Izhajaj o vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 10. junia 1854 List 4 6 Slovenije dar v, w t Kaki god, moj Car, praznuješ, Ki topí mi v raj sercé, Z ženko T i se porocujes, Ko hrumé drugod vojske! Vse sestrice moje verne Cvet darov pošiljajo, V cclem domu stostoterne Strune slavo pevajo. Ah . kaj hocem jaz podati bi bil kak stekel člověk ali po popadku ali po ob lizku ali oslinku druzemu člověku to strašno bole zen vcepel. Navadno nastopi tako vcepljena bolezen po 3. 7. ? 9. dnevu noter do 40. dneva y včasih pred, vča 7 zlati Verna zmiraj, vdana vsí Ko ne plava v blagu, v Mala moja zemljica? Đve cvetlici pomenljivi Z gorkim sercom Vama dam sih pozneje; končá pa steklega člověka ali žival že včasih 4. ali 2. dan, 3. dan málokdo preživi; smert je strašna. 1. Odverniti ali ubraniti to nevarno bolezen so tri reči potrebne: overati, da ne vstane steklína ne med psí, ne y y y Da bi bile prici živi Moje želje jasen znam! Rase jedna na planinah, Ojstri pihi jo brijó. Rase druga na ravninah Mili dihi v njo dijó. Kakor sneg je perva bela, Jasna kakor solnca svit, rt ujna druga i žarela Kakor jutra zor razlit. Perva, Car, naj bode Tebi, Zlahna „gorska zvezdiea". Drugo, Carnja, vzemi sebi, Ko je znam Tvoj med drugo živaljo; 2. ako pa vstane, varovati druge ljudi in živali, da jih ne zadene; 3. popadením ljudém ventati z naj pripravnišimi zdravili tako, da nevstane v njih bolezen; ako je pa vstala 5 jim kar koli je naj bolj moc, na pomoč biti; popadeno žival pa na stran spra viti 5 da nikakor ne more škodovati. To troje doseći, naj se natanko ravna po sie dečih na u kih. 3. Skušnja uči, da steklina se pervotno ali 1 • v II > V#t «m • t 1 ^ma po sebi začne med domačo živino le pri psih redkokterikrat pri mačkah; med divjo zverino pa 9 y v o 1 k o v i h, sploh ob veliki vročini ali hudem mrazu; ako lakot ali žejo terpé, ali če le pri lesicah in ne morejo po plemenu it i ali so odpodeni bili ka rozi ca u Perve svit Druge zor pomen pravice, lj u be zni žar; Kake srece porodnice! Znamnje nju Slovenje dar. Dr. Lovro Toman Pođuk * dar se gonijo, ali če so dolgo časa na kako vizo draženi ali zlo razkačeni bili, in če so se, zlasti ob hudi vročini, gnjilega mesa, smerdljivih kož ali smerdljive kervi nažerli, ali iz smerdljive in z mer česi ogerdobene mlakuže se napili. Nekterikrat se pa tudi primeri, da se ta bolezen kakor kuga iz neznanih vzrokov med pse, lesice in volkové pritêpe. Opomniti pa je, da je prazna véra, če kdo misli da se steklina ovreti ali zabraniti dá. če se liiisii , ua ot/ bitnima u vi tu au ^auituiii i uc*, tv c kako ravnati. cla se živina in ljudjé stekline psom pod jezikom červ izreže, ali če se z razbe obvarjejo. Ijenim ključem sv. Uberta po glavi ali herbtu žgo, ali če se jim žeplo v vodo poklada itd. 4. Naj večkrat stečejo psi, in ker oni bolj (Po vis. razpisu ministerskem od 26. maja 1854.) Bolezen, ki vstane po popadku kake stekle kakor vsaka druga domaća živina med ljudmí bi in se člověk naj bolj ž njimi pečá, nam žuga živine, se imenuje steklina ali bésnica (stekla divjost**}. Al ne lepo popadku stekle živine ? ce ravno ne do kervavega, temuč tudi po oblizku vpra šnjene, ranjene ali zlo tanke kože, in po oslinku nih psov zmanjšati; bo manj psov, bo tudi manj vajo tudi naj večja nevarnost od njih. 5. Perva potreba je tedaj število nepotreb ali s kervjo stekle živine se dá ta vcepiti. Nasproti pa se še nikdar přiměřilo ni bolezen stekline, in potem manj ljudi in žival popadenih. 5 da V zadevi se oštro ponavljajo tisti policijski Iz knjige,.Fruhlings-Album", posvećene v spomín slovesne poroke Nju veličanstev Franc- Jožefa in Elizabete, ki Dunaj 5 se ima s na svetio dal Heliodor Truska dnevu poklonjenih 4 nemških, kteri temu velicastnemu y laških, 4 poljskih, 4 tacih potrebni lajavci. deželi in velévajo, kako psi ravnati, in zapovedujejo pokončanje predpisi, ki obstoje v vsaki ki nobenega gospodarja nimajo in ki so ne skih 8 ceskih horvaških. 2 serbskih. 2 slovenskih y 3 madžarskih pesem, 1 novo-gerška, 1 jermenska ini rumun ska. Obseže pa ta knjiga, ki veljá 5 fl. in se v vsih bu kvarnah dobi, še veliko število druzih nemških pesem au strianskih pesnikov. zan ut* »^v/ «.«V, y "" druga njegova živina ne siece. 6. Vsak gospodar je obćinski varnosti dol na vso moč skerbeti, da njegov pes ali kaka Po u očki 5 ubraniti nik Nemci imenujejo pasjo steklino pri člověku tudi „Wasser scheu" (vodomerzenje); slovenski jezik, tudi gledé i te bolezen, ima prav, da vse le „steklino" imenuje Vred pasjo steklino, so pa sledeci, in se ne smejo dar zanemarjati, ker vsaki letni čas utegne ste klina psa napasti: i. Jésti in piti naj se jim dajè zadosti. 182 2. Zlasti poleti jim ne dopušaj gnjile ali smerd- tudi tega pripomocka poprijelo, ker se ta plava sol '............" ' ........'..... (Funt kervi takega mesa, take tolše ali scer lahko v vsaki stacuni dobi in je dober kup kake mercme smerduhe tega vitriola velja pri nas 22 kr.). Novice" ne 3. Če se mu kruha dá, naj je dobro spečen in ne rečejo, da je ta reč že gotova; ker pa iz vsih imenit niših kmetijskih časnikov pridno naberajo, kar tacega smé biti vroč ali ga osoliš. plesnjiv; dobro mu tekne, ce novega najdejo y ki utegnilo tudi pri nas posku 4. Vsaka jéd je zoper pasjo natoro, zlasti snje vredne biti, dajo tudi ta sedaj naj glasovitnisi T St* IV rt JCU, IVI flvpu v , dišave v nji, in pa vroće jedi sojimškodlj Kosti naj hrusta in gloje; kost mu je po pomoček na znanje trebna Čedi ga, pridno ćeši coh 5 peri kopaj ko Slavjani teržaške okolice caste ostrizi vsaj dvakrat na leto. . Poleti jih večkrat v vodo plavat goni. . Pasjico jim pogostoma čedi in z novo slamo nastiljaj. 8. Pozimi naj so v toplem hlevu na obilni slami, varni pred mrazom, vetrom in močo, in da jim nikoli čiste vode ne zmanjka; na to je ob hu dem mrazu toliko bolj paziti, ker pivna voda rada zmerzne. Odlomek iz rokopisa J. G. Vèrdelskega: „Kratek S o kem duu Slavjanov prebivajocih v terzaskem oblizju se steje daodanašnji skorej 21.000. Oni stanujejo po 24 sose- skah i kterim teržaški mesčani je r> t > ali » kraj pravijo w trad One stoje pod pogla Škodljivo je psom, ako dolgo pod zakurj pečjó ali blizo nje ali scer pri ognju ležé, žarki naravnost na glavo pripekaj varstvom mestne soseske. Nadstojnik ali načelnik vsake soseske je izvoljen od njega, in se kliče „župan*4 iže-pan) , ki dobiva na leto neko majhno plačo za svoje opra- ) časa pri svojem gospo- ali vila in boje, ali sploh za darstvu. zgub lim Omenjene soseske teržaške okolice so pa sledeče: 1. Đolenja Čarbola proti jugu mesta 10. Poleti naj imajo obilno ciste in hladne vode; ce8te tako imenovane „Sanť Andrea" • i 1 • X V ^ 1 1 1 J • 1 - • _ _ • »»rt! am v 7/ V kraj je tedaj tačas posebno skerbeti, da imajo vsigdar i 2 Gornja 11 dosto piti draži 5 ne jezi jih, in ne brani jim piti Ako zdražen ali hujskan pes člověka popade zapada tišti, ki 392. ■ je tega kriv, v kazen, 9 kazenske postave določuj iti kadar se gonijo : sila 12. Pusti jih po plem kola lomi. 13. Ne pusti svojega psa nikoli delj časa se okoli potepati, ker se take vlačuge od druzih psov Čarbola na izhodu dolenje Carbole in proti jugo-izhodu mesta; 3. Sveta Mar i ja Maj dal en a Dol en ja na izhodu in jugo-izhodu gornje Čarbole; 4. Sveta Marija Majdalena gornja na izhodu Svete Marije Maj-dalene dolenje in na jugo-izhodu mesta; 5. S čedna (Škedna — po laški Servo la) na jugo-izhodu Svete Marije Majdalene gornje; 6. Rocol na severu sv. Marije Majdalene gornje in tudi dolenje, na levi „S u h ega Ma I na" in na jugo-izhodu mesta; 7. Loujer s Ket- navadijo popadati in togotiti se, vzivajo v la koti in žeji škodljive reci, in ker gospodar ni v stanu cuti nad svojim psom, dokler se okoli potepa. 14. Ako je pès potreben, pa je popadne in togotne natore, se ima prikleniti, sploh pa se imajo taki psi tako zavarovati in tako oskerbovati, da ni kogar ne morejo poškodovati. Kdor to zapoved naro (Cetnaro) na izhodu Racola in sv. Marije Majdalene gornje; S. Kad? o z mestnim gajem ,, Cesar Fer-dinandovim" (Boschetto) na izhodu mesta in proti se-verju Rocola ; 9. Včrdela (naj več obljudjena — steje več ko 2000 dui) na izhodu mesta (od tega do podnožja gore tako imenovane „Griža" po laški ..Monte zanemarja, zapade kaz po 319 kazenske postave. (Dalj sledí.) Nov pomoček zoper terťjo bolezen. Ker se na francozkih vinskih deželah letos spet tertje bolezni bojé, se naznanjajo zmiraj novi Spaecà" ali „Monte Spaccato", to je „presečena gora 10. Bazovica na jugo-izhodu Včrdele in na severo-izhodu Lonjerja; 11. Padriče na zapadu Bazovice iu na izhodu Včrdele (čez Grižo) ; 12. Gro pada na se-vero-izhodu Padrič; 13. Lipica na jago-izhodu Gropade in na severu Bazovice; 14. Trebče na zapadu Padrič in na izhodu Včrdele (čez Grižo): 15. Bane na zapada Trebič in na severo-izhodu Včrdele (čez Grižo); 16. O p- na zapadu Ban; 17. Kol on ja na severo-zapadu čina pripomočki zoper to nadlogo. Brez konca in kraja Včrdele in na severu mesta; 18. Škorkla na severo imamo že dobrih svetov — pomoci še nobene. Ravno zapada Kolonie in mesta; 19. Rojàn na severo-zapadu zdaj pa je na Francozkem pozornost vsih vinorej- mesta in na zapadu Škorkle; 20. Greta s Tersteni cov na neki pomoček obernjena, ki ga gospodar kom na zapadu Rojans; 21. Barko la (S v. Jernej ali velicih nogradov Ferdinand H i la i re priporoča. Boved) na zapadu Grete; 22. Konto vel na severo- Gospod Hilair je zapazil, da tertja plesnína (Oidium y V • zapadu Barkole; 23. Prosek na severu Kontovela 24. S v. Križ (Križ) na zapadu Proseká. in Tuckeri) je zlo enaka žitnému snetu, in ravno tisti pomoček, kterega tudi na južnem Francozkemže več let zoper snetjavo žita z velikim pridom rabijo, drieri" (po pravení „mandrijani je poskusil tudi zoper tertjo bolezen. Teržaščani pravijo prebivavcem teh sosesk ..man cc * nj i i vi i ^pv ^lav&iu ^uiauui ijttiu « iu jv ^ v u u u u i « v i u u enem ve- niki ali ovčarji); Krajnci inKrašovci, njih bližnji so to je čobani, čred funt dru ali 40 bokalih (pintih) vode je raztopil (libro) plavega vitriola (blauen oder Kupfer pedje, jim pravijo „mandrijarji". Oni sami med sabo » imenujejo pa mandrijarje tište, ki nič svojega zem vitriol), in potem, koso bile tište mladike porezane, ijiša nimajo, in ki služijo pri kakšnem mesčanu na nje ktere perve iz terte pri korenini (Wurzelstock) po- ^ovih zemljisih, ktere obdelavajo. kakor se pravi zeno, je polil vsako terto z enim litrom ťran ? na cozke mere te vitriolove vode: en liter po našem pičle maslice. Dve leti pol to je pod pogojem, da imajo za-se vsako leto men maslica in 3 ali skuša Hilaire to vodo te bolezni, in terte. polovico tega, kar se na obdelanem svetu pride 18. Kadar tedaj, kar se tiče teh mandrijarjev, kdo popraša , inje ob varoval nograde svoje kakosnega teržaskih Slavjanov: „ali ima ta člověk (med ktere je plesnína že napadla, njimi) kaj svojega? ali je ta člověk přemožen?" mu od je popolnoma ozdravil. Gosp. Hilaire je znan, da je umen gospodar in pošten mož. ki'se ne laže, zato se je letos že več vinorejcov bližnjih sosesk govori: „nima nic svojega, on maudrijari u (Dalje sledi.) 183 Ozir po svetu. Gerško kraljestvo. Ker se je tudi Grecija namerjala v rusovsko-turško zaplesti, bi utegnilo bravcem všeč biti, to de > vojsko se želo bolj natanko poznati. Grecija ali Gersko je velik polotok med srednjim in gerškim (egejskim) morjem na južno-zahodni strani cvetenje pripravljale. Al take obilne sadisa niso le pri jetne popotnikom, za ktere jih gospodar ne sadi, temuč donašajo tudi veliko dobička posestnikom. Vsak posestnik njive je od gosposke prisiljen, konec svoje njive, ki so ceste dotika, s sadnim drevjem obsaditi, in pripušeno je, kader sadje dozori, memo gredočim popotnikom in Turčije, z vec otoki vred 9 ona obsega nekdanje turske dežele: Morejo, Livadigo z oddeiki Lepantos-a in Karli- veči del Cykladnih in nekoliko mtm ^^mm eli-a, otok Negroponte zahodnih Sporadnih. Meri to kraljestvo 718 kv. milj; stanovnikov ima 1 milion in 2112, tako, da jih na štirjaški milji blizo 1400 prebiva. Grecija je tedaj malo obljudena, pa ne more drugač biti, ker le 300 kv. milj je za kmetijo pripravnih, 180 milj je gojzda, vse drugo je nerodovitna zemlja. V Moreji in Helladi je komaj tretji del rodo-vitne zemlje obdelan; živinoreje prav za prav celo nič ni, le kóz in ovác imajo v goratih krajih veliko. Z doma pridelanim žitom , zlasti s pšenico in koruzo, teško iz-hajajo ; pšenica tudi ni lepa, le tište, ki se prideluje okoli Tive (Theben), prodajajo po malem, in pa tudi koruze. Imenitna pa je vino- in oljoreja, tudi sviloreja se je jela zadnje leta množiti. Kar se rudninstva tiče, le Paroški m armor na prodaj gré. Fabrik je malo ; naj več je predivnic za pavolo in klopčarjev. Ptujega blaga se na leto pripelje v to deželo za 30 milionov drahem iz dežele se domaćega spečá za 7 milionov. Na suhi zemlji gerškega kraljestva ste prav za revnim ljudém vse to, kar od drevesa na cesto ali v cestno grapo pada, pobirati in povživati, in tako je ta naprava, ki deželo toliko lepotiči in prijetno senco o po letni vročini delà, tudi močno koristna ne samo posest niku, temuč tudi mnogim siromakom, ki s hvaležnim sercom darove Božje zavživajo, svoj glad tolažijo in Božje plačilo temu vošijo, ki je te drevésa sadil. Tako prijetne drevorede, ki niso nikakor polju v škodo, sem posebno med Bernom in Znogmo, in potem na Českem okoli Caslava in Kutnegore in v mnozíh mnozih druzih krajih vidil, in mislil sem si: ali bi ne bilo ravno tako lepo in koristno, ko bi se ceste po lepi moji domovini na enako vižo s sadnim drevjem obsadile? ali bi ne bili lepši viditi,kakor prazno germovje, robidovina in ternje,ali pa žalostné golicave? Na noge, rojaki moji! z majh- nim delom boste svojo domačijo veliko olepšali, sebi iu svojim bližnjim veliko dobicka pripravili. Kar je pamet-nega in dobrega, naj se posnema, čeravno vaši očetje niso delali. Skorej po vsih vaséh, kamor sem přišel, sem vi- tega > prav le 2 imenitne luki del še dvoje drugih naprav, kakoršnih se tudi po jugoslavenskih deželah malo narajma. Večidel bolj v sredi vasi stoji soseskino poslopje blizo kakšnega vodnjaka ali (barkostaji), namrec Pir ej tekoče vode ali kakošne luže ÇPirâus) na izhodni, in Patra (Patras) na zahodni V zahodni Grecii je scer več luk, pa malo so: Vostica (imenitna z in v tem poslopju imajo strani. ptujih bark tje zahaja; te luke shranjene gasi v ni ce, peharje za vodo nositi, ake, se-kire, krampe, matike in več drugega orodja , ako nesreća i cibebino kupčíjo), Pirga, Gastun, Salona, Aspracpicia Liradoetro , Pergaro, Navarin, Prodana, Madona , Kala- bregu je Nauplia. ■IP ■ ■ PHPP inata, Kitries , Maratonisi, Zamova; na izhodnem Otoki, ki so prava domovina gerškega naroda, imajo več stanovnikov in so bolje obděláni; od tukaj pride tudi ognja čez vas pride. Večidel veliko vasi zato pogori, ker si ljudjé ob sili ognja pomagati ne znajo, kakor brez uma semtertje tekajo, v veliki zmotnjavi ne vejo in nimajo kaj v roke vzeti, in tako požar toliko moč dobi, da se več ustaviti ne dá in strašno škodo delà, ki bi se dostikrat odverniti dala, ako bi potrebno orodje za jedro gerških mornarjev in vočja kupčija. Imenitniši tih gašenje pri rokah bilo, ktero bi se lahko omisliti dalo y otokov so: Sira, Santorino, Amorgo » Nio > Anafi ? Milo Sifanto, Polykanro, Sikyro, Paros Delos 5 Naksia, Zea, Mikoni 9 1 Tino, Andros, Euboea. Kar je od leta 1830 gersko kraljestvo, je bilo po pred turška dežela; 3. svečana 1830 je Grecija za po polnoma samostojno deržavo spoznana bila, in vsled Lon ako bi saj vecje vasi ali soseske zedinjene v ta namen kaj storiti hotle. Nikar se ne zgovarjajte z pomanjkanjem dnarja ali z revšino; tuđi tukaj, kodar sem to napravo vidil, niso sami bogatini, ampak več revnih je kakor premožnih. Kar je pa bilo njim mogoce tudi marsikod drugej tuđi vpeljati dalo. ) bi so Dalej je tukej skorej v vsaki nekoliko vecji donske pogodbe od 7. maja 1832 je bila vladna oblast vasi ena taka imenovana „Op at rovna pro ditki", novega kraljestva ponuđena kraljeviću parskemu 0 ton u ? ki je vladařstvo nastopil 25. januaria 1833. to je: hranilnica za otroke. Vás namreč ali kupi ali v najem vzame kako hišo z veliko sobo, kamor otroke Novičar iz austrianskih krajev lz Berna 3. junta. „Novice" imajo lepí cil in konec vse kar je lepega, dobrega in koristnega, med slovenski narod razširjati, in tako k omiki in blagostanju ljudstva pripomagati; zato upam, da bodo tudi ta moj pošiljajo, kader morajo starši ali na polji delati ali k Božji službi ali kam drugam iti, in bi mogli majhne otroke doma brez varha pustiti. Stara pametna ženica je za varuško ali gospodinjo čez to ohranilnico postavljena, ktera otroke sprejema > nad njimi pazi, da se ne poškodjejo y sostavek blagovoljno mojim preljubim rojakom v pre-vdarek podale. Ob letošnjih velikonočnih duhovnih opravilih me je pot skoz večji del moravske in češke dežele peljala, kjer sem marsiktero dobro in občnokoristno napravo zapazil, ktera se po naših jugo-slavenskih krajih še večidel po- in bi vendar posnemauja vredna bila. — Po M o in jih spet starším izročí, kader domu pridejo. Znano je, koliko nesreč se zgodi, kjer nespametni otroci var-faov nimajo, da samí sebi prepušeni doma ostanejo. Sam sem doživel. da sta v Žirovski fari dva otroka, ki sta gresa ravn, posebno pa v Ce ski sem vidil, da so ne samo vélike eesarske ceste, temuč tudi večidel vse posnemanja vredna bila! ' « « • «Alt X VY* w«' * va ? * ----------------------7 v leseni bajtici zaperta bila, z žveplenkami se igrala hišico zasmodila, in ker iz njo bejžati ništa « mogla, grozen konec vzela! Kaj tacega in mnogo druzih nesreč se stokrát primeri, kjer so nespametni otroci sami sebi Tudi ta naprava menim bi Dá se brez velicih stroškov brez várha prepušeni vozne pota med vasmi po obéh stranéh z le pim sadnim drevjem obsajene. Po več milj daleč lahko vpeljati. (Konec sledí.) lz Železnikov 5. junta. Kakor drugod se tudi sem se kakor med prijetnim drevoredom peljal, daje ve- okoli nas letos prav dobre letine nadjati smeli, ker polja selje bilo viditi, kako so češnje ravno v nar lepšem cvetji stale > h ■ ' orehi lepo zeleneli in druge drevésa se ravno za in - g t P li I I K^K Kl I ^^ I I IH I I M -B H H H i wb mm senožeti stojé tak lepo, da je veselje viditi, le dez nam preveč nagaja; posebno te dní ko so žita ravno 184 v cvetju, potresamo prav teško sonca. Da bi nam pac velič. spet na Dunaj nazaj dobri Bog skoraj odkril za delj časa prijazno obličje 56.750 Presvitla cesarica je tistib ki so jih Ji cesar na dan poroke poklonili,. ja^nega obnebja, gotovo bi potem ljudjé nekoliko lanjskih izrocila za milostné naprave po vsih dezelah an- strianskega cesarstva, in s (im lepím darom razodela Kar smo v poslednjem listo nadlog pozabili in přidělali sebi in zivinci svoji mnogo že teško teško pričakovanega živeža. Sadja okoli nas milostljivo serce svoje ne bo od več, dasiravno je prav lepo cvetelo, ker ga iz mnozih časnikov oznanili, da poterjeni rekrut smé na jo sneg in mraz o sv. Jurju precej posmodil, tudi po- mesto sebe namestnika postaviti, je preklicano po znejše vreme mu ni bilo nić kaj vgodno. Tudi kapusu vradnem dunajsk. časniku; pri ti rekrutirengi je mraz zlo škodoval, in prav teško se zelnate sadike ne more nobeden pri asencii odkup i ti, pa tudi ne (flance) dobé. Đčele se pa obnašajo tako dobro, da je namestnika namesto sebe dati. — „Terž. čas." pravi kaj. Ako se bodo ob ajdi z bero tako vêdle, kakor zdaj da se zastran nove srenj s ke postave ravno sedaj z rojenjem, bi utegnili dobiti na jesen čuda medu. Ljudjé so pozimi in na spomlad tù zlo bolehali za plučnico, tudi koze (Blattern) so pobrale otrok in tud odrašenih. posvetuje c. k. deržavno svetovavstvo ; naj težavniše delo, sestva 9 je v nji to, kako 1 oči ti iz te postave tište po ki so nekdaj grajšinske bile. V 6 tednih bi uteg- Da je veliki gojzd „Ilovca", ki se razprostira med nila nova srenjska postava v djanje stopiti. Sovrico, Zelezniki, Kropo, Kamnogorico —, -----— — -----—---------- — ----- —r------ *------ Bobinjem postavljen pod sekvester, je bravcom „No- tijeka učilnica, ktera bo imela za djansko učenje vt'a« vo nn rlnnion irnan S n v ri ok a or n 7ii»n.i S tpm tA 5)flO nralnv vplikn «y.pmliiflp* VAflknlAtni Atrnàki fp nrilnir» Za Hor Bledom in vaškoin Slavonsko se ima napraviti velika kme vic že po dopisu osp Sovriškega znano. S tem je 300 oralov veliko zemljise; vsakoletni stroški te ucilnice gorenskim fužinam zagotovljeni še daljni obstanek, ker so prerajtani na 10.000 Višja sodnija na Dunaji eue leta eèm so res nekteri tako z gojzdi gospodarili, je dolocila, da take oporoke (testamenti) ni maj o ve da bi bile mogle fužine, ako bi bilo to V se dalje tako 1 j a v e, če kdo izročí svoje premoženje komu s k ri va j tako, terpelo, v kratkem nehati. Skoraj neverjetno je, če se da le ta in zapustnik za te namene vesta. — Vremenski ni kdo sam prepričal, kako so se gojzdi pokončavali! prerok iz Jol sve, ki je molčal, kar mu je prerožtvo Zdaj borštnarji odkazujejo, kje in koliko se smé se za letosnjo zimo precej spodletelo, se je spet oglasil in 9 kdor ne uboga, ga kercajo po perstih. Sliši se prerokuje za ta mesec več slabega in mokrega, kakor scer, da imajo zagance v Terstu zdaj nisko ceno » al kdor jih kaj ima , naj jih le derží i kar bo te robe za jasnega vremena; potem takém bo treba za mervo dobrega vremena loviti. — Na Laškem in Francoskem h va- na prej iz Gorenskega v Terst šlo, se bo menda lahko lijo letošnje svilne preštelo. — Še nekaj. Přetekle dní je tù malo deklice so přidělali letos toliko vtonilo. Temu se pri nas celo nič čuditi ni, ker so otroci za 6 slabih letin dosto. vedno okoli vode, kakor mlade červiče. « V f rezi račice 9 varha pa ni » ki V S i c i li i na Lasketn da je bo, kakor pravijo, Na Ogerskem je umerla 29. p. m. neka 120 leta stara kmetica, ki je do zadnje moči bila. Iz rusovsko-tu rške ćul nad njimi. Naj bi bile nesreće, ki se mnogokrat ure še dosti pri ponavljajo, starišem v nauk, nad svojimi otroci bolj paz- vojske naznanjajo poslednje novice, da so ponoči od 28. Ijivim biti, zakaj mertvega tudi potoki solz, ki se potem do 29. in od 29. do 30. maja pri Si li str i hudi boji prelivajo, ne obudijo več k življenju! J. Levičnik. bili, v kterih so Rusi veliko zgubo terpeli; Turki so lz Ljubljane. Iz pisma v „Laib. Zeit." zvémo, planili ponoći iz terdnjave in strašen boj s© je vnel na da prečastiti škof gosp. Fr. Baraga so 27. maja v Li- obéh stranéh; 30. maja so vendar Rusi posedli predzidje verpolu zapustili Eu ropo in po parabrodu v Novi Jork Silistre. Govori se, da se je Omer paša z 90.000 (?) v Ameriko odrinili; 6 duhovnov (2 Korošca, 1 Kraj- vojaki vzdignil proti Silistri, jo osvoboditi oblege. — Tudi nec » 1 Irec, 1 Francoz in 1 Švajcar) pride kmalo za pri Turnu je bila 27. maja in pri Branko va ni 28 Rusovskega gré veliko duhovnov v njimi, ktere bojo v Novem Jorku prićakali in potem se maja huda bitev. Iz vsi skupej v Gornji Mišigan podali. 2 duhovna iz Fran- Moldavo in Valahijo osnovat misionarske naprave coskega prideta pozneje za njimi; 3 bogoslovci pa potem, za turške dežele. — Gotovo je, da se na rusovskem ko bojo za duhovne blagoslovljeni. V Parizu so gosp Poljske m nabera velika armada in se terdnjave vter Baraga od glavnega vodstva misionarskih zadev přejeli dujejo. Slaven dokaz djanskega domoljubja je razodel 10.000 frankov (okoli 4000 fl.) in mnogotere cerkvene unidan rusovski dvorni svetovavec Demidov, ki je za oprave; pri nas, na Dunaji in sploh v našem cesarstvu vojsko podařil 600.000 rubljev. 99 Moniteur" piše, da pa so nabrali okoli 9000 i tako, da jim je v Europi je rusovskim oblastnijam v Arbanii zaukazano: au z vsem skupej došla lepa pripomoć za dosego njih bia gih namenov v Ameriki. Gosp. magistratni striansko armado prijazno sprej et i. Sultan světová- je odstavil dozdanjega velicega vezira Mustafa - paš a ta. vec Ambroz je nasvetoval v poslednji seji mestnemu ki ni bil zadovoljen, da se je takému generalu, kteri ni odboru: naj bi se zid ljubljanske bolnišnice poleg Turk izročilo višje poveljstvo; namest njega je pomorski dunajské ceste za toliko n a z a j postavil, da bo z gosp. minister M e h e m e d - p a š a izvoljen. — Gerški kralj 01 o n Mùhleisenovo hišo na ravuem, ker je ta pot.ki pelje na se je mogel nehoté temu vdati, kar sta francoski in an- kolodvor in na pokopalisce, sedaj preozka, ko toliko ljudi gleški minister terjala; obljubil je miren biti in izvolil tù semtertje hodi; mestni odbor je poterdil to prena- je nove ministre. 3000 Francozov je ostalo v luki Pi- redbo zida po nasvetu gosp. Ambroža, ako bo vodstvo bol- rej ski, večidel francosko-angleskih bark pa je 29. maia nišnice dovolilo , da se zatoliko na njeni vert nazaj postavi, zapustilo nanagloma ondasnjo iako. Atene so s celo de- Novičar iz mnogih krajev Tudi v Pragi sta bila Nj. velič, cesar in cesarica z velikimi slovesnostmi preserčno sprejeta; na kolodvoru železnice ju je pražki župan dr. Wanka z mestnim odborom spodobno sprejel, in cesar so odgovorili: „vesel sem, da in vdanosti Pražanov sem spet v Pragi ; tudi svojo ženo sem sabo pripeljal da se prepriča zvestobe, ljube zn 4. junia sta se peljala v Plošk Ferdinand 9 poleti stanujejo. Da kjer presv. pričakujej Nj želo vred na videz mirne. Stan kursa na Dunaji 8. junia 1854. Obligacije deržavnega ( 4 3 5 0 Z 0 2 » dolga 2 '/. 99 99 86 »/ 76 69 8 fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. 3 1 99 56 y4 ■■■■■■m 43 Oblig. 5% od leta 1851 B 106 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84 . 227 . 122 Zajemi od leta 1834 99 99 99 V 1839 1854 90 5/ 99 99 99 99 V 99 99 8 99 Windišgrac. Waldštein. v Keglevičeve 99 99 99 20 „ 20 87% fl 29 99 30"/ r) 2 » r> 99 Cesarski cekini. 10 1/S99 6fl. 12 Napoleondor (20frankov) lOfl.30 Suverendor.......18 SI 20 Pruski Fridrihsdor . . Nadavk (agio) srebra: llfl.10 na 100 fl. 32 fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in zalužnik : Jozef Blaznik.