oktobra leta 1943 so borci XXXI. divizije pregnali Nemce. Se istega dne so na Ledinici opravili volitve v narodnoosvobodilni odbor. Kmalu zatem pa sta se v Žiri preselila oblastni komite in pokrajinski odbor K P za Gorenjsko. Nemci so vpadi i v Žiri le še septembra 1944, ko so ustrelili več aktivistov, sicer pa so bile Žiri svobodne do konca vojne. V spomin na osvoboditev praznujejo Žirovci 23. oktobra svoj krajevni praznik. Letos ga bodo obeležili z več pomembnimi pridobitvami in sicer bodo odprli novo zajetje vodovoda, muzej NOB, kontejnersko telefonsko centralo in začeli graditi novo tovarno Etikete. Poleg omenjenih objektov gradijo kanalizacijo, TV pretvornik, nova stanovanja, v načrtu imajo nov trgovski center, pošto, telefonsko omrežje, radijsko postajo ... Žiri so tovarna in tovarna je Žiri Ključ za uspešno reševanje vseh krajevnih problemov je v povezanosti delovnih organizacij in krajevne skupnosti oziroma v zavesti, da so vsi hkrati delavci in krajani. Da si lahko le s svojim delom v tovarni in prispevkom, ki ga odvojijo od dohodka TOZD in lastnim delom pomagajo pri razvoju krajevne skupnosti. Žirovci so namreč že pred nekaj leti sklenili poseben samoupravni sporazum med temeljnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, po katerem vsaka tovarna prispeva za urejevanje komunalnih in drugih problemov v kraju po 4,60 odstotka od bruto osebnih dohodkov oziroma v tej višini prispevajo denar iz sklada skupne porabe. Tako računajo, da bodo letos zbrali 4,60 milijona dinarjev. Vendar ne le v tovarni, tudi doma krajani za vsako novo pridobitev posežejo dokaj globoko v žep. Tako so se letos v začetku leta odločili za nov samoprispevek. Po 2 odstotka od osebnih dohodkov prispevajo za napeljavo bodo plačali uporabniki posebej. Pri gradnji kanalizacije in za nemoten potek del, računajo na veliko razumevanje Žirovcev, ki bodo morali zamižati ob prekopanih vrtovih in ulicah. Vendar pričakujejo, da bo vse dobro, saj bo nova pridobitev koristila vsem. Ne le, da se odpadne vode ne bodo prelivale »z mojega dvorišča na tvoj vrt« temveč je izrednega pomena predvsem za zdravje prebivalstva. Prostora je veliko, vendar. . . Žiri, ki so se razvile v zadnjih desetih, dvajsetih letih, so namesto dolgih vasi Dobračeve, Stare in Nove vasi, Račeve in Žirov postale enotno, strnjeno mestno naselje z glavno in vrsto stranskih ulic. Čeprav je prostora še vedno veliko, ga vendar objekte, ki so skupnega pomen Tudi Žirovci se namreč ogreva za zamisel »en dimnik za em kotlino« in zato že sedaj v novii industrijskih obratih urejajo vse te naprave in objekte le xa začasno uporabo. V okvir urejanja in varstvi okolja spada tudi smetišče Se danje je že pravi problem kraji saj je v Novi vasi skoraj sreč stanovanjskega naselja. Pripravljajo lokacijo za novegt SODELOVANJE NI LE BESEDA gradnjo novih garderob in vhoda v osnovni šoli Padli prvoborci, za ureditev doma Partizan in za obnovo pokopališča na Dobračevi. Dela v šoli so že opravljena, načrti za obnovo doma Partizan se že pripravljajo, hkrati pa so naročili tudi načrt za gradnjo novega športno-rekreacijskega centra. Narejen je tudi zazidalni načrt za pokopališče in računajo, da bodo referendumski program uresničili že do konca prihodnjega leta. Leto prej kot se bo stekel samoprispevek. 5500 metrov glavnih vodov Največja investicija in tudi najbolj pomembna za žirovsko kotlino je kanalizacija. Žiri se namreč izredno hitro širijo, razvija se industrija, ležijo pa na močvirnih tleh in je zato problem odplak že dolgo prisoten. »Za srednjeročne obdobje je v škofjeloški občini predvideno,« je dejal Ivan Kepic, direktor TOZD Komunalne dejavnosti pri Tehniku Skofja Loka, ki vodi dela pri gradnji kanalizacije v Žireh, »da zgradimo čistilne naprave in vodovode na celotnem loškem območju. V Železnikih je prva faza gradnje kanalizacije in čistilne naprave zaključena, v Škofji Loki je v gradnji, v Žireh se na gradnjo pripravljamo, v Gorenji vasi pa naj bi začeli delati prihodnje leto. Letos so uredili nov vhod in garderobe v Soli Padli prvoborci Iran Kepic, direktor TOZD Kon»unalne dejavnosti pri SGP Tehnik V prvi etapi gradnje primarne kanalizacije v Žireh je predvidena gradnja čistilne naprave, glavnih vodov od čistilne naprave do industrijske cone in stanovanjskih naselij med Soro in Kakulkom. Graditi bomo začeli ie novembra in končali prihodnje leto. Čistilna naprava bo pod industrijsko cono ob Sori. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, da talne vode ne bodo vdirale v kanale. Žiri namreč ležijo na močvirnatem svetu. V stanovanjskih soseskah bomo zgradili sistem mešane kanalizacije, to je za odpadne in deževne vode, medtem ko je v industrijski coni predviden ločen sistem.« Predračunska vrednost glavnih vodov je skoraj 40 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost in združeno delo sta že zbrali 20 odstotkov denarja, za ostalo vsoto pa so najeli kredit, ki ga bodo odplačali v 15 letih. Naložba je draga, ker so Žiri obsežno naselje in bo treba položiti več kot 5500 metrov glavnih vodov, medtem ko bo uličnih in hišnih priključkov *e nekajkrat več. To Boljša povezava s svetom Vse imajo Žirovci pripravljeno tudi za nov TV pretvornik na Fri-covem griču. Z njim bodo omogočili lepšo sliko na ekranih v Žireh. Osojnici. na Ledinici in Rakulku in sicer I. in II. program RTV Ljubljana. Omogočili pa bodo tudi gledanje I. programa RTV Zagreb. To pa prek pretvorinika na Koprivniku. ki ga urejajo skupaj s KS Sovoden j. Druga pomembna pridobitev, ki jo bodo dobili ob krajevnem prazniku in, ki jih bo bolje povezala s svetom, je začasna prenosna kontejnerska telefonska centrala. Telefonske zveze so namreč hud problem. Po srednjeročnem planu bi v Žireh že morala stati nova pošta in v njej sodobna ATC. Vendar Žiri nimajo zazidalnega načrta, PTT pa ne denarja, zato so gradnjo prestavili na leto 1980. Toda Žirovci ne bi bili Žirovci, če ne bi problema rešili drugače. Dogovorili so se za prenosno telefonsko centralo, s katero bodo povečali število medkrajevnih linij od sedanjih 9 na 24 in povečali število priključkov od sedanjih 160 na 400. Narejen imajo tudi načrt za napeljavo telefonskega omrežja za celotne Žiri in, ko bo narejen predračun stroškov in izračunano, koliko bodo morali krajani prispevati sami, bodo takoj začeli zbirati denar. Računajo, da bodo pri KS lahko omogočili obročno odplačevanje stroškov telefonskega priključka. Vse bolj pomembna postaja, zlasti pa bo to važno v prihodnjih letih, ko bodo v Poljanski dolini gradili liransko testo, povezava z Lo^at -ceni. Sedaj gradijo oziroma obnavljajo in asfaltirajo cesto od Žirov do Podklanca. Dela bodo končana se letos m do občinske meje bo potem ostal le še slab kilometer makadama. Problem pa ostaja most če/. Soro na Ledinicah. Dela bi veljala najmanj (i milijonov dinarjev Po dogovorih z občinsko komunalno skupnostjo naj bi krajevna skupnost prispevala 3,5 milijona, ostalo pa komunalna skupnost Vsi kot 100 tisoč din so krajani že /brali sami Kljub temu pa je investicija preve liko breme za krajevno skupnost, zato so Žirovci že predlagali sestanek s predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine it) komunalne ter krajevne skupnosti, da bi se dogovoirili o sovlaganju in krediti ran ju. Dobra cesta proti Logatcu je pomembna zlasti za žirovsko gospodarstvo. Letos jo bodo asfaltirali od Žiro v do Podklanca. vedno ne bo toliko, da bi lahko razmetavali z njim. Zato so se ob pripravah na zazidalne načrte za stanovanjsko gradnjo — blokovno in zasebno — že dogovorili, da bo potrebno s prostorom varčevati. Naselja naj bi postala gostejša in več naj bi se zgradilo stanovanj v blokih. Seveda to ne bo šlo povsod brez odpora in bo potrebna odločna skupna akcija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Takšna gradnja bo tudi cenejša, saj so sedaj stroški za komunalno ureditev naselij skoraj astronomski. Hkrati pa je z zazidalnim načrtom industrijske cone že predvidena gradnja skupne toplarne, obrata družbene prehrane, gailskega doma, skratka v tem kompleksu naj bi zgradili vse »Umag in Uršn konc« Žirovci §e r najela kredit, krajani pa ffa hv mesečno vračali in sicer g* vrm rajo odplačati v treh letih. Podobno nameravajo narec? tudi, ko bo treba plačati strm za kanalizacijo, vodovod in te^I fon v drugih delih Žirov. Keso anuitete visoke, bi radi, da banka odobrila takšna po* vsaj na 5 let in z manjšo obre^* mero. Trgovina in gostinstvo na psu Trgovina in gostinstvo se v ŽjW nista razvijala skladno z razvoje* industrije in tako sedaj v Žireh ene sodobne blagovnice in ne primerne gostilne. Zato pripravila gradnjo novega žirovskega centra zadružnem domu, v katerem 9+ trgovski in gostinski objekt: drugi, v katerih bodo razvili de* nosti splošnega pomena. Zariši načrt za center Zirov je bil ie » pravljen za sprejem pred občas* skupščino, vendar so ga žin* umaknili, ker se niso strinjali s f met no ureditvijo. Pričakujejo p& bo načrt sprejet še letos/ Prihod leto naj bi pripravili vse powv načrte, v prihodnjem srednjeroč*" obdobju pa naj bi gradnjo centre . s tem problem gostinstva in trgc<" »dali / dnevnega reda«. 06 krajevnem pravniku bodo muzeju odprli zbirko NOB Nova muzejska zbirka Da Žirovci živijo s kulturo.' potrebno posebej poudarjat: 9 prav nimajo kulturnih domov * dvoran, ne gledališča, je P turna dejavnost tako tiva kot redkokje. Poleg vrste zborov ■ hal ne godbe, amaterske draro« „kupine in recitatorjev, slikar _ samoukov, bodo ob kraj« nem prazniku odprli tudi *> 1 muzejsko zbirko »2iri med NOB«. Uredili.so jo v stavbi, kjer ima prostor tudi čevljarski muzej. Posebnost zbirke je žirovski part top, ki ga je med vojno izdelal v Žireh avtomehanik Bartol Mlinar. Posebnost so tudi žirovske brzostrelke, ki so jih uredili Fran Filipič iz Ledinice, Alojz Prostor iz Gorenje vasi in se en tovariš, izdelali le osem. Sicer pa bodo v muzeju razstavili okoli 350 dokumentov, ki se nanašajo na Žiri med NOB — od jurišnega bataljona, ki je bil ustanovljen pri županu na Do-bračevi, do enot XXXI. divizije, ki sojo osvobodile Žiri. Gradivo so že dalj časa zbirali. Kot zanimivost velja povedati, da so Žirovci top in brzostrelke •krili in jih niso hoteli oddati v druge muzeje v želji, da ostanejo na Žirovskem. Žirovci bodo v nedeljo proslavili svoj krajevni praznik. .Proslavili tudi z velikimi uspehi, ki jih lahko da le dobro sodelovanje vseh, ki živijo in delajo v krajevni skupnosti, zavest, da je vsak hkrati delavec in krajan. Takšno sodelovanje med TOZD in KS, kot je zapisano v novi ustavi in Zakonu o združenem delu, kot je zapisano tudi v novih statutih krajevnih skupnosti, ki jih pravkar sprejemamo, sodelovanje, ki ga Žirovci znajo in hočejo uresničiti. L.Bogataj Z nami so se pogovarjali predsednik krajevne skupnosti Viktor Maček, podpredsednik sveta KS Janko Habjan, sekretar ZK Ivan Cepuder, podpredsednik zbora delegatov Jože Peternelj, predsednik zbora delegatov Tone Oblak, Peter Lukan tajnik krajevne skupnosti, Ivan Kepic, direktor TOZD Komunalne dejavnosti pri SGP Tehnik in Nejko Podobnik urednik glasila Alpine Delo Življenje. Žiri, zlasti nova naselja so izredno lepo urejena. Temu posebno skrb posveča turistično društvo, kije za lepo urejen kraj ie večkrat dobilo prvo nagrado v republiki. Ob krajevnem prazniku bodo predali namenu novo zajetje vodovoda Priprave na ustanovitev lokalne radijske postaje 7 • 1 4- ~, vnnoln lokalna raduskn Tin- Sk° bo/a'ela področja vseh dejav- no novim letom OO Začeta lOKUinu ruuifSKa po- gosti v krajevni skupnosti staja v Žireh poskusno delovati - Informativna n r skupina pri svetu krajevne skupnosti pripravlja n ustanovitev ob podpori vseh krajevnih organi zacij Pomanjkanje medsebojnih informacij za ustvarjalno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Žiri je nujno ^eba zapolniti z delovanjem lokalne radij8ke postaje, je poudarjeno v ^nutku vsebinskega koncepta delo-yanja bodoče lokalne radijske postaje v Žireh. Usklajen razvoj krajevne skupnosti je možen le v razmerah demokratične razprave vseh dejav-n°8ti in dejavnikov v krajevni skupnosti. Lokalna radijska postaja bo OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Kranj, Tavčarjeva 41 objavlja javno licitacijo za prodajo dostavnega avtomobila 3 CV AKV, CITROEN - FURGON v voznem stanju, izklicna cena je 7.000 V navedeni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Javna licitacija bo v sredo, 25. oktobra 1978, od 14. do 16. ure v garaži Osrednje knjižnice, informacije daje uprava. Ogled avtomobila bo eno uro pred licitacijo. Pred pričet-kom licitacije morajo interesenti položiti 10-odstotno varščino. Najmanjši dvig pri dražbi je 100 din. V H dneh mora kupec prevzeti avto mobi! in plačati kupnino Osrednji knjižnici občine Kranj. Prednost pri javni licita-eiji ima družbeni sektor. postala tribuna izražanja stališč in interesov vseh delovnih ljudi in občanov, odprt prostor vsakodnevne konkretne družbene in politične aktivnosti v interesu neposrednih poslušalcev, ustvarila bo čim tesnejši kontakt na liniji skupščina krajevne skupnosti — občani, delegacija — delovni ljudje in občani v osnovnih organizacijah združenega dela in v krajevni skupnosti. Pobuda'je nastala pri mladinski organizaciji v tovarni obutve Alpina Žiri, katere dejavnost je tudi radioamaterstvo. Iniciativo je prevzela informativna skupina pri svetu krajevne skupine. Ob podpori vseh krajevnih organizacij in občinske konference SZDL so priprave na ustanovitev lokalne radijske postaje v teku. Prostore bo dobiia v Zadružnem domu, poskusno pa bo začela svoj program oddajati z novim letom, v začetku enkrat do dvakrat tedensko po dve do štiri ure. Temat- Pripravljen je predlog samoupravnega sporazuma o delovanju in fi-anciranju lokalne radijske postaje in predračun začetnih sredstev in stroškov delovanja za leto 1979. Iz predloga je razvidno, da bodo delovanje lokalne radijske postaje finančno podprle zlasti žirovske organizacije združenega dela. Njihov delež je izračunan na osnovi razmerja s številom zaposlenih, torej bo pretežni delež nosila Alpina. Informativna skupina bo opredelila tudi vlogo lokalne radijske postaje v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Lokalna radijska postaja v Žireh bo oddajala svoj program na UKV področju, na eni izmed dveh frekvenc, ki sta zaradi konfiguracije terena dodeljeni občini Škof j a Loka. Ker je slišnost drugega osrednjega radijskega programa v Žirovski kotlini slaba, je v bodoče predvideno tudi tesnejše sodelovanje z Radiom Ljubljana. Verjetno se bodo odločili za možnost vkomponiranja lokalnega radijskega programa v osrednjega. Poslušalec bo tako brez iskanja po skali lahko dobil osrednje in lokalne informacije. M. Volčjak Etiketa pred novimi načrti Majhna delovna organizacija, toda s smelimi načrti, je bila ustanovljena leta 1959, prvi stroji pa so stekli šele v začetku leta i960. Tedaj je zaposlovala komaj 11 ljudi, izdelovali pa so tekstilne trakove. Kasneje 10 postali prava industrijska delovna organizacija z dokaj širokim proizvodnim programom. Spadajo v tekstilno industrijo — oddelek pozamenteri je. Izdelujejo razne etikete; samolepilne, etikete na trakovih, embleme, zastavice, startne številke, plakate, tiskovine itd. Letos računajo, da bodo dosegli 52 milijonov prihodka V Etiketi sedaj dela 160 delavcev, katerih poprečni osebni dohodek je bil ob polletju okoli 5000dinarjev. Prav v teh dneh bodo v Ktiketi začeli graditi novo stavbo, v kateri bodo organizirali sodobno proizvod njo in uredili skladišče, nekaj prostorov pa bo namenjenih tudi upravi. Skupna vrednost investicije je 6,9 milijarde dinarjev. Nova hala bo imela 3.737 metrov delovnih površin. Računajo, da bodo novo to- varno odprli ob krajevnem prazniku prihodnje leto. Kaj želijo doseči z novo naložbo? Nedvomno predvsem povečati proizvodnjo, ki naj bi se v primerjavi z letom 1976 podvojila. To bodo dosegli tudi boljšo organizacijo dela, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Ob tem ne nameravajo bistveno povečati števila zaposlenih. S tem bodo pravzaprav dosegli možnost, da bodo izdelovali tisto, kar želi tržišče. Z razširitvijo razvojne službe bo možna tudi večja specializacija proizvodnje in hitrejše vključevanje novih artiklov v proizvodnjo. Računajo, da bodo postali tudi bolj konkurenčni. Med problemi, ki tarejo Etiketo v Žireh, je problem surovin, ki jih morajo uvažati. Ob tem imajo težave zlasti zato, ker niso sami uvozniki in morajo iskati posrednike. Ob koncu velja poudariti, da veliko naložbo uresničujejo s sovla-ganjem Alpine in Papirografike i/ Ljubljane N. Podobnik Gobarska slast in radost Človek se znova in spoštljivo vrača v naravno okolje gozdov, jas in travnikov, da bi v tej prvobitni vonjavi, šumu in napevu drevja nadel notranji mir in združeval prijetno s koristnim. Nabiranje gob je pri nas že ustaljena navada, v zadnjem času pa se znatno širi. Gobarske navade se kaj kmalu razvijejo. Kdor jih je osvojil že v mladosti, jih ne bo kar tako hitro opustil. Če se navadam pridružuje še poznanje užitnih gob in mest, kjer jih je največ — je nabiranje gob posebno ob lepem sončnem vremenu pravi užitek. V nabiranju gob je več zdravja kot gmotne koristi, mnogi gobe raje nabirajo kakor jedo. Gobarjenje pa še vedno nekaterim pomeni del zaslužka. Za poprečnega nabiralca gob je hoja po gozdu prava obnova kondicije, aktiven oddih in razvedrilo. V nekaj urah je potrebno prehoditi več kilometrov poti in premagovati še strmino. Nabiranje gob ni statična zadeva kot obiranje drugih gozdnih sadežev, temveč zahteva izdaten, včasih bolj zmeren pa tudi intenziven napor, kar je odvisno od členovitosti terena. V živahni hoji z izdatnimi vzponi, pa spusti če se izrazim s po smučarsko, je gobarstvo pravi trening. Če ga dopolnjujemo s tekom v poigravanju s hitrostjo, lahko zaleže prav toliko kot pripravljalni trening za zimsko športno sezono, za mnoge pa je priprava na dolge mrzle zimske dni. Dolgotrajno zadrževanje na planem v nenehnem gibanju, pippogibanju, ohranjevanju ravnovesja v bregu dovolj prispeva k izboljšanju kondicije. Beg iz mestnega zidovja, trušča in ropota prinaša več miru, odpravlja oslabelost, živčnost in druga znamenja današnjega večkrat napetega porabniškega življenja. V glavi ni več toliko bolečin, ne vrtoglavice, obraz postaja svež, pogled jasnejši. Po učinku na zdravje in kondicijo je gobarjenje podobno planinstvu ali lovu. Razlika je le v namenu in v usmerjenosti pozornosti. Planinec bolj teži po razgledih pokrajine, je bolj usmerjen naprej, lovec je pozoren na divjad, gobar pa se ozira na vse strani: opazuje, voha, odkriva. Iz vidika zmogljivosti in poznanja gob so med gobarji znatne razlike. Mlajši bolj vajeni in utrjeni pregledajo več krajine, starejši so bolj izkušeni vendar jim včasih primanjkuje moči in se bolj zadržujejo v bližini gozdnih poti. Vsak mora poznati najbolj primerno dozo napora, spoznava pa jo predvsem po lastni gobarski zmogljivosti. Med nabiranjem je dobro dati kdaj pa kdaj nekaj počitka očem, opustiti nenehno opazovanje in odkrivanja skritih kotičkov, da bi sprostili živce, saj dolgotrajna pozornost na gobe po malem utruja. V nabiranju gob in drugih gozdnih sadežev mora prevladovati določen posluh do narave, da človek ne uničuje preveč gozdne podrasti, da je bolj ljubitelj in ne preveč nadležen izkoriščevalec narave. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Tatvina leta Iz Pariza poročajo o tatvini leta. V pariškem predmestju so namreč te dni iz neke tovarne ukradli 7,5 tone kositra in 2,5 tone spajkalnega materiala. Ukradeno blago je vredno 420.000 frankov. Tatovi so celi dve uri lepo počasi prinašali iz tovarne ukradeno blago in ga spravljali v tovornjak. Najbolj presenetljivo pa je, da jih pri tem nihče ni oviral, saj so vsi mislili, da to počnejo po nalogu. Muhamad Ali v filmu Svetovni boksarski prvak šestintridesetletni Muhamad Ali je stopil pred filmske kamere. V filmu bo nastopil kot suženj iz časa ameriške državljanske vojne med Severom in Jugom. Karpati »rastejo« Ukrajinski znanstveniki so ugotovili, da se karpatsko gorovje, ki je staro okoli 25 milijonov let, še vedno dviga, in sicer poprečno za 3 do 4 mm na leto. Območje, kjer leži mesto Lvov, se dvigne celo za en centimeter na leto. TE DNI PO SVETU PETI MESEC V VESOLJU V ponedeljek se je za sovjetska vesoljca Vladimira Kovaljonoka in Aleksandra Ivančekova začel peti mesec njunega bivanja v vesolju na orbitalni postaji Saljut 6. Vesoljca, ki se zdaj ukvarjata z znanstvenimi poskusi in drugimi predvidenimi dejavnostmi, se v vesolju dobro počutita. V Saljutu 6 sta že od 26. junija. NAČRTOVANJE DRUŽINE Štirinajst dni bo trajala v Indiji kampanja, s katero nameravajo pritegniti prebivalstvo k načrtovanju družine. Namen akcije je poleg drugega tudi nadaljnje propagiranje majhne družine. Po besedah vladnega predstavnika se je lani rodilo v Indiji 3.').(¥K) otrok na dan, kar je preveč in samo še poslabšuje nezavidljivi socialno ekonomski položaj v državi. PREPOVEDANE POLITIČNE STRANKE V Pakistanu je v torek začel veljati zakon, ki prepoveduje ustanavljanje političnih strank, ki so »v nasprotju z islamsko ideologijo, ki ogrožajo suverenost, ozemeljsko celovitost in varnost Pakistana, ki kršijo javni red in dobivajo podporo od zunaj«. Zdaj ugibajo, če bo prepovedana tudi pakistanska ljudska stranka, ker zagovarja bivAkega premiera Zulfikarja Alija Buta. VRAČAJO ZEMLJO Portugalsko ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da bo bivšim lastnikom vrnilo zemljo, odvzeto z agrarno reformo. Kot je bilo rečeno, v teh akcijah mora sodelovati policija, da bi tako »ohranila javni red in da bi preprečili sleherni poskus ustvarjanja nestabilnosti«. OPOZORILO AVSTRALCEV Osemnajst uglednih avstralskih političnih in javnih delavcev, med katerimi so laburistični poslanci in senatorji zveznega parlamenta, politiki iz avstralskih zveznih držav, duhovniki in sindikalni aktivisti, je poslalo vladi javno peticijo, s katero zahteva prekinitev vseh vojaških stikov z državami članicami ASEAN — Indonezijo, Singapu-rom, Malezijo, Tajsko in Filipini — ker je zelo verjetno, da se bo Avstralija zapletla v »novi Vietnam«, če bo podpirala režime teh držav. PRIJELI 600 GANGSTERJEV V Tokiu si močno prizadevajo, da bi zmanjšali število kaznivih dejanj. Policija je pred kratkim sporočila, da je v svojih akcijah prijela več kot 600 gangsterjev. Na nedavnem simpoziju o kriminalu pa so ugotovili, da se po najnovejših podatkih število zločinov v japonski prestolnici veča in da prizadevanja niso obrodila ustreznih sadov. POLICISTI V JECI V bavarski pokrajini so zaprli 26 pripadnikov policijske garnizije. 'Kakih 400 policistov pa je bilo premeščenih iz garnizije glavnega mesta pokrajine Bilbao. Aretacije in množično premeščanje policistov sodijo v sklop odločnih ukrepov, ki jih je uvedla španska vlada proti povzročiteljem inicidentov v policijski garniziji omenjene pokrajine. 71 MRTVIH Eksplozija tankerja Spvros konec preteklega tedna je doslej terjala 71 življenj. V bolnišnicah je še 42 ljudi, zdravstveno stanje 12 pa je kritično. Tanker Spvros je iz doslej neznanega vzroka eksplodiral v petek v doku v singapurski luki, kjer so ga popravljali. V trenutku nesreče je bilo na njem okoli 150 delavcev in mornarjev. O L, A 8 12. stran Komentiramo Taka pot ne vodi do uspehov KRANJ — Sezona letnih športov se počasi, z izjemo košarkarjev, ki igrajo v dvoranah, umika zimski. Tako kot plavalci, vaterpolisti, atleti in drugi so svoj tekmovalni krog strnili tudi motokrosisti, vozniki ralvjev, hitrostnih cestnih dirk in tekmovalci v speed-vaju in kartingu. Vsi bodo pozimi se posebno skrbno urejevali svoje dragocene jeklene konjičke ter avtomobile, saj vanje vlagajo precej denarja iz lastnega žepa. da bodo v prihodnji sezoni ponovno nared. Svojo zaključno revijo so imeli v Podiju helju motokrosisti. Na dvodnevni prireditvi so vsi nastopajoči, bilo jih je nad osemdeset, na dirki za »Lovoriko Jugoslavije« pokazali drznost, kvaliteto, borbenost, ki krasi ta sport. Niso se predajali. Odstopali so le, če jih je na cedilu pustil motor. Pa se teh je bilo bore malo. Naši motokrosisti so pokazali vse tisto, kar ta sport dela privlačnega in ob proge privablja veliko gledalcev. Doma so dirkači pokazali, da znajo dirkati in da so dobro kondicijsko in psihično pripravljeni. Imamo dovolj smelih dirkačev in to ne samo v motokros središčih kot so Tržič, Savski Marof, Orehova vas in Zabok. Kvalitetni tekmovalci prihajajo tudi iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Mengša, Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Zeline in se od drugod. Vendar garda mladih motokrosistov tekmuje in vozi tudi na mednarodnih dirkah in dirkah za točke v svetovnem prvenstvu. Tu so ponavadi na repu najboljših. To je tudi razumljivo. Imajo drage in dokaj dobre stroje, znanje, smelost in vajo. Vendar so na dirkah prepuščeni pogosto sami sebi. Sami si večkrat plačujejo draga potovanja, sami si pred vsako dirko »frizirajo« motorje. Vse preveč morajo tekmovalci dajati iz svojega žepa. O mehanikih in posebnem .štabu, ki bi bil odgovoren za motorje, pa niti govoriti ne moremo. Te obremenitve so za sicer talentirane tekmovalce pretežke. Enako.velja pogosto tudi za tekmovalce v cestnohitroNtnih dirkah in za voznike rallvjev. Dokler bo tako, bodo mednarodni uspehi redki. Zavedati se moramo, da tekmovalni stroj ni vse. Mladim dirkačem je potrebno nuditi kvalitetni trening in jih ne osamljenih puščati na pot in dirke. Dokler pa bodo morali večinoma sami skrbeti za vse, uspehov ni pričakovati. Pozitivne izkušnje in primeri na tem področju že kažejo, da se da urediti tudi te probleme. Tudi mednarodni uspehi ne bodo izostali, dosegljiva pa bo tudi kakšna točka za svetovno prvenstvo. p Humer Rokomet V goste prihaja kandidat za prvaka Nogomet Derbi začelja Na trdo srečanje s Slovanom so igralci članske selekcije že pozabili. Pred njimi je Se pomembnejše srečanje v gosteh l Kamnikom. Morebitna točka ali celo obe bi pomenili nedvomno veliko vzpodbudo za nadaljnje prvenstvene boje. Letošnje igre pete selekcije so boljše od lanskih, igralci pa so jim razen kvalitete dodali še borbenost in zavzetost. Zal pa dolgoletno mrtvilo že puiča posledice, saj gledalci premalo podpirajo fante, ki se trudijo. Nemogoče je pričakovati, da bodo igralci bivših pod-zveznih ekip brez problemov (porazov) prštali skok v slovenski nogomet. Mladinci imajo v nedeljo ob 10.30 na stadionu Stanka Mlakarja zelo enostavno nalogo. Zmaga nad ekipo Domžal bi pomenila Jeseničani se ne dajo Po 5. kolu meaobčinskega nogometnega prvenstva Gorenjske so Jeseničani obdržali vodstvo na tabeli. Doma so premagali Leščane. Tržič je doma premagal Ločane. Bohinj je doma izgubil s Triglavom, Bled pa je doma premagal Reteče. Rezultati iz posameznih tekem so naslednji: člani — Jesenice : Lesce 1:0, Tržič : LTH (sel) 2:1. Bohinj : Triglav 1:3, Bled : Reteče 4:3. Vodijo Jesenice z 10 pred Triglavom z 9, Lescami 7 točkami itd. Mladinci: Bohinj : Triglav 4:2, Jesenice : Lesce 2:1. Vodi Triglav pred Jesenicami s 6, Bohinjem 4 točkami itd. Pionirji: Bohinj : Tržič A 4:2. Jesenice : Lesce 4:1, Tržič B : LTH (sel) 1:2. Vodi Bohi nj s 5 pred Jesenicami in Bledom s po 4 točkami itd. V soboto, 21. oktobra 1978, pa se v Kranju srečata v borbi za prvo mesto Jesenice in Triglav, na Bledu igra Bohinj, v Lescah gostuje Tržič, v Retečah pa loški LTH (sel). Začetek tekem pri pionirjih je ob 13.15. uri članih pa ob 14.30. P.Novak Lokostrelski krožek Lokostrelski klub Exoterm je na osnovni Soli Maršala Tita v Predosljah organiziral lokostrelski krožek. Tako bodo učenci višjih razredov lahko dvakrat tedensko obiskovali začetniški tečaj in vadili skupaj s starejšimi loko-strelci. O podobnem krožku poročajo tudi iz Ljubljane, kjer so lokostrelsko sekcijo ustanovili na vojaški gimnaziji Stane Rozman. KDO BO REKORDER Lokostrelski klub Exoterm bo 12. novembra organiziral prvo državno prvenstvo v daljinskem streljanju. To bo prvič pri nas in bodo postavljene daljave uradno štele za državne rekorde. Upoštevajoč kvaliteto lokov pričakujemo strele med 400 in 600 m. Omenimo naj, da znaša svetovni rekord, ki ga je H ar v Drake postavil s specialnim lokom, preko 1 500 m. Tekmovanje bo v Novi vasi pri Begunjah, organizator pa pričakuje loko-strelce iz vse Jugoslavije. M. Kock Zmaga Milavca KRANJ - V soboto ponoči je bil v okolici Ljubljane 7. rallv za državno prvenstvo »Saturnu« '78«. Na 571 km dolgem rallvju, razdeljenem na 7 etap * 6 gorsko hitrostnimi preizkušnjami je nastopilo okoli 60 najboljših jugoslovanskih rallv voznikov. V razredu do 2000 ccm je ponovno zmagala posadka Kuzmič-Ravnikar (SI. avto). S četrto zaporedno zmago se je Kuzmič pred zadnjim rallvjem povzpel na prvo mesto v svojem razredu in skupni uvrstitvi. Po dolgem času Pušnik (AMD Sk. Loka) ni imel težav s svojim avtomobilom in seje uvrstil na drugo mesto. Njegov klubski kolega Černigoj je bil četrti. Tokrat so bile najbolj razburljive borbe v razredu do 1150 ccm grupa 2. Po uspehu na rallvju Loka '78 je Milavec (AMD Sk. Loka) zmagal tudi na rallvju Saturnus in se je tako povsem približal vodilnemu v tem razredu, Zonti. Zonta je imel tudi tokrat amolo z motorjem in je moral odstopiti, tako da bo o naslovu prvaka odločal prav zadnji rallv. V razredu do 1150 ccm grupa 1 zmagovalec še ni znan, ker so se nekateri tekmovalci pritožili. Rezultati bodo znani šele, ko bo komisija pregledala avtomobile. V generalni uvrstitvi je zmagal Kuzmič pred Pušnikom in Milavcem. Rezultati: do 2000 ccm: 1. Kuzmič-Ravnikar (SI avto) 1789, 2. Pušnik-Stajnko (AMD Sk. Loka) 1796. 3. Horvat-Podlesnik (81. avto) 1863, 4. Cernigoj-Vene (AMD Sk. Loka) 1888; do 1150 ccm grupa 2: 1. Mila-vec-Urbančič (AMD Sk. Loka) 1809, 2. Zore-Hribar 1919, 3. Jordan-Radovan (oba 81. »vto) 1818; do 785 ccm: 1. Čuček-Jan (81. avto) 2058, 2. Savič-Vitorovič (Titovo Užice)2092. fV stik z vrhom in nadaljnje obete za super ligo. Mladinci igrajo dobro in se ne bojijo ciljev. Prav zato lahko pričakujemo, da nas bodo znova razveselili. Kadeti Save v tekmi z Ihanom ne pričakujejo drugega kot dve točki, Britofljani pa so prosti. Pri drugih selekcijah bo derbi na Prim-skovem. Vodeči ekipi Naklega in Primsko-vega bosta z zmago skušali obdržati prvo mesto, Sava bo gostovala na Koknci, Šenčur pa v Britofu. Tudi prve selekcije bodo •« odigrale zadnje kolo, vendar pa za njih ne OdDOlkfl bo počitka, ker se že pripravlja zimska ' liga. M. Sobic KRANJ — Jutri in v nedeljo bodo v drugi zvezni rokometni ligi - sever in slovenskih rokometnih ligah odigrali sedmo kolo. Razpored tekem je hotel, da tokrat vse gorenjske ekipe igrajo na domačem igrišču. Upamo, da bodo tudi uspešne. Vodi Preddvor KRANJ — V četrtem in petem kolu ho bili doseženi pričakovani rezultati. Presenetljivo visoko zmago so zabeležili roko-metaši Preddvora v Dupljah, v petem kolu pa so zmagali brez borbe z ekipo Križev, kajti za RK Križe je nastopil igralec Mravlje, ki je igral tudi za RK Tržič in se tekma po devetem členu registrira 10:0 brez borbe za Preddvor. Tudi Zabničani nizajo zmage in so razen rokometašev Preddvora naj resnejši kandidat za prvo mesto. Izidi tekem: IV. kolo — Preddvor : Stor-žič 24:24, V. kolo: - Besnica : Zabnica 21:32, Storžič : Sava (vet.) 26:21, Duplje : Preddvor 24:45, Krvavec : Gumar 30:38, VI. kolo: - Zabnica : Gumar 38:29, Sava Krvavec 31:32. Preddvor : Križe 10:0 b. h.. Sava (vet.) : Duplje 37:30. Vodijo rokometaši Preddvora z 11 točkami pred Zabnico 10, Krizami 6, Savo. Stor-žičem in Savo veterani 5 točkami itd. V občinski rokometni B ligi so po četrtem kolu iz nadaljnjega tekmovanja črtali ekipo Stadiona, ker ni prišla na igranje štirih tekem. Brez poraza vodita po četrtem kolu ekipi dupljanskih veteranov in veterani Tržiča, sledita pa ekipi Veterani in Jelov cia s štirimi točkami itd. V mladinski občinski rokometni ligi vodijo brez poraza po štirih kolih rokometaši Jelovice. Rezultati: III. kolo: — Zabnica : Jelovica 13:17 (6:7), Preddvor : Radovljica 18:15 (8:6); IV. kolo: - Jelovica : Preddvor 31:16 (15:4), Sava : Zabnica 11:19 (7:9); V. kolo: - Radovljica : Jelovica 12:20 (5:10). •J. Kuha. Jutri začetek skakalne šole KRANJ - Jutri, 21. oktobra, ob 0. uri dopoldne se bo pričela na 15-metrski plastični smučarski skakalci v Straži-šču skakalna šola za učence od 2. do 4. razreda, ki jo prireja SK Triglav. Praktična vadba na skakalnici bo vsako soboto med 9. in 11. uro, suhi treningi pa v sredah ob 18. uri v telovadnici na I Orehku. Prijave sprejemajo na skakal-^nici. klub pa ho poskrbel za smuči. Jeseniške športne vesti KEGLJANJE NA ASFALTU - Preteklo soboto je Društvo invalidov Jesenice organiziralo področno tekmovanje v kegljanju na asfaltu, ki ga je razpisala komisija za rekreacijo in Sport pri Društvu invalidov Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo šest moških in ena ženska ekipa društev invalidov z Gorenjske. Zmagala je prva ekipa športnega društva invalidov Borec iz Kranja pred športno ekipo invalidov iz Domžal in drugo ekipo športnega društva Borec. BALINANJE — V jeseniški Železarni so pretekli teden zaključili letošnje prvenstvo v balinanju, ki ga je organizirala komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata. Na prvenotvu je nastopilo 23 ekip iz posameznih TOZD. Zmagala je ekipa Valjarne žice in profilov pred Valjamo Bluming Steckel in Transportom. Člani gobarske družine Jesenice so v nedeljo organizirali vsakoletni balinarski turnir v Bazi. Nastopilo je šest ekip, najboljše pa so bile ekipe Pulc. Krek in l'ršič. •I Rabič Dopisniki poročajo SKOFJA LOKA - TVD Partizan Skofja Loka bo tudi letos tako kot pretekla leta organiziral vadbo za vse starostne kategorije občanov. Oh ponedeljkih bodo vadili pionirji, mladinci in člani, oh torkih cicibani, mladinke in članice, ob petkih pa bodo vadili pionirji. Vadba se ho pričenjala v popoldanskih urah in ho trajala do večera. Prve skupine so začele vaditi že v ponedeljek, 16. oktobra. TVD Partizan Škofjn l.oka vabi k udeležbi! j Starman KRANJ — Balinarji Huj ne dovolijo presenečenja. V občinskem tekmovanju, kjer sodelujejo moštva Huj, Kokre. Centra, Borca in vodovodnega stolpa, so trdno na prvem mestu. Vodijo Huje ■ štirimi točkami. Horac in Vodovodni stolp imata po dve točki. Center in Kokra pa sta še brez točke. M ('.uli/ KRANJ — Končalo se je košarkarsko tekmovanje v obeh občinskih trim ligah. Sodelovalo je 20 moštev, ki so združevala skoraj 250 delovnih ljudi in občanov. Zal so nekatere ekipe uporabile načine, tuje športnemu boju, zato je vladalo v nekaterih ekipah nezadovoljstvo. Bili so tudi primeri nediscipline, katere ho organizator v prihodnjem tekmovanju obravnaval strožje. V A skupini je zmagalo moštvo Heksel s 16 točkami, točko manj pa ima Kokra li. Po 14 točk sta zbrala Gumar in Kranj 75, po 13 pa Kokrica in Šenčur. Sava A, Naklo in Krvavec imajo po 12 točk, iskra pa je zadnja z osmimi točkami. V B ligi je slavil Dijaški dom s 17 točkami. Sledijo Trhle veje in Bitnje 15, Ootik, Vodovodni stolp in Planika 14. Sava R 13. Sigma 12. Gradbinec 7 in Triglav H 6. Komisija za košarko pripravlja tudi tekmovanje /a zimski pokal Kranja. v] ^ TRŽIČ — V občinski trim nogometni li^i so odigrali šesto kolo. UP I Tkalnica je premagala ZLIT, Orodjarna Peko TKS, Peko Obutev, Peko Gumoplast, BPT Konfekcija Metalko oziroma Rog, Tiko pa Splošno gradbeno podjetje. Z 11 točkami vodi BPT Konfekcija. Devet točk ima Peko Orodjarna, šest pa Peko Gumoplast. Po pet točk imajo TIKO, BPT Tkalnica, Peko Obutev in SGP, po tri ZLIT in TKS. Metalka-Rog. ki tekmuje izven konkurence pa je osvojila le eno točko K|k(| Odbojkarji za točke Jutrišnje drugo kolo v zveznih in republiških odbojkarskih ligah lahko označimo kot »domače« kolo. Vse gorenjske vrste, razen Plamena iz Krope, bodo igrale doma. Najzanimivejše bo vsekakor na Bledu v osnovni šoli, kjer bosta na sporedu dve srečanji. Odbojkarice Bleda, ki so po lanskoletni uvrstitvi v republiško ligo vidno napredovale in so v letošnjem prvem kolu v Kočevju proti novinkam zabeležile zmago, bodo igrale z moštvom Maribora, s katerim so lani le stežka" osvajale nize, kaj šele zmage. Bled bo s tekmo proti Mariboru prav gotovo v središču ne le Gorenjske, temveč vse slovenske odbojkarske javnosti. Moštvi, ki sodita po dosedanjih uvrstitvah v vrh II. zvezne lige - zahod, sta vselej postregli z zanimivo predstavo v medsebojnih obračunih. V prvem kolu sta tekmeca prepričljivo zmagala in zato je prav gotovo zanimanje za izhod sobotne tekme še toliko večje. Začetka srečanj ob 16. in 18. uri. Ženski drugoligaš, ekipa Jesenic, ponovno nastopa pred domačim občinstvom, tokrat z ravenskim Fužinarjem. Plamen iz Krope odhaja v Novo mesto, medtem ko Zelezarja v nedeljo ob 10. uri v telovadnici Oft v Zabreznici čaka težko delo v obračunu r. Izolo. B. Rauh Košarka Sava iz Kranja prvak KRANJ — Končano je regijsko košarkarsko prvenstvo za kadetinje. Največje presenečenje je pripravilo moštvo Save. ki je premagalo Jesenice in Škofi.> Loko, ki sta doslej igrali vodilno vlogo. V nadaljevanju prvenstva bo torej Sava naš zastopnik v republiškem tekmovanju. V devetih srečanjih je zbrala Sava 16 točk. Druge so kadetinje Jesenic s 14 točkami, tretji I oka in vest iz Škofje Loke s šestimi točkami, zadnja Radovljica pa ni uspela osvojiti točke. Težka naloga za Kokro KRANJ — Jutri se ho nadaljevalo pokalno člansko prvenstvo za Slovenijo. V tem tekmovanju Gorenjsko /.astopa moštvo Kokre B iz Kranja, saj so od tega tekmovanja >.«• odpadli Jesenice. I.okainvcst in Triglav Košarkarji Kokre, /anj igrajo Mavric, Klavora. Slokan, Skuhir, Kavčič, Fartek, Lipovac, l.ampret, C'adc> m Nagv, bodo jutri oh 18.30 v telovadnici OS Franceta Prešerna gOStill košarkarje iz Ajdovščine. Košarka za rekreacijo I M/h — Tako kot lani ho košarkarska sekcija pri TVD Partizanu Tržič tudi letos pripravila občinsko rekreacijsko ligo v koš,n ki Liga se ho odvijala dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih v telovadnici osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici. Pravico nastopa imajo vse ekipe osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, zveze sindikatov, krajevnih skupnosti, društev in ekipe občanov, ki se hodo /.družili v ta namen. Prijavnina za tekmo vanje znaša 200 dinarjev, prijave pa do konca oktobra sprejema JANEZ Kl-K FI., BKČANOVA 21. TR2IČ Pričetek lige ho 14. U. 1978. I K Rokometaši Jelovice so v šestem kolu gostovali v Slovenjgradcu in igrali neodločeno 25:25, vendar bo o slovenskem derbiju med Partizanom TUS in Jelovico odločala še tekmovalna komisija moške II. ZRL, kajti igralec Jelovice Vidic je v zadnji sekundi dosegel regularni gol pred piskom sirene. Oba sodnika sta gol priznala (Djur-djevič — Pahor, oba iz Kopra), zapisan pa je tudi v zapisniku in je potem rezultat 26:25 za Jelovico, vendar domačini trdijo, daje bil gol dosežen po izteku regularnega časa. Za nameček pa sta imela sodnika poškodovan tudi avtomobil, ko sta zapuščala Slovenjgradec. V nedeljo ob 10. uri ho na igrišču PuStal v Sk. Loki izredno zanimivo drugoligaško srečanje med Slavonijo iz Slavonskega Broda, najresnejšim kandidatom za naslov jesenskega prvaka, in domačo Jelovico, ki nadaljuje s serijo uspešnih iger. Prijetno presenečajo na gostovanjih. Pred tekmo je trener Igor Stupnišek povedal: »Tekma bo zelo težka, kajti ekipa Slavonije bo za vsako ceno poskušala popraviti napako, ki jo je naredila v šestem kolu na domačem igrišču proti ekipi Jadrana. Vseeno upam, da bomo ob podpori publike uspeli premagati tudi tako kvalitetno moštvo kot je Slavonija.« Osrednja pozornost ljubiteljev rokometa pa bo veljala slovenskemu derbiju drugoli-gašev Alplesa in Olimpije, ki se bosta za prvenstvene točke pomerili jutri ob 16.30 v Železnikih. Če bodo rokometašice Alplesa zaigrale tako borbeno in požrtvovalno kot. v preteklem kolu v Virovitici prati ekipi Tvina. potem lahko pričakujemo izredno zanimivo srečanje Se vedno ao rokometašice Olimpije rasen Podravke naji lamištl kandidat za osvojitev jesenske«;« naslova V slovenskih rokometnih ligah sta do konca jesenskega dela prvenstva "■tali k še dve koli, zato tekme postajajo vse zam-mivejše in borbenejše, ksjti moštva si tako poskušajo zagotoviti čimboljšo uvrstit«* na lestvici. Rokometaši Tržiča bodo jutri zvečer nastopili ob 19. uri proti selekciji Obale. Po uspehu v Ilirski Bistrici lahko ob podpri publike pričakujemo novih prvenstveni]! točk, na igrišču v Kamniku pa se bosta pomerila zadnjeuvrščeni Kamnik in drugo-uvrščeni Črnomelj. V ženski republiški rokometni ligi — zahod bodo rokometašice Preddv ora igrale v nedeljo ob 10. uri proti ekipi Stopič in si bodo lahko ie bolj popra-vile gol razliko, Tržičanke pa se bodo v Križah pomerile s tretje uvrščeno ekuvi prvenstva selekcijo Obalo, vendar tega livega srečanja lahko iztržijo točka V republiški rokometni ligi za mladince — skupina center, so že končali s tekmovanjem. Mladinke pa imajo do konca j tem skega dela prvenstva le Se dve kolu Jutri ob 16.30 bo prvo zanimivo srečanj«. Preddvor : Duplje, ob 18. uri pa v Strasiiea Kranj : Tržič. V nedeljo pa bosta 8« srečanji ob 9. uri Kočevje : Alples in Kamnik i Polje. J. Kuhar Hokej Lekcija pod Mežakljo Skoraj 4000 gledalcev je uživalo v igri, ki sta jo prikazali v ponedeljek zvečer ekipi Jesenic in veteranov v spomin na preminulega hokejista Slavka Berav-sa. Akcije, ki so jih uprizarjali »nekdanji« asi jugoslovanskega hokeja, so spominjale na dobre stare čase, ko so bile nase hokejske dvorane prepolne. Veterani so nastopili v polni zasedbi, saj smo videli na ledu se vedno odlične brate Jan (Ivo, Bogo, Milan) Hiti (Gorazd, Rudi) 2bontar (Marjan, Franci). Razen njih pa de odlične posameznike Felca, Tišlerja, Smoleja, Kneza, Ravnika, Juga, Mlakarja, Pipana, Eržena, Piriha, Škrjanca in celo goste iz Zagreba Rataja, Krmelja, Renauda, iz Beograda Mihajlov-skega in iz Ljubljane Vnuka. Že prve akcije so nam povedale, da bo borba za Jeseničane težka, rezultat pa negotov do konca. V tekmi smo videli obilo obojestra-sko lepih in domiselnih akcij, končen preobrat pa so prinesli vratarji, kjer so bili veterani z Zbontarjem in Knezom v vratih bolj uspešni od Jesenic. Prava poslastica za gledalce je bil ponovni nastop priljubljenega vratarja Jesenic Rudija Kneza, kate- rega je na led zahtevala publika. Kljub odvečnim kilogramom je t zadnjih desetih minutah dokazal, da bi bil lahko se vedno uspešnejši od marsikaterega prve-ligaškega vratarja. Rezultat 6» (3:3, 2:3, 1:2) v korist veteranom nam pove realen prikaz stanja na igrišču, publika pa je s številno udeležbo in športnim bodre-njem dostojno počastila spomin na odličnega hokejista — Slavka Beravsa. Zadetke za Jesenice so dosegli: Klemene 2, Hafhar 1 Pavlic in Tomaž Košir za Vet^ rane pa Renaud 2, Milan Jan 2 Gorazd Hiti 1, Roman Smolej 2 in Franc Zbontar 1. V drugem srečanju v torek zvečer so se veterani srečali v Ljubljani z vrsto 01impije in zmagali s 6:4. -bet VABILO MLADIM HOK&JISTOH KRANJ - Hokejski klub Tri-i Kranj vabi mladinsko moštvo rt*^** ning, ki bo v nedeljo, 29. oktobra*! časno obveščamo in vabimo ib1-j-mlajše od 16 let, in pionirje, mlaiSi !j 14 let, da se nam pridružijo. Tf«,,; f* v hali Tivoli v Ljubljani. Avto*a*/kf odpeljal izpred hotela Creina jS** ^1° tohra ob 7.30. Drsalke prinesite « * seboj' KRANJ - NOV TEPTALNl STRthl ZA KONJSKE TEKAČE g TRIGLAV DOBIL TUDI ORGANIZACIJO ČLANSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V SMUČARSKIH TEKIH - Dolgoletna že{ja tekate smučarskega kluba Triglav iz Kranja se bo kmalu uresničila, S*.prtd novo zimsko sezono bodo dobili nov teptalm stroj za »rje^ uk, Akih prog. Nova pridobite, bo koristila vsem, na m* pripravi kar 20 km dvojne proge. Koristih pa ga ne bodo santo tekači temveč bodo z njim urejevali tudi proge za **M^~ 'e*^ ativce. Tako se bodo le ti lahko rekreirali na Jezerskem, NenttOak V okolici Kranja ter na Pokljuki. __j_»rt„..^ Smučarski klub Triglav pa je dobil '^'^''^^^T^ »kega prvenstva v tekih. Le-ta ho od 8. do 11. f*™Wl»n*a+„ skem. Če tu ne bo dovolj snega, bodo pripravili rezervmtprg* ^ kljuki. Akcijo o hoji in teku na smučeh '{»'^^"fSfi fjj? Loka, Radovljico. Jesenicami se sedaj vsi teka ^[^^'^ rekreativci za zimsko sezono lahko pripravljajo tudii ™f*** Kranju. V Tržiču je vadba vsako sredo m petek ob IS. *o** teči, naj-se v teh dveh dnevih zberejo pred osnovno ioto Ka^ršMgi v domu Partizana v StraŽliču. (-dh) r 13. stran G LAS Mesta iz korenja PORABA: 1 kg korenja, 1 žlica moke, 3 dkg surovega masla, 2 dkg prehojene slanine, zelen peteršilj, sol, voda. IZDELAVA: D uši te očišćeno, osoljeno korenje in nakrckano slanino do mehkega. Zmečkanemu korenju dodajte podmet iz moke in vode. Ko ste vse skupaj dobro prekuhali, primešajte korenjevi mesti še drobno zrezan peteršilj in surovo maslo. J Obisk na beograjskem sejmu mode DRUŽINSKI POMENKI Ni mi bilo težko ocenjevati beograjskega sejma mode z vidika poprečnega kranjskega kupca, saj sem v bistvu to tudi bila — ne glede na nalogo, ki sem jo kot dopisnica ženske strani imela čast opraviti. Prispevek bo zategadelj morda manj profesionalno izdelan, Itot je sicer v navadi pri bolj izurjenih modnih poročevalkah, skušal pa bo preprosto in pošteno seznaniti bralce s prikazanimi modnimi dosežki. Takoj po prihodu v prestolnico sem se z začetniško vnemo napotila pred vrata sejmišča, vendar so bila ta za obiskovalce še zaprta zaradi zgodnje ure. Obisk ni bil ravno velik, saj so iztekajoči dneva devetnajstega mednarodnega modnega sejma tudi kasneje privabili bolj malo obiskovalcev. Tudi v prodajnih prostorih ali boksih, namenjenih le prodaji na veliko, je bilo spočetka opaziti le nekaj utrujenih, da ne rečem zdolgočasenih obrazov. Će pomislimo na velikanske napore, katerim so razstavljavci izpostavljeni že pred samim pričetkom tovrstne prireditve, vključno z utrujajočimi poslovnimi razgovori z odjemalci, laže razumemo njihovo zatajevano preutrujenost. Le malokdo od naključnih obiskovalcev si lahko predstavlja, koliko naporov je bilo vloženih v predstavo, ki se odvija pod čudovito oblikovano sejemsko kupolo ogromnih razsežnosti. Gledana z višine, se letošnja barvna lestica razgrinja pred obiskovalcem v vseh odtenkih peščene. medene, kovinsko modre in bordoj-sko rdeče med izstopajočimi otočki prijetno sveže delujočih odtenkov zelenila irskega mahu. Prvi vtis ob podrobnejšem ogledu razstavljenih modelov obiskovalca skoraj prepriča, da tudi zdajšnja in bodoča moda ni ravno naklonjena majhnim, polnejšim postavam. Modeli, dostikrat stkani v zračnih, profiliranih pentljah so primerni predvsem za vitkejše postave. Oblačila, ki jih ponuja nova moda, so pogosto tudi razvrščena v nevajenem vrstnem redu drugo preko drugega, saj je telovnik pristal na vrhu, oblečen preko bluze, puloverja in celo površnika. Moda je resnično muhasta, kajti na razstavnem prostoru je bilo na ogled kot popolnoma novo marsikaj takega, o čemer so modni izvedenci še spomladi trdili, da je dokončno preživeto. V tekočih modnih prispevkih vas bomo torej z dosežki in smernicami za leto 78/79 obveščali sproti, v bližnji prihodnosti imamo v načrtu, da bi v uredništvu izvedli razgovor za okroglo mizo s predstavniki znane trikotažne tovarne in zastopniki trgovske mreže s potrošniki. Poizkušali bomo namreč dobiti odgovor na pogosto zastavljeno vprašanje, zakaj na pultih naših trgovin dostikrat ni blaga, ki ga sredstva javnega obveščanja, vključno z modnimi prireditvami in sejmi, propagirajo kot modnega. Prezimovanje lončnic Lilije, narcise, tulipane in žafran v jeseni presadimo na stalno mesto na vrtu. Gladijole, hiacinte, kane in dalije pustimo v lončkih, dokler se zemlja ne posuši. Slednjič jih previdno dvignemo iz lončkov v že prej pripravljeni pesek in postavimo v neogrevan prostor v stanovanju. Vse lončnice, ki jih bomo preko zime imeli v malo kurjenih sobah, zalivamo samo vsak drugi ali tretji dan. Dekorativne rastline (kaktus, asparagus, azaleja, filodendron in druge) lahko pustimo na toplem, vendar jih moramo redno zalivati. Domač sadni kis Iz nezrelega grozdja ali manjvrednega sadja, kateremu ste odstranili vse nagnite ali drugače poškodovane dele, lahko po starem, preskušenem receptu napravite zdrav sadni kis. V lončen ali emajliran lonec naložite očiščena, neolupljena in na kosce narezana jabolka in hruške in na to mešanico nalijete toplo vodo in majhno količino močnega vinskega kisa tako, da tekočina pokriva sadje. Postavite posodo na zmerno topel kraj in ga zavežite s platneno krpo. Će sadje dodajate sproti morate tudi sproti dodajati tekočino. Sadni kis je užiten v S do 6 tednih, vendar ga je treba odliti in počakati, da sede gošča na dno. Kis premešajte, po potrebi dolijte še malo vinskega kisa in vstekleničite. Dobro začepljene steklenice skladiščite na hladnem. Naš posnetek prikazuje soliden toplejši plašč, ki ga lahko nosite s pasom iz enakega materiala ali pa kombinirate k plašču v barvi kamelje dlake nekaj odtenkov temnejši usnjen pas v barvi škornjev. Modna bareta, obvezen tanjši šal in rokavice v rdeč-kastorjavi barvi dopolnjujejo predstavljeni model. MARTA ODGOVA.7JA Jasna — Kranj Iz tanišega bomažnega blaga bi rada imela komplet. Ker pa se ne morem odločiti za model, vas prosim, da mi ga narišete. Stara sem 29 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Odgovor: Bluza je širše krojena in sega čez boke. Ima manjši ovratnik dopolnjen s čipko ali volanco. Na ramenih je prešita z elastiko spredaj in zadaj. Rokava so poglobljeno vstav-. Ijena in v zapestju stisnjena z manšeto. Zapenja se z majhnimi gumbi, čez pa nosite pas. Krilo je midi, v pasu rahlo obrano in z zadrgo v stranskem šivu. V. Električne naprave za pripravljanje kave in čaja lahko včasih izkoristite tudi za krožnik industrijsko pripravljene juhe, kajti majhnih količin vode, ki jih potrebujete za ta namen, ne boste na nobenem štedilniku zavreli tako hitro in štedljivo. Pobratenje s Podzemeljem Utrinek iz življenja mladih življenje mladih se je v zadnjem času precej spremenilo. Naši starši, dedki in babice so v mladosti živeli drugače. Veliko oei so morali delati. Denarja je bilo malo, otrok pa veliko. Takrat niso poznali pralnih strojev, hladilnikov in drugih pripomočkov, ki bi jim olajšali delo. Niso Poznali televizorjev, da bi se ob njih izobraževali in zabavali. Danes mladi'vse to imamo. In ker sami še nismo ničesar prispevali, znamo manj ceniti. Pa vseeno nismo slabi, znamo biti tudi delavni. Nekega dne smo s prijatelji organizirali akcijo zbiranja starega papirja. Hodili smo po stanovanjih in povpraševali za papir. Nekateri ljudje nam niso niti zaupali, češ da smo se kar sami spomnili te akcije, pa čeprav je o njej pisalo v časopisih in še po radiu so objavljali. Pri drugih stanovalcih pa je bilo delo zelo uspešno. Koje bilo materiala za en voziček, smo vse skupaj odpeljali v komunalno podjetje. Tako smo napravili nekaj voženj. Po končanem delu so nas celo nagradili. Bili smo veseli, da smo tudi mi lahko pomagali v akciji zbiranja starega papirja. Srečo Mrvar, 7. a r. osn. šole heroja Orajzerja v Tržiču Peti avgust 1941 ne živi le kot spomin na slavno preteklost. Miniranje cevovoda pri električni centrali v Piškovci je gotovo ena od prvih sabotažnih akcij v tem delu Gorenjske. Hidrocentrala, ki je napajala z električno energijo Železarno na Jesenicah, je takrat z vso zmogljivostjo delala za nemške oborožene sile. Pomembnejši od prekinjenega obratovanja in zmanjšanja proizvodnje v Železarni je bil velik moralno-politični učinek. To sabo-tažno akcijo so izvedli vaščani iz Zasipa: Janez Ambrožič, Franc Primožič in Anton Terseglav. Janez Ambrožič je 1942. leta padel v boju proti Nemcem na Jelovici. Skozi dolga stoletja sta Zasipljane odlikovali marljivost in ljubezen do domače grude, ko je okupator preplavil našo deželo, v vasi ni bilo izdajalca, razen nekaj redkih izjem. Možje in fantje so v skupinah odhajali v partizane že 1941. leta z željo, da osvobodijo našo zemljo. Danes si krajani Zasipa prizadevamo s skupnimi močmi uresničiti vse naloge, ki jih zajema srednjeročni plan krajevne skupnosti. Veliko nalog smo že uresničili. Tako smo zgradili svoj rekreacijski center na Homu, asfaltirali smo krajevne ceste in poti, uredili prostore za delo sveta krajevne skupnosti, knjižnice in pevskega zbora, izpopolnjena je cestna razsvetljava, do podstrehe pa smo zgradili tudi gasilski dom. Se vedno pa čutimo pomanjkanje trgovine, poleg tega pa je treba organizirati1* tudi začetno akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja. Na predlog medsebojnega zbliževanja, kulturnega sodelovanja in izmenjave izkušenj z eno od slovenskih krajevnih skupnosti je skupščina krajevne skupnosti Zasip na pobudo borcev sprejela sklep, da se zbližamo in sklenemo prijateljstvo z eno od krajevnih skupnosti v občini Metlika. Tako smo prijateljske stike navezali s krajevno skupnostjo Podzemelj. Će se ozremo v dogodke druge svetovne vojne, bomo ugotovili, da je italijanski okupator prvo oboroženo cijo zabeležil 12. julija 1941. Prva akcija ji' bila požig mostu na PrimoHtku Itf. junija istega leta. Takrat je več mladih odšlo v par tizane. Od 750 prebivalcev, kolikor jih šteje krajevna skupnost, je v letih od 1941 do 1945 odšlo v partizane 430 krajanov, od teh je dalo svoja življenja 90 borcev. Med vojno je okupator požgal 60 hiš in gospodarskih poslopij v . vaseh krajevne skupnosti Podzemelj. Samo vasica Zemelj, ki ima 20 hišnih številk, je dala 18 žrtev. Predsednika krajevnih skupnosti Zasip in Podzemelj Ivan Povšin in Jože Kapušin sta na proslavi 5. avgusta, na Homu podpisala listi o pobratenju. Na proslavi so sodelovali pevski zbor iz Zasipa, recitatorji, gasilci in folklorna skupina iz Pod-zemelja, ki je zaplesala nekaj belokranjskih narodnih plesov. Mladinci obeh krajevnih skupnosti so odigrali nogometno tekmo, ki se je končala neodločeno. Želimo, da bi med krajani Zasipa in Podzemelj a ostale trdne in iskrene vezi. Vida Dovžan, 7. c r. osn. šole Josip Plemelj na Bledu POT OKOLI SVETA - Stric Janez je veliko potoval po svetu. Zdaj je že nekoliko star in pozabljiv pa se ne more spomniti, v katerih dria- — — r—ir—i iT^T' .7 ' pv*wj™ pa se ne more spon _LJ lil 'M1 MM I—L vahje napravil teh šest posnetkov. Pomagajte mu! Vaja dela mojstra Brez dela ni jela, pravi star pregovor. To je tudi res. Kdor noče delati, naj bo tudi brez plačila. Le vesten človek je nekaj vreden. Vsak izmed nas mora opravljati delo, ki ga veseli, včasih pa tudi ne. Rada pospravljam stanovanje, posebno še kuhinjo. Večkrat opazujem mamico, kako dela, potem pa podobno naredim še sama. Včasih se mi posreči, večkrat pa tudi ne. Ko pridem iz šole, me ponavadi čaka veliko dela. Najprej moram pospraviti kuhinjo, potem pa začnem s kuhari jo. Danes sem naredila palačinke in zelenjavno juho, drugič bom pa kaj drugega. Včasih se mi kaj ne posreči, a kosilo je iz dneva v dan boljše. Vedno bolj bom izurjena v kuhanju, kajti vaja dela mojstra. Naj povem, da me tudi lenoba večkrat prime. Vendar kdor ima dobro voljo in iznajdljiv um, bo znal iz te zoprne zagate. Sam jo mora premagati in najti nove zaposlitve. Marija Stanonik, 6. b r. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI Ko sem si nabral nekaj poguma in gnal Petka na obrežje, kjer je njegova družba zadnjič požrla dvajset moških, dve ženski in otroka, mi je pojasnil, da se ne da priti na njegov otok z navadnim čolnom. Moja knjižna polica To je Ie odlomek iz moie najljubše knjige Robinzon. Stavek pa je le del velikega zaklada, ki nam ga ponuja knjižna polica. S spoznavanjem lepe besede in branjem knjig razumemo ne le človeka ob sebi, temveč tudi sebe. S spoznavanjem sebe si lajšamo življenjsko pot. Če pa se kdo sprašuje kako, naj prebere neko Bevkovo knjigo in pomisli, kako zelo nam je katerikoli junak podoben. Tudi to je nauk o življenju, ki ga mora poznati vsak, preden stopi vanj. Tako tudi mene učijo moje knjige, ki letijo na polici in me prav zdaj vabijo k branju. Mislim, da je lahko vsaka beseda poučna, če jo razumemo. Livij Kocina, 6. a r. osn. šole Stane Žagar v Kranju 'vzaaz v^afaos 9 VOZ * %*f*S € »0*1*8 f t»fr^**ATm** TELEVIZIJA sobota 21. OKT. 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar — risanka 8.15 Vrtec na obisku: Darilo za Tino 8.25 Trinajstletniki 8.55 Pisani svet 9.30 Nasilje nad otroki — dokumentarna oddaja 10.05 A. Newman: Šopek z bodečo žico — TV nadaljevanka 10.55 Velika šolska ura — prenos iz Kragujevca pribl. 12.30 Trimska televizija: Smučarska gimnastika 13.05 Poročila 15.55 Lisjak iz Bolstona — mladinski film 17.35 Muppet show 18.00 Obzornik 18.10 Moč mladosti, reportaža 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Cialente: Canrilla - TV nadaljevanka 20.55 Moda za vas 21.05 Ljubljenje, celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.45 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 T V dnevnik 17.45 Prvošolci — otroška prireditev 18.45 Ženski spol — moški spol — dokum. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 BEMUS78 21.00 24 ur 21.10 TVesej 21.40 Športna sobota 21.55 Književni večer TV Zagreb — I. program: 9.55 TV v šoli: Kipar Ivo TA TEDEN NA TV Sobota Film LISJAK IZ BEL-STONA je posnet po povesti Davida Rooka. Pripoveduje o lisjaku, ki ga je v gozdu, potem ko je uničil gnezdo, našel lovec. Lisjak je zrasel skupaj s psom, ki potem ni bil več voljan loviti lisic. Sčasoma je postal lisjak prava nadloga tudi za druge lovce, saj je s svojo zvijačnostjo in poznavanjem razmer mešal njihove štrene ... Italijanska nadaljevanka CAMILLA je posneta po romanu Ledena zima književnice Fauste Cialente. Tematika Ca-mille je panoramski prikaz Italije v povojnem obdobju. Kraj dogajanja je okolica Milana maja 1945. Camilla Motturi, ki jo je že pred leti zapustil mož, je odšla s tremi otroki po prvih bombnih napadih na deželo k materi, vendar se je takoj po koncu vojne vrnila v Milano. Tu je s težavo našla preprosto stanovanje. Spoznavala je ljudi iz hiše. V življenju preprostih ljudi odsevajo razmere v Italiji v tem času, socialno politične spremembe v prvi povojni zimi, moralne dileme in napetosti. V nadaljevanki, ki je sestavljena iz štirih delov, nastopa v naslovni vlogi priljubljena italijanska igralka Giulietta Masi- Nedelja Prvenec Andreja Ko-stenka, sicer znanega snemalca, DVOJNO BREME nam predstavlja tisto zvrst pripovedi, ki je v poljskem filmu dokaj pogostna. Gre za psihološko dramo moškega in ženske, njune medsebojne odnose, ki bi jih težko označili za ljubezen, saj je med njima vse preveč sebično-i sti. Ponedeljek Naša televizija je tokrat že drugič gostitelj gruzinske televizije. V večernem sporedu si bo- Lozica, Česa ne vemo o znanih zdravilih 10.55 Vejika šolska ura — prenos iz Kragujevca 15.00 Revolucionarna pesem, posnetek prireditve 16.30 Velika šolska ura — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Prvošolci 18.45 Popotovanja — dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Grand Prix - celovečerni film 22.45 TV dnevnik 23.00 Za konec tedna nedelja 22. OKT. 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78 9.00 625 9.20 V. Kovačević: Kapelski kresovi, nadaljevanka 10.35 Nikogar ni doma — otroška oddaja 10.55 Skrivnost pletenega koša — serijska otroška oddaja 11.30 Ljudje in zemlja 12.40 Šahovski komentar in Poročila 14.50 Čudovita leta filma — serijska oddaja 15.15 Okrogli svet 15.30 Poročila 15.35 Lepši časi slovenskega nogometa? 16.25 Dosje našega časa: Leto 1955 17.30 Moda za vas 17.40 Športna poročila 17.45 Dvojno breme — film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado — nadaljevanka mo lahko ogledali vrsto njihovih oddaj: kratek lutkovni film Pravljica se začenja, dokumentarec Tbili8i, risanko Grdi medvedek, film Dvakrat ovdovela mačeha, ki je po zvrsti komedija situacij, in za konec še balet Mcyri, posnet po pesnitvi Lermontova. Torek V DIAGONALAH bo govora o naftnem in plinskem gospodarstvu v Sloveniji in Jugoslaviji, to je o tistem delu energetike, kjer kljub večletnim prizadevanjem še nismo uspeli uveljaviti novih odnosov, zakoličenih z ustavo in zakonom o združenem delu. Sreda V Sloveniji živi okrog deset tisoč pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti. Ze nekaj let so si zelo želeli svojo televizijsko oddajo, saj imajo že radijske oddaje v svojem jeziku na radiu Murska Sobota, v Lendavi pa izhaja madžarski tednik Nepujšag. Ta želja se jim sedaj izpolnjuje; ljubljanska televizija uvaja novo vrsto oddaj HIDAK - MOSTOVI. Oddaje bodo zaenkrat mesečne, in sicer vsako četrto sredo na prvem programu. Osnova, katere se je poslužit scenarist Luchi-no Visconti pri pisanju filmske predloge za SMRT V BENETKAH, je bilo literarno delo Tho-masa Manna. Presenetljiva zgodba komponista Achenbacha, ki v svoji ustvarjalni razrvanosti prihaja v Benetke, je v Viscontijevem filmu podana izredno sugestivno. Dramatičnost in nenavadne psihološke zveze so prenesene v film, še bolj kot za to, pa se je Visconti potrudil pokazati tipiko življenja na prelomu prejšnjega stoletja. S propadom glavnega junaka se ruši tudi čas in propada obdobje, v katero je zgodba postavljena. - V glavnih vlogah: Dirk Bogarde, Bjdrn Andreson, Silva-na Magnano. 21.05 Samoborsko gorje — reportaža 21.35 TV dnevnik 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj - dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Živeti svoje življenje — film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Flandrijski pes 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Sedmi kontinent — film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Maček pod čelado 21.05 Karavana. Beograd 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled ponedeljek 23. OKT. DAN GRUZINSKE TV 9.00 TV v šoli: Pravljica, v gozdu, Za prosti čas, Korozija 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 16.20 Poročila 16.25 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.25 Čarobna žoga — otroška oddaja 17.40 Čudovita leta filma — serijska oddaja 18.05 Obzornik 18.15 Pravljica se začenja, gruzinski lutkovni film 18.35 TBILISI, gruzinski dokumentarni film 19.10 Grdi medvedek. gruzinska risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dvakrat ovdovela mačeha, gruzinska TV igra 21.30 MCYRI. gruzinski balet 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Vrabček — otroška oddaja 18.00 Z besedo in sliko 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost? 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar od 17.45 do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Kostič: Najlepša soba — TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura danes 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarni film torek 24. OKT. 8.45 10.00 14.45 16.35 17.25 17.30 18.00 18.10 18.40 19.10 19.30 20.00 20.35 21.55 22.10 T V v šoli: Pot po neznanem. Ali ste vedeli, R. Boškovič, TV vrtec, Dnevnik 10 TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka, Glasbeni pouk TV v šoli — ponovitev Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje, Smotrna uporaba električne energije. Jedrsko orožje in zaščita Poročila Ročk koncert: Dr. John. Chambers Brothers Obzornik Daljnogled — otroška oddaja Čas, ki živi: Boj primorske mladine za nov, lepši dom Risanka TV dnevnik Diagonale: Nafta za jutrišnji dan AN. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka TV dnevnik Naši sodobniki Ivan Seljak-Copič 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 20.50 20.55 21.00 21.20 22.05 TV dnevnik v madžarščini TV dnevnik Ko je bil oče v koncentracijskem taborišču Književni klub Glasbeni pejsaži Srbije TV dnevnik Signali, aktualna oddaja Akcije Premor ob glasbi 24 ur Krivulja ustvarjalnega procesa Muppet show TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Ko je bil oče v koncentracijskem taborišča 18.15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - aktualna oddaja 20.50 Akcije 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 22.55 Šahovski komentar sreda 25. OKT. 8.50 13.50 16.50 17.20 17.25 17.35 18.00 18.10 18.30 18.40 19.10 19.30 20.00 22.10 22.40 23.30 IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije — prenos iz Maribora Bukarešta: Nogomet Romunija : Jugoslavija — prenos v odmoru Propagandna oddaja Šahovski komentar Poročila Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Poskočna domišljija — serijska otro-ka oddaja Obzornik Mostovi, oddaja v madžarščini Pot po Onkološkem institutu Naša pesem 78 Risanka TV dnevnik Film tedna: Smrt v Benetkah TV dnevnik in Kronika IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Razvoj popularne glasbe — serijska oddaja Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Daljnogled - otroška oddaja 18.15 Beseda in črka - izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Strasbourg: Svetovno prvenstvo v Gimnastiki — prenos (slovenski komentar) (do pribl. 22.45) TV Zagreb - I. program: 8.30 TV v šoli: Tehnološki napredek. Pogovor s Tonetom Pavčkom, 11. stoletje na naši obali, Pogovorni jezik na sestankih 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Film 13,60 Bukarešta: Nogomet Romunija : Jugoslavija — prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Modro zlato - dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik četrtek 26. OKT. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 8.55 10.00 10.30 15.45 16.40 16.45 17.15 17.25 17.35 18.40 19.10 19.30 20.00 T V v šoli: Geometrija, Film. Kitajska TV v šoli: Francoščina TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje, Smotrna uporaba električne energije. Jedrsko orožje in zaščita Poročila Trinajstletniki — serijska oddaja Obzornik Profesor Baltazar — risanka Planine sveta: Alpe IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije Risanka TV dnevnik Oči kritike 20.45 Retrospektiva TV drame — A. Hieng: Gluhi mož na meji 22.00 Na zvezi 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Strasbourg: Svetovno prvenstvo v gimnastiki — prenos (do pribl. 22.00) (slovenski komentar) TV Zagreb - I. program: 14.55 TV v šoli - ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Titova vizija socialističnega samoupravljanja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Beograjske zgodbe 21.50 TV dnevnik 22.a5 Glasba starih mojstrov 22.45 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - posnetek 23.35 Šahovski komentar petek 27. OKT. 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Obdelava lesa 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.40 Šahovski komentar 17.10 Poročila 17.15 Velika predstava na dnu morja — otroška oddaja 17.30 18.00 18.10 18.40 19.10 19.30 20.00 21.10 22.05 22.20 23.10 Norosti Maje Skowron — serijska otroška oddaja Obzornik Srečanje oktetov 78 Izbira studia in poklica: Slavistika Risanka TV dnevnik IzvoliteJcar naprej — zabavno glasbena-oddaja Razgledi: Trenutek vesoljske znanosti TV dnevnik Baretta — serijski film Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Premor ob glasbi 18.30 Strasbourg: Svetovno prvenstvo v gimnastiki — prenos (slovenski komentar) 20.30 Na dnevnem redu je kultura 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Portreti: Andrea Lesi 22.20 Koncert zagrebških solistov — prenos iz Rovinja T V Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Izvolite, kar naprej — zabavno glasbena oddaja 21.05 K ako so osvajali divji zahod — serijski film 22.05 TV dnevnik 22.20 Dosje našega časa- Leto 1961 Vaze vseh vrst in ve/j. kosti iz črne in rjave- gft. ne, tudi take za na grobove, dobite v Murhi-nem ELGU v Lescah. CENA: 66 do 260 đin Zelo lepe in praktične otroške smučarske komplete v velikostih od 4 do 16 let, izdelek Solidarnosti iz Pri lepa, imajo na Kokri nem smučarskem oddelku v GLOBUSU. Barve: rdeča, modra, rumena, zelena. CENA: samo 500 do 730 din H krilu in na hlače lepo podal tale pleteni volneni pulover od ALMIRE. Kot nalašč bo za prehod in hudo zimo. V njihovi industrijski prodajalni r Radovljici jih imajo. V leinikovi in sivi barvi *, ter v velikostik 38, 40 in 4i- CENA: 34* din V Elitinem DOJENČKU v Kranju smo poslikali tole otroško spalno vrečo od Jutranjke. Prešita je, brez rokavov in tako topla, da zaleže namesto prešite odeje. Pere se odlično, saj je iz lOO^od. stotnega bombaša, do-jenček bo pa lahko v njej spal vse do svojega tretjega leta. Barve; ro-za rdeča in temno n*od-CENA: 220 do 28 s din ra RADIJSKI SPORED IaJbnaativae oddaj« lahke poahaiale na prvem prograant vsak dan, rasen BedeJje, ob 4.60, 8.00, Mt, 6.00, *.*0, 7.00, «.O0, 1.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 11.00, 10.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radij« ki dnevnik), 13.00, 04.00, v noćnom ■pored« ob 1.00, 1.00, I. 00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.00, 0.00, 0.00, f00, 0.00, 0.00, 10.00, II. 00, 11.00, 14.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 11.00 21.00, 14.00, 1.00, 1.00, 3.00,4.00; aa dragem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.10, 0.10, 10.30, 11.10, 12.00, 13.10, 1040, 16.30 in 18.10, na tretjem programu pa ob 10.00,10.30 in 23.00. 21. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.06 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Republiška revija mladinskih zborov. Zagorje 78 (3) OPZinMPZ »Vesna« Zagorje 10.15 Kdaj. kam kako in po čem? ]0.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Iz Martinujeve ansambelske literature (Igrajo člani češkega noneta in Juri Hubička, klavir) 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Čuden: Dohodek je odvisen tudi od organizacije kmetije 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Zdravkom Coličem 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak J7.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) 18.05 Poletni divertimento 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite ' 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanje republik 15 JO Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek & Tomaš: Meščani v prvem kolenu 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih 100 kilovatov (Radio Koper) 18.40 Z ansamblom Janez Gregorc 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Nove prevodne strani W. Butler Yeats. Pesmi ** 19.20 Giuseppe Verdi Don'Carlos 22.35 Sobotni nočni koncert 2355 Iz slovenske poezije 22. OKT. Prvi program 4 JO Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Žarko Petan; Obtoženi volk 8.39 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 10,30 Humoreska tega tedna - Vaszarv: To so ti prijatelji 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Howard Hawks 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra Marjan Marine: Ogledala in baloni 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Glasbene razglednic e 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J K I _ studio Skopje Jugoslovanski umetniki Ered mikrofonom iterarni nokturno C. Milosz: Pesmi 2315 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Trije slovenski kvarteti (Škerjanc. Ramovš, Pahor) 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 23. OKT Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 program Dobro jutro! Glasbena matineja Ringaraja Izberite pesmico Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti -dr. Danim irK eri n: Zamrzovanje zelenjave Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Priporočajo vam Primorska poje 78 (IV. oddaja) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Glasbena izročila tisočletij Ljudske pesmi o pticah Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Vilija Petriča Kulturni globus Večer francoske opere Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno V. Taufer: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13 00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti H 20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17 40 Godala v ritmu 18 00 Glasbeni cocktail (Radio Koper! 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program .05 Naj narodi pojo (4. oddaja) 45 Spohr: None' v F-duru, op. 31 za godala in pihala 15 Ekonomska politika 35 P. Hindemith: Koncertna glasba za klavir, trobila in dve harfi 00 Literarni večer Lev Nikolajevič Tolstoj 40 Večeri pri slovenskih skladateljih Program izbira dr. Franjo Smerdu 23 00 Za vas muzicirajo. gaj Iz slovenske poezije 21 SIS Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.08 Glasbeha matineja 9.06 Radijska šola za srednjo stopnjo Zgodovina gradu Turjak 9 30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Velenje 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10 40 Turistični napotki It naše goste iz tujine 11 0.1 Promenadni kom ert 12 10 Danes smo izbrali |2 80 kmetijski nasveti mg Tončka Berhč Nove oblike združevanja živinorejcev 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13 30 Priporočajo vam 14 05 V korak Z mladinu ir> 30 Glasbeni intarmsMo 15.45 Narava in človek - dr. Bronka Brzin Dedna snov in nastanek raka 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov (Oddaj« »v livo« I Nastop« violončeli*« Miloš Mlejnik. pri klavirju Janko Šetinc 19.20 Obvestila in zabavna glasim 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež 20.00 Svečani koncert ob Dnevu Združenih narodov 22.20 Skupni program J RT — Studio Sarajevo Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno N. Stanescu: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 13 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Konkordatno šolstvo v Sloveniji od 1805 do 1869 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 175.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Collegium Singidunum 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Rossini: Odlomki iz opere »Zenitna menica« 20.00 Znanost in družba 20.15 Minute Haendlove glasbe 20.35 Komorni zbor RTV Ljubljana z dirigentom Markom Munihom pri sodobnejših skladateljih 21.00 Deseta mUza 21.20 Znani gostje Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 23.05 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije J 25. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem Otroška zbora: Topolščica in Zagorje 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Anton Kranjc: Preži m ovan je mat ie 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma N. Krupska: Spomini na Lenina 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska Robert St anič — klarinet I&30 Koncert za besedo -Vojak 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidarsič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.06 Literarni nokturno A. Maurois: Trije Dumasi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program -glasba Drugi program H.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev I Zgodovina gradu Turjak 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke not« 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17 45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanie melodij 18.56 Minute za kulturo Tretji program 19 or> Glasbena loartja 20.00 Kultura danes 20 15 .ACOF.WK.JOIK« iz Pariza 20.35 Iz manj znanih oper 21 40 Sodobni literarni port ret Mana < erkovnik 22.00 Razgledi BO sodobni glasbi Mirko Kelemen na letošnjem Dubrovniškem festivalu 22.50 Prva in sadnja Beethovnova sonata za klavir, op 2/ 1 in op. I 11 23.35 V nočni tišini (komorna cikla Antuna Dohronica in Bruna Bjelinskega) 23,55 Iz slovenske poezije |2«. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Konkordatno šolstvo v Sloveniji od 1805 do 1869 9.35 Domača in tuja zborovska literatura 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Zgajnar: Pravila za pitanje mlade govedi 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(X) Literarni večer Večer sodobne romunske lirike 21.40 Lepe melodije 22.20 Majhen koncert »nočnih« skladb (Chopin, Debuss.v, Poulenc. Schultorpe) 23.05 Literarni nokturno V. Brancati: Zgodba 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo 27. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Dve besedi 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih " narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tatjana Brumat: Krizanteme 12.40 Pihalne godbe' 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica V. Mal-B. Lesjak Pravljica o radovednem petelinčku 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestit ajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17,00 Studio ob 1 7.00 1H.05 Moment musical 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 2.105 Literarni nokturno 23.16 Jazz pred pomočjo 2.115 Jazz pred polnočjo — Michal l Vbaniak (1.05 Nočni program — glasba Drugi program H 00 Petek na valu 202 1100 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1.133 C.lasba iz socialističnih dežel 14,00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Dve besedi 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16 4(1 Top albumov 17 30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi /. gora - Prevodi iz t u je literature: Planinstvo in alpinizem v sodobnem svetu, III oddaja 17 ,r>o Prijetni ivokj 18.00 Stereo |a/z 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Rešitve pošljite Šlo25. oktobra na naslov: Glas Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka« 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. V petek, 13. oktobra, nam jo je tiskarski škrat lepo zagodel. Objavljen je bil namreč napačen lik nagradne križanke. Opravičujemo se; še posebno stalnim reševalcem. Vodoravno: 1. slovenski tehnolog in izumitelj, bil je profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Franc, 7. država v jugovzhodni Aziji Tailand, prej Siam, 13. slovenski pesnik s Krasa, umrl komaj 21 let star, Srečko, 15. domoljub, rodoljub, 16. agavi podobna tropska rastlina z debelimi mesnatimi listi, 17. organ vida, 19. germansko moško ime, Oto, 20. glas, zvok, 21. nemški pesnik romantike, s pravim imenom baron Friedrich von Hardenberg, 24. ime književnika in kritika Fincija, 25. hčerka, 27. igra z manjšo žogo, ki jo z loparji udarjajo Čez mrežo, nameščeno na sredini igrišča, 28. stvarnik sveta po verovanju starih Egipčanov, Ptah, 29. veliki ameriški elektronski računalnik: Electronic numerical integrator and computer, 31. kdor čas prodaja, postopač, mečkač, 33. rastlinska zajedavka, snetljaj, 34. kratica za liter, 35. vzhodnoindijski drobiž, 37. svinja, 38. francoski denarni drobiž, 40. tepček, butec, 42. angleško svetlo pivo, 43. lovski revir, 46. medmet, ki izraža ukaz, spodbudo; alo, 47. konica polotoka, 48. priprava za kajenje; strojni element za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov, 49. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki jo gojijo zlasti zaradi mleka, 51. Josip Jurčič, 52. kdor močno pretirava v kakem početju; manični bolnik, 54. pomorsko vozilo s krili, hidrogliser, 56. Držičev »Dundo Maroje« prirejen in prestavljen na naša tla »Boter A ...«, 57. galebu sorodna ptica severnih morij. Navpično: 1. »električna« morska riba močno sploščenega telesa, 2. moabitski bog, pri starin semitih bog sonca, ognja in vojne, 3. kratka izpostavitev soncu, 4. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah, 5. ime našega pisatelja in dramatika Cankarja, 6. Ksenija Erker, 7. kazalni zaimek, 8. grška »Sveta gora« na polotoku Halkidika, 9. kratica za jugoslovansko radio-televizijo, 10. v geometriji središčni-ca, somernica, 11. medvedu podoben rastlinojedi avstralski medved, 12. kraj v Italiji med Teranom in Pescaro, 14. kdor se ukvarja z lovom, 15. stara mera za pijačo, 18. mongolski poglavar, 22. češko moško ime (ekonomist Sik), 23. ime italijanske filmske igralke Miran-de, 26. špansko žensko ime (pevka Tadio), 28. uokvirjena ploskev s sliko ali risbo, zlasti za izrazito dekoracijo, 30. naša sosednja država, 32. osebno ime, Šaleški, 33. naslov turških vladarjev, 34. reka na vzhodu Burme, desni pritok Mekonga, 36. slovenski slikar in ilustrator, Ivan — Čopič, 37. slovenski šahovski velemojster. Bruno, 38. ženin brat, 39. ušica, 41. biblijska oseba, judovski veliki duhovnik ob času Jezusovega procesa, Kajfež, 44. ogrodje iz desk pri betoniranju; lesena obloga sten in stropov, 45. manjše odprto vodno vozilo, 48. gostija, svatovanje, 50. italijanska reka v Abruzzih, ki se izliva v Jadransko morje, 53. kratica .za Nedeljski dnevnik, 55. avtomobilska oznaka za Kranj. KINO Kranj CENTER 20. oktobra amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 16., 18. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. kom. HOLLYWOOD ALI PRO PAD ob 22. uri 22. oktobra slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 10 uri. amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 15., 17. in 19. uri, prem. angl. barv. pust. KRIČANJE NA VRAGA ob 21. uri 23. oktobra amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 16.. 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 16., 18. in 20. uri 25. oktobra amer. barv. kom. HOLLYWOOD ALI PROPAD ob 16.. 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. kom. H0LLYW00D ALI PROPAD ob 16. in 20. uri, večer kitajskega filma: HENG LUNG SHA ob 18. uri Kranj STORZlC 20. oktobra ital. barv. dokument. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE oh 16., 18. in 20. uri 21. oktobra amer barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 16. in 18. uri. franc. barv. DEKLE M ADO ob 20. uri 22. oktobra jap. barv. srhlj. KING KONG JE POBEGNIL ob 14 18. uri. ital. barv. pust. NE. ANGELI PA NISMO ob 16. uri. prem. hongkon. barv. SUPER IN-FRAMAN ob 20. uri 23. oktobra hongkon. barv. SUPER INFRAMAN ob 16.. 18. in 20. uri 24. oktobra hongkon. barv. SUPER INFRAMAN ob 16.. 18. in 20 uri 25 oktobra amer. barv. west. MOZ. IMENOVAN GENNON ob 16.. 18. in 20. uri 26. oktobra prem. nem. barv. VVKSTERNA deček trini n za-vvesterna DEČEK TRINI IN ZA-PATTA ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 21. oktobra amer. barv. west. MOZ IMENOVAN GENON ob 16. uri. angl. barv srhlj PREROKBA ob 18. in 20. uri 22. oktobra slov. barv. mlad. SREĆA NA VRVICI ob 15. uri, angl. barv srhlj. PREROKBA ob 17. in 10. uri 23. oktobra prem. angl. barv. pust. KRIČANJE NA VRAGA oh 17. uri. franc. barv. DEKLE MA-1)0 ob 19. uri 24. oktobru amer. barv thriler NOVKMBKKSKI PLAN ob 17. in 19. uri 25. oktobra angl. barv. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 17. in 19 30 26. oktobra hongkon. barv. SUPER INFRAMAN ob 17. uri, angl. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 19. uri Kamnik DOM 21. oktobra ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 16. uri, ital. barv. dokument. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. barv. krim. TRMASTI POLICAJ ob 15. uri, ital. barv. dokument. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 17. in 19. uri, prem. nem. barv. pust. DEČEK TRINI IN ZA PATTA ob 21. uri 23. oktobra angl. barv. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 17.30 in 19. uri 24. oktobra angl. barv. vojni PO TOVANJE PREKLETIH ob 17.30 in 20. uri 25. oktobra hongkon. barv. karate GOSPODAR SMRTI ob 18. in 20. uri 26. oktobra hongkon. barv. karate GOSPODAR SMRTI ob 18. in 20. uri Duplica 21. oktobra amer. barv. west. MOŽ. IMENOVAN GENNON ob 15. uri, angl. barv. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 17. in 19.30 25. oktobra hongkon. barv. SUPER INFRAMAN ob20. uri 26. oktobra amer. barv. drama VROČICA SOBOTNE NOCl ob 20. uri Radovljica 20. oktobra ital. barv. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 20. uri 21. oktobra zap. nem. barv. pust. VVINETU IN APANACI ob 18. uri, amer. barv. vest. DVOBOJ NA MISSOURIJUob20. uri 22. oktobra amer. barv. vvest. DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 18. uri. ital. barv. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 20. uri 28. oktobra ■ amer. barv. west. DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 20 uri 24. oktobra zapad. nem. barv. pust VVINETU IN APANACI ob 20 uri 25. oktobra ital. barv NENAVADNE PRILOŽNOSTI oh 20. uri 26 oktobra amer. barv. PIRATI V METROJUoh20. uri Bled 20. oktobra franc. barv. zabavni RAZJEZIL SE BOM ob 20. uri 21. oktobra jug. barv zabavni NI ALI J E ob 18. uri. amer. barv pust. PROFESIONALCI ob 20. uri 22. oktobra amer. barv. pust. PROFESIONALCI ob 18. uri. amer. barv. JUNAKI ob 2tt uri 23. oktobra ital. barv. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 20. 24. oktobra amer. barv. west. DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 20. uri 25. oktobra zapadno nem. barv. pust. VVINETU IN APANACI ob 20. uri 26. oktobra ital. barv. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 20. Škofja Loka SORA 20. oktobra nem. west. WINNE-TOU III ob 18. in 20. uri 21. oktobra angl. akcij. KASAN-DRIN MOST ob 17.30 in 20. uri 22. oktobra angl. akcij. KASAN-DRIN MOST ob 17.30 in 20. uri 24. oktobra franc. drama ZVESTA ŽENA ob 20. uri 25. oktobra franc. drama ZVESTA ŽENA ob 18. in 20. uri 26. oktobra ital. spekt. VELIKA ZMEDA ob 20. uri Železniki OBZORJE KA- 20. oktobra amer. akcij. SANDRIN MOST ob 20. uri 21. oktobra ital. krim. SICI-LJANSKA ZVEZA ob 20. uri 22. oktobra nem. vvest. VVINNE-TOU III. ob 17. in 20. uri 25. oktobra amer. vojni BITKA ZA MIDWAYob20. uri Jesenice RADIO 21. oktobra franc. barv. krim. DVE MINUTI PANIKE ob 17 in 19. uri 22. oktobra franc. barv. krim. DVE MINUTI PANIKE ob 17. in 19. uri 23. oktobra ital. barv. pust. SCA-RAMUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. in 19. uri 24. oktobra ital. barv. pust. SCA-RAMUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. in 19. uri 25. oktobra hongkon. barv. karate NEPREMAGLJIVI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 20. oktobra ital. jug. barv. MO RILEC PRIHAJA IZ GROBA ob 18. Hin 20. uri 21. oktobra japon. barv. PROPAD JAPONSKE ob 18. in 20. uri 22. oktobra japon. barv. PROPAD JAPONSKE ob 18. in 20. uri 23. oktobra franc. barv. DVE MINUTI PANIKE ob 18. in 20. uri 24. oktobra franc. barv. DVE MINUTE PANIKE ob 18. in 20. Kranjska gora 21. oktobra ital. barv. OBRNI DRUGI OBRAZ ob 20 uri 25. oktobra japon. barv. PROPAD JAPONSKE ob 20. uri Dovje — Mojstrana 21 oktobra franc. barv. HAR-MAGEDON ob 19.30 22. oktobra ital. barv. OBRNI DRUGI OBRAZ ob 19.30 J Samo dobre stvari so vredne zlata. K O G p rk^; Komunalno, obrtno in gradbeno A I ^ podjetje Kranj z n. sol. o.. N I TOZD gradnje b. o. j I razglaša naslednja prosta dela in naloge UPRAVLJANJE S STROJEM TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj: poklicna šola kovinske stroke in izpit za strojnika TGM. Poskusno delo traja 2 meseca. - Kandidati naj pošljejo ponudbe na odbor za medsebojna razmerja TOZD gradnje. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Na mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 13. do 22 oktobra v paviljonu Murka pohištvo po ugodnih sejemskih cenah zaradi znižanja prometnega davka, tovarniški popusti. Oglasite se v paviljonu Murka. i IIMEX s; adria inex adria AVIOPROMET odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja dei in naloge 1 čistilca letal — - gasilca 2. Čistilca letal irv PROSTOROV Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: nekvalificiran delavec in opravljen interni izpit za gasilca Pod 2.: nekvalificiran delavec Kandidati naj svoje vloge pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov Inex adria aviopromet Ljubljana, Titova 48. Pohištvo Podjetje za PTT promet Kranj Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge vodje skladišča Pogoj: ekonomski ali komercialni tehnik z izkušnjami pri -vodenju skladišča ter vozniški izpit B kategorije. Poleg navedenih pogojev je pogoj poskusno delo, ki traja 3 mesece. Kandidati naj naslovijo svoje prošnje na odbor za medsebojna delovna razmerja pri ds ss Podjetja za PTT promet Kranj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 8 dneh po opravljeni izbiri. ŠIPAD ŠIPAD - KOMERC TOZD POHIŠTVO SARAJEVO ZA VAS IN VAŠ DOM Potrošniško posojilo do 50.000 brezplačna dostava se priporoča — prodajalna Kranj Cesta JNA 6 (nebotičnik) _ prodajalna Ljubljana Celovška 83 Central Kranj TOZD Gostinstvo RESTAVRACIJA EVROPA Ljubiteljem domače kuhinje Cenjene goste obveščamo, da smo v restavraciji EVROPA v Kranju pripravi izbor domačih slovenskih jedi Med drugim vam nudimo: gorenjski želodec, vipavsko joto, obaro z ajdovimi žganci, kmečko pojedino, idrijske žlikrofe, burek, prekmursko gibanico, »dodole«, bogračitd. Se posebej vam priporočamo bograč, katerega strežemo v posebnih kotličkih Vabimo vas, da nas obiščete. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu (064) 21-123 SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič razstavlja in prodaja na letošnjem XI. Mednarodnem sejmu opreme v Kranju v HALI A. V paviljonu MERCATOR J A si lahko nabavite po konkurenčnih cenah spalnice dnevne sobe jedilnice otroške sobe kuhinje predsobno pohištvo jogi vzmetnice vseh velikosti TV aparate v color in črnobeli tehniki d- a • «o «nrroftniški kredit do 5 milijonov S din brez £rokTv ^uSo do-Uvo na dom. Poleg te ugodnosti vam nudi MECATOR tudi sejemski popust in 2-odstotni znižani občinski prometni davek. Za obisk in nakup v paviljonu MERCATORJA se priporoča SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ ran Mercator Kranj — P rimsko vo NOVI PROGRAM: zložljivi sistem kuhinje, ki omogoča glede na prostor raznovrstne sestave po potrebi in želji. Takojšnja dobava KUHINJA URŠULA Poleg nove kuhinje URŠULA vam LESNINA Kranj nudi še 20 že znanih kuhinj v prodajalni Kranj, Titov trg 5 in na Jesenicah, Skladiščna ulica 5 Obiščite nas tudi na sejmu opreme v Kranju. Sejemski popust prodaja na kredit brezplačna dostava do 30 kilometrov V hladno jesen s toplo in modno flanelo Bogata izbira enobarvnih pestrotkanih in tiskanih bombažnih flanel v Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor Svet podjetja razpisuje delovne naloge in opravila 1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA za nedoločen čas (ni reelekcija) Pogoj za zasedbo delovnega mesta je:' višja strokovna izobrazba (ekonomska, komercialna, organizacijska ali tekstilna) in 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih poslih v komercialni službi Za to delovno mesto se zahteva, da je kandidat moralno in politično neoporečen. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi ter potrdila o nekaznovanju naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod — Splošni sektor (razpisna komisija). ljubljanska banka ni oP 3S - ***** o 4Č> TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna DMi..*..ite se tudi storitev, ki vam jih nudimo v šte Ss?£ffi£» ■» ■ssffjsr*na 6oreni skem ter v centralnem skladišču Naklo. V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. vam pomaga s posojilom do stanovanja J G ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi naše drage žene, ljubeče mamice in sestre POLONCE KRANJC roj. Avsenik se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, obisk na domu in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin, pomagali njej in nam. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: mož Janko, hčerke: Jana, Mojca, Alenka in Brigita, sestri: Marinka in Kristina z družinami Zadnja vas pri Begunjah, 14. 10. 1978 MALI OGLASI telefon 23-341 ™ PRODAM Hi Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Jereb, Zabukovje 5. pod Joštom 7714 Za DAN MRTVIH bomo prodajali KRIZANTEME velikoevetne, PAJKOVCE in MARJETKE v različnih barvah, kakor tudi GLADIO-LE in cvetlične aranžmaje. Šenčur, Kranjska cesta 25 7844 Prodam dobro ohranjeno dvodelno OMARO, kombinirano PEČ (pol plin, pol elektrika), KAVČ in en kuhinjski ELEMENT. Ogled vsak dan. Despotovič Mira, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 7876 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol in kupim dve breji SVINJI, ali zamenjam za težkega PRAŠIČA. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 7877 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in deda JOŽETA KURATA Gregorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Hvala delovnim kolektivom Prešernovega gledališča Kranj, Tekstilindusu Kranj in Peko Tržič ter družbenopolitičnim organizacijam Struževa, govornikom za tople poslovilne besede, godbenikom in pevskemu zboru. Iskrena hvala dr. Žgajnarju za vso pomoč in skrb ob njegovi težki bolezni. Hvala tudi za vsa ustna in pismena sožalja. Vsi njegovi! Struževo, 17. 10. 78 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, deda in pradeda MARTINA ŠVABA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in nam nudili kakršnokoli pomoč. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik in zdravstvenemu osebju ZD Tržič za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala govorniku ZB Križe za poslovilne besede ob odprtem grobu, Gasilskemu društvu Križe in društvu upokojencev Tržič, oktetu Zupan iz Kovorja za zapete žalostinke ter gospodu župniku iz Križev za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Križe, Kranj, Pristava, 18. 10. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ŠOLARJA posestnika iz Pozirna Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Rešku in dr. Možganu za zdravniško pomoč v bolezni, kolektivu TOZD za PTT promet Skofja Loka, cerkvenim pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi! Pozirno, Bukovščica, Selca, Rudno, Topolje, 16. 10. 1978 ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi naše drage mame MARIJE JENKO se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bojanu Gregorčiču, sosedom, delavcem kolektivov KŽK Kranj, DS skupne službe in GIP Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoča sinova Marjan in Tone ter ostalo sorodstvo Hotavlje, 14. 10. 1978 Prodam trajnožarečo PEČ ali zamenjam za termoakumulacijsko 3 kW — oziroma kupim. Pernuš Matija, Hotemaže 69 7878 Prodam RADIO kasetofon z avtomatsko uro, priklop na elektriko, baterije ali akumulator, cena 3000 dinarjev. Lesce, Blejska cesta 1 7879 Prodam 3 kW termoakumulacij-sko PEČ. Ogled vsako popoldne od 15. do 18. ure. Miloševič, Kokrškega odreda 11 7880 Hrastovo SPALNICO, KAVČ in dva FOTELJA, rabljeno - poceni prodam. Brezar, Cesta talcev 51, Kranj 7881 Prodam 1400 kg CEMENTA. Pridite dopoldne. Selan Marija, Trata 19, Cerklje 7882 Prodam 8,60 m samotnih TULJAV, en priključek za peč in priključek za dimniSka vratca, premera 16 cm. Sp. Brnik 32 7883 Prodam OSLA in PŠENICO, kupim semenski KROMPIR. Oglasite se osebno. Lahovče 42 7884 Prodam PLASC za nosečnice. Zevnikova 1/c, Orehek, Kranj 7885 Ugodno prodam globok italijanski otroški žametov VOZIČEK in PRIKOLICO za avto - atest 800 kg. Britof218 7886 Prodam ZELJE v glavah in majhne KOKOSI (cvergle). Podreča 45 7887 Razprodaja eno leto starih KOKOŠI ob od 20. do 25. oktobra v Strahinju 38. Naklo . 7888 Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg 6 kVV. in globoki otroški VOZIČEK. Kokalj, Šempetrska 43. Stra-žišče, Kranj 7889 Prodam motorno ŽAGO 07 SLH stihi. Močnik Franc. Ambrož 1, Cerklje 7890 Prodam kopalno KAD s kombinirano PEČJO za centralno kurjavo 35.000kal. Gaber. Trnje 2, Skofja Loka 7891 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Kržan Kristina. Selo 23. Žirovnica 7892 Poceni prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE raznih vrst. Jež Anton, Utik 29, Vodice 7893 Prodam KRAVO ali TELICO breji, po izbiri. Podbrezje 121 7894 Prodam lepo SPALNICO s francosko POSTELJO staro 10 mesecev ter popolnoma nov barvni TELEVIZOR ITT Schaub Lorenz. Ulica Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Kranj 7895 Prodam SPALNICO s trodelno omaro. Ogled možen vsak dan, naslov v oglasnem oddelku 7896 Prodam železna kletna VRATA 2000X 1700. Marinčič, Črnivec 20, Brezje 7897 Prodam 2440 rdečih strešnikov in 140 zaključnih strešnikov - Novo mesto. Kolman Polde. Cesta svobode 7. Bled 7898 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Informacije tel. 49-060 vsak dan od 14. ure dalje. Preba-čevo 58 7899 Prodam semenski KROMPIR igor in brejo KRAVO ali po teletu. Lahovče 47, Cerklje 7900 Prodam KRAVO frizijko s prvim teličkom. Kern, Komenda 4 7901 Naprodaj bom imela ŽGANO APNO. Slebir Alojzija, Sp. Stranje št. 2 pri Kamniku 7902 Prodam skoraj nov KHl-litrski SOD. Trboje9 7903 Prodam 40 kv. metrov lamelnega PARKETA. I. vrste, uvoženega iz Avstrije. Ovčar Franc, Jenkova 3, Kranji tel. 22-260 7904 Prodam K) prm hrastovih DRV ool osušenih .It>-/<>rske cest«' 124/i • Prodam JABOLKA za ozimnico. Uranič Stane, Sml«'«lniška 104, Čirče. Kranj 7935 Prodam t crmoakumillaci jsk«> PEČ 5 kW in 2 kVV in trajno žareč«. PEĆ Kilppersh.iscl. Mornar Pavel. Zevnikova 7/a, Orehek 7936 Prodani KRAVO v devetem mesecu brejosti. Čirče 29, K ram 7937 Prodam navadni VOZ l o|tn«ami m lestvami Ceenjka 18, Podntfl Prodam grafitno sivo stn-šno OPEKO 19.r)() komadov. Kalan Ma ina. Poljanska cesta W, Skofja Loka ■ 7939 Proda... enoletne KOKOŠI nas mee po 30 din Tušek. Lenart 11. Selca nad Škofio Lok«. 794( Prodam dva črnobela TELEVIZORJA: tovarniško nOV Mm. rama in Gorenje 900. Plesko Francka, Pulta! 65, Skofja Loka T7;7' Prodan, mizarsko PORAVNAL KO s cirkularko. Reteče 115. Skofja Loka 794 Prodam dva lipova HLODA m dve dobro ohranjeni posteljni VZMETNICI (modroci), Oomk*cesta 16, Kranj '94,1 SADIKE za livo majo timseieni LIGUSTER - ugodno prodam Vovk, Lesce, Boitjanova •». u'u:ll,u 71005 . '44 Prodam trajnotarečo PE( nu> perabuech. Krajačič šolan. Mlak« 17/a. Kranj ,7M4J Proda... 300 kg težkega Lika a i za menjam' u KRAVO i mlekom Vrhuiu . Hlebce 3, Lesce Poceni prodam zaradi selitve . dov|jil.a »KREDENCO« / elementom. I MI VALNO MIZO, kuhinjsko MIZO ŠTEDILNIK na trda goriva. Ogfcć možen vsak dan od 15. ure dalje Novak Zdenka, Savska loka 10 7946 Prodam PRAŠIČA za zakol okrog 200 kg težkega. Lahovče 43, Cerklk Prodam KRAVO osem mesecev hrejo in 60 kg težkega PRAŠIČA. Glinje 12, Cerklje 79^ BODOČE MAMICE: poceni w dam PLAŠČ št. 38 in OBLEKI * 36/38. Telefon 25-930 79«? Ugodno prodam GUBELINt VVielher original 4 letni časi. Hrast-je 22, Kranj Prodam PEČ za centralno kurja vo - 30001. Franc Zupan, Smoku Žirovnica -t«^ Prodam 8 mesecev starega NENi-SKEGA OVČARJA (rodovnik) oljni gorilec CALOMAT in dvorede pletilni stroj PASSAP COMB Kranj, Kokrški log 15 Prodam semenski KROMPIR na, saskija in desire. Grad 43 Q( k,Je ' 79S Hotel Transturist Skofja Loka vabi vsako soboto od 20. do 1. ure zjutraj na ples. • Za dobro razpoloženje m počutje bo poskrbel ansambel Modrina Rezervacije na tel. 61-261. Vabljeni 7» Zato 795? 7» ■om i> 79r Prodam PRAŠIČA za dooitan* Sidraž 5, Cerklje Prodam PRAŠIČA za reio 3, Cerklje Prodam obžagan LES za Jerič, Cerklje 10 Prodam TELICO sedem mesec* brejo (simentalka). Zg. Brnik H Cerklje Prodam balkonska VRATA 80 oknom, skupna širina 208, viSina ffi dvojno zastekljeno stransko KONZOLO za trifazni prikHnM 80-litrski BOJLER, toaletni ^ RICO hobelni STROJ na°^ mm, stensko infra PEC 2000 W K" S8VC043V RadOVn° 6- Prodam hladilno SKRINjq 3$ čisto novo in malo rabljeno žarečo PEČ. Krek Metod, Gm$& 33/b Prodam KRAVO s telet« izbiri. Muhovc, Žirovnica 9 Prodam KRAVO v devetero secu brejosti. Sp. Gorje 12 Prodam KINO KAMERO BcjT H 16 mm z objektivom 25 in 75 ■» 7000 din. Silvo Sladic, Troiark* 17/a, Kranj, od 6. do 14. ure \*kkt 24-551 int. 21-54 Prodam TELICO. Hlebčar, Triv je 76 * 7$. Poceni prodam dobro ohranit* 80-basno HARMONIKO Mei Cebašek Jože, Trboje 89 Poceni prodam otroško POST? LJICO. Černič, Gosposvetska it Kranj j^r Prodam črnobel TELEVlioi I Panorama. Voklo 46 Prodam tri leta starega KON 1 lipicanca za jahanje. Hafnarjevs 10, Kranj * Prodam KOČO brunarico kv. m. Iskra Olga. Kranjska 21. R* dovljica TfcS BRUSILNI STROJ plo&r.«* 2700 mm delovne dolžine — nekeaf pleten prodam za 7.000 din. 0\ danes in v soboto. Naslov nem oddelku. Prodam cvetoče rdeče RIGEI KE ter drobni KROMPIR, tova 18, Šenčur Ugodno prodam otroško POS1 LJICO in ZIBELJKO ter 3 kW . moakumulacijsko PEČ. Rogeli C: Begunjska 8, Kranj g Prodam garderobno OMARO programa Dragica. Ogled v sci* in nedeljo. Ibrahimovič, p< 152. Skofja Loka Prodam OMARO z vitrino tel. 23-942 SPALNICO, dobro ohranjena ceni prodam. Indihar. Gosposvt cesta 17. Kranj, tel. 22-164 Poceni prodam otroško LJICO. Košnjak. Kranj, M osa de 48 Pr