Posamezna Številka 6 dl*
SLOVENSKI
Uredništvo in uprava: Ljubljana Knafljev» uL s, telet 5S-a do 55-26. u oglasni odd **-98, ta UubUanslce naročnike 24-83, ta mnenje naročnike S8-S1 — Poštni predal 29 — Tekoč) račun Narodne barute S01-M321-4
POROCEVM
P-cuttuieJLjska
Ozdaja.
LETO I. ŠTEV. 20
Ljubljana, ponedeljek 19. maja 1932
PREDVOLILNA KAMPANJA V TRSTU
Z ITALIJANSKEGA JUGA
Prerojeni fašizem
Kljub majhnemu zanimanju za predvolilna
zborovanja dobro obiskano zborovanje gibanja za neodvisnost — Govor Branka Babiča — Glavna zborovanja šele zvečer
Je jasno povezan z geslom „Italija“
Trst. 18. maja (Od našega posebnega dopisnika). Tržačani kažejo letos mnogo manj zanimanja za volitve kakor pred tremi loti. ko so prvič volili. To se posebno vidi na volilnih zborovanjih, na kateri rihaja razmeroma zelo malo ljudi azen fašistov še nobena stranka ni imela čez lo.noo poslušalcev, čeprav se je pričakovalo, da bo zanimanje več je, posebno sedaj, ko si
Bonn. 18. maja (UP): Trije zahodni visoki komisarji so sinoči pozno v noč skupno z nemškimi finančnimi strokovnjaki pretresali vprašanje zahod, nonemškega obrambnega proračuna. Kazličn-i n iienja v tem vpia-.uua -i do sedaj ovirala izdelavo splošne pogodite. Verjetno tudi sinoči niso do-scsli pomembnejšega napredka glede rešitve tega vprašanja. Trije zahodni '-'is >ki kpmisaro so skir o i za poro dei iek sestanek s kanclerjem Adenauerjem, da bi odpravili sedanji zastoj.
Britanski minister za zunanje zadeve Eden je izjavil na letni konte.
r?rv'i >fcotskeßn ' 'v ' •i~n^£!G 7nt- i
žen;g, da želi Vel: :a Britanija sodelovati pri organiziranju svobodnih vo.
Francesco Gm n ta
To ime prav dobro poznajo primorski Slovenci, Istrani in še posebno tržaški Slovenci. Francesco Giunta je bii predstavnik fašističnega ni iredentističnega vandalizma nad Slovenci iti Hrvati takoj po prvi svetovni vojni in v Dalmaciji med drugo svetovno vojno.
Na seji odbora za organiziranje volitev v Trstu je predstavnik fašistične MSI javil, da bo prišel v Trst govoriti na predvolilna zborovanja MSI verjetno tudi Francesco Giunta. Ob tej vesti so takoj najostreje protestirali predstavniki Slovensko-italijanske ljudske fronte in ostalih slovenskih skupin in drugi.
Francesco Giunta je vodil fašistične pohode na slovenske vasi okrog Trsta od leta 19IS do leta 1924. Osebno je vodil napad fašistovi na slovensko vas Marezige. Osebno je sodeloval pri požigu 121 hiš v tržaških predmestjih, v katerih so stanovali pošteni Slovenci. Po njegovem nalogu je prišlo pred sodišče v teku štirih let 410 Slovencev in Hrvatov. Francesco Giunta je ukazal, da je treba zažgati slovenski Narodni dom v Trstu in je sam streljal na Slovence, ki so hoteii v dom, da bi pogasili ogenj.
Zaradi takih in podobnih fošistič-nih zaslug je postal prvi fašistični »federalen v Trstu. Od leta 1928 do 'eta 1932 je bil pomočnik predsednika vrhovnega fašističnega sveta v Rimu, do leta 1935 je bil generalni sekretar fašistične stranke. Ker pa je bil preveč krvoločen, so ga odstavili in postavili za podpredsednika italijanske fašistične poslanske zbornice. V času druge svetovne vojne ga je Mussolini poslal v Dalmacijo za visokega fašističnega komisarja.
Jugoslavija vodi tega fašističnega zločinca v seznamu vojnih zločincev. Namesto da bi ga v Italiji obsodili, so ga leta 1950 izpustili iz zaporov v Procidi in mu celo nakazali stanovanje na otoku Capri pri Neaplju. Italijanska vlada pa mu še posebej daje po 70.000 lir mesečno za preživi janje. Njegot-i mesečni prejemki so še danes večji kakor prejemki univerzitetnega profesorja. Te dni je posebno vesel, ker je izvedel, da se njegov sin Sandro oipri z Mussolinijevo vnukinjo, s hčerko Edde. žene pokojnega fašističnega zunanjega ministra grofa Ciana. Svoiim prijateljem je že izjavil. da bo ta poroka v okviru »vedno živečega fašističnega duha<e
V Trstu pa pristojne oblasti pasivno opazujejo nevarno naraščanje neofašizmn. Že izjava bivšega fašističnega ministra Anfusa. ki je govoril pred tremi dnevi v Trstu, pove. kako napreduje v Trstu ven fašistično gibanje. Dejal je: »V Trstu se počutim doma, še bolj doma kot V Italiji!«
»Primorski dnevnik« je pozval an-gloameriško vojaško upravo, naj prepreči prihod Francesca Giunta v Trst. Če angloameriška vojaška uprava tega ne bo storila, bo s tem doka:v!a. da namenoma podpira italijanski iredentizem in fašizem, s čimer blati pravice slovenskega življa.
volilna kampanja približuje koncu. I ako je na današnjo zadnjo nedeljo pred volitvami ostalo zanimanje nespremenjeno majhno. Predvsem se je to videlo na zborovanju rimskega župana Rebechinija. na katerem je bilo komaj 2000 ljudi.
Dopoldne je bilo najlxdje obi-~k;mo zborovanje Fronte za neodvisnost na trgu Garibaldi, katerega
litev za vsenemško vlad0 ter skleniti mirovno pogodbo s tako vlado.
Po Edenoeih besedah je sedanja britanska vlada spoznala, da ni mogoče doseči obrambe zahodne Evrope' brez pomoči nemških sil. Pripomnil je. da razume nasprotovanja ponovni oborožitvi Nemčije, da pa je nova misel 0 evropski obrambni skupnosti posebej namenjena odstranitvi teh nasprotovanj in tej bojazni. Evropska obrambna skupnost, je dejal Eden, daje okvir, v katerem imajo lahko Nemci svojo vlogo pri obrambi zahoda, ne da bi se obnovila nekdanja oblika militarizma in naconalizma.
Bonn. 18. maja (AFP): Socialnodemokratska stranka bo nadaljevala odločen boj proti Adenauerjev! politiki, — je rečeno v resoluciji, ki so jo sprejeli danes upravni odbor stranke in socialnodemokratska parlamentarna skupina. V resoluciji je dalje rečeno, da Ade-nauerjeva politika preprečuje miroljubno združitev Nemčije in podpira sovjetski imperializem, ki hoče Vzhodno Nemčijo spremeniti v svojo odskočno desko za napad.
Odbor za hod n on eniškega parlamenta za zunanje zadeve je pozval danes vladi, naj takoj obnovita pogajanja z. Izraelom iri židovskimi svetovnimi organizacijami o izplačilu odškodnine za škodo, ki jim je bila povzročena v Hitlerjevi Nemčiji. Odbor je sprejel sklep, po katerem mora dafj vlada absolutno prednost tem reparacijam, ki dosegajo .1 milijarde mark. pred vsemi drugimi finančnimi obveznostmi Zahodne Nemčije do inozemstva.
Predstavnik SZ se strinja z rehabilitacijo avstrijskih vojnih zločincev
Dunaj, 18. maja (Tanjug). Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je na sinočnji seji razpravljal o načrtu avstrijskega zakona za amnestijo bivših nacistov, ki se sedaj vračajo v Avstrijo.
Nadzorstveni svet se ni strinjal s sprejetjem tega zakona. Ameriški visoki komisar je v debati poudaril, da mu ni jasno, zakaj bi prej pomagali bivšim nacistom kot pa njihovim žrtvam. Izrazil je začudenje, ker se je sovjetski zastopnik strinjal s sprejetjem tega zakona, posebno še, ker se je Sovjetska zveza stalno pritoževala proti prepočasnemu izvajanju denacifikacije v Avstriji. Na sinočnji seji je sovjetski visoki komisar ponovno izjavil, da se strinja s tem zakonom. Meneč, da je to »notranja stvar avstrijske vlade«, se je britanski zastopnik v načelu strinjal s sprejetjem zakona, francoski zastopnik pa je izjavil, da bo dal končni odgovor šele. ko bo dobil potrebna pojasnila od avstrijske vlade. Ker ni bilo doseženo soglasje, je ostalo vprašanje tega zakona odprto.
Beograd, 18. maja (Jugopres). V Vrbi na Koroškem so bila pred kratkim pogajanja zastopstev avstrijske in jugoslovanske vlade o izkoriščanju Drave za energetske namene. Na konferenci, ki ji je predsedoval ravnatelj evropske unije za energetsko gospodarstvo OZN v Ženevi dr. Sevette, so nadaljevali razgovore o vprašanjih, načetih na konferenci na Bledu. Govorili so o režimu na Dravi, kompenzaciji, ki bi jo dala Avstrija Jugoslaviji, ker odvaja vodo reke Bele s Koroškega po ceveh v centralo Kaprun, in ustanovitvi stalnega zastopstva za urejanje tekočih zadev.
Na podlagi sporazuma,, ki ga morata odobriti še vladi obeh držav, bo mogoče urediti vprašanje izkoriščanja vod Drave za največji del leta. Avstrijska delegacija je izjavila, da je Avstrija pripravljena
se je udeležilo okoli 5000 Tržačanov, kar je razmeroma veliko za gibanje, ki nima svoje organizacije. Na zborovanju sta govorila kandidat Fronte dr. Karlo Belihar in Karel Torrov. Na zborovanje je prišla tudi skupina organiziranih fašističnih kričačev, ki so jih zborovalci že takoj ob pričetku zborovanja potisnili iz sredine trga. Bilo je tudi nekaj dejanskih spopadov toda brez hujših posledic.
Manj poslušalcev sta imela kandidat Tržaškega bloka Mario Des-mann in prof. Fabio Cusin, ki sta govorila na trgu Peruggino. Poslušalci so tu prav tako pregnali fašistične kričače, ki se sploh nisi upali na trg. Mario Desmann je govoril o posledicah sklepov londonske konference in poudaril, da ti sklepi pomenijo za Tržačane med drugim tudi povečanje brezposelnosti. ker bodo rimski funkcionarji odpuščali Tržačane in nastavljali svoje ljudi, importirane iz Italije
Ljudska fronta je imela svoje večje, zborovanje . v I, on j er ju pr; I rstn. kjer so kominformovci prejšnjo nedeljo preprečili enal sestanek. Tudi to pot je prišla ko
Rim, 17. maja (j.anjug): V četrtek, tri dni pred občinskimi volitvami, st konča po italijanskih ustanovnih pred piših predvolilna kampanja, ki je se daj še zelo živahna. Borba strank jt najbolj ostra v Rimu, kjer stoji na sproti krščansko-demokratskemu bloku močna mmeščanska lista senatorja Mittija, na kateri so tudi kandidati KP Italije in Nennijeve socialistične stranke. Katoliška cerkev je mobilizirala vse svoje sile za podporo demokristjanom. ter svari vernike, da ima smrtni greh, kdor ne bo glasoval za demokrščanske kandidate. Kandidati KP Italije in socialistov skušajo osla biti delovanje klera z izjavami, da imajo v svojem programu spoštova-
Tokio, 17. maja (UP) Enote Združenega poveljstva na Koreji so iz. vedle danes napad na vidnejše kitajske in severnokorejske položaje severovzhodno od Pan Mun Joma ter pri tem porušile 20 nasprotnikovih utrdb. Po sporočilu Združenega po. veljstva je letalstvo Združenega poveljstva v zadnjem tednu izgubilo 14 letal. V istem času je bilo uničenih 8 severnokorejskih in kitajskih letal, 8 pa poškodovanih.
Danes je radio Peking obtožil sile Združenega poveljstva, da so 47_krat izstrelile na kitajske in severnokorej. ske enote granate napolnjene s strupenim plinom.
Tokio, 18. maja (Reuter) Danes so poslali v ujetniško taborišče Združenega poveljstva na otoku Kotže en polk
Egipt je odklonil britanske predloge
Kairo. 18. maja (UP): Egiptovska vlada je sinoči odklonila zadnje britanske predloge /a rešitev anglo-egiptovskega spora. Egiptovska vlada je poslala britanski vladi spomenico. v kateri so navedeni razlogi, ki so napotili Egipt, da je zavzel takšno stališče. Podrobnosti o vsebini spomenice še niso znane opazovalci v Kairu pa zatrjujejo da odklonitve britanskih predlogov ni treba vzeti kot namen egiptov <ke vlade, da bi onemogočila na daljnja pogajanja med obema državama glede Sueza in Sudana.
dati Jugoslaviji kompenzacijo za odvajanje vode po reki Beli, vendar pa to vprašanje še ni bilo dokončno rešeno. Sklenili so tudi, da se ustanovi stalna mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki se bo sestajala v določenih rokih za ureditev tekočih zadev.
V Atenah so predvajali jugoslovanski film
Atene, 18. maja (Tanjug); Danes
so v Atenah v največji kinematogral ski dvorani »Orfeji« orvič predvajali jugoslovanski umetniški film »Rdeči cvet«. Predstave se je udeležilo okrog 1.200 oseb, med njimi poleg osehia jugoslovanskega poslaništva tudi po. slanei grškega parlamenta, javni filmski delavci, književniki in umetniki«.
tninformska izvidnica pred pričetkom zborovanja na oglede, vendar so jo takoj odgnali. Na zborovanju sta govorila predsednik OF STO Branko Babič in kandidat Ljudske Ironie za tržaško občino Laurenti. Babič je v svojih izvajanjih predvsem naglasil, da je prerojeni fašizmu v T rstu jasno povezan s parolo Italija*, ter naglasil posebej, da la parola ne predstavlja samo nevarnosti povratka fašizma, temveč tudi nevarnost vojne. V tem smislu jo obsodil kominformovce, ki dosledno podpirajo take težnje in vodijo iržaško ljudstvo v to fronto. Dejal je. da so prve korake v tem smislu storili že leta 1042, ko so razbili antifašistično fronto.
Na Pepentabru pri Trstu je bilo popoldne zelo uspelo zborovanje liste slovenske skupnosti. Italijanske stranke so imele dopoldne le manjša zborovanja s krajevnimi govorniki. »Najvažnejši« govorniki — 5 poslancev raznih strank iz Italije — bodo nastopili šele zvečer. toda. po včerajšnjem neuspehu na Rebechinijevem zborovanju, tudi *a danes ne pričakujejo večje udeležbe.
nje verske svobode, Se več, sekretar KP Italije Palmiro Togliatti je pred kratkim na tiskovni konferenci izjavil, da želi njegova stranka sodelovanje s cerkvijo in da biti član komunistične partije in dober katolik nista dve nezdružljivi stvari.
Precejšen poplah je povzročila izjava bivšega kralja Umberta, ki je iz pregnanstva poslal sporočilo, v katerem obsoja neofašiste, sedanje volilne zaveznike monarhistov, zaradi njihovega zadržanja med vojno. V Rimu so prepričani, da utegne priti po volitvah do razveze monnrhofašistično-nebfašistične koalicije, ki ima v glavnem predvolilni značaj.
ameriške letalske pehote. Poveljnik sil Združenega poveljstva na Koreji general Mark Clark je dejal, da so storili ta ukrep, da bi preprečili morebiten upor vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, ki bi neogibno privedel do novih nasilij in krvopre-litij v tem taborišču. Pripomnil je. da uporni ujetniki in interniranci ravnajo očividno po navodilih inozemskih agentov ali kominforme.
Delegacija indijskih socialistov v Skopi ju
Skoplje, 18. maja (Tanjug). Danes je prispela v Skoplje delegacija socialistične stranke Indije, ki bo ostala na povabilo zunanjepolitične komisije CK KPJ nekaj časa v naši državi. Na čelu 5 članske delegacije je Ansari, član politbiroja • CK socialistične stranke Indije.
Na jugoslovansko-grški meji v Djevdjeliji je delegacijo indijskih socialistov sprejel član CK KP Makedonije Krste Crvenkovski, pomočnik ministra za zunanje zadeve vlade FLRJ in dosedanji veleposlanik v Indiji Josip Djerdja, predsednik mestnega ljudskega odbora v Skoplju Kemal Sejfula in odgovorni urednik časopisa »Nova Makedonija« Lazo Mojsov.
Delegacija socialistične stranke Indije ostane v Makedoniji nekaj dni. Jugoslovanski poslanik v Atenah Rados Jovanovič je sinoči priredil sprejem na čast indijski socialistični delegaciji.
Truman o Jesenskih volitvah v ZDA
Washington, 18. maja (AFP) Na letni skupščini združenja Američanov za demokratično udejstvovanje je predsednik ZDA Truman izjavil, da demokratska stranka ne more popustiti glede zunanje politike in državljanskih pravic. Poudaril je, da sta notranja in zunanja politika nerazdružno povezani in da je obstoj države odvisen od njene zunanje politike. Ko je dejal, da zunanja politika ne more temeljiti na strankarskih načelih, je Truman izrazil mnenje, da bi morali pri ameriški zunanji politiki sodelovati prvaki obeh strank. Toda kadar najrazumnejši voditelji republikanske stranke napravijo poskus v tem smislu, se začno oglašati izolaeionisti, ki gospodujejo v stranki in ki sploh ne verjamejo v mednarodno sodelovanje.
Predsednik Truman je nato pozval navzoče, naj glasujejo za katerega koli kandidata demokratske stranke, ne da bi se bil izrecno izjavil za določenega kandidata.
Zastoj na konferenci
za udeležbo Nemčije v zahodno-evropski obrambni skupnosti
Težave povzročajo finančna vprašanja Izjava Ant h on f/ l</ v na
Pogajanja o izkoriščanju rodnih sil Drave
Togliatti: dober komunist
je prav Lahko dober katolik
Kitajci obtožujejo Združeno poveljstvo, da uporablja strupene pline
X a otok li.odxe so poslali nove čete
Pred dovršitvijo najtežje gradnje predora v naši državi
Ko so lani 20. decembra mladi graditelji III. mladinske proge Do-boj- Banjaluka slavili zaključek gradbenih del, je bila nova proga zgrajena v vsej dolžini razen obeh velikih predorov Ljeskove vode in Tromedja. Med gradnjo predora Ljeskove vode se je izkazalo, da predstavlja ta objekt najtežjo gradnjo predora v zgodovini naših železnic. Zaradi težav, na katere so naleteli med gradnjo, so se morali odločiti, da del predora zgradijo na način, kakršen še ni bil nikoli uporabljen v naši državi, to je s pomočjo betonskih kesonov, ki jih postopno spuščajo z vrha v notranjost terena, kjer udiranje vode onemogoča običajni način gradnje.
Pred vojno bi gradnja takega predora, ki je dolg nad 1500 m, trajala najmanj štiri leta, gradnja predora Ljeskove vode pa bo dovršena do srede letošnjega leta, to je v dobrem letu. Od osmih kesonov so dva že spustili skupaj z betonsko cevjo predora do določene globine, ostalih šest kesonov pa postopno spuščajo v globino. Cev predora bo razen kesonskega dela dovršena že konec tega meseca, kesonski del pa bo dovršen v dveh, najkasneje v treh mesecih. Dovršitev tega predora bo velika zmaga mladih graditeljev, zlasti mladincev kesonske brigade, ki so se lani naučili težkega kesonskega dela pri gradnji mostu čez Drino pri Doboju. nato pa so prišli na gradbišče predora, kjer so se odločili, da gradbišča ne zapuste, dokler predor ne bo zgrajen.
Letna skupščina rudarjev Slovenije
V Trbovljah so se včeraj sestali delegati rudarjev iz vse Slovenije na svojo letno skupščino. Poleg delegatov sta bila navzoča še tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Mavricij Bore in član Glavnega odbora sindikatov Jugoslavije Stevo Srdar.
Poročilo o delu sindikata rudarjev je podal tajnik Stane Kamnik, ki je v svojem govoru obravnaval delo delavskih svetov in vprašanje sprejemanja tarifnega pravilnika. Pri tem je poudaril, da so tarifne
Nova nahajališča nafte in boksita v Dalmaciji
Iz Dalmacije se je vrnila ekipa geologov Zavoda za geološka raziskovanja Hrvatske. Več tednov je raziskavala področje Vrgorca. Imotskoga in Ljubuškegu. Tu so že prej ugotovili verjetnost najdišč nafte, pa je ta ekipa izvedla podrobne površinske raziskave in zbrala geološki material za kemično preiskavo. Planer geološkega zavoda prof. Ogulinac je po vrnitvi iz Dalmacije izjavil našemu dopisniku, da so ugotovili strukture, ki bi mogle vsebovati nafto. Po vsem, kar so doslej ugotovili, kaže, da je zanesljivo nafta v globinskih slojih. Brž ko bo material, ki so ga zbrali, kemično raziskan, bodo začeli s poskusnim vrtanjem. V okolici Vrgorca in Bukovca pa so odkrili tudi dve bogati nahajališči kvalitetnega boksita.	M. B.
Še ta mesec dobimo prve helikopterje
Kakor prejšnja leta bodo tudi letos letala Jugoslovanskega aerotransporta pomagala pri uničevanju škodljivcev v gozdovih in na poljih ier komarjev na tistih zamočvirjenih površinah, kjer se širi malarija. Letala pa so potrebna tudi geo detom za tako imenovano aerofoto-grametrijsko snemanje terena. Še ta mesec bomo dobili iz inozemstva prve helikopterje, ki smo jih tam kupili. S helikopterji bodo vsa ta dela mnogo lažja. Helikopter lahko zmanjšuje brzino in jo v vsakem trenutku prilagodi potrebam praše-nja oziroma škropljenja gozdov, nasadov in močvirij. Aparat lahko /elo nizko leti, po potrebi tudi le pol metra nad terenom, kar omogoča izpraševanje oziroma škropljenje manjših zemljišč. Helikopter lahko povsod pristane in se lahko povsod dvigne, ker ne potrebuje vzletišča, v zraku pa lahko obstoji na mestu, kar je važno tudi pri geodetskem snemanju terena.
Ali si že naročnik ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca«
MESEČNA NAROČNINA 20 DIN
pravilnike nekaterih rudnikov zavrnili, tako v Zagorju, kjer so izplačevali plače rudarjem po novem načinu, ne da bi se ravnali po uredbi, ki določa, da mora tarifni pravilnik potrditi republiški odbor sindikata.
Obravnavali so tudi pereče vprašanje socialnega zavarovanja ter kritizirali delo nekaterih organov, ki prepočasi rešujejo pokojnine rudarjev. Ob zaključku skupščine so sprejeli več sklepov, med drugim tudi, da bodo rudarji odslej praznovali vsako leto 3. julij kot praznik rudarjev. To naj bo spominski dan na prvo gladovno stavko rudarjev v revirjih 1934. leta. S. Š.
TITOVA ŠTAFETA LETALSKE ZVEZE
Titova štafeta Letalske zveze Jugoslavije, ki so jo 1. maja odnesli z letalom iz Knežice pod Kozaro, je preletela mnoge kraje naše države in prispela v Bitolj. Včeraj je štafeta odšla v Kumanovo, danes pa v Prištino.
*
Štafeta kajakašev na Savi 16. t.
m.	zvečer je šla skozi Zagreb. Po prevzemu štafetne palice od članov pomorsko-brodarskega društva Slovenije je štafetna ekipa Hrvatske krenila dalje v Slavonksi Brod. kjer so včeraj prevzeli štafeto člani pomorsko-brodarskega društva Bosne in Hercegovine.
Letalska razstava v Skoplju
V počastitev Dneva jugoslovanskega vojnega letalstva so v soboto odprli r Skoplju razstavo, na kateri so razstavljena šolska in jadralna letala, izdelki domače vojne industrije. moderne meteorološke naprave. protiletalski topovi in strojnice ter drugo orožje jugoslovan--kega vojnega letalstva.
Že prvi dan je bilo na razstavi nad 2.000 obiskovalcev.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 18. maja ob 7 uri: Hladne zračne gmote, dovajanje po področju visokega zračnega pritiska, ki se razteza od Severnega ledenega pa do Južnih italijanskih predelov, povzroča v naših krajih pretežno suho vreme z močnimi ohladitvami. — Danes je v Sloveniji menjajoče se oblačno vreme. Najnižja temperatura v Sloveniji je bila na — 1*C na Jezerskem. Včerajšnja najvišja temperatura je b la v Ajdovščini 21"C. — Zračni tlak je bil danes ob 7. uri v Ljubljani 739,4 fak pada. temperatura zraka 8’C, najnižja temperatura 5.8"C, relativna vlaga 50*/». oblačnost 5/10. veter jugovzhod-nik.
Stanje voda v Sloveniji 18. maja:
Drava v Mariboru 190 cm. včeraj 163 cm. sr. dolg. vod. 100 cm, Mura pri Radgoni 228 cm. včeraj 264 cm. sr. dole vod. 250 cm
Napoved za ponedeljek: Pretežno suho vreme z močnimi severovzhodnimi vetrovi. Temperatura ponoči okoli 0'C. podnevi do 18*C. V višjih legah nevarnost slane.
N	1	K 1	D f	E j	L J S K A 1	K 'l	R 0 1	N i 1	K A
Včerajšnja nedelja je bila sicer sončna, vendar se ni dosti razlikovala od onih v zgodnjih marčnih dneh, ko sonce se ni imelo prave moči. Prav strupeno hladen severozahodni veter si je privoščil svoje muhe sredi maja, ne samo včeraj, že nekaj zadnjih dni. Čudna, muhasta pomlad!
Kljub ledenemu vetru pa so bile ceste, zlasti proti Gorenjski polne izletnikov v ranih jutranjih urah. Odhajali so s tramvajem do St. Vida in nato pes proti Katarini, Grmadi in Šmarni gori ali pa s kolesi na daljše izlete, v okolico Kranja, Medvod, v Kamniško Bistrico in drugam. Priljubljene izletne točke so tudi v vznožju Polhovgraj-skih Dolomitov, kjer vabi tiha sanjava dolina razvedrila in počitka želne ljudi. Gm. ki so jim bili ljubši krajši sprehodi po Golovcu, Rožniku in na Grad, so našli tudi tamkaj prijetna za točišča in dobro postrežbo za lačne že lodce in žejna grla.
Putnikovi izleti so prijetno razvedrilo
Včeraj so Ljubljančani kar v dveh skupinah obiskali priljubljeno letovi šče Portorož in kraje v jugoslovanski coni Trsta. Putnikov avtobus pa je že v soboto odpeljal skupino izletnikov na dvodnevni izlet v Zadar skupno s športniki ASK iz Ljubljane. V soboto je odpotovala s Putnikovimi avtobusi iz Ljubljane tudi nad 50 članska sku-
pina ljubljanske Drame, ki bo s svojimi gostovanji med Koroškimi Slovenci še bolj poglobila medsebojne kulturne stike.
Včeraj je obiskala Postojnsko jamo
večja skupina francoskih železničarjev, ki potujejo po naši domovini kot gostje jugoslovanskih železničarjev.
Na narcisne poljane pri Sv. Križu nad Jesenicami je včeraj z izletnim vlakom odpotovala večja skupina 140 Ljubljančanov.
Prejšnji teden je bilo v Ljubljani največ tujih turistov
Prejšnji teden je bilo v Ljubljani na obisku največ tujih turistov v letošnjem letu. kar čez. 200. Med njimi sta bili tudi dve skupini ameriških izse Ijencev, ki so po dolgih letih prišli na obisk v domovino. Na postaji so jih sprejeli številni ljubljanski prebi valci.
Skozi Ljubljano je prejšnji teden potovala tudi izletniška skupina francoskih turistov, ki bo s Putnikovim avtobusom v 18 dneh prepotovala vse Jugoslavijo in se ob jadranski obali vrnila v Postojno. Po enodnevnem bivanju v Ljubljani, kjer so si ogledali zgodovinske znamenitosti, so si ogledali tudi Bled. nato pa nadaljevali potovanje v Zagreb. V soboto pa je skozi Ljubljano potovala večja skupina
£aoiin*vosti iz domače tilatelije
Iz nove frankovne serije rednih znamk z motivi iz gospodarstva ve iz-šia te dni nova znamka za 10 hin, ze.ene barve, iz istim motivom kakor riesetdir.arska znamka v prejšnji seriji (vinogradništvo).
Iz druge portovne serije je zdaj izs.a zadma od sedmih predvidenih znamk, in sicer znamka za 100 din v karminski barvi. Po objavi v Uradnem listu FLRJ št. 17 z dne 1. 4. tl. izide v tei seriji še ena dodatna znamka za 1 din, nave barve.
Za ljubitelje celin je izšlo več novih izdaj. Tako je izdala naša postna uprava v 100.000 izv. dopisnice z reklamnim natisom »Vlagajte prihranke pri Komunalni banki (prej Mestna hranilnica) Ljubljana »in s sliko sedeža te banke. Toda, preden so te dopisnice izšle. Komunalne ban- | ke ni bilo več in ie zdaj ta reklama I brez neposredne koristi... — Poleg'
Michel pripominja pri teh znamkah: »Ker je mio od skupne naklade 3U.UOO serij prodanih samo 10 serii znamk pr; poštnih okencih. udkUniamo ocenitev znamk te izdaje.« Take izdaje ne bodo prinesle slovesa našim poštnim znamkam.
Jugoiilateiija, ki je državno podjetje za trgovino z znamkami, je izdala nov cenik za jugoslovanske znamke: nekatere imajo višje, druge spet nižje cene. Znam blok Zefiz ima zdaj ceno 500 din, urei je bila cena visia. 50 dinarska znamka iz I. serije (gospodarstvo) stane 135 din itd. Celokupne dosedanje izdaje FLRJ imajo ceno 7375 din.
I. jugoslovanska filatelistična razstava v Beogradu, ki 'e bila najprej določena za 25. do 31. maj tl., je I preložena* na 14. do 21. sept. 1952.
I Udeležile se ie bodo vse filatelistične i zveze v naši državi.
tega je izšlo v nakladi po 20.000 izv. pet različnih pisemskih ovitkov z vtisnjeno znamko z maršalom Titom za 3 din. Vsak ovitek ima drugačen naDts, na enem pa ie napis za filateliste: »Zbirajte znamke! .Izdelane so po osnutkih priznanih umetnikov! Filatelisti želijo, da bi se poštna uprava ravnala po obljubi v tem napisu.
Športna serija znamk STO - VUJNA ima naslednje znamke: rjavo za 5 din (kolesarji), zeleno za 10 /lin (nogometaši), rdečo za 15 din’ (veslači), modro za 28 din (jadrnice), lila za 50 di n(košarkarii) in modrozeleno za 100 din (skakalec v vodo). Znamka za 15 din ie znana že v 4 barvnih odtenkih. Serii» ie bila tiskana v 35.000 izvodih po načrtih grafika Janeza Trpina v i iskarni Ljudske pravice v Ljubljani.
Nedavna izdaja letalskih STO-VUJA v spomin na 75 letnico UPU, o kateri smo pisali zadnjič, m nale-teia na dober spretem niti pri nas niti v tujini. St. 5 dodatka h katalogu
Po objavi v Uradnem listu št. 26 z 9. maia t. 1. bodo prišle 25. maja
tl v promet znamke za proslavo 60-letnice maršala Tita. Znamke bodo tri: za 15 din. barve sepija. z umetniško sliko maršala Tita. ki jo ie iz. delal akad. slikar Božidar Jakac: za 28 din, rdečerjave barve, s portretom maršala Tita in pa za 50 din, sivo-zeiene barve, s sliko maršala Tita. ki ga je izdelal za rojstni kraj Tita Kumrovec akad. kipar A. Avguštin-čič. Znamke, ki jih tiska švicarska tiskarna Courvoirer. bodo na razpolago na vseh večjih poštah. Filatelistična zveza Slovenije bo pa izdala posebne kuverte in razglednice z oznako prvega dne. izdelane po načrtih akad. slikana Jakca.
V istem Uradnem listu ie tudi ob. javljeno, da bo izšla 1. junija t. 1. za »Otroški teden« znamka za 15 din. rdeče barve, s sliko otroka ori igri z žogo. To bo tretia naša znamka, izdana za »Otroški teden«.
avstrijskih turistov na večdnevno bivanje v Opatijo.
Včeraj je stopil v veljavo novi vozni red na železnici
Ze v soboto je bilo na ljubljanski postaji živahno vrvenje. Mnogi so se hoteli spoznati z novim voznim redom, ki so ga že dolgo težko pričakovali. Sicer ne vsebuje znatnih sprememb, vendar pa je zelo razveseljiva uvedba izletniških vlakov na Gorenjsko. Reko in v Postojno. Novi vozni red ima tudi dva nova brza vlaka proti Beogradu, česar so se razveselili zlasti poslovni ljudje.	-čm
Pionirji še vedno pozdravljajo pomlad
Pionirska odreda »Sinji galebi« iz dijaškega doma »Ivana Cankarja« in »Crni muc« z Barja sta skupaj priredila Pozdrav pomladi. 2e zgodaj zjutraj so pionirji kolesarji z Barja pozdravili pri barjanskem mostu svoje ljubljanske tovariše, nato pa so skupno odšli v šolo na Barju, kjer so pomerili svoje mlade sile v raznih igrah, Šahu in telovadbi. Popoldne so imeli skupno kulturno prireditev, nato pa je bila tombola, za katero je vladalo med pionirji največje zanimanje. Zanjo so pionirji zbrali nad 160 lepih dobitkov ter kar 12 glavnih dobitkov.
Glavni dobitek otroški avtomobilček je na tomboli zadel pionir iz Črne vasi Zadnikar, dijak XI. razreda gimnazije, drugi dobitek 3 metre blaga za obleko pionir Javornik iz Barja, prav tako pa je dobil tudi tretji dobitek barjanski pionir Toni, ki je zadel na tomboli nogometno žogo.
II. letna skupščin; Obrtne zbornice in občni zbor sindikata kulturno-umetniških ustanov
Včeraj dopoldne je bila v dvorani Doma sindikatov II. letna skupščina Obrtne zbornice Slovenije. Glavni referat je imel predsednik upravnega odbora zbornice tovariš Edo Mavrič, ki je govoril o današnjem položaju obrtništva, o poslovanju obrtnih obratov m drugem. Poleg delegatov iz vse Slovenije so se skupščine udeležili tudi predsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljane tovariš Jaka Avšič, direktor Glavne uprave industrije in obrti Viktor Stopar m delegata obrtnih zbornic iz Beograda in Zagreba.
V Ljubljani je bil včeraj prav tako redni letni občni zbor sindikata kul-»urno-umetniških ustanov, ki so se ga udeležili delegati z vse Slovenije. V razgovoru so ugotavljali, da je bilo v zadnjem letu premalo idejno političnega dela med člani tega sindikata, ob koncu pa izvolili novi plenum republiškega odbora sindikata kulturno-umetniških ustanov.
NEDELJA V CELJU
Ze sobotni večer, še bolj pa včerajšnja nedelja sta v Celju potekali v nizu številnih prireditev. V Mestnem gledališču je v soboto gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z igro »Sveti plamen«, ki so jo ponovili tu di v nedeljo popoldne m zvečer. Ob dobrem obisku je gostovanje Sentja-kobčanov želo prav zadovoljiv uspeh. Obenem je v soboto Ljudski oder v Narodnem domu ponovil Benedettijevo komedijo »Dva ducata rdečih vrtnic«, v Gaberju pa je telovadno društvo »Partizan« priredilo lepo uspelo akademijo, po kateri se je razvilo v prostorih doma prav veselo majsko rajanje.
Včeraj dopoldne so gasilci začeli Gasilski teden, ki ga prirejajo v okviru proslav 500-letnice mesta Celja in bo zaključen na rojstni dan maršala Tita z veliko zvezno vajo. Ob devetih je bilo v drevoredu na levem bregu Savinje tekmovanje ženskih desetin
Vodnjak pred mestno hišo
Pred mestno1 hišo v Ljubljani je stal nekdaj Neptunov vodnjak, ki ga je bil leta 1660 napravil kipar Gašper Dol-messinger. Ohranjene dele tega vodnjaka vidimo danes v kotu magistralnega dvorišča kjer čaikajo ugodne priložnosti za njegovo ponovno postavitev Vodo je vodnjak dobival izpod Golovca.
v metanju cevi in v šolskem trodel-nem napadu. Vaj so se udeležile žen ske desetine industrijske gasilske čete Tkalnice hlačevine ter gasilskih čet Gaberja in Lokrovca. Godba gasilske industrijske čete Tovarne emajlirane posode je ob pol enajstih dopoldne priredila v mestnem parku promenadni koncert.
Člani celjskega Mestnega gledališča so popoldne gostovali z Molierovo komedijo »Sola za žene« v zdravilišču Novo Celje. Višek dneva pa je bilo žrebanje 30. kola državne loterije, ki se je začelo ob petih popoldne na Trgu V. kongresa. Žrebanju je prisostvovala velika množica Celjanov in okoličanov, ki je že ves prejšnji teden pridno posegala po srečkah,-
RADIO
PONEDELJEK
Poročila Ob 5.15, 6.00 12.30, 15.00, 19.30 In 22.00. — 5.00—7.00 Pester giasbeni spored — vmes ob 5.20—5.25 Objava dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja telovadba, 6.30—6.40 Pregled tiska ln radijski koledar; 12.00 Pesmi slovenskih skladateljev; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Dr. Mirko Rup»’: Jezikovni pogovori; 13.10 Odlomki iz komičnih oper; 14.00 Pregled knjižnega trga; 14.10 Od melodije do melodije; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 13.30—16.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Ivo Zor; s stricem Petrom spomladi v gozdu; 18.30 Poike in valčki; 18.40 Narodne in umetne pesmi poje Komorni zbor Stud.a Maribor pod vodstvom Ferda Pirca (prenos iz Maribora); 19.00 19. lekcija tečaja francoskega Jezika;
19.15	Na harmoniko igra Avgust Stan-
ko; 19 40 Zabavna glasba, vmes ob1a-ve:	20.00 Siegried Undset:	Steinfin
Steinfinovič se ženi (literarna oddaja); 20.20 8. izvenabonmajski simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. dirigent Jakov Cipci, solistka violinistka Jelka Stanič; 22.10 Pregled sporeda za naslednji dan;
22.15	Igra Studentski plesni sekstet,
ljubljansko
Dne 4. julija 1743 je prvi mestni blagajnik Franc Jakob Ranilovič v imenu mestne občine sklenil z italijanskim kiparjem in arhitektom Francescom Robbom pogodbo za napravo novega vodnjaka, ki naj bi nadomestil Neptunov vodnjak. Stari vodnjak se je zdel tedanjim meščanom pač preskromen, zato so se želeli postaviti z no-všm, ki naj bi bil poseben «kras mesta.
Podjetniku je bilo naročeno, naj predloži model vodnjaka, ki naj bi imel večji bazen od prejšnjega in bi bil opremljen z okusnimi figurami. Model je bil člamu mestnega sveta všeč, zato je bila sklenjena pogodba. Mestni svet je zahteval, naj bo korito do katerega bi se prišlo po stopnicah, napravljeno iz grobega marmorja, a tri figure v naravni človeški velikosti naj bi bile ob vznožju obeliska, izklesanega iiz belega genovskega marmorja, ter olepšane s primernim okraskom. Iz srede vodnjaka naj se dviga 20 čevljev visok obelisk iz domačega kamna.
Za delo mu bo mestna blagajna nakazala 2400 goldinarjev nemške veljave. Ta vsota se je podjetniku izplačevala v obrokih, vendar njegovo delo ni napredovalo tako, kakor bi bilo moralo. Robba je namreč med tem prevzel več del tudi zunaj Ljubljane, a beli marmor, ki ga je kupil v Benetkah, se je uro pred Trstom potopil zaradi hudega viharja. Robba Je imel pri tem 83 cekinov škode. V dobi postavitve spomenika se je vse podražilo in je mojster izdal za material in delo več, kakor je bilo pogojeno. Zahteval je k prvotno pogojeni vsoti povišek, ker je svoje osebno delo opravljal brezplačno in zato zašel v dolgove. Nastala je pravda, ki se je končala s poravnavo vendar je umetniku tako zagrenila življenje, da je zapustil Ljubljano in odšel v Zagreb kjer je umri 24. januarja 1. 1757.
Z velikimi stroški 6674 goldinarjev' in 61 krajcarjev je bil v-odnjaik dogo. tovljen in je še danes okras Ljubljane, Magistrat je odločil, da mora čuvat; nad to pridobitvijo mesta posebna straža podnevi in ponoči od 1. aprila d<> zadnjega oktobra vsakega leta. v zimskem času pa je bil vodnjak zakrit Ljubljančani že dve sto let s ponosom gledajo to umetnino, občudujejo pa ji tudi tujci.	A. P.
K O IL E O A U
ponedeljek, 19 maja: Vitoslava.
Celestin
Torek. 20 maja: Bernard. Milodar SPOMINSKI DNEVI
19.	V 1869. — Rojen v Kamniku pe' n:k in dramatik Anton Medved.
19 V 1906. — Pisatelj Josip Stritar — Boris Miran je prišel z Duna;a v Ljubljano, kjer so ga slovesno sprejel:; izvoljen je b:i za častnega mehčana, bivšo Sp.talsko ulico pa so preimenovali po njem v Stritarjevo
19.	V. 1944 — Borci Br;š.ko-bene£keca odreda skupno z Garibaldinc; napadejo sovražno postojanko pri At-timifiu.
Kaj je na sporedu:
v gledališču
DRAMA
Ponedeljek. 19., ob 20: Priestley: Od raja pa do danes. Izven. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Torek. 20.. ob 15: Priestley: Od raja pa do danes. Izven. Gostovanje Prešernovega gledališča :z Kranja ob 20: Anouilh: Povabilo v grad. Red dramsk- S.
OPERA
Torek. 20.. ob 19 30 Musorgski: Bon« Godunov. Zaključena predstava z« ZSJ univerze :n visokih šol. (Veljajo vstopnice od 8. maja.)
Sreda. 21., ob 20: D’Albert: Niiava. Red G.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sreda. 21 ob 20: A. Puget. Srečni
dnevi. (Premiera.)
Četrtek, 22.. ob 20. J. B. Priestley,
Inšpektor na obisku.
Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču bo v sredo 21. maja in sicer komedija C. A. Pugeta »Sredili dnevi«. Delo je prevedel Ciril Kosmač in tako prvič predstavil tega francoskega pisatelja našim gledališkim obiskovalcem. V komediji nastopa samo šest mladih ljudi, ki jih bodo igrali:	Julka Staričeva, Slavka
Glavinova. Iva Zupančičeva, Angel Arčon, Jože Tiran in Milan Kalan. Zrežiral jo je Mirko Mahnič.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva 28 Ponedeljek, 19. maja ob IR: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«.
Torek. 20. maja ob 16: Karsch-Pen-gov: »Težave Peteršiljčkove mame«. (Zaključena predstava za učiteljišče.)
KINO
Kino »UNION«:	angl. barvni film:
»Nebo brez jastrebov«. Tednik. Predstave ob 16. 18.30 in 21. Cena vstopnic se zviša pri zadnji predstavi za 2 din zarad: varietejske točke. Predprodaja vstopnic od 15 dalje Kino »MOSKVA^: amer. film: »Dom sovraštva«. Tedn:k.
Kino »SLOGA : jugoslov. film: »Dokumenti dobe«. Tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 16. 18.15 in 20.30 Prodaja vstopnic od 15 dalj«.
Kino »TIVOLI«: amer. film: »Postaja Union«. Tedn;k. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje.
Kino »TRIGLAV«: itaiij. film: »Glumači«. Tednik. Predstave ob 18 in
20.	Prodaja vstopnic od 17 dalje. Kino »SISKA«: angl. film: »Parmska ka-rtuzija«. Brez tednika. Predstave ob 16 in 19. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
KONCERTI
Godba DKD Tine Rožanc bo priredila v počastitev 60-letnice maršala Tita danes ob 17. uri promenadni koncert na vogalu Pražakove in Kolodvorske ulice (Nasproti železniške direkcije).
MALI OOLASl
SPALNICA, kompletna jedilnica, pisalna miza naprodaj. Kapiteljska 7 parter.
UMRLI
Dne 17. maja je umrl JAKOB MALOVRH. Pogreb bo 19. maja ob 16. uri iz Kamnika, Vesna 38. 2alujoči: žena, hčerke in sorodstvo.
ŠE NEKAJ NASVETOV
Kdor uživa dovolj zelenjave, solate, kislega mleka, sladkega mleka, sira, sadja, omejuje pa uživanje beljakovin (mesa), ostane zdrav in je bolj odporen proti boleznim.
Čebula vam tudi prerašča. Nalupite jo, zrežite, povrite na masti, denite v kozarec m jo na lahko zalijte z mast-jo in jo potem uporabljate do nove.
Skozi Planino pri Rakeku
Popotni vtisi
Rad potujem, ker mi nudi potovanj spremembo v vsakdanjem življenju n s tem razvedrilo. Zato sem se odpravil zdoma in jo mahnil v Planino pri itaiiercu m poiem aatje v Postojno.
Oba kraja ležita ob bivši resarsk sedaj republiški zvezni cesti, ki je vezala čez naše ozemlje Trst m Dunaj, jug in sever, zahod in vzhoa ln jih veže še sedaj do železne zavese na vzhodu.
ia ista (e tlakovana in asfaltirana natančno do bivše italijansko-jugoslo-Vćtns<cc nietjet iL oau na lcšii uiv.av.ti ou danes — skoraj sedem let po osvoboditvi — kaže, kod je tekla stara krivična rapallska meja. dasiravno so obmejne kamne s staro cestno »šrango« vred ze zdavnaj iziuiali da m r,e „nu 1 niti sledi več o tez prosluli meji. Upamo, da bomo krraaiu modernizirali ta kos cestišča, do Logatca dobrih 15 km in potem še niti 10 dobrih do Vrhnike. Da bi bila vsaj Ljubljana zvezana z zahodom z dobro cesto!
Trg Planina leži v prilično samotni, dokaj razsežni, vendar prijazni notranjski dolini, ki jo obkroža z vseh strani obraslo kraško hribovje. V vsej dolžini pretaka Planinsko dolino kraška reka Unica s pritoki. Železnica se je ogiba v velikem loku. Planina je že zelo stara naselbina. Za časa Rimljanov so jo imenovali Albia, v zgodnjem sredmem veku Da na tej podlagi Alben. Lastniki Planine so 'mu vsekaKoi tudi lastniki ze v srednjem veku vrh bližnjega strmega hriba stoječega mogočnega in trdnega gradu Haasberg, po katerem je nasledila ime tudi pozneje v vznožju tega hriba sezidana velika graščina, ki se je ohranila do današnjih dni, pa jem lje sedaj tudi svoj konec, ker je pre puščena časovnim in vremenskim ne prilikam. Stari grad Haasberg je raz rušil močan poires dne 26. marca 1510 ki je porušil tudi stari Postojnski grad
X Postojno
n,	Soviču in Polhovgrajski grad, dva ta p iv. J i-i m ..	. g,i t pa pi
za-ajal tudi Ljubljani ogromno škodo.
Precejšnje število masivnih prostornih starejših hiš z velikimi gospodarskimi poslopji, zgrajenih v slogu osemnajstega in začetka devetnajstega sto. ietja z v kamnit; vežni okvir vklesanimi letnicami (n. pr. 1777) izpričuje, da je videl trg Planina že lepe čase. Ko še m bilo železnice (Južna železnica je stekla iz njuoljane v irst sele leta 1856), so vozili po tej cesti dragocene ladijske tovore iz tržaškega pristanišča, pa tudi drugo blago iz Italije in od drugod. Takrat se je nudil s prevozništvom dober zaslužek vsem obcestnim kraipm. kakor n pr. Sežan: Senožečam, Razdrtem, Postojni, Logat. cu. v rhniKi oa turu -lat.inj in = ' rt-v zvezi je bilo v teh krajih blagostanje. Poleg prevozništva sta bila posebno razvita te goonnslvo i- rghm-vi živela pa je zraven še tudi druga obrt s kmetijstvom vred. Zato se ni čuditi, da so se nekateri obcestni kraji, n. pr. Vrhnika, Planina, na Stajer sk°m Koniice, Vojnik, krčevito otepa li železnice v strahu za izgubo svoje, ga zaslužka. Nekateri taki kraji so se nato kmalu znašli in popravili nastalo škodo z dograditvijo vicinainih želez nie (Vrhnika, Konjice). Le Planina je ostala, kakršna je bila v svoji cvetoč' dobi, ko so korakali skozi njo Napole onovi kirasirji Železniško postajo, k' nosi njeno čestito ime, so zgradili na poseki n» Ravniku nad vasjo Laze. 6 km daleč. Lega postaje je torej prilično odročna, dohod utrud'jiv in v času povodnji na Planinskem polju mogoč samo s čolni, s katerimi prepe ijavajo iz vasi Laze in Jakovica tud mrliče ira planinsko pokopališče.
Nekaj zaslužka je nadomestila Pia lini in r»i°ni nko’jm knožia rodbini-Windiscbgrätz in to še največ z izko-
riščanjem neizmerno bogatega notranjskega gozdnega gospodarstva.
Windischgrätzov grad je bil v času
velike osvooodiine vojne požgan. la ko je ostalo iz minule dobe od knež lega gradu Haasberg le še ožgano zi dovi», ki lepo štrli v nebo, služi v zatočišče sovam in netopirjem in po lagoma zapada zobu časa.
Tu v Planini je stopil na Jugoslo-
anska tla, prav tam. km? se neha
asfalt na cesti, leta 1938 prvič in

Vilharjev *rimenik i Planini oäkri 9,- VIII. 1931.
Kadar Je Planinsko polje pod vodo. Je dohod med Planino. Lazami ln Ja-kovico mogoč samo s čolni, s katerimi prepeljavajo tudi mrliče ca planinsko pokopališče.
edinokrat v življenju Benito Mussolini, idejni tvorec novodobnega fašizma, komandant črnih srajc, ki so strahovale naše ljudi onstran meje cele četrt stoletja. Pozneje se Mussoliniju ni zdelo več vredno priti v novo priključene kraje, ker je bilo le pretve-gano dejanje, nositi kožo na prodaj
Da! Videli smo fašizmu v obraz in vedeli, kaj bi nas čakalo pod njegovo | krinko po končani vojni, zato cenimo in spoštujmo to, kar smo si priborili in kar imamo!
V času vojne sta bili požgani v Pia. r.ini še Rusova hiša in cerkev Sv. Duha na griču nad trgom, hiša po izdajstvu in so Nemci streljali od gradu nanjo, v cerkvi pa so imeli beli svojo borbeno postojanko, zato se ni mogla izogniti svojemu uničenju.
2rtev je dala Planina v času narod noosvobodilnih borb nad 40. Prispevke za postavitev spomenika padlim so zbirali in pobirali že pred več leti. vendar ljudje še danes ne vedo, kako je s to rečjo in ali bo prišlo kdaj do postavitve spomenika ali vsaj odkritja spominske plošče, ali bo vse skupai zaspalo. To je zadeva Planincev sa mih.
'V Planini obstaja kmečka delovna zadrugo pod upravo krajevnega ljudskega odbora pa sta le krajevna go stilna in pekarija. V Kačji vasi je v bivši italijanski šoli dom onemoglih v bivši karabinjerski zgradbi pa otroško vzgajališče. V bližini trga kopljeji lep droben pesek, ki bi se dal tud obrtno ali industrijsko izkoriščati ln bi prišel na ta način občinski odboi do novih dohodkov. Tudi to je stvar Planincev ! Planina ni več obmejni kraj, kjer bi se dalo na lahek način živeti, in tudi nikoli več ne bo.
Blizu Gornje Planine priteka na dar, iz Planinske ali Malograjske jame v mogočnem valu podzemeljska Pivka, ki pa dobi tu takoj drugo ime in se imenuje odslej Unica. V romantično lepi do lini, ki ji pravijo »V malnih«, se ji pridružuje še potok Malenšica z voda mi iz odtekajočega se Cerkniškega je zera. Pravljično lep je ta kotiček spo mladi, ko vse zsilsni, ko »v sanjah
praproti se zibljejo«, ko »vse polni vejic gleda iz slemen« in se razleg; po dobravi pesem ljubezni.
Pri izviru Unice so razvaline stare ga Planinskega gradu, ki se je imenoval tudi Mali grad. Ohranjen je v da našnje dni le še mogočni grajski stolp Lastniki so mu bili skraja gospodji Neuhaus, pozneje pa je bil v roka! Hailerjev iti Rauberjev, nazadnje Win dischgrätzov. Za naš rod je zanimh samo še v toliko, ker so v njem v šestnajstem in sedemnajstem stoletji v vojnih časih večkrat zborova kranjski deželni stanovi oziroma de želni zbor.
Planina je dala slovenskemu narodi pesnika, pisatelja in skladatelja Miro slava Vilharja, ki se je tu rodil v sedanji Modicovi hiši 7. septembr-1818, umrl pa je kot graščak na KaO-i pri Senožečah leta 1871. Njegove pesmi so bile pri ljudstvu splosno pri ljubljene. Nekatere, n. pr. »Ko ptičica
lem pevala, sem sladke sanje sanjala . . in »Rožic ne bom trgala, da bi vence spletala . . .«, so med ponarodelimi in so se ohranile do današnjih dni. Vilhar je pisal tudi odrske 'gre. Važno je še omeniti, da je bil pri Vilharju na Kalcu od jeseni leta 1858 do pomladi leta 1861 kot domači učitelj slovenski pesnik, pisatelj in kritik Fran Levstik, ki je imel vsekakor močan vpliv tudi na Vilharjevo literarno delovanje.
Pesniku Miroslavu Vilharju so podavili v rojstnem kraju v Gornji Planini dostojen spomenik m ga slavnostno odkrili za šestdesetletnico njegove smrti leta 1931. V Postojni je stai Vilharjev spomenik že prej, še pred prvo svetovno vojno Bil pa je napoti dvatisočletni kulturi, pa so ga na žaljiv ,ačin odstranili. V Planini stoji spo-nenik ob razpotju med zgornjo in podnjo cesto.
Konec prihodnjič
Ko'iba, ki jo vi<! mo v ospredju slike, je le ena izmed neštetih, ki obkrožajo Kirn z obročem bede. Človek, ki pride \ Kirn. običajno gleda le lepoto središča mesta, stare in «love zgradbe, lepe ceste in razkošno oblečene ljudi ne gre pa pogledat »borgat«. kjer prebiva na tisoče in tisoče ljudi, ki lačni, bolni in brez možnosti kakršnega koli zaslužka životarijo na robu življenja.
Iz
FILM
skega
svetu
»ZA DVA KRAJCARJA UPANJA«
Na petem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, ki se je pravnar končal, so naerado za najboljši umetniški film podelili italijanskemu neo-realističnemu filmu »Due soldi dl spe-ranza» (Za dva krajcarja upanja).
V filmu »Za dva krajcarja upanja« ne nastopajo filmski igralci, nemveč ljudje iz neke vasi na podnožju Vezuva, kjer se film dogaja. Sami prikazujejo svoje bedno življenje, bedo, ki ni samo njihova, temveč je značilna za široke predele povojne Itaiije. Zelo nazorno so v filmu prikazani tu. di družbeni odnosi in nezainteresiranost oblasti do svojih revnih državljanov. Vzporedno s filmsko zgodbo so prikazani tudi skoro srednjeveški običaji in življenje ljudi na jugu Italije.
Antonio Catalano se je vrnil Iz volne domov, kjer ga čakajo mati in štiri sestre, da bo skrbel zanje. Antonio ne more dobiti zaposlitve. Ko se pritoži karabinjerskemu poveljniku, mu ta odgovori: » Z vsemi vami povratniki z vojne je ista stvar, ne iščete drugega kot delo«. Da je njegova nesreča še večja, se zaljubi v hčerko vaškega tovarnarja raket in priprav za umetni ogenj Carmeio Artu. Njen oče mu takoj, ko za stvar izve, pove, da hčere ne bo dobil, ker je brez zaslužka. Toda Antonio ne obupa. Zadovolji se z vsakim priložnostnim delom, samo da lahko preživlja mater in sestre. Na trgu prodaja zelenjavo, opravlja delo konjskega hlapca, šoferja itd., toda nikjer nima sreče. Ker
V predmestjih Rima
41 % jetičnih in 1 zdravnik za
Sleherni dein beremo, kako se italijanska vlada zavzema za «zunanjepolitična« vprašanja in z vnemo «rešuje« Trst. O Trstu pišejo vsi listi, v rimskem parlamentu vzklikajo poslanci iredentistična gesla... Toda Talna m italijansko ljudstvo imata dovolj drugih, daleč važnejših problemov, ki bi jih morala rekli. Revščina in brezposelnost, beda in obupne socialne razmere so prava slika današnje De Gaspenjeve Italije. Toda r.ihče od velikih državnikov se zato preveč ne meni.
Angles-:: časnikar Alexander Werth je iz Rima poslal londonskemu časopnu *New Statesman and Nation« dopis, ki ga v izvlečku objavljamo. Iz njega se vidi, kakšna je ne posredna bližina «večnega mesta« Rima.
Človeku ni treba zapuščati Rima, da j ki vedo, da ne bodo mogli plačevati bi videl revščino. Stanovanjsko vpra- j stanovanj v novih hišah (43.008 lir sanje je tu bolj pereče, kot morda mesečno) so ponudili, da bi plačali
po 3000 lir najemnine za svoje hišice. Vendar se stavbna družba noče ukloniti.
kjer koli v Italiji. Pred vojno je Rim imel 1.200.000 prebivalcev, sedaj jih ima pa 1,630.000. Tudi če vračunamo vse muzeje, palače, urade in podobno, vedno pride ena soba na dve osebi, kar pomeni seveda, da v večini hiš živi mnogo več kot dve osebi v eni sobi. Nekateri živijo v votlinah v okoliških hribih, drugi pod oboki starega rimskega »akvedota«, tretji pa v tako imenovanih »borgatah«, ki spadajo med nenavadna predmestja Rima. Pred nekaj dt.evi sem obiskal tri izmed teh nborgat«.
Eno izmed njih je ob starem rimskem »akvedotu«. l.judje, ki tu živijo, so v pravem pomenu besede berači. Tu so se naselili brezposelni iz juga. pa tudi revni prebivalci Rima, ki niso zrnocli visokih najemnin za stanovati ia. Zgradili so si nekakšno vasico, Vs» ima samo eno vodovodno pipo in nobene razsvetljave. Vendar so v tej vasici ljudje »srečni«. Barake so bolj aii manj čiste in urejene. Okrašene so z rožami in lastniki nekaterih boljših hišic celo pravijo, da se ne bi hoteli seliti drucam. Pred mesecem pa je neka stavbna družba vložila proti prebivalcem vasice tožbo: hočejo iih pregnati, da bi na tem prostoru zgradili stanovanjske hiše. Prebivalci,
13.000 ljudi
nima čevljev. Tudi vsi ostali Jih nimajo.« Dodala je: »Tuberkuloza? Vlada pravi, da je je samo za 3%. Pravim vam, najmanj 40”/« ljudi je jetičnih. Vsi smo gnili od te bolezni!« Pred hišo se je zbralo več »vaščanov« in pripovedovali so mi o bolnišnici, ki je 6 km oddaljena in o enem zdravniku, ki naj bi zdravil 13.000 ljudi. Ce si med redkimi srečneži in imaš službo, opravi vizito zastonj. Ce pa si brezposeln, mu moraš plačati 600 lir na roke in kdo izmed brezposelnih si lahko to privošči — torej je bolje enostavno umreti. In duhovnik — dobiva polno paketov iz Amerike in državno podporo, vendar za nič na svetu ne bi podaril otroku čevljev. In kakšno bodočnost imajo otroci? Mladeniči se ne učijo obrti, ker jih nihče noče sprejeti. Toda, ker ne morejo ničesar zaslužiti, kradejo. Nekatere izmed deklet in žen hodijo z dovoljenjem svojih očetov ali mož v Rim, da bi zaslužile za kruh s prodajanjem 'svojih teles! Človek jih skoraj ne more obsoditi zato. In pravijo, če je v teh vasicah preveč otrok, kaj pa naj delamo v tem prokletem kraju, kot je ta, kjer ni kinematografov ali karkoli drugega. Samo pred volitvami prihajajo sem dame v limuzinah in in dejala: »Kako naj hodi v šolo, če delijo zavoje s hrano in obleko...
Najslabši vtis izmed vseh pa je naredila name »borgata« Gordiana, kamor sem prišel v večernih urah. Vrste barak je zgradil Mussolini, »da bi pregnal berače iz Rima«. Večina prebivalcev je brezposelnih in imajo velike družine (6 ali 7 otrok), ki naj bi živeli z dnevno podporo 700 lir. Za celo vas je samo eno stranišče, ki stoji kot spomenik sredi »glavnega trga«. Obiskal sem enega izmed prebivalcev. Njegova družina je živela ! ob kruhu in zelenjavi. Bilo jih je osem, od katerih so štirje najmanjši otroci spali v eni postelji. Seznanil sem se z gospodinjo. Zbudila je enega izmed svojih otrok, prijetnega fantiča šestih let, ga potegnila za bose noge
Maria Flore In Vincenzo Muso! Ino v (Umu »Za dva krajcarja upanja«
se ena njegovih sester speča s starim vaškim posestnikom, aa župnik spiej-me v službo kot cerkovnikovega pomočnika, da bi laže preskrbel sestri doto in popravil »družinsko sramoto«. Antonio pa hkrati s tem poslom opra. vlia tudi delo komunističnega aktivista ter hod; ponoči v Neapelj iepit komunistične letake. Ko župnik za to izve, ga spodi.
Toda Antonio kljub vsem tem nezgodam še ne obupa. Ko ne moreta omehčati Carmelinega očeta, da bi jima pomagal in dovolil poroko. Antonio prelomi z vsemi tradicijami, ki so na jugu Italije predvsem močne, ter odpelje Carmeio s seboj, pred tem pa še vrže pred noge egoističnemu in starokopitnemu Carmelinemu očetu vso njeno obleko, ljubljeno dekle pa obleče v svojo edino srajco. Brez krajcarja v žepu, toda z upanjem v srcu, odideta oba mlada človeka v svet, iskat sreče, ki je doma nista našla.
Film. katerega ie režiral italijanski režiser Renato Castellani, ie ostra kritika sedanje družbene ureditve v Italiji.
POTOVANJE NA NIZOZEMSKO
Kdaj jp nastal Rokavski
preliv?
'V zadmlem času Se spet mnogo.govori o gražrvi poJmnrskega predora prvi Bokavsk-.m prelivom, ki bi omogočal r.ajkraj-o zvezo med Anglijo in Francije i»dr>. evii.ps.co cei.,,o .V zvezi -tem sn se začeli zanima-:' tudi za to. kdaj je sploh nastal Rokavski preliv. L čenjaikj so izračunali, da je bila se danja Anglija -e p,, ledeni dobi po kopnem povezama z evropsko celino. Ker je bila pos’ediva ied na doba nekako pred 12.000 do IH.OKj leti pred sedanjim štetjem, sodijo, da se je Anglija lC' iia od Evrope n« kako pred lo.uOO 1p::. Točno tega seveda ni mogoče ugo-"viti. Sedanje področje Rokavskega rok'na je bile, takra- nižina, k; p, jev teku tisočletij pogreznila ter jo je zalila voda. Tako je nastal Rokavski preliv pred davnimi, davnimi časi. Poprej :e bi! za Anglijo naravna zaščita, dandanes pa ga že skoraj smatrajo za prometno oviro.
Švicarska mornarica
Švicarska mornarica je konec lanskega leta imeia 27 ladij s skupno tonažo 89.136 bruto registrskih ton. Največja švicarska ladja je petrolejka »Neuchatel« (9555 brt.), najmanjša pa »Rhone« (336 brt.). Ob koncu 1951 je bilo v gradnji na švicarski račun 56.130 brt. ladij, in sicer 4 ladje v Nemčiji, 2 v Italiji in po 1 ladja v Angliji in Holandiji.
PRAZNIK TULIPANOV
Pri Aachenu sm0 prekoračili nem. ško-nizozemsko mejo. Kmaiu za mejo so nas pozdravile lepo urejene in, čiste holandske vasice. Kakšna razlika med Nizozemsko in Nemčijo! Posebno zato, ker smo šli skozi Aachen. Aachen je menda najbolj razbito mesto v vsej Nemčiji. Poleg bombardiranja iz zraka je 1. 1945 šla fronta prav čez Aachen, in pustila je sledi, ki jih še cele generacije ne bodo mo. gle popraviti.
Na Nizozemskem pa nj videti več nobenih posledic vojne. Potovali smo skozi Utrecht in smo se ustavili v Haagu. Haag je glavno mesto Nizozemske, čeprav ni največje. Tu je sedež vlade in parlamenta. Prav0 »administrativno« mesto.
Najprej smo se poskušali sporazumeti v nemščini, pa vendar ni šlo, ker Holandci, čeprav mnogi znajo nemško, ne želijo govoriti v tem jeziku. Z angleščino je šlo laže.
Mesec april je najlepši mesec za
Lep pogled na nizozemsko pokrajino z značilnim »mlinom« na veter.
Nizozemsko. Ko začenjajo cveteti tu.
lipani, prihaja v Holandijo vsak dan na tisoče tujcev, ki občudujejo lepoto tulipanskih polj. Okolica Haaga, Har-leema, Utrechta živi pravzaprav v prvi vrsti od tulipanov. Nizozemska leži pod morsko gladino. Zemlja je peščena in edino tulipani res dobro uspevajo v nekaterih predelih. Tu ljudje tudi od tulipanov živijo. Vsaka holandska hiša ima obvezno tulipane v svoji hiši. To je tako kot pri nas na Gorenjskem nageljčki. Zato velik del tulipanov prodajo že v sami domovini, tulipanove gomolje pa izva. žajo po vsem svetu. Ob sezoni izvažajo tud; cvetje v sosednje države m je Nemčija eden najboljših odjemalcev. Vsi cvetlični trgi in cvetličarne v Nemčiji so aprila polne holandskih tulipanov. Z letali prevažajo sveže
cvete celo
v Ameriko.
Pri Haarleemu se nam je odprl najlepši pogled na »preprogo« cvetočih tulipanov. V raznih barvah se je prelivala vsa pokrajina. Kakor daleč je seglo oko, povsod tulipani. Ta njiva z rdečimi, druga z rumenimi in tretja zapet z modrimi tulipani.
Po vaseh, ki leže v bližini tulipanskih polj, vsak dan prirejajo cvetlične veselice, posebno pa ob nedeljah. Vsa vas je okrašena s tulipani. V neki vasi smo videli tulipane, pove. zane v obliki velike goske. Ob zvoku godbe se skozi vas pomikajo vozovi, okrašeni s tulipani. Mladina prepeva. Ceste so posute s tulipani...
Holandija pomladi! Nikjer na svetu menda ni toliko cvetja in toliko veselja kakor tod ob »cvetni trgatvi«.
Seveda Nizozemska ne živi samo od tulipanov. Saj po vsem svetu znani holandski sir in zelenjava vsak dan polnita tržišča Nemčije, Anglije in Belgije. Prva cvetača, cikorija in so. lata prihaja iz Holandije že zgodaj spomladi. Zelenjava je eden najvažnejših nizozemskih izvoznih predmetov. Pred leti Zahodna Nemčija ni mogla Holandiji plačati zelenjave, ki jo je uvozila. Nizozemci so za nekaj dni ustavili ižvoz, vendar pa so morali zaradi pokvarljivega blaga prav kmalu zopet odpreti mejo, ker je pač Zahodna Nemčija danes največji odjemalec holandskega blaga in je Nizozemska življenjsko povezana z nemškim tržiščem.
Po vsej Nizozemski vidiš polno zimskih gred, ki omogočajo, da lahko tako zgodaj pomladi pošilja razno zelenjavo na svetovne trge. V vrtnarstvu najdejo Nizozemci tudi najlaže
zaposlitev. Posebno po drugi svetovni vojni, ko so Holandci izgubili kolonije in s tem dober del izvirov surovin, je treba pač na drug način ustvariti devize.
Vendar pa bi dobili napačno sliko o Holandiji, če bi mislili, da živi -a-mo od vrtnarstva. Amsterdam in Rotterdam nam kažeta drugo sliko Nizozemske. Obe mesti sta industrijski in v ladjedelnicah Rotterdama izdelujejo največje ladje na svetu.
Nizozemci so za naše pojme precej čudni ljudje. Nimajo navade, da bi hodili v gostilne. Vse njihovo življenje se razvija v okviru družine. Ko sm0 zvečer šli nekoliko po rotterdamskih ulicah in se oglasili tudi v gostiščih, smo tu videli malo domačinov, večinoma so v lokalih bili le tujci. Holandci tudi nimajo Fadi prevelikih zvez s sosesko. Zato tudi v mestih naletimo večinoma na enostanovanjske hiše. Visoke in ozke. Glavno je, da ima vsako stanovanje svoj vhod, da ne bi drug drugemu kalili »družinske samotnosti«. Ker so hiše ozke, so seveda tudi stopnice v teh hišah zelo ozke in morajo pohištvo vlačiti skozi okna v sobe. Na vsaki hiši je v ta namen pritrjen pod streho velik kavelj, na katerega P° potrebi obesijo škripec, da si olajšajo selitev. Vse hiše so lepo poslikane in dolnji del hiš je popleskan.. Vsako soboto holandske gospodinje operejo ves dolnji zunanji del hiše in tudi hišna vrata. Tudi pločnike na cesti perejo gospodinje vsak teden. Kar se čistoče tiče, vsekakor Holandci prednjačijo pred vsemi.	Vlado Valenčak.
Praktična novost za mlade mamice
Mlade mamice se dostikrat pritožujejo. da morajo zaradi dojenčka al malega otroka ostati doma, medterr ko drugi lahko gredo na izlete ali na daljše obiske. Vozička ne moreš povsod vlačiti s seboj, posebno pa nP na vlak ali avtobus. Iznajdljivi trgovci pa so tudi za to našli pripomoček Nedav. no so prišle v Ameriki v prndaio posebne gumaste blazinice. Z lahkoto jo spravi mamico v svnio ročno torbico Na vlaku ali avtobusu pa jo lepo napihne in malček ima najugodnejše ležišče, kjer lahko caplja in kobaca, po tudi spi. Ta blazinica pa je hkrati upo. rabna kot kopalna kad za otroka in umivalnik za odrasle.
IDEJE ARHITEKTA JOSEPHA NEUTRA:
Hiša naj bt* prostorna
Ameriški arhitekt Richard Joseph Neutra je nedavno slavil svoj bO. rojstni dan. Vsi ameriški in mnogo evropskih časopisov so mu posvetili spominske članke, v kJtenh poveličujejo njegovo ime in delo. Neutra je danes o'UcS Wnghta uajstavne »i .. riški arhitekt Naše* bralce bo zanimalo njegovo naziranje o arhitekturi in gradnji stanovanjske hiše, o tcatert pravi, da mora biti prostorna in enotna ter naj izraža svoj namen že oo zunanjosti, ki naj bo v skladu s pokrajino. Arhitekt Neutra posveča posebno pažnjo notranjosti stanovanjskih zgradb.
Do 1. 1939 ■ so v Ameriki najmanj polovico hiš gradilj tako, kakor so želeli lastniki oz. naročniki. V zadnjih letih, ziasti po drugi svetovni vojni, je dosegla graditev enotnih hiš po zmernih cenah skoraj 80 % stanovanjskih gradenj, ki jih arhitekti z okusom in praktičnostjo skušajo čim bolj prilagoditi sodobnim zahtevam. Seveda imajo klub temu bogati Američani še zmeraj dovolj možnosti, da si svoja stanovanja grade popolnoma po svojem individualnem okusu.
Novejša ameriška arhitektura se je najbolj uveljavila v Kaliforniji. Mnogo je k temu pripomoglo to, ker tamkaj živi in dela sloviti ameriški arhitekt Neutra, po njegovih stopinja^ pa mu zvesto sledi skupina tudi že znanih arhitektov, njegovih učencev: Gregory Ain, Raphael Soriano, Harwell Harris in drugi, k; nadaljujejo Neutrovo gradbeno tradicijo vzdolž vse pacifiške obale.
Pri vseh gradbenih načrtih si Neutra postavlja zmeraj načelo: Hiša mora biti prostorna in enotna in naj izraža svojo funkcijo tudi na zunaj. Balkoni in okna, obokani hodniki in urejena dvorišča naj se skladajo s pokrajino. Sprejemnica in jedilnica sta združen; v prostorno in prijetno dnevno sobo, ki je opremljena z udobnim, v stene vzidanim pohištvom. Obseg kleti in podstrešja naj zavzema čim manj prostora. Tudi kuhinje so majhne in urejene tako, da so gradbeni stroški čim manjši, prav tako izdatki za kurjavo in delo gospodinje čimbolj olajšano. — Lepota in
udobnost sta mu pri načrtovanju osnovni merili. Z enim pogledom moramo ugotoviti, s kakšno tehniko m s kakšnim materialom je hiša zidana. Neutruva naeeia so v praksi sprejeli vsi sodobni arhitekti, čeprav so ao-slej Sli bolj aii manj vsak svojo pot. Po prvi svetovni vojni so vpeljan Mies van der Rone in Gropius v Nemčiji ter Le Courbusier v Franciji tako imenovan; mednarodni slog, zna-chen po enostavnosti prostorov in uporabi stekla, cementa in jekia in zaradi močnega poudarka svetlobe. Graditelja ameriških nebotičnikov Louis Sullivan in njegov učenec Lloyd Wright	s:a	m-uo z=> a. .e. an n
arhitektonskim slogom in sta odklanjala evropski način gradnje iz jekla, cementa in stekla z zunanjimi stopnišči in ravnimi terasami. Ziasti Wright je poudarjal prednost v arhitektonski in gradivu, ki ga daje okolica, ker t tem doseže najprej enotnost stavbe in. okolja.
Richard Neutra se je šolal pri evropskih arhitektih in je kmalu znal spretno in koristno združevati prednosti ameriške in. evropske arhitekture. Ko je delal pri Wrightu v Ameriki, je že Po nekaj mesecih dela napravil načrt za eno izmed prvih hiS z jeklenim ogrodjem v Združenih državah. Wright mu je prav tako bal pobude, da je pri svojih nadaljnjih načrtih zmeraj bolj uporabljal gradivo, ki mu ga je dajala okolica stavbe, namreč les, opeko, neoblikovan, kamen. Zunanjosti stavb je dajal tonie barve, navpičnost in strogo vodorav-nost evropskega načina zidanja je zamenjal s črtami poševnih strešnih žle. boy s terasami, ki jih je oblikoval skladno z okolico.
Neutra je zaslovel z gradnjo stanovanjskih hiš od. skromnih obnov do razkošnih stanovanj, predvsem pa z ureditvijo stanovanjske četrti v Los Angelesu. Preden, se Neutra loti načrta stanovanjske hiše, se posvetuje z vsemi družinskimi člani, se pogovori o njihovem dnevnem dein, o njihovem okusu itd. In res! Neutra ne ustvarja danes samo prijetnih stanovanj — od preprostih do razkošnih, poleg vsega tega plemeniti tudi okus ameriškega povprečnega človeka.
Opera je za Japonce nekaj
Večina opernih pevcev, ki pojejo v operi na Japonskem, je vključena v družbo »Fudživara« iz Tokia. Družbo vodi nemški komponist in dirigent Manfred Gurlitt, ki je bil včasih zelo znan v Bremenu, Berlinu in Hamburgu, ki pa je leta 1933 pred nacisti pobegnil in prispel leta 1939 v Tokio. Družba je obstajala že pred njegovim prihodom. Ze leta 1934. je »Fudživara« prvič uprizorila »La Bohčme« in nato dodala svojemu repertoarju znane opere, kot so »Rigoletto«, »Carmen« »Aida«, »Tosca«, »Faust«, »Loh engrin«, »Seviljski brivec«, »Fidelio« in druge. Najbolj znani operi na Japonskem pa sta »Madame Buttersly«, ki j i imenujejo »Co Fudžin«, in »Tra-viata«, k; ji pravijo »Cubaki Himes«.
Potem ko se je med vojno družba »Fudživara« razšla, so se prvič zbrali vsi preživeli člani v jeseni 1945. Uprizorili so prvo povojno opero januarja 1946, in sicer »Traviato«. Od tedaj pa do konca leta 1951 je družba postavila na svoj repertoar 16 oper in 26 samostojnih produkcij ter je imela nad 500 predstav v Tokiu in prav toliko predstav v Osaki, Kiotu. Nagoji in Kiuši. Pogoji dela japonske opere so nekoliko nenavadni. Zaradi visokih stroškov imajo dve predstavi na dan, sedemkrat na teden. Jasno je, da zato tudi potrebujejo večje število glavnih pevcev. Za 24 predstav »Fausta« potrebujejo 3 Margerite, 3 Fauste, 4 Mefistofole itd. Ure jevanje takšne zasedbe je dovolj komplicirano, vendar je še razmeroma enostavno v primerjavi s pripravljanjem opere in vajami. Tudi zelo dober japonski pevec namreč danes še ne more živeti samo od dohodkov, ki jih ima od petja v operi. Zato se večina bavi z drugimi posli, najboljši n. pr. učijo petje ali hodijo na koncertna gostovanja, drugi pa si tud: poiščejo ročno delo. Ker je vsaka opera tako rekoč popolnoma nova za japonsko občinstvo in tudi pevci pojejo svojo vlogo prvič v življenju, so potrebni dnevi in dnevi, da lahko « opero uspešno nastopijo. Najteže je pripraviti japonskega pevca do tega, da bi se v vlogo vžkcel. Prevodi sc-mnogokrat netočn; (govorno petje in podobno je prevedeno na japonščino, arije pa so navadno v prvotnem je-
LES ZAMENJUJE JEKLO
Številne dejavnosti — bodisi v industriji ali pa pri gradbah — je posebno v Zahodni Evropi močno prizadelo pomanjkanje jekla. To pomanjkanje je bilo prav posebno občutno v Angliji, zato so pričeli zopet ceniti les, ki naj bi nadomestil jeklo. Možnosti svetovne preskrbe z lesom so zaenkrat še zadovoljive in se ni bati, da bi tega materiala v doglednem času zmanjkalo. Mehanične lastnosti lesa predvsem ustrezajo pogojem, da se ga lahko uporablja za prečne nosilce pri manjših gradbenih objektih, za strehe hiš. za tlakovanje cestišč in dvorišč ter za izdelavo mostnih konstrukcij manjše oblike, dalje za karoserije cestnih motornih vozil, za lope zračnih vozil, za tovarniške objekte in skladišča ter za razne opornike in stebre drugih zgradb
Razen prednjega govorita še dva druga razloga Za povečano uporabo lesa: prvič, veliko pomanjkanje delovne sile, saj je poznano, da obdelava lesa zahteva manj dela, drugič, pereče je vprašanje nabave premoga za strojno obdelavo, se pravi kuriva, oziroma p-.gonskega materiala za stroje, ker je obdelava jekla dolgotrajna in draga.
Razumljivo je, da vprašanja pomanjkanja jekla ne bo rešila večja poraba lesa, vsekakor pa bo ta nevšečnost mnogo manj občutljiva.
9»
eksotičnega“
Scena iz Wagnerjeve opere »Lohengrin« z japonskimi igralci
ziku), mnogo teksta Pa se vofočs ne da prc-esti. Zato tudi pevci mnogokrat svoje vloge ne razumejo. Japoncem se tudi že po naravi upirajo ljubezenske izjave v javnosti, ker japonščina nima niti prave besede za iju. bežen. Vendar pa so japonski pevci inteligentni in marljivi in se hitro nauče, kljub temu, da je opera in vsa zahodna glasba zanje in za njihovo občinstvo še vedno nekaj »eksotičnega«.
Znamenit rodovnik
Sin črnke in belokožca se imenuje mulati sin mulatinje in belokožca pa kvadron. Pri zahodnih narodih, kakor so Francozi, Spanci itd. je bila — in je, žal, se danes velika sramota,- če kdo ni čistokrven. Kvadrom se komaj se razlikujejo od belih in le včasih se spozna njih izvor po temnejši barvi kože in po značilnem duhu. Slavni francoski romanopisec Aleksander Dumas je bil potomec črnca in nekega dne ga vpraša zelo vsiljiv znanec: »Kaj ne, Vi imate zelo čuden rodovnik? Vi ste kvadron: «
•Mislim$ da*, reče Dumas.
»In Vas gospod oče?*
»Je bil mulat*.
»In Vas stari oče?«
»Je bil črnec*, reče Dumas prav mirno.
»In ali smem vprasad, kaj je bil Vas gospod stari oče?«
»Opica!«
»šalite se, to pa že ve bo držalo.«
»Res, opica. Kajti moje pokolenje je v resnici zelo zanimivo, začne se tam, kjer se Vase neha.*
b začetku tedna

»Nikar se preveč ne čudite! Nepresta.no se prepirata .,.«
PRVENSTVO SLOVENIJE Y NOGOMETU
Huda borba za obstanek
Značilnost III. kola povratnih srečanj Je bila ogorčena borba zlasti med člani spodnjega doma, ki se po današnjih rezultatih sodeč resno zavedajo svojega položaja. To velja posebno za Slogo, ki je navzlic nekaterim nepričakovanim uspehom v zadnjih srečanjih še vedno na repu lestvice. Boj za obstanek vodita tudi Mura in Kladivar, katerima pa se utegne pridružiti še Korotan.
Naskok 5 točk kaze, da je prvo mesto skorajda že oddano. Razburljivejše tekme bodo med ostalimi vodilnimi udeleženci za naslednja mesta v vrhnjem delu lestvice.
Odredi vodi s 5 točkami
Oilre.l : Ki.i-Iivar 3:2 (2:2)
Ljubljana, IS. maja Prvenstveno srečanje med Odredom in Kladivarjem t :!o	, .epo in zanimivo, kakor bi eio-
\ex sorli:	po rezultatu. Ta ugotovitev
velja predvsem za domače moštvo, ki je v nekoliko spremenjeni postavi tokrat precej razočaralo gledalce. Vzrok Odrede je morda tudi ta, da Liubltanč-an». zavedajoč se precejšnjega naskoka v ♦očkah, tega srečanja niso \' pre reč resno. V domačih vrstah so b e s.abo točke obe krili (Zivotič C : ečkii. desna zveza Kumar in levi bra-r.: ?c Smole. Slednji je nastopil po daljšem odmoru in zaradi svoje nesigurnosti nc~: na:več k. .vde za oba prejeta gola. '•	Oar* :graiec je bil Toplak,
k na tudi v Hočevarju ni imel dovolj pomoč].
K la kvar e ugodno presenetil ln bi za: z:;!: >vo;e požrtvovalne igre zaslužil točko Najboljša je b:!a vsekakor kril-skz vrsta, v napadu pa preizkušeni Coh. Ce b: sunapadalci vsaj delno izkoristili njegove lepe predložke. bi bila domača o'vamba p: v gotovo v hujši stiski. Koka j m n ut pred koncem igre je bra-r. ec Kladiva rja zagrešil v kazenskem p •■staru foni nad Kumarjem. Kazenski sv '. je neuspešno izvedel Medved, vendar ’e nek Kladi varj e v igralec v trenu‘ku streljanja vskočil v kazenski prostor. z »di česar je sodnik ponovno p.-.kazal na oe’o točko. Tudi pri drugi izvedbi strela je nasprotni igralec za-greš ! enak prestopek, navzlic temu pa je sodnik pravilno priznal doseženi gol.
Z h Odred so bili uspešni Toplak (2) in Hočevar, za Kladivar j a pa Coh in Pavlič.
-odvik Kukanja iz Murske Sobote je sv o nalogo prav dobro opravil.
Gledalcev je Mio približno 2000. V prvi P’ istveni > ed tekmi so pionirji Zelez-n čara premagali Odred 2:0. B moštvo
Odreda pa tekmi Ilir.h
e v z r
prav tako prvenstveni
izuiiatom 10:1.
Ruilar : Branik 0:0
Trbovlje, 18 maja. V lepem sončnem vremenu je bila danes pred 1500 gledalci odigrana ona najzanimivejših prvenstve-V Trbovljah med Rudarjem n mariborski m Branikom. Srečanje se brez gola. Tekmo je odlično vodil ljub: ansk: sodnik Macoratti. Ena.i-ca Rudarja je zaigrala znatno slabše kakor v zadnjih tekmah, pri vsem tem ra je njen napad spel zagrešil staro napako. di :e pošiljal žoge mimo ali preko drogov, kolikor jih ni pobral odlični vratar Mariborčanov. Do 12. minute prvega polčasa so bili domači v premoči, potem pa so se gostje osvobodili njihovih klešč in Plaznik je kmalu nato poslal nevaren strel v Rudarjeva vrata, kjer pa je uspešno posredoval Ahlin. Igra n: bila posebno povezana in nevarne situacije so se menjavale zdaj na tej zdaj na oni strani.
V drugi polovici je v tretji minuti Klančišar iz 20m poslal nevarno žogo na Brani kova vrata, toda tud: ta vratar s-* ni dal ukaniti. V nadaljnjem je sledila cela vrsta kotov — razmerje je bilo nazadnje 5:2 v konst domačih — ki pa so vsi ostal: neizkoriščeni, večinoma po zaslug: obeh vratarjev, ki sta imela glavni vlog: v tem srečanju. Na splošno se lahko trdi. da 'o: bil Rudar le laže zmagal cd Branika, če bi bili njegovi strelci nekoliko odločnejši.
Nafta : Železničar Lj.
2:1 (0:1)
Dolnja Lendava. 13. maja. Pred 400 gledalci je danes moštvo Nafte v mlačni in nezanimivi isti premagalo Železničarja iz Ljubljane 2:1 (0:1). V prvi polovici je b:ia tekma nezanimiva in tudi kvalitetno zelo slaba. Žogo so nabijali od gola do gola brez vsakih smiselnih kombinacij. Kljub temu je končno moštvo Želez-
ničarja supelo doseči po zaslugi Vertlja vodi.ni gol in tako se je končal tudi prvi polčas. V drugem delu igre slika na igrišču ni bila mnogo boi.iša. Posebne slabo je igrala enajsterica Nafte, ki pa je vendarle že kmalu po začetku po Gerenčerju izenačila rezultat. Po tem golu je Železničar spet prevzel pobudo in si priboril terensko premoč. V tem odlomku so gostje dosegli svoj drugi gol, ki ga oa sodnik po posredovanju stranskega sodnika ni priznal zaradi offsidea. T.k pred koncem so domačini po Božiču ob precejšnji krivdi vratarja gostov, dal: zmagoviti gol in si s tem zagotovili obe točki na domačem igrišču. Tekma je potekala v najlepšem redu in miru. Po njenem poteku bi vsekakor bolj ustrezal neodločen rezultat.
Kot sodnik je sodeloval Preslnger lz Celja, ki je opravil svoje delo dobro in brez napak, ni pa imel potrebne podpore pri stranskih sodnikih.
Korotan : Sloga 4:4 (2:3)
Kranj. 18. maja. 600 gledalcev )e bilo danes Driča razburljive in ostre tekme med domačim Korotanom in Slogo iz Ljub'iane Moštva sta se do maksima trudili za zmago, vendar sreča ni bila naklonjena nobenemu. Že kar orvc minute igre so dale slutiti, da bo tcKma hitra ?n borbena. Izdatno zalogo golov. glede katerih so gledalci res oriši! na račun, ie odprl v 15 minuti Brezar I. na nredložek Člena. Takoj naslednjo minuto Je bil domači vratar Kovačič hudo poškodovan, kar so Slogaši izkoristili in izenačiji razliko. Gostje so temu usnehu dodali še dva gola. kratko nato Da ie moral vratar Kovačič zapustiti igrišče, ker ni mogel nadaljevati igre. Zamenja! ga ie Brezar II.. toda tudi okrnjena enajsterica ie de kraja polčasa obdržala pobudo v svojih rokah. Tik pred odmorom je Brezar znižal razliko na 2:3.
Drug? de! igre je moštvo odigralo s celotno postavo, toda s Kovačičem na desnem krilu.
46. minuti je
ponovno ušel Domači so
ki na le samo statiral. Že v
odlično razpoloženi Brezar I.
Šercerju ter izenačil na 3:3. imeli potem še nekaj časa prvo besedo igrišču, vendar so zapravili celo kopico zrelih priložnosti za povečanje rezultata. Glede teza ie treba posebei omeniti krilo Stularja. ki le imel tri popolnoma zrele pozicije. V 70. minuti je streljani kot prestregel Pantič z glavo in ga ostro plasiral med drogova. Ne dolgo zatem je Kran] izsilil več kotov, med katerimi ie enega levi branilec Sloge Lenarčič spremenil v lastni gol Se dobrih deset minut ie manikalo do konca ln bilo ie še več zelo napetih situacij, ki b? Ie lahko navrgle točko enemu izmed nasprotnikov. toda konec koncev le le ostalo pri remisn. V enaistorici Korotana «e ie močne poznala odsotnost Razpotnika in Andrijašiča. k? iz neznanega razloga nista prispela na tekmo
Sodnik Fajon iz UttbMane danes n! bil rasel ostri igri. zlasti na so mu zamerili, ni sodeloval s stranskimi sodniki.
Tekme Partizana v telovadnem mnogoboju
do-
da
Železničar M. 2:0 (1:0)
Mura
Maribor. 18. maia V današnji prvenstveni tekmi med Železničarjem in Muro le domače moštvo osvojilo obe točki. Gostje so same orvih 15 minut imel? več cd igre. v na-daliniem poteku tekme pa so igrali podrejeno vlogo V njihovem moštvu ie zlasti odpovedala krilska vrsta. Železničar ie svojo premoč na igrišču aveliavi! tudi v rezultatu, si bt bi! lahko no priložnostih za zadetek še višii. Gola sta dela Rafolt in Čendak.
Pred približno 1500 gledalci ie objektivno sodil Orel iz Celja.
SPORED PRIHODNJE NEDELJE Kranj:
Korotan : 2elezničar (Mrb) (1:2) Ljubljana:
Stoga : Rudar (0:2)
2elezničar (Lj.) : Odred (0:5) Maribor:
Branile : Nafta (2:1)
Celjo:
Kladivar : Mura (1:1)
Številke v oklepajih pomenijo iz-de z prvih srečanj.
Ljubljana, 18. maja. V pripravah na republiško in zvezno prvenstvo v telovadnem mnogoboju je bilo danes dopoldne na telovadišču v Tivoliju množično tekmovanje, ki se ga je udeležilo nad 200 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz skoraj vseh ljubljanskih društev. Kot gostje so tekmovale tudi nekatere skupine iz okrožja Ljubljana-okolLca, kar je bila za »podeželane« koristna preizkušnja. Pred začetkom tekmovanja je zbrane telovadce in sodnike pozdravil predsednik mestnega odbora Partizana tov. Nebec.
Kljub nekoliko mrzlemu dopoldnevu je bilo na telovadišču po daljšem razdobju spet na moč živahno. Zastavni mladinci
in mladinke, pa tudi člani in članice, so preizkušali svoje sposobnosti na posameznih orodjih, v prostih vajah in tudi v atletskih panogah. Moški oddelki vseli razredov so nastopali na štirih glavnih orodjih v preskoku čez konja, v akrobatiki, v teku na kratke proge, v skoku v daljino in v metu bombe v cilj. Prav tako so tudi dekleta nastopala na orodju in v atletskih panogah. Kot posebnost, ki je doslej na naših tekmovanjih nismo bili vajeni, je bila vnesena v tekmovalni program tudi izvedba prostih vaj, ki so predpisane za bližnji II. zvezni zlet.
Današnje tekmovanje je pokazalo, da partizanska društva na področju mesta
Uspel Odredov atletski mating
Za mesec maj nenavadno hladna nedelja ni bila najugodnejša za atletski nastop. Na Stadionu se je dopoldne zbraio nekaj sto ljubiteljev atletike k mitingu Odreda, katerega so se udeležili še Železničar in Grafičar iz Ljubljane ter močna ekipa celjskega Kladivarja.
Prireditelj se je s svojimi gosti dogovoril za skrčen program. 12 točk obsegajoči spored je bil zaradi dobre organizacije in številne udeležbe sodnikov končan prej ko v dveh urah. 2al je veter močno oviral tekmovalce, ki se nikakor niso mogli dobro ogreti. Lorgerju sicer ni uspelo ponoviti celjskega uspeha na lil) m, četudi je bil sigurno prvi s 15,4. Pri skoku v daljino je presenetil Janez Pokorn (Odred) s solidnimi skoki, ki so bili z malimi prestopi blizu slovenskega rekorda. Skoda, da Petek (Odred) na 3000 m ni imel močnejše konkurence. Bil je namreč odlično razpoložen. Na 1000 m je v odsotnosti Emila Kranjca, ki je tekmoval v Litiji, sigurno zmagal Hanc. Vse kaže. da se ponovno bliža dobri formi.
Pri ženskah smo poleg Knezove, Kotlu-škove in Blaževe ter talentirane Stanej-čičeve opazili nekaj mladink, ki utegne-
jo, enako kot Penko pri mladincih, že v kratkem nadomestiti marsikatero preiz-seno tekmovalko.
Najboljši na mitingu doseženi uspehi
so naslednji:
TEKI: liu zapreke: Lorger (KI.) 15,4, Černe (O.) 15,7, Subelj (O.) in Urbas (KI.) 16.8. 100 ra: Lorger (KI.) 11.l, Pokorn J. (O.) in Petauer (KI.) 11.4, mladinci: Soba (Zel.) 11.9, ženske: Stamejčič (Graf.) 1.3.6. Perišič 13.7, Malič 13.9 (obe O.); 300 m: Urbajs (KI.) 38.0, Kopitar (KI.) 38.1, Djor-djevič (Graf.) 38.3, mladinci: Belšak 38.6; 1000 m: Hanc 2:36,9, Gajšek 2:30,2. Vipotnik 2:42,1 (vsi KI.); 3000 m: Petek 9:01.4, Kovačič (oba O.) 9:20,0; SKOKI: palica: Vehovar 3.30. Glavač 3.12 (oba KI.), Pungartnik (O.) 3.00; daljina: moški: Pokorn J. (O.) 6.53, Lorger (KI.) 6.46, Vagner (O.) 6.34, ženske; Knez (KI.) 5.02. Stamejčič (Gr.) 4.68, Perišič (O.) 4.63; METI: krogla: Miler B. (O.) 13.32, Golc 13.17, Polutnik (oba KI.) 11.97. mladinci: Penko (Giaf.) 14.02!. Petrušič (O.) 13.36, ženske: Kotlu-šek 12.24. Ceiešnik 10.53, Sima 10.36 (vse (O.); disk: moški: Miler Janko (O.) 45.04, Peterka (KI. 41.72, Miler Bogdan (O.) 40.52.
Ing. M.
Ljubljane z vso resnostjo skrbijo za množičnost svojih oddelkov, saj doslej »e na nobenem mestnem tekmovanju ni o:ia udeležba tolikšna. Največ je temo-vaio miadincev in miadinx. v splošnem pa so Dih najštevilnejši zastopani tekmovalci lil. razreda. Xako je tudi pravilno, saj je ie lil. razred temelj za množičnost ;n hkrati najboljša podlaga za uspešen vrhunski razvoj telovadbe :n športa.
Skoraj vse vi ste so pokazale zadovoljivo znanje m tudi strumen ter discipliniran nastop. Kar razveseljivo je bilo videt vrste, ki so v vzornem redu prehajale od orodja do orodja, od ene do druge tekmovalne panoge. Na letnem telovadišču so se zbrali številni gledalci, ki so se zaustavljali v pivi vrsti pri telovadcih I. razreda. Kijub temu. da niso prišli na državno prvenstvo ali morda ceio na mednarodno tekmovanje, so vendarle prišli na račun. Vaja miadega Tomažiča na krogih je navdušila prisotne tako, da so ga toplo nagradili z odobravanjem, medtem ko je še bolj užgala težka poljubna vaja tov. Pešla na drogu. Seveda nista bila samo ta dva, ki sta se prav posebno dobro odrezala, saj je bila poleg* teh še cela vrsta izvrstnih znanih tekmovalcev in tekmovalk, ki krepko ubirajo stopinje za svojimi olimpijskimi vzorniki.
Letošnje tekmovanje je pokazalo, da telovadba v ljubljanskih društvih počasi, toda zdržema napreduje. Ce bodo društva nadaljevala z delom v tej smeri, potem smemo z upravičenostjo upati, da bomo v nekaj letih dobili nove mednarodne tekmovalce, ki nas bodo z uspehom zastopali v. tujini.
Tekmovanje je vodil načelnik mestnega odbora Partizana tov. Poljšak ob pomoči načelnice Kruharjeve in sodniškega zbora. Sodniki so izvršili svojo nalogo r.a_ glo. tako da je tekmovanje v naj lepšem redu in dobri organizaciji hitro minilo.
Uspehi posameznih tekmovalcev ob url poročila še niso izračunani in jih bomo objavili prihodnjič.
Dober začetek Crvene zvezde
Ostali rezultati
Železničar M. II. : Branik II. 4:2 (1:1) Gregorčič : Projektor (Kranj) 15:0 (8:0) Rakičan : Drava (Ptuj) 6:4 (3:1)
BeGgrad, 18. maja‘Na stadionu Crvene zvezde je danes moštvo Crvene zvezde pred 20.000 gledalci slavilo izredno učinkovito zmago nad svojim prvim nasprotnikom za najvišji naslov med našim: nogometaši. Zvezda je zmagala zasluženo, saj je dala eno svojih najlepših iger v letošnji sezoni. Najzanimivejši del tega dvoboj a je minil v prvih 30 minutah
Državni reprezentanti v plavanju
so dob
Kljub temu, da je bil v soboto tako hladen večer, da so se Ljubljančani tesno zavijali v jopiče, so v Vevčah vendar nastopili na ja\mem treningu kandidati za olimpijske igre v plavanju. Naši plavalci imajo že čez tri tedne težko preizkušnjo v Parizu, kjer se bodo
Italija :
1:1 (0:1)
An {/lija
s	LOVENSKA		LIGA			
Odred	12	9	2	1	52:18	20
Eranik	12	6	3	3	22:12	15
Nafta	12	6	2	4	17:14	14
Železničar	Lj 12	5	3	4	21:20	13
Železničar	M. 12	4	4	4	23:21	12
Rudar	12	5	2	5	15:15	12
Korotan	12	4	2	6	26:32	10
Kladivar	12	3	3	6	13:21	9
Mura	12	3	2	7	17:36	8
Sloga	12	2	3	7	16:33	7
Florenca. 18. nia.ia. Pred 90.000 gledalci je bila danes tukaj odigrana 6. meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Italijo, ki se ie po zelo razburljivi in napeti igri končala neodločeno 1:1. V prevm delu je b la angleška enaistoriC3 odločnejši nasprotn k ki si ie že v peti minuti zagotovila gol naskoka po zaslugi Broadisa. Italnani so v nadaljnjem poteku Izvili nekoliko kotov, vendar niso mogli izenačiti V druži polovici se je položaj obrni! nekoliko v prilog domače enai-storice. ki je zaigrala z večjim elanom in ie nazadnje v 16. minuti ob silnem navdušenju občnstva zabila svoj zof in tako izenačila rezultat. Strelec je bi! Amadei. Bolj ko se ie bližal konec, boli sta obe moštvi silil» na zrnasto, pri čemer je prišlo tudi do nekaterih ostrejših trčenj, med katerimi je bil precej poškodovan tud? srednji napadalec Italije »stari» Piola. ki pa se le pred koncem vendarle vrni! v igro. ne da bi bil rnozel osebno koristiti. Kliub vsem naporom obeh strani se rezultat do konca ni več spremenil. Tekmo ie sodil avstrijski sodnik Beranek.
Kolesarske dirke v Mariboru
Klesarski klub Slavko Šlander v Mariboru je za 20-letmco športnega uveljavljanja Sinka Lozinška priredil ulične kolesarske dirke, ki se j:h je udeležilo 26 vozačev iz Ljubljane in Maribora. V skupini turistov na 5 krogov oo 950 m ie zmazal Fiker (2. Lj.) s časom 6:45 pred Stumbergerjem (Šlander) 6.47 ,n Miklavčičem (2. Lj.) 7:10. Med mladinci na 20 krogov je zmagal Likovič (2. Lj.) z 20 točkami in časom 34:19 pred Guštinom (Ilirija) z 18 točkami in Slamičem ‘Branik) 12 točkami. Med seniorji na 40 krogov ie bil prvi Podmdščak (Branik) z 42 točkam; in časom 1:00:45. druži Rozman (Branik) z 38 točkami, tretji Da Curk (Slander) s 27 točkami.
PRVENSTVO ZVEZNE LIGE V KOŠARKI
Neuspeh slovenskih moštev
zahodne skupine zvezne | učinkovit pred nasprotnim košem, po od-
Drugo
kolo
košarkarske lige je bilo za oba slovenska predstavnika neuspešno. ASK je po enakovredni borbi podlegel v Zadru, 2e-lezn.čar pa je na svojem igrišču prepust:. Mladost, obe točki. Po teh rezultatih .majo tavoriti za prvo mesto po dve točki, tako da je zdaj že težko predvidevat:. komu bo bojna sreča brez borbe poklonila mesto v finalnem tekmovanju.
MLADOST : ŽELEZNIČAR
51:48 (24:23)
Na igušču »Ljuba Šercerja« v Šiški so se v prvenstveni tekmi zvezne lige pomeri.: košarkarji zagrebške Mladosti in domačega Železničarja. Ze v začetku se je videlo, da bo borba dveh izenačenih nasprotn ikov.
V prvih minutah so gostje vodili z nekaj koši razlike, kmalu nato pa je Železničar prišel v vodstvo in g3 obdržal do 15 minut pred koncem igre. Pri stanju 35:35 se je razila dramatična borba za zmago, ki so jo priborili svojemu moštvu razpoloženi in prodorni Zagrebčani Despot. Mijač in Biaškovič. Zasluženo zmago si je Mladost priborila tud! zarad: odlične taktike, t. j. z izredno uspešnim zadrževanjem žoge v zadnjih minutah igre.
Železničar je bi! v prvem polčasu zelo
moru pa so precej popustili in prepo-gostokrat mnejavali moštvo. Najboljša sta bila Amon in Dvoržak. Pred 1000 gledalci ste sodila Tončič (Zagreb) ln Poč-kar (Ljubljana).
ZADAR : ASK 44:42 (27:20)
Košarkarji ASK so včeraj gostovali v Zadru, kjer so morali po ogorčeni, a izenačeni borbi kloniti s tesnim rezultatom 44:42 (27:20).
Prvenstvo Slovenije
POLJANE : RUDAR 61:34 (33:19)
Visoka zrnata Po-ljan je plod boljše taktike in boljšega tehničnega znanja. Rezultat 61:34 (33:19) popolnoma ustreza
poteku igre.
V	predtekmi za srednješolsko prvenstvo Ljubljane je V. gimnazija v finalu premagala I. gimnazijo 22:9.
ZELFZNlCAR M. : USNJAR 101:16
(77:11)
V	prvenstven! tekmi slovenske lige so Mariborčani beležili visoko zmazo nad svojim nasprotnikom. Zaradi številnih osebnih napak so gostje morali prenehati z izro, ker so imeli v svoiem moštvu samo še tri igralce.
DRUGO KOLO TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL
Ang tim : Jugoslavija 2zl
31 of tram—Gregory : Palada—Laszlo 6:4, 1:6, 9:11, 6:2, 6:2
Današnjo igro v dvoje v tekmovanju za Davisov pokal med Anglijo in Jugoslavijo so dobili gostje, kj so tako skupno z včerajšnjimi izidi pre-š*i v vodstvo 2:1,
Zaradi r-oikodbe Palsna le danes nastopil v coubi>; 49-letai dr, Gregory, vodja pota angleškega moštva. Id ie zadnjič __ igral v tekmah zz Davisov pokal l. 1931 Spričo te •ri’cbi'eucst? angleškega	te le «plašno
pričakovalo, da bosta iazoslovanaka igrača srečanje odločila v svojo Vorist. Toda zgodilo se je nasprotno. prv} o la so dobili gostje 6:4. v drugem »«s pa io zelo prepričevalno nsM unajEfcU 6:1. V tretjem aizu se je razvila ogorčesu te zagrizena borba za odločitev 0'i rtio-šk* to »urine v prednost! Anter m slednjič «i tehtnica dokončno obrnite aa mAo	tv ie nsSa
dvojica dofette t* *ot z 11:?
Solo&u. mnenje ja bfte da 9»	per
pon:i s til zaradi izrednih aa potov. gl *o v na-dalievanju dvoboja čekali «tarama dr. Gregorija. Toda oo odmoru se je uislelkn dvojica
vrnila na igrišče kakor prerojena in dr. Gregory se je krsta! do igrišču enako živahno kakor niezov oaiiner Na splošno presenečenje sta Angleža ostala dva niza dob:!a brez posebnih težav s 6:2. Posebno nčlnko-vito sta v svojo korist zaključila zadnji set. ko sta že vodila 4:0 ter ie šele potem Pa-iadi in L as zlu uspele znižat? razFko na 4:2. kar oa ai moglo preprečiti izgube niza in srečanja v dvoje.
Dnnska, Italija, Švedska v tretjem kolu
V IT. koln tekmovanja v evropski coni za Davisov poka! so doslej znan: naslednji rezultati: Švica : Argentina 0:2. Francija : Nizozemska 2:1. Švedska : Ciie 3:0. Belgija : Madžarska 2:1. Italija : Egipt 3:0. Jugoslavija : Anglija 1:2. Monako : Danska 0:3 in Zahodna Nemčijo : Brazilca 2:1. Potemtakem so sc za 111. kolo doslej kvalificirale že Švedska. Italija in Danska.
srečal! z reprezentanti Francije. Zato nas je toliko bolj zanimalo, v kakšni formi so naši tekmovalci.
Sklepajoč po prvem startu, smo dobili vtis, da so najbolje pripravljeni naši plavalci prsnega sloga. Vsi trije naši kandidati so v soboto zvečer postavili nove državne rekorde. Barbier: si je izbral daljšo progo 400 m, Trojanovič in Pandur pa 100 m Ze pred tekmovanjem smo izvedeli, da se Barbieri pripravlja na novi rekord. Seveda je bila želja, da to ostane trajno kajti neprijetno ,ie. če se take napovedi ne izpolnijo. Toda tokrat Barbieri ni razočaral, vso progo je odplaval točno po »planu«. (1:18.0	—
2:46.9 — 4:lf?.0) in prispel na cilj v času novega rekorda 5:48.0 Trojanovič je bil na 100 m v metuljčku za eno desetinko boljši od svojega lanskega rekorda. Pandur pa je Isto progo odplaval v klasičnem slogu. 2al v tej točki Pandurja niso stopali trije časomerilci, zaradi česar rekord ne bo mogel biti priznan.
Stevanovič Je postavil nov srbski rekord ne 300 m prosto, ostali cravlisti pa so nastopili na krajših progah. Na 66 m prosto je s precejšnjim naskokom zmagal Skanata. medtem ko je prijetno presenetil mladi reprezentant Jäger, ki je le za 6 desetink zaostal za Mihajlovom. Na 100 m je bil najboljši Franjkovič z rezultatom 1:01.8 kot edina tekmovalka
no. Njen čas Je sicer najboljši v zadnjih dveh sezonah, vendar smo, sodeč po zadnjih uspehih v Beogradu, pričakovali boljši čas. v mešani štafeti 3X66 m smo občudovali silen Sprint Skanate. saj je hrbtni slog njegova domena.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
400 m prsno: Barbieri 5:48.0 (nov jugoslovanski rekord, stari 5:51.8): 100 m prs-aio: Trojanovič 1:11.0 (nov jugoslovanski rekord, stari 1:11.1), Pandur 1:17.4( boljše od jugoslovanskega rekorda v klasičnem slogu): 66 m prosto: Skanata 37:4. Mihajlov 33,5, Jäger 39,1, Ivkovič 40.4: 100 m prosto: Franjkovič 1:01.8, Karaulič 1:03.4. Zuvela 1:05.2; 300 m prosto: Stevanovič 3:38 5 (nov srbski rekord) 100 m hrbtno ženske: Ligorio 1:22.4: 3 X 66 m mešati o: Skanata. Pandur, Zuvela 2:10.7. Karaulič. Barbieri, Mihajlov 2:14.4: 5 X 33 metrov prosto: Ivkovič, Vuksanovič, Kos. Kovačič. Jäger 1:30.8, Radonjič. Ježič, Ja-nekovič, Brainovič, Bakašun 1:32.0, Sta-kula. Šiljak, Matulič, Brajevič. Stevanovič 1.32 9.
Po plavalnem sporedu so nastopili vaterpolisti. Zmagalo je moštvo belih z rezultatom 5:2 (2:1) nad modrimi. Moštvo belih so sestavljali: Kovačič, Bakašun. Stakula T„ Vuksanovič, Ivkovič. Brainovič, Radonjič, pri modrih pa so igrali: Anšel. Matulič. Brajevič. Šiljak. Franjkovič, Ježič in Kos. Gole so dali Radonič 3.
nastopila Eša Ligorio na 100 m hrbt- i Stakula 2. Franjkovič 1. Kos 1.
igre, ko Je pravzaprav močnejši partner že dokončno opravil s šibkejšim. Serijo golov je otvoril Grčevič, za njim Mitič in v 16. minuti je bil rezultat že 3:0 v korist Zvezde. Po odmoru si Lokomotiva prav tako ni mogla več opomoči in tako je prišlo, da sta Vukosavijevič in Ognjanov dala še dva gola.
Hajduk : Dinamo 1:1 (1:1)
Split. 18. maja. Na igrišču Halduka ie bila danes nred 15.DD0 gledalci v sončnem, toda hladnem in vetrovnem vremenu odigrana prva tekma za ožje državno prvenstvo v nogometu med Dinamom in Hajdukom z neodločenim rezultatom 1:1. Oba cola sta padla v razmaku netili minut v prvem polčasu po Caikovskem in Krstnloviču. Domača enajsto-rica je imela večii de! ivrre premoč, kar velja posebno za then drugi del. medtem ko ie prvih 45 minut veter pomagal Dinamu.
Partizan : Vardar 1:0 (1:0)
Skoplje. 18. mata. V današnji tekmi za odločitev. kdo bo zasedel neto dn osmo mcs*o v lestvic? naiholiših nogometnih klubov v državi, sta v Skoplin nagonila Partizan in Vardar. Čeprav so bili domači nreceišen de! tekme boliš; od gostov, so vendar izgub!!! točki zaradi gola. ki ga ie v 34. minuti — edinega v vsej tekmi — spravil v mrežo Sijekovič. Partizan ie bi! sprva nekoFkn močneiši! nato na se le igra zravnala. Po odmoru so bili domačini popolni gospodari: na terenu, tako da ic moral Partizanov napad že hoditi na pomoč obrambi, ki Ü nekajkrat predla zelo trda Zrnaca Partizana ie pravzaprav zasluga slabega napada Vardarja. ki ie igra! brez poleta in zapravil preče? zrelih pozicij za gole.
BSK : Vojvodina 2:1 (0:0)
Beograd. 18. maja. Tekmo druge skupine v
ožiem delu državnega nogometnega prvenstva sta danes odigrala BSK in Votvodinn. Po zelo nezanimivi iert ie zmagala domača enaistorica 2:1 (0:0). Moštvi sta nastopili nekompletni. Gole za zmagovalce «ta da!a Antič in .Tocič. za Vojvodino pa ie bil uspešen Mutabarić. V nobeni enaistorici danes n!
Makedonci najboljši strelci LM
Ljubljana, IR. maja. V fizkulturnem življenju pripadnikov LM se je v zadnjem času marsikaj spremenilo, kar se kaže tudi v tekmovanju za pokal ministra Aleksandra Rankoviča. Ukinjene so bile nekatere discipline in je ostalo letos le tekmovanje v smučanju, ki je bilo februarja n.a Sar planini, te dni pa streljanje v Ljubljani.
Po dobro pripravljenih republiških tekmovanjih, kjer so nekateri strelci dosegli zelo dobe rezultate, so bile iz vsake republike določene 5-članske strelske ekipe za državno prvenstvo LM, ki ga je pretekli petek v popoldanskih urah otvoril polkovnik Ivan Lokovšek — Jan in ki je trajalo do danes zvečer.
Prvi dan so se tekmovalci pomerili v hitrem streljanju z vojaško puško na 300 m. Med posamezniki je bil najboljši Radjanski (Makedonija), ki je im,el v 2 minutahh 30 zadetkov. Za njim so se zvrstili: Ulčnik (Slov.) s 24, Pikolovski (Makedonija) s 23 in Maksimovič (Srbija) s 23 zadetki, itd. Ta dan so se ekipe razvrstile takole: 1. Makedonija 602 točki, 2. Srbija 546, 3. Slovenija 462, 4. Bosna in Hercegovina 413, 5. Crna gora 385, 6. Hrvatska 364 točke.
Drugi dan so nastopili iz vsake republike po 4 tekmovalci v streljanju s precizno pištolo na 50 m. Zmagal je Nikolovski (Makedonija) z 265' zadetki (od 400 možnih); slede pa mu: Golorič (Bosna in Hercegovina) z 240. Maksimovič (Srbija) z 237, Medjenov. ski (Makedonija) z 236 in Urbančič (Slovenija) z 229 zadetki. Ekipe so sc-V tej disciplini razvrstile takole:
1. Makedonija 888 (očk, 2. Srbija 819, 3. Slovenija 818, 4. Hrvatska 704, 5. Bosna in Hercegovina 676, 6. Orna gora 636 točk.
Danes so tekmovali strelci s precizno puško na 300 m. Zmagal je Maksimovič s 374 zadetki, za njim pa so Heradiinovič s 362, Jovanovič s 360. Nikolovski s 359 in Urbančič s 359 zadetki. Ekipe pa so se razporedile ta kole:
1. Slovenija 1372 točk, 2. Srbija 1367, 3. Makedonija 1352, 4. Bosna in Hercegovima 1275, 5. Crna gora 1261, 6. Hrvatska 1201.
Po vseh naslednje:
treh disciplinah je stanje
1. Makedonija 2842 točk, 2. Srbija 2732, 3. Slovenija 2652, 4. Bosna in Hercegovina 2364. 5. Crna gora 228? 6. Hrvatska 2269 točk.
Rankovičev pokal si je tako priborila Ljudska republika Slovenija (vključno smučanje).
I. Stih
Tekmovanje ljubljanskih pionirjev
Mestni strelski odbor Ljubljana je priredil nagradno tekmovanje z zračno puško ljubljanskih pionirskih odredov in strelskih družin. Na strelišču, ki je bilo pripravljeno na kotalkališču ob Resljevi cesti, se je tekmovanja udeležilo 19 ekip. Ob navzočnosti predsednika Strelske zveze Sioventje. narodnega heroja polkovnika Vasje Klanjška, predsednika Mestnega strelskega odbora Leva Kovačiča in predstavnikov pionirskih odredov in strelskih družin je pozdravil navzoče sekretar Mestnega strelskega odbora in otvoril tekmovanje.
Zmago si je priborila pionirska ekipa strelske družine »Viktor Avbelj« s 127
točkami, za kar je dobil« v dar novo zračno paško. Drugo mesto je zasedla s 124 točkami pionirska ekipa strelske družine Poljane, trotje pa pionirska ekipa strelske družine »Stane Žagar« s 116 točkami, za kar so si priborili loke. Ostale ekipe so se plasirale po naslednjem vrstnem redu: Zelena jama. Tabor I. Tabornik; »Crni mrav«. Mirje. Krim. Oskai Kovačič itd.
Najboljši strelec je bil Aleš Kristan s 40 točkami iz strelske družine »Stane Žagar«, nadalje se vrstijo: Matija Kristan. Omer Rosič, Janez Gostinčar. Iztok Majcen. Branko Kio, Branko Kocjan itd.
Izven konkurence je nastopila tudi mladinska ekipa strelske družine »Ardel« in je dosegla 164 točk. s čimer so si člani ekipe priborili strelske značke.
Na današnjem tekmovanju so pionirji mesta Ljubljane pokazali, da bodo močan konkurent na pionirskem republiškem tekmovanju, ki bo 25. maja 1952. v čast 60-letnice maršala Tita.
PRVENSTVO SLOVENIJE V ODBOJKI
Branik in Železničar
sta pobrala točke
V II. koln prvenstva Slovenije v odholki sta bili prizorišče tekem Novo mesto in Kamnik. Težišče sporeda so imeli Novomeščani. V soboto so gostovali v dolenjski metropol? igralci in igralke Branika, v nedeljo pa moške in ženske eiripe Železničarja iz Ljubljane. Domačini so izgubili vse tekme, or? čemer so se usnešneie upirali od žensk
ŽENSKE: PARTIZAN (N. MESTO) : ŽELEZNIČAR (LB) 0:3 (0:15. 8:15. 0:15) Odbojkarice Partizana niso nudile posebnega odpora. Igralke so sicer rešile mnogo žog. ker pa nimalo tolkačic. ih fe državni prvak Železničar gladko premagal
Prvenstvo Železničarja ?• boksu
Maribor. IR. maia. Na klubskem prvenstva mariborskega Železničarja ie sodelovalo 40 tekmovalcev Pri mladincih so si nr borili naslove prvakov v oapirn? kategorij? Novak v bantam Sere in v nolvelter Ermenc. Prvenstvo članov v musti kategoriji ie osvotil Kaizer. v bantam Žtirmnn. v peresnolahk Tezernik. v lahki Oriiifč. v nolvelter Convč. v velter Konc. v srednji Curie, v poltežki Žohar in v težki Tihole.
i\'oi'i prvaki Srbije
Beograd. 18. mala. Na finalnem tekmovanju za posamezno prvenstvo Srbije v boksu so bili doseženi tile rezultati: mušla kategortia: S. Pallič : Mitrovič 2:0 bantam: Srdanovič : Kekeni 2:0. neresno-lahka: Redi i : fot 2:0. lahka: Bulat : Le kovič 2:0. pnlwelter: Sovlinnskf : Uzunovič 2:0. welter: Hladni : Milotevič 2-0. polsrednja: Pavlič : Voinič 2:0 (tehnični knock-out v treti: rundi), srednia: Miloševič : Stojnov 2:0. poltežka: Radosavljevič : Salatianovič 2:0. težka: Nikolič : Dačašev 2:0.
Potemtakem so postali prvak? Srbile za leto 1952 naslednji boksarii:
S. Palile (Part<ran). Srdanovič (Radnički. Beograd); Rodil (Partizan). Bulat (Crv zv.) šnvllansk! (Partizan). Hladni (Radnički Beograd) Pavlič (Pnrtirn»). Miloševič (Partizan). Radosavljevič (Crv. zv.), Nikolič (Radnički, Beograd).
MOŠKI: PARTIZAN : ŽELEZNIČAR (LB) 2:3 (14:10. 16:14. 11:15. 7:15. S:15)
V prvih dveh nizih so igralci železničarja razočarali zaradi slabih podaj, slabega bloka in slabe igre v polju. Mnogo žog so tolkti v ant. Nato so sistem šestih toikačev zamenjal'* s sistemom štirih toikačev in dveh po-daiačev. s čimer jim Je uspelo igro odločiti v svojo korist. Pri Železničarju sta se odlikovala Meserko in Antekolovič. pri Novo-meščanih pa Dolenc.
Srečnnii igralcev fn Igra^v novomeškega Partizana z mariborskih] Branikom sta se končali z naslednjim? izidi:
MOŠKI: PARTIZAN : ŽENSKE: PARTIZAN
BRANIK 1:3 : BRANIK 0:3
Kamničani so sp ustrašili volikoga nasprotnika
V	nedeljo le moštvo branika igralo v Kamniku. Svojega nasprotnika so odpravili prej kakor v tričetrt ure 3:0 (15:2. 15:7, 15:7) Moštvo Kamnika ie igralo mnogo slabše kakor minulo nedelio s Partizanom v Novem mestu. Očitno se ie ustrašilo renomiranega nasprotnika, or? katerem so igrali trije reprezentanti. V tretiem nizu. ko ie Branik igral /. rezervam? so se Kamničan? sicer znebil? •reme, toda noraza kliub bodreniu občinstva niso mogli preprečiti. Zmago Branika so ffle lalc? pozdravil* s ploskaniem. 7a MaribnrJa ne so igral? Tomaž?č. Verglez. škof. Mi-kluš. Požar 11 Merčnik. Grudnik šecFv* j»i. lipančič in Šnnderl. Kamrrk ca so zastopal? ^rele L. Stele U.. Žvokelj. AVmdšnnrer D.. Žargal. SJatinšek. Takopec. Tekmo Je ueprl-crrnn^kr sodi! Kamn;čan Milan VVindšnitrer.
V	moški lig? vodita Branik ?n IjubÜanski Železničar v ženski oa ljubljanski Železničar in Bran k.
bilo posebno dobrih igralcev, razočarali so celo taki kakor Boškov in An;.c. ki ju občinstvo že \sn lciošnio sezono txvzna kot stebra svojih enaistoric.
Tekmo ie sod:! Ivanovski iz Skrvplia debro. Med igro ie piiial precej močan in tudi neprijetno hladen veter.
Sarajevo 5:1 (1:1)
Rabotnički
Sarajevo. IS. mala. Prvi nastop Sarajeva
za rešitev iz nevarnega pasu za izpad z 'i.ge se ie končal z ve! k.m uspehom in dobrini obeti. Igra ie b 'a vseh minut izredno ostra in na trenutke celo groba. Sk^o-iiauci so z današnjim nastopom pokazali, da i im najbolj groz.i slovo iz. te konkurence, mirno teca oa so naprav i ze’o s'ab v- s zarad: preostrega starta in nevarne igre. kar :e imelo z.anie tudi nepr ietno posledico, da •;<> morali neka? časa i sr r a * i samo z deve: m igralci. Sodnik Vlalič. k 7 m el c- v :n-knh. ie v 69. minuti izkliučil Popovskega in t ieorgiievskega od govnv ter domaćica Lovriča II. Tekma le bila od vseza začetka kolikor toliko enakovredna potem oa so ' se boli dobival? premoč domačini, k’ so v drugi polovic? igre to svoio premoč tudi izdamo uveljavili v rezultatu.
Zasreb : Mafva 0:0
Zagreb, 18 maja. Prvo srečanj«? dveh kandidatov za odhod iz Use — Zagreba in Mačve iz Sabca — se je končalo brez gola. Rezultat ustreza poteku in kvaliteti igre. Tekmo je sodil Vašo Stefanovič iz Beograda
Izbirne tekme žensk za olimpijske if/re
Beograd, 18. maja V telovadnici rur ie biio danes drugo izbirno tekmovanje naših telovadk za nastop na olimpijskih igrah. Sodelovalo je 12 kandidatinj, ki so se po končanih ocenah razvrstile takole: 1 Sonja Rozman (Jesenice) 30.20, 2. Tereza Kočiš (Sombor) 7961, 3. Tama Z ti tič (Zagreb) 77.62. 4. Marica Ivandekič (Subotica) 77 36, 5. Nada Spasič (Beograd) 75.10. 6. Anka Drinič (Beograd) 74.05, 7. Dragana Djordjevič (Beograd) 73.38.	8.
Ada Smolnikar (Jesenice) 72.71. 9. Karolina Sarčevič (Subotica) 68.73. in. Greta Klinar (Beosrad) 64.74. 11. Maca Goiub fZagreb) 61.90, 12. Liliča Vojnovič (Beograd) 61.12.
•
Mariborski Železničar le prot? tekmi Z
Odredom (3:3) vložil protest, češ da ?e v moštvu Odreda igral Žumber. k_ ie še nedavno nastopal za 'riMrinskega Železničarja.
Atletski klub firaličar poziva vse atlete, da se v torek. 20. maia oh 15. uri. zrlas '0 v telovadnem domu na Viča. kjer bodo sodelovati pri Tirov? štafeti. Udeležba za vse atlete strogo obvezna.
ä a n
Olimpiada železničarjev .4vstrija premagala J n g osi a v ij o
Lovran. 18. maia. Jugoslavija, ki le bila
eden ođ favoritov za osvojitev prvega mesta na šahovski olimoiadi v Lovranu, je b a v polfinalu izločena od Avstnie z rezultatom 5.5:4.5. Poleg Avstrije ie finalist Zahodna Nemčija, ki ie z lahkoto premagala Finska z izidom 7:3.
V boju za plasma od 5. mesta navdol je Švedska prepričljivo premagala Nizozemsko s 7.5.2.5. Norveška pa z istim rezultatom Belgijo.
Olimoiada bo končana lutri. ko se bosta v boiu za orvo mesto sešli Avstrija in Zahodna Nemčija, za tretje pa Jugoslavija m Finska.
PO
PO
Prvo žrebanje 30. kola srečk državne loterije
(v Celju 18. maja)	t
PREMIJO 400.000 DIN je dobila št. 563.521
PREMIJO 200.000 DIN št. 574208
100.000	DIN št. 143737, 418316, 591705. 478264, 505445
50.000	DIN št. 158188, 396735, 018147, 4675S3, 122097, 062948. 526333
Naslednje dobitke so dobile vse srečke temile številkami:
32 dobitkov po 20.000		št.	.71943
	20.000	št.	. 31353
	20.000	št. .	. 46014
	20.000	št.	. 36525
80 dobitkov po	10.000	št. .	. .5640
160 dobitkov po	5.000	št. ,	. .3870
	5.000	št. ,	. .0505
240 dobitkov po	3.000	št. ,	. . 4-535
	3.G00	ŠL ,	, . 9435
	3.000	At. .	. .0S13
800 dobitkov po	2.000	št. ,	. ..114
80.000 dobitkov po	100	«t.		F.
Tolažilne dobitke po 10.000 din so dobile številke, ki so za 1 večje ait maujše od premij, to so ŠL 563530, 563522, 574307, 574299
GLAVNO ŽREBANJE 36. KOLA BO 23. MAJA V MARIBORU
V Mariboru bo izžrebanih 112.S08 dobitkov v vrednosti 39.555.090 diuar^av.
Vse srečke igrajo v obeh
Udeležite se žrebanja, da s« smmi prepričate o pravilnost: žrebanj*.
PREMIJA fon.ooo DIN prodana v Ptuju.
uudjsieij usu. 1'UHuviu iioutor©*j o»vuuutuiuc iruuuj Sioveuije. — uvrektorj Rudi Janbuba. — Odgovorni uredniki Serge] VoÄnJak. — Tiska Tiskarn« »Slovenskega poročevalca«. — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ultra I, telefon s*-t* do 55^26 - Uprava: Ljubljana Čopova allca S»-III. telefon (MS ln tt-B. — Ogtasnt oddelek: LjnblJana Selenburgova nllca 5. telefon tt-N ca Ijubljanafce naročnike 24 «, ca runanje 38-K. — Potmi preda) ti — TekoćJ račun NB	- Mesečna naročnina 29 din.