PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačama v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 238 (8026)
TRST, torek, 12. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO POROČILU PODTAJNIKA SARTUA
ODLOŽITEV UPRAVNIH VOLITEV VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
Vlada trdi, da gre izključno za tehnično vprašanje, ki je v pristojnosti prefektov - Ker ni bilo soglasja vladnih strank, so glasovanje o odložitvi preložili na sredo
RIM, 11. — Na današnji seji poslanske zbornice so obravnavali
ozitev upravnih volitev z jeseni na pomlad, kar je v imenu vlade ^•meljeval podtajnik za notranje zadeve Sarti, češ da gre izključno a Jehnično vprašanje, ker ni mogoče istočasno izvesti volitev in P°Pisa prebivalstva. Podtajnik je dejal, da so na te težave opozorili pralni statistični urad in prefekti zainteresiranih pokrajin.
odtajnik je dejal, da že pre-----------------------
Ptosto naštevanje vseh operacij, ki
0	Potrebne za volitve in za popis Prebivalstva, dokazuje, da je odloki ®v nujna iz objektivnih razlogov.
a ° Pa je zagovarjal tezo, da je refektom predana široka oblast za °°c'lev datuma volitev na svojih irI	‘n da morajo upoštevati
R °*ne fer lokalne okoliščine. Taka Praksa naj ne bi izhajala iz spe-
1	'enih zakonskih določil, temveč 0^®re za praktično okoliščino, ko . ,cinske svete ne obnavljajo vedno j p° ob zapadu njih dejavnosti.
okratne jesenske volitve ba zajele 140 občin z več kot pet tisoč
j^ebivaici in 352 občin z manj kot jJ:,°soč ter bi zajele 4,53 odst. vseh ^ “lanskih volilcev. Gre torej za fn ne v?Htve, za katere ni potreben bnabu akt. Z zakonom so bile vložene volitve, kadar so zajele število prebivalstva, oziroma -	0® šlo za celotno ozemlje dr-
_ ye* Tako je bil sprejet posebni ‘akon 1950., 1955. in 1959. leta. 1960 datum volitev premestili z 'čarnim dnevnim redom, barti je zaključil svoja izvajani”* čaš da vlada ne išče nobene krTVeze za odložitev in zavrnil ka-koli politično utemeljevanje. Med razpravo so bili zelo živah-Pjisova in je tako De Marzio jjrdolžil vlado, da se boji volivcev, ^bdnist Terraroli je mnenja, da v ,?a ni pristojna pri sklicevanju btev, ker da je njena dolžnost j.-*00’ da omogoča normalno izpol-Javanje ustavnih pravic o ljudski (.J^nosth Neprepričljive so ob-j*loeitye s popisom prebivalstva j ®re nedvomno za politične raz-Socialdemokrat Orlandi je *aenja, da so vladne trditve spor-. > upoštevati je treba tehnične te-istrS’ ^ narekujejo, da ne pride asno do popisa in do volitev,
o.	Pa mogoče sprejeti pravne tr-litZ6 0 vladni pristojnosti glede vodih ^a vsak način pa bi bilo bierno, da se volitve ne odložijo Pomlad, temveč da se že sedaj le.v®de bližnji datum. Tudi libera-tiio, ■ naco le bil mnenja, da Sar-YVl razlogi ne drže.
. redsednik demokristjanske sku-,..Andreotti je predlagal, da se glasovanje o datumu volitev v 48 ur, ker je že običaj, da se f0p°nedljek v zbornici ne glasuje. lijFat pa gre tudi za načelno sta-s.Ce' da se datum volitev ne pre-vi^B zaradi političniih razlogov, a pa je mnenjaj da gre samo <j,, tehnično - pravne stvari. An-_ T°thi je zahteval od vlade nova ^snila, tako da bodo lahko vse tVto- e. več»ne soglasne in je v tej Kb ze v naprej napovedal, da tv. ne bo mogla podpreti zahteve p^ožitvi volitev, kolikor ne bi r>,j ,° do sporazuma med stranka-striin 'Vega centra- Zbornica se je gl^lMa s tem predlogom in bo
'ovala v sredo popoldne, jutri sk 'v- bo nadaljevala razprava o i'gT^Vanjski reformi. V zvezi z stav 3v° 0 odložitvi volitev so pred-socialistične skupine v po-reke- Gornici izjavili, da je di-bri|ClJa stranke na zadnji seji odo-DpJj, Predlog o odložitvi volitev in rj^vala razloge ministrstva za zadeve.
posedanje centrelnega komiteja ie vzbudilo močan odjek v
tl-^Političnih krogih, saj je pri-90S
do preobrata v stranki, od-10 bolje rečeno do utrditve li-PSI ki stremi k novi napred-
Mo"* Politiki. Zaradi tega je pri-Sf^^jdi do izpremembe večine v dant’ ko se je pridružila dose-va 11 Večini tudi leva Lombardije-atj ^baija, ki je prevzela dolžno-jv' strankinem tajništvu. jj^=stUee je takoj reagirala in so rij. Cl,, ostri socialdemokrati, katetre direkcija se bo jutri sestala kjj^.^enilci položaj v zvezi z za-SVp) zasedanja vsedržavnega KD in seje CK PSI. Daše »Umanita* v tej zvezi pi-P^šlo na seji CK PSI je vsemu do »zmage*, ker se 1^ avtonomistična struja obnaša-^ kot struja v stranki, ne pa b'dkia2Pr^ena in premagana pa-
g^ialist Vittorelli pa objavlja v Djt°vskem listu «11 lavoro* uvcd-Dq v katerem napoveduje težav-sltio^btično zimo. Socialisti so Hr ’• da se 1)0 kongres sestal w Adrja in da so za prihodnje me-9otI dvojih zelo jasen program-e krize d° predsed (iških vo-DoHfl.ki naj se vrše ob največji i Ainbilnosti. Kongres pa bo bifj M na osnovi predsedniške iz-rehdi rezub-ab)v razgovorov o refe-t)r(wamu. zaključkov razprave o DogpArnu, da se omeji brezposel-stP^, Aojezi naraščanje življenjskih rOV *n določi način ter rok je čl°vo politično usmeritev. KD ‘stveni sestavni del nove po-
litične usmeritve. Na predsedniških volitvah se bo PSI pojavila kot direktni protagonist in ne bo zastavila nobenega veta, temveč bo samo protifašistične stranke opozorila na nevarnost večine, ki se je ustvarila 1962. leta in ki je zavrla nastanek levega centra. PSI se je končno izjasnila, da je pripravljena razpravljati o referendumu. PSI je o vseh teh vprašanjih enotna, z izjemo «novih ravnovesij*.
Preklicana stavka železničarjev
RIM, 11. — Preklicali so stavko železničarjev, ki bi se morala pričeti jutri ob 21. uri in ki bi trajala 24 ur. Stavko so preklicali sindikalni predstavniki železničarjev po sestanku s tajnikom za promet sen. Cengarlejem. Podtajnik Cengarle je opozoril sindikaliste, da so v četrtek
7.	oktobra vložili zakonski predlog o povečanju organika za železnice in da bo ta predlog jutri pričel parlamentarni postopek. V tej zvezi se je
razgovarjal s predsednikom komisije za promet Guerrinijem, za ustavne zadeve Bucciarellijem Duccijem in za proračun Tremellonijem, ki so zagotovili, da bodo zakonski predlog odobrili čim hitreje bo to možno. Vendar pa podtajnik ni mogel sprejeti v tej zvezi nobene obveznosti, ker gre za pristojnost parlamenta. Dejal pa je, da sindikalna zahteva odgovarja potrebi železniškega podjetja, ki mora povečati število zaposlenih. da bo lahko uveljavilo 40 umi tedenski umik.
Na tej osnovi so sindikalni predstavniki odpovedali stavko in so v svojem skupnem sporočilu ugotovili obvezo vlade, da bo v okviru svojih pristojnosti naredila vse, da se čim hitreje sprejme zakon. Sindikati so tudi ugotovili, da jih je vlada prisilila napovedati stavko in da je samo na tej osnovi prišlo do vložitve zakonskega osnutka.
Sindikalne organizacije prodajalcev bencina so odpovedale 48 urno stavko, ki bi se morala pričeti jutri ob 20. uri.
LONDON, 11. — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ie bil bivši svetnik nri britanskem veleposlaništvu v Parizu Arthur Mi-chel Palliser imenovan za načelnika britanske delegacije pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju
V OKVIRU SOVJETSKO-EGIPTOVSKIH ODNOSOV
Egiptovski predsednik Sadat na uradnem obisku v Moskvi
Ob prihodu so ga sprejeli Brežnjev, Podgorni in Kosigin ■ Uradni pogovori se začnejo danes, ko bo prispel v sovjetsko prestolnico tudi zunanji minister Riad
MOSKVA, 11. — Egiptovski predsednik Anuar Sadat je danes i jih KPF predlaga za rešitev pere
prispel na večdnevni uradni obisk v Moskvo. Na Vnukovem letališču so ga sprejeli z najvišjimi častmi in so ga pričakali in pozdravili glavni tajnik sovjetske komunistične partije Brežnjev, predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta Podgorni in predsednik sovjetske vlade Kosigin.
V Moskvi so sporočili, da so bili -------------------
odloženi prvi nocojšnji pogovori | ditelji, kmalu obiskal London. Ni med sovjetsko in egiptovsko držav-1 izključeno, da bo Riad odpotoval v
no delegacijo, da bi omogočili egiptovskemu predsedniku, da se spočije po dolgem potovanju. V egiptovskih krogih v Moskvi pa so pojasnili, da je bil začetek pogovorov odložen na jutri dopoldne, zato, da se Sadat temeljito pripravi na pogovore s sovjetskimi voditelji. Zaradi tega je bila odložena tudi uradna večerja-
Egiptovska tiskovna agencija MEN pa poudarja, da so bili nocojšnji pogovori Sadata s sovjetskimi^ voditelji odloženi, da se omogoči e-giptovskemu predsedniku, da se najprej sestane s svojim zunanjim ministrom Riadom, ki bi moral že nocoj prispeti iz New Yorka v Moskvo. Egiptovska agencija poudarja. da ho Riad poročal predsedniku republike o izidih pogovorov, ki iih je imel z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom. Zaradi odložitve nocojšnjih pogovorov v Moskvi, dodaja agencija MEN, je možno, da se bo obisk predsednika Sadaia v Sovjetski zvezi, ki bi se moral zaključiti v sredo, za nekaj ča-n podaljšal.
Kot poročaio iz Kaira bo egiptovski zunanji minister Riad. ki se bo udeležil skupno s Sadatom in ostalimi člani egiptovske državne delegacije pogovorov s sovjetskimi vo-
London po pogovorih v Moskvi. V skrajnem primeru pa bo prispel v britansko prestolnico po zaključku zasedanja glavne skupščine OZN. V Kairu poudarjajo, da bo Riad v Londonu nadaljeval posvetovanja z britanskim zunanjim ministrom Homom. ki sta jih začela ob obisku Homa v Kairu preteklega septembra.
Sovjetski časniki in TASS dajejo izreden poudarek uradnemu obisku egiptovskega predsednika v Sovjetski zvezi. Agencija TASS v svojem komentarju poudaria. da predsednik Sadat neumorno nadaljuje delo. ki ga je začel pokojni predsednik Naser ter za utrditev še večjega prii; #’jstva in sodelcvarri s Sovjetsko zvezo. Moskovska «Prav-da» pa piše. da bo Sadatov obisk prispeval k še tesneišemu sodelo-
........................................mini....................................
NA VOLITVAH PO PREDČASNEM RAZPUSTU PARLAMENTA
Zmaga socialistov v Avstriji Kreisky dobil absolutno večino
Poraz ljudske stranke • Uspeh Brandtovih socialdemokratov na deželnih volitvah v Bremnu
DUNAJ, 11. — Socialistična stranka kanclerja Bruna Kreiskega je dobila na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji absolutno večino glasov, medtem ko je demokr-ščanska opozicija doživela dokajšem poraz. Po rezultatih, ki še niso dokončni, je socialistična stranka prejela 2.221.981 glasov ali 50,22 odst. (na prejšnjih volitvah 42,56 odst.), demokrščanska 2,061.012 glasov ali 42,98 odst. (na prejšnjih 48,35 odst.), liberalno nacionalna stranka 240.278 (približno enako kot na prejšnjih volitvah), komunistična partija Avstrije pa je prejela 60.705 glasov oziroma 1,36 odst. (na prejšnjih volitvah 18.636 glasov in 0,41 odst).
Po teh rezultatih bi marali imeti socialisti v novem parlamentu 92 ali 93 sedežev, ljudska stranka 5VP 80, liberalci pa 10 ali 11. Dokončno bodo sedeže razdelili po preštetju 115 tisoč glasov, ki so jih oddali po pošti.
Kancler Kreisky je seveda zelo zadovoljen z rezultatom, saj je to prvič v avstrijski zgodovini, da si je njegova stranka zagotovila absolutno večino v parlamentu. Kot je znano, se je za sklicanje volitev zavzel sam Kreisky, ki je zato sklenil razpustiti parlament, v katerem je bila socialistična vlada v manjšini. Mandat starega parlamenta bi namreč zapadel šele čez dve leti.
BONN, 11. — Volitve v najmanjšem zahodnonemškem «Landu» so se zaključile z nepričakovano a povsem prepričljivo zmago Brandtovih socialdemokratov. V novem deželnem parlamentu Bremna in Bremerhavna bo imela SPD absolutno večino sedežev (59 ali 60). Nekoliko se je okrepila tudi demokrščanska opozicija, neonacisti pa niso dosegli 5 odst. glasov in so tako zgubili vseh osem sedežev. Tudi komunisti niso dosegli predvidenega kvoruma ter ne bodo niti tokrat zastopani v deželnem parlamentu.
Po še neuradnih podatkih je SPD v primerjavi s prejšnjimi volitvami prešla od 46 odst. na 55, demokristjani od 29 na 31, neonacisti od 8,8 na 2,8 (torej pravcati polom), liberalci pa od 10,5 na 7,5. Tudi komunisti so nekoliko zgubili: od 4,3 odst. na 3,1.
Brandtova stranka je na vladi v Bremnu že četrt stoletja. Sedanjim volitvam so pripisovali znaten politični pomen, ker so prve volitve po demokrščanskem kongresu, na katerem je demokrščanska opozicija izredno ostro napadla kanclerjevo «Ostpolitik», Volivci pa so v celoti potrdili Brandtovo politiko. Socialdemokratski voditelj v Bremnu Hans Hoschinick, ki predseduje deželni vladi, je izjavil, da je treba zmago pripisati «ne samo naši politiki in politiki bonske vlade, ampak tudi dejstvu, da so naši nasprotniki v krščanski demokraciji prepustili vodstvo Barzelu (novemu strankinemu predsedniku — op. ur.) in Straussu.*
Kulturni dom v Gorici
Občinski svet v Gorici je sinoči odobril načrt lotizacije za zemljišče na vogalu ul. Se-minario in Italico Brass, kjer se bo gradil slovenski Kulturni dom v Gorici.
Z odobritvijo lotizacije je bil dosežen pomemben uspeh v naporih za dosego dokončne odobritve gradbenega dovoljenja za kulturni dom, ki morajo o njem izreči svoje stališče številni občinski uradi, občinski svet, nadzorni organi, dežela in rimski pristojni urad.
S tem je v dobršni meri zadoščeno tudi pričakovanje naše narodnostne skupnosti, ki z upravičeno nestrpnostjo spremlja celoten potek za izdajo gradbenega dovoljenja, ter upa v čim hitrejši pričetek gradnje tako potrebnega objekta za naše kulturno -prosvetno, športno in rekreacijsko udejstvovanje.
G. V.
vanju meč obema državama «v korist skupnega boja proti imperializmu. za svobodo, neodvisnost in socialni napredek*.
Kairski dnevnik «A1 Ahram* .je danes objavil vest. da bo kmalu odpotovala v Moskvo deleeacUa palestinskih gverilcev, kjer bo imela politične pogovore z voditelji Sovjetske zveze. Časnik dodaja, da bo delegacijo vodil predsednik izvršnega odbora organizacije za o-svoboditev Palestine Arafat. Z njim bodo tudi nekateri drugi voditelji pa'estinskega odporniškega gibania.
KPF za vlado ljudske zveze
čih vprašanj v Franciji ter hkrati razlaga tudi sredstva in način, kako jih ie treba uresničiti.
Marchais ie deial. da komunisti niso samo oporečniki, temveč so predvsem graditelji. Program KPF ni skupek obupnih obljub, temveč predstavlja trdno in dosledno celoto. Namestnik glavnega tajnika KPF je nato sporočil, da bodo komunisti svoj program predložili v proučitev ostalim organizacijam levice in sindikatom. Pri tem je dodal: «KPF ne zahteva sama zagotavljati bodočnost Francije. Mi nočemo nobene hegemonije. Toda politika. ki io predlagamo, bi morala biti delo demokratične vlade ljudske enotnosti, v kateri bo naša stranka imela mesto, ki ii pripada*.
Moro pri Nixonu
WASHINGTON, 11. - Italijanski zunanji minister Moro se je danes v Beli hiši sestal s predsednikom Nixonom, s katerim se je razgovarjal 45 minut. Obravnavala sta položaj na Bližnjem vzhodu, evropsko konferenco, kitajsko in monetarna vprašanja. Razgovor se je pričel najprej-brez opazovalcev, nato pa so bili še prisotni svetnik Kissinger, veleposlanik Oriona, generalni ravnatelj za politična vprašanja zunanjega ministrstva Ducci in načelnik kabineta Cot-tafavi.
Kasneje je Moro priredil v veleposlaništvu kosilo in se je srečal z italijanskimi novinarji.
Ob prihodu na moskovsko letališče fe egiptovskega predsednika Sadata prvi pozdravil Leonid Brežnjev (na sliki desno)
(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
VČERAJ SO SE PRIČELA V MOSKVI
Sovjetsko-ameriška pogajanja o pomorskih in zračnih incidentih
Gre za nove pomembne razgovore o delovanju sovjetske in ameriške vojne mornarice
MOSKVA, 11. — Danes je prispela v Moskvo delegacija desetih predstavnikov ameriške vojne mornarice in zunanjega ministrstva, ki bo pričela pogajanja s sovjetskimi predstavniki, da se preprečijo »nevarne igre* med za-padnimi in vzhodnimi vojnimi ladjami ter letali. Ameriško delegacijo vodi podtajnik za mornarico John Warner, sovjetsko pa admiral Vladimir Kasatonov. Pogajanja bodo trajala deset dni in jih bodo kasneje nadaljevali.
Že več let prihaja do kritičnih trenutkov, ko se srečujejo sovjetske in ameriške vojne ladje in letala. Tako sovjetska kot a-meriška vojna mornarica vršita zelo tesno nadzorstvo. Pogosto se ladie obrnejo zadnji trenutek in prišlo je do primerov, ko so bili med letali izstreljeni že prvi streli. Skratka prihaja do napetega položaja, ki ima lahko resnejše posledice in v tej zvezi piše dnevnik sovjetskih oboroženih sil, «Kra-snaja zvezda*, da lahko napaka pilota, ali tehnična napaka, privede do trčenja letala in ladje. Neki ladijski poveljnik lahko oceni približevanje nekega letala za napad in ukaže obrambni ogenj. V vseh teh primerih je očitna nevarnost vojaškega spopada.
Opazovalci pa menijo, da gre
PARIZ. 11. — Namestnik glavnega tajnika francoske komunistične partije Georges Marchais je danes obrazložil časnikariem »program demokratične vlade ljudske zveze*, ki ga ie nedavno spreiel centralni komite KPF. Dokument šteie 200 stra ni in v niem francoska komunistič-
Avstrijski kancler Bruno Kreisky od daja svoj glas na nedeljskih volitvah I sTOda^ke ^^dalne^ukrene. Uri
■ lllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||1I,|||||l||l|M||||||||,,,,,,|11,,,,,,,|lm|||„,1|lmm|||||1||||1|||||||„I|1||11|1I|||11|I|11|I1|1|I||||||11|||1|1(1|11|(||||||1(11|1||1||11|1||lul|||1I|1(11(|||l||Jl(|l||l|i||i|ii||j|(ii|iii|ii||i|i||i||H
ZNAMENJE NEZADOVOLJSTVA VOJAKOV ZDA V INDOKINI
Upor ameriškega oddelka v Južnem Vietnamu proti ukazu za nočni napad na partizane
Uporniki so izročili nekemu časnikaiju pismo za senatorja Keimedyja o dejavnosti ameriških čet v Kambodži
SAJGON, il. — Med ameriškimi vojaki v Vietnamu se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je vojna, sredi katere so se znašli proti lastni volji, vedno bolj nesmiselna in brezupna. O tem vzdušju, ki že več časa vlada med četami ZDA v Indokim, zgovorno priča dogodek, o katerem je poročal neki ameriški časnikar in ki so ga ameriške vojaške oblasti danes potrdile.
Zgodilo se je, da se je skupina vojakov prve konjeniške divizije uprla ukazu častnika, ki je hotel izvesti napad iz postojanke »Pace* na področju ob meji med Južnim Vietnamom in Kambodžo. Baza ie že dva tedna pod ognjem osvobodilnih sil ter je prav sredi pokrajine, kjer že nekaj časa traja močna partizanska ofenziva, ki je niti intenzivno bombardiranje letečih trdniav ni moglo zaustaviti.
O	dogodku je poročal dopisnik ameriškega lista »Ramparts* Richard Boyle, ki se je včeraj vrnil iz oble-
gane postojanke. Povedal je, da so je šlo za samomorilsko akcijo. Po
mu »uporniki* izročili pismo s 54 podpisi in magnetofonski posnetek s prošnjo, naj tako pismo kot trak izroči senatorju Edwardu Kennedyju, da bi obvestil ameriški parlament. Na željo podpisnikov ni časnikar navedel vsebine dokumentov. Dejal je samo. da vsebujejo informacije o delovanju ameriških vojakov v Kambodži ter izražajo splošno nezadovoljstvo, ki vlada med vojaki zaradi nadaljevanja vietnamske vojne.
Vojaki so preteklo noč dobili ukaz, naj izvedejo protinapad na sovražnika, ki je obstreljeval bazo. Poveljujočemu častniku, kapetanu Croniu, so izjavili, da ne morejo izpolniti ukaza, ker bi to pomenilo samomor. Kapetan jim je zagrozil, da jih bo poslal pred vojaško sodišče, vojaki pa so vztrajali na svojem stališču. »Nismo hoteli izpolniti ukaza — so nato izjavili pred mikrofonom — ker so tovrstni ukazi nezakoniti in ker
besedah predsednika Nixona - pravijo še »uporniki v izjavi, ki jo je časnikar posnel na magnetofonski trak — je postala naša vloga v Vietnamu izključno obrambna, nasprotno pa nam pogostoma ukazujejo, naj izvedemo napadalne akcije. Poleg tega pa se mora tisti, ki ukazuje tovrstne akci je, posluževati možganov, ker pomeni ukaz, naj gremo iz pošto janke ponoči, ko so vietkongovci vsepovsod, pravo norost. Nočemo biti zadnje žrtve te vojne*.
»Upor* v oporišču »Pace* ni prvi v Vietnamu: že med tako imenovano operacijo Lam Son 719, ko so Američani in Sajgonci vdrli v Laos, je neka oklepna enota zavrnila ukaz, naj prekorači mejo med Južnim Vietnamom in Laosom. Proti vojakom pa niso vojaške oblasti sprožile nobenega u-krepa, pač pa je bil le koman d ant enote premeščen.
Kaže, da tudi tokrat ne nameravajo kaznovati upornikov. To izhaja iz uradnega poročila o »incidentu*, ki ga je objavilo danes ameriško vojaško poveljstvo v Saj-gonu Poročilo pravi, da so vojaki, ko so dobili ukaz za akcijo izven taborišča, «izrazili željo*, da ne bi izvedli misije. Ko je poveljnik ponovil ukaz, so se vojaki pripravili — tako trdi poročilo — da bi zapustili bazo, ravno takrat pa se je zvedelo, da so isto akcijo že začeli sajgonski vojaki, zaradi česar je bil ukaz preklican.
Ameriško veleposlaništvo v Sajgo-nu je danes sporočilo, da so včeraj osvobodili nekega sevemoviet-namskega častnika v zameno za osvoboditev ameriškega narednika Johna Sextona, ki so ga partizani spustili na svobodo pretekli teden. Glasnik poslaništva je povedal, da je do osvoboditve častnika prišlo po pogajanjih s »komunisti* ter izrazil upanje, da se bodo tovrstne izmenjave nadaljevale.
za širše vprašanje, saj že sedaj obstajajo mednarodne norme ki urejajo plovbo ladij in letal. Očitno gre za razgovore, da dosežejo sporazum o delovanju sovjetske in ameriške vojne mornarice ter letalstva.
Svečanosti ob 25. stoletnici perzijskega carstva
PERSEPOLIS, 11. — Perzijski šah Reza Pahlevi je danes prispel s posebnim letalom v Persepolis, kjer se bodo jutri pričele velike svečanosti ob 25. stoletnici ustanovitve perzijskega carstva, šah je sam pilotiral svoj štirimotomik, z drugim letalom pa se je pripeljala cesarica Farah in princ prestolonaslednik Reza Ciro.
Svečanosti se bodo pričele jutri, ko bo šah položil venec na grob Kira velikega. ki je ustanovitelj perzijskega imperija. Najpomembnejša svečanost bo v petek, ko bodo korakali oddelki perzijske armade oblečeni v uniforme iz časov Kira in drugih razdobij Perzije.
Na svečanostih v Persepolisu bo prisotnih trideset suverenov, deset predsednikov vlad in 21 visokih osebnosti. ki bodo zastopali svoje države. Iz Evrope bodo prišli skoro vsi še obstoječi kralji. Sovjetsko zvezo bo zastopal predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni, Jugoslavijo predsednik Tito, Romunijo Ceausescu, ČSR Svoboda, ZDA podoredsednik Agnew. Italijansko delegacijo bo vodil predsednik komisije za zunanje zadeve senata Pella.
V persepolisu so zgradili pravo mesto za tuje goste in poskrbeli za njih udobnost, saj so najeli osebje in kuharje znanega pariškega lokala »Chez maxim» in pravijo, da so naročili 25.000 steklenic vina in 12 tisoč viskija.
Sdasje v Šanghaju
HONG KONG, 11. — Etiopski cesar Hajle Selasje, ki se mudi na uradnem obisku na Kitajskem, je dospel včeraj v Šanghaj v spremstvu predsednika pekinške vlade čuenlaja. Tu je danes prisostvoval manevrom neke teritorialne enote ljudske milice.
Kitajska državna delegacija
odpotovala iz Pariza
PARIZ, 11. — Po dvanajstdnevnem obisku v Franciji je danes odpotovala iz Pariza v Peking vladna delegacija LR Kitajske, ki jo je vodil minister za zunanjo trgovino. Po pogo-
vorih, ki so jih imeli kitajski gostje z najvišjimi francoskimi državniki, na obeh straneh z zadovoljstvom poudarjajo, da so bili doseženi zadovoljivi politični rezultati. Kitajski minister za zunanjo trgovino je povabil francoskega predsednika vlade Del-masa, zunanjega ministra Schumanna in ministra za finance D'Estainga naj obiščejo LR Kitajsko.
Diplomatski odnosi med Švico in Sev. Vietnamom
BERN, 11. — švicarska in sevemo-vietnamska vlada sta sklenili navezati diplomatske stike na ravni veleposlanikov. Istočasno je švicarsko zunanje ministrstvo imenovalo veleposlanika v Južnem Vietnamu, kjer je doslej zastopal Švico samo generalni konzul.
Na ta način bo imela Švica veleposlanika tako v Sajgonu kot v Hanoju, v skladu z načelom stroge nevtralnosti. Pogajanja s sevemovietnam-sko vlado so potekala v Parizu ter so se zaključila pred kratkim, ko je Švica uradno priznala vlado DR Vietnama.
DANES na športni strani
TriestJna pod vrhom
Triestina je prinesla domov še dve točki in se je s tem izkup,-čkom povzpela pod vrh lestvice nogometne D lige.
Presenetljiv Izid derbija v Dolini
V prvenstvu 2. amaterske nogometne lige je v nedeljo bazoviška Zarja pripravila precejšnje presenečenje, saj je v Dolini premagala domačo enajsterico Brega.
Atletika na 12. SŠI ob lepi udeležbi
Na atletskem tekmovanju SŠI v Trstu je nastopilo lepo število tekmovalcev, ki so dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov.
Kontovel prehitel košarkarje Poleta
Na košarkarskem turnirju SŠI je prišlo do nekaj presenetljivih rezultatov in tako je Kontovel nepričakovano osvojil zlato medalio.
Usluga Jugoslaviji
Nizozemska je premagala Vzhodno Nemčijo v tekmovanju za nogometno prvenstvo Evrope in je a tem dejansko zagotovila Jugoslaviji napredovanje v četrtfinale.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK

PRVA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA PO PETMESEČNEM ODMORU
Vprašanje psihiatrične bolnišnice v ospredju razprave in predlogov
Počastitev spomina pok. msgr. Fogarja - Predsednik Zanetti o fašistični in protifašistični manifestaciji - Kritika komunistične skupine zaradi predolgega odmora
Po petmesečnem odmoru se je sinoči ponovno sestal pokrajinski svet. Predsednik Zanetti je v skoraj enournem govoru obnovil najvažnejše dogodke, ki so se nanizali med nedejavnostjo pokrajinskega sveta na Tržaškem. Prve besede svojega govora pa je posvetil smrti bivšega tržaškega škofa msgr. Fogarja. Večji del obravnavanih vprašsinj je nato zadeval psihiatrično bolnišnico in ukrepe v zvezi z njo.
Spomin na pokojnega msgr. Fogarja so navzoči svetovalci in občinstvo počastili stoje, medtem ko je predsednik Zanetti z občutenimi besedami govoril o dobi, ki jo je msgr. Fogar preživel v Trstu, in o njegovem delu. »Leta 1936 je msgr. Fogar odšel v .moralni izgon'; vendar je v Trstu pustil nepozabno sled, saj so ga mnogi Tržačani še v zadnjih letih obiskali v Rimu,* je dejal preds. Zanetti, in še: »Vendar je bilo neizogibno, da se je taka osebnost spoprijela s tedanjimi predstavniki o-blasti. Odstranili so ga z obtožbo .protiitalijanstva’, ki je med obtožbami, ki se še posebno v naših krajih izrekajo najlaže, ko se skušajo odstraniti .neprijetni’ ljudje.*
Preden je nadaljeval s pregledom dogodkov, je predsednik pokrajinskega sveta predlagal nadomestitev svetovalca KD dr. Colom-ba 3 prvim neizvoljenim kandidatom iste politične skupine Euge-niom Draganom. Pokrajinski svet je soglasno sprejel nadomestitev.
Predsednik Zanetti je prešel nato na obnavljanje raznih dogodkov. Govor je bil o stavki uslužbencev psihiatrične bolnišnice, o i-menovanju dr. Basaglie za ravnatelja zavoda, o splošni pomnožitvi osebja v bolnišnici, o proračunu za leto 1971 in o fašistični ter antifašistični manifestaciji preteklo nedeljo. V zvezi s proračunom, ki je bil pravočasno poslan v potrditev, potem ko ga je že odobril odbor za krajevne ustanove, je predsednik Zanetti obvestil svetovalce, da iz Rima še ni prišla nobena vest o odobritvi, medtem ko se tržaški pokrajinski svet že pripravlja na razpravo o proračunu za leto 1972.
Glede fašistične in protifašistične manifestacije, ki sta bili preteklo nedeljo je pokrajinski predsednik omenil delegacijo Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju, ki jo je pred manifestacijama sprejel, in zahtevo komunistične skupine, naj se takoj skliče pokrajinski svet. Poudaril je nato važnost nadaljnje budnosti, ne glede na strankarsko pripadnost, in »učinkovitost predstavnikov javnega reda, ki niso dovolili, da bi zaradi manifestacij nastali v Trstu neredi*. 0-menil je tudi predlog nekaterih skupin, naj bi se pokrajinska uora-va vključila v protifašistični odbor, kar pa ni možno, ker je svet sestavljen iz raznih političnih skupin. Govoril je dalije o idealni homogenosti protifašističnega odbora ne glede na stranke in organizacije, ki so v njem zastopane, posebej pa se je ustavil ob organizacijah ANPI, ANPPIA, ANEO, katerih naloga je, da poleg javnih ustanov skrbijo za ohranitev antifašističnih in odporniških idealov, iz katerih je nastala Italija. Ko je govoril o
manifestacijah pretekle nedelje, je tudi omenil, da se je sam udeležil protifašistične manifestacije, kar si je štel za svojo dolžnost.
V zvezi z vprašanji komunistične in liberalne skupine, ki sta zahtevali sklicanje seje sveta za reševanje nujnih vprašanj, je predsednik Zanetti pojasnil, da se odboru sklicanje ni zdelo potrebno. V zvezi s tem vprašanjem sta se kasneje oglasila še načelnik komunistične skupine Colli in načelnik liberalne skupine Sancin. Svetovalec Colli je izrekel ostro kritiko zaradi načina delovanja pokrajinskega sveta, ki je odsoten ko se v mestu samem ali pokrajini dogajajo važni dogodki — na primer stavka uslužbencev psihiatrične bolnišnice in fašistična manifesta-
cija. Omenil je še nekatera »nejasna stališča* predsednika Zanet-tija v zvezi z Enotnim protifašističnim odborom in dogodki pretekle nedelje. Liberalni' svetovalec Sancin se je ustavil ob imenovanju dr. Basaglie za ravnatelja psihiatrične bolnišnice in ob vprašanju svoje skupine, naj se skliče izredna seja. V zvezi z bolnišnico se je o-glasil tudi komunistični svetovalec dr. Costa, ki je absolutno podprl imenovanje dr. Basaglie in predlagal še nekatere izboljšave, ki so nujne za pravilno delovanje bo-lniš-nice.
Pokrajinski svet je na včerajšnji seji odobril nekatere sklepe odbora, nakar je bila seja zaradi
bo
OD VČERAJ DO KONCA MESECA
Na avtobusih SAP vsak dan zaporedne prekinitve dela
Uprava podjetja ni iipolnila januarja podpisanih obvez Skrajni čas za munidpalizacijo zasebnih koncesijskih prog
Včerajšnja sindikalna kronika beleži zaskrbljujočo vest, ki še enkrat postavlja pred svoje odgovornosti občinske oblasti v Trstu in še enkrat dokazuje, da je edina pot, ki jo gre vsekakor prehoditi do konca, prav municipalizacija zasebnih avtobusnih prog.
Uslužbenci koncesijskega podjetja SAP, ki vzdržujejo prometne zveze med mestom in okolico ter glavne avtobusne zveze iz Trsta v istrska mesta ter Benetke, so začeli novo stavkovno gibanje. Njihove zahteve so popolnoma upravičene in ne moremo jih kritizirati, če so segli po edinem orožju, ki ga imajo na razpolago. Lahko pa še enkrat spomnimo javne oblasti na peticije, pisma, manifestacije in druge
pozne ure prekinjena. Svet se spet sestal 18. oktobra.
„„......................................................»....nul ............................«„„..„„„.........m...............»
RAZGOVOR PODPREFEKTA DR. MICELUJA S ČASNIKARJI NA PREFEKTURI
Odslej dnevna poročila redarjev o tekočih srednjih cenah blaga
Objave bodo kupcem služile za neposredno nadzorovanje cen in za izbiranje pri nakupih
Pojav bliskovitega in nenadzorovanega naraščanja cen je tako alarmanten, da zaskrblja ne samo politični in sindikalni svet, temveč tudi državne organe, kot so prefekture. Predsednik vlade Colombo je nekajkrat zbral pri sebi prefekte iz vse Italije in jim naročil, naj kaj ukrenejo proti temu pojavu. Kaj pa lahko ukrenejo državni predstavniki v trgovini, ki je v zasebnih rokah in nad katero nimajo nobenega nadzorstva?
O tem se na sejah posebne komisije, ki se tedensko sestaja, raz-govarjajo tudi v Trstu. Prišli so nekako do zaključka, da je mogoče vsaj opozarjati javno mnenje na «tekoče srednje cene* blaga. Dnevna poročila, ki jih sestavlja poveljstvo mestnih stražnikov, bodo odslej pošiljali tržaškim dnevnikom v objavo. S tem hoče prefektura doseči vsaj to, da bo potrošnik vedel, kakšne so bile tistega dne srednje cene potrošniških dobrin na drobno, na debelo in v «supermar-primerjave cen se bo
ono vrsto nakupa, za to ali ono vrsta blaga. Predvsem pa bo lahko opozarjal prodajalca v trgovini, kamor običajno zahaja, na primere, ko se je cena tistega blaga izredno zvišala brez posebnega opravičila.
Zakonskih možnosti za preganjanje trgovcev prefektura nima, razen če ne gre za blago, ki je podrejeno »omejevanju cen* (delno velja to za kruh), vendar je to zelo malo.
Govori se tudi, da bi utegnili grosisti z mesom zahtevati revizijo cen mesa. V takem primeru bi se komisija na prefekturi in pokrajinski odbor za cene znašla pred zelo zaskrbljujočim dejanjem. Morali bi poseči in uveljaviti tudi za meso (kot za kruh) omejevanje cen.
0 vsem tem je včeraj zjutraj stekel razgovor med predstavniki
tiska in dr. Micelijem s prefekture, ki je naslovil tisku poziv za sodelovanje.
Naš dnevnik na ta poziv odgovarja pozitivno, čeprav menimo, da ne gre udrihati samo po malih trgovcih. Znano je, da se cene višajo zaradi zelo zapletene razdeljevalne mreže v državi, kjer si posredniki, mešetarji in prekupčevalci blaga zagotavljajo parazitame dobičke, oškodujejo proizvajalca (kmeta ali malega industrijca) ter potrošnika.
Po fašistični «adunati» v Trstu
Zdaj so se spravili tudi nad cerkve v slovenski okolici!
Neznanci, ki združujejo v sebi tatinske lastnosti in sovraštvo do Slovencev, so se v preteklih dneh, najbolj verjetno med petkom in nedeljo, spravili na repentab];sko cerkev oziroma na slovenske pesina-
Ko so v nedeljo dopoldne prišle cerkvene pevke na kor, da bi pele pri maši, so s presenečenjem opazile, da sta zmanjkali dve zajetni vezani knjigi z notami in besedili slovenskih cerkvenih pesmi, na neki mapi na koru pa so zagledale avtogram neznanih tatov, ki se je glasil »Vina Italia! Fuorj gli slavi» (Kot se naši čitatelji spominjajo so še vedno neodkriti fašistični skrunilci prav enak napis pustili pred nedavnim na pročelju sovodenjskega županstva). Repentabrski župnik pa je že v sobota opazil, da so v spovednici pod korom, verjetno isti neznanci, strgali slovenske napise.
Gospod župnik je, kot smo izvedeli, zadevo prijavil policiji, ki je obljubila, da bo prišla pogledat...
Vest o tem tatinsko-fašističnem podvigu se je kaj hitro razširila po
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiintiniiuiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiminiimimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiN
ACEGAT - prehod na metan
Od jutri ali od četrtka dalje dela v 31. in zadnjem okraju
*
Kot predvideva načrt za dela ni vsi zainteresirani, bi morali ni vsi zainteresirani, bi mrali uslužbenci jutri, 13. oktobra obiskati vseh 7.570 uporabnikov 31. in zadnjega okraja, v katerem še ni bila opravljena preureditev plinskih naprav; ker so uslužbenci podjetja, ki mora dela opraviti trenutno na počitnicah v raznih krajih, kjer običajno živijo in delajo, in ker so uslužbenci italijanskih železnic napovedali stavko, bo tehnikom verjetno nemogoče dospeti pravočasno v Trst, zaradi česar ACEGAT obvešča uporabnike omenjenega okraja, da bodo informativni obiski potekali dan kasneje, torej v četrtek, 14. oktobra. V primeru, da bi bila železniška stavka preklicana, bodo obiski potekali kot napovedano jutri — sreda 13. oktobra.
Dela za preureditev plinskih na-
prav za oporabo metana, bodo potekala isti dan kot informativni obisk približno do 18. ure, ko bodo v omrežje omenjenega okraja spustili metan. Okraj 31 obsega — kot je razvidno iz zgornjega zemljevida — v celoti ali delno sledeče ulice in trge: Antenorei, Belli, Bergamasco, Bemini, Besenghi, Broletto Can-cellieri, Caprin, Castaidi, Cigotti, Colleoni, Colombo, Concordia, D,An-nunzio, Destriero, Diacono, Emo, Foraggi, Frausin, Gavardo, Ghir-landaio, Giuliani, Gramsci, Guar-dia, Industria, Ippodromo, Isella, Istria, Lodole, Mansanta, Mante-gna, Molino a Vento, Montecchi, Muraglione, Orlandini, Padovan, Pa-piniano, Pestalozzi, Petiti di Ro-reto, Pisani, Pollaiuolo, Marco Polo, Ponzianino, Ponziana, Pordenone, Pozzo, Revoltella, Rivalto, Rivo, campo S. Giacomo, S. Gia-
como in Monte, S. Marco, S. Ser-volo, S. Zenone, Scaletta, Scali-nata, Scuole Nuove, Settefontane, Largo Sonnino, Tesa, Ucekar, Vel-tro, Venier, Vento, Vergerio, Ve-spucci.
Dan po informativnih obiskih torej v četrtek 14. ali v petek 15. oktobra, se bodo začela prava dela za preureditev naprav v o-menjenem okraju — točneje 9.011 naprav. Dela se bodo nadaljevala do sobote 23. t. m., ko se bodo uradno zaključila vsa dela v zvezi z metanizacijo.
Ravnateljstvo ACEGAT opozarja še enkrat uporabnike, ki bodo odsotni ob informativnem obisku za preureditev naprav, ali ki bi radi pritožili v zvezi z že opravljenim delom, naj telefonirajo na številki;
750.555 in 750.272
Repentabru in repentabrski občini in vzbudila upravičeno ogorčenje vemikcm in vseh občanov.
To nezaslišano dejanje ponovno dokazuje, kako daleč je že pripeljalo stalno popuščanje Slovencem sovražnim elementom, ki so se sedaj po vzoru svojih fašističnih predvojnih prednikov očitno začeli spravljati tudi na cerkve v slovenski okolici. Ali se bo oblast vsaj zdaj zganila in izsledila krivce tega podlega dejanja? Ali pa bo tudi ta njihov «junaški podvigi šel mimo, kot skoraj vsi dosedanji?
Očitno gre tudi za eno izmed tistih negativnih posledic, ki jih ima fašistična radunata» prejšnjo
pobude za munidpalizacijo Serga-sovih avtobusov. Župan Spaccini je pred meseci zagotovil svetovalcem leve opozicije, da bo občina čim-prej sprožila postopek za munici-palizacijo: še več, povedal je, da je občinska uprava poslala Serga-su prvo opozorilo. Ne preostaja torej drugega, kot seči po drastičnih ukrepih. SAP dokazuje še enkrat, da je režim dajanja koncesij zasebnikom neproduktiven in škodljiv za občane. Vse te proge naj prevzame ACEGAT in nezadovoljstvo med potniki, predvsem delavci, ki se iz okolice vozijo na delo, bo izginilo. Zaman bi iskali krivde pri uslužbencih podjetja: odgovornosti so drugje.
Kaj zahtevajo uslužbenci Serga-sove SAP? Predvsem spoštovanje obveznosti, ki jih je podjetje sprejelo januarja letos. Smo torej pri starih zahtevah, ki so že sprožile prve stavke in na katere je Serga6 odgovoril z novimi obljubami. Tedaj mu je uspelo na ta način zaustaviti kampanjo javnega mnenja, ki je zahtevalo munidpalizacijo njegovih prog. Obljub pa uprava SAP ni izpolnila. Niti ene! Nasprotno, položaj se je še zaostril: neurejeni so še letošnji dopusti, manjka o-sebje, delavci ne uživajo tedenskega počitka, do katerega imajo pravico.
Sindikalne sekcije v podjetju so zato sklenile oklicati več zaporednih razčlenjenih prekinitev dela. Sklep so uslužbenci soglasno potrdili na splošni skupščini, ki je bila v soboto.
Da bi bili potniki obveščeni, objavljamo razpredelnico prekinitev dela, kakor so nam jih sporočili uslužbenci sami. Prva prekinitev je bila že včeraj.
Ta teden (do sobote, 16. oktobra) bodo stavkali od 7. do 9. zjutraj in od 18.30 do 20.30 zvečer.
Prihodnji teden: v ponedeljek (18. oktobra), torek (19. 10.) in sredo (20. 10.) od 7. do 9.30 zjutraj in od 19. do 21.30 zvečer.
V četrtek, 21. oktobra, bodo stav-
soboto od 7. do 9.30 zjutraj in od 19. do 21.30 zvečer.
Tretji teden bodo stavkali vsak dan (od ponedeljka 25. oktobra do sobote, 30. oktobra) od 7. do 9.30 zjutraj in od 19. do 21.30 zvečer.
Poleg tega pa bodo samostojno stavkali še uradniki, mehaniki in čistilci.
Poleg tega bodo stavkali tudi na avtobusih, ki vežejo Trst z istrskimi mesti in Benetkami. Na progi Trst - Benetke bodo stavkali ves dan v soboto (16. 10.), v četrtek (21. 10.) in v nedeljo (31. 10.).
Na progi Trst - Pulj bodo stavkali ves dan v nedeljo (17. 10.), v četrtek (21. 10.) in v nedeljo (31. oktobra).
Na progi Trst - Buje bodo stavkali ves dan v petek (15. 10.), v četrtek (21. 10.) in v petek (29. 10.).
Na progi Trst - Koper bodo stavkali ves dan danes, v četrtek (21. 10.) in v četrtek (28. 10.).
nedeljo na Trgu Goldoni v Trstu. I kali ves dan, nato pa v petek in
iiiiilliiiiiiiiiiiiiiiitmiMiUHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiii
SINOČI SO SOGLASNO PREKINILI SEJO
KONZULTA NA OPČINAH ŠE BREZ PREVAJALCA!
Konzulta za vzhodni Kras se bo ponovno sestala čez teden dni - Vprašanje svetovalke Gerbčeve (KPj županu v zvezi z cesto - vpadnico čez Barkovlje
VERDI
Filharmonija iz Dresdena
Orkester filharmonije iz Dresdena pod vodstvom dirigenta Murta Ma-surja bo v soboto, v okviru svoje italijanske turneje, gost gledališča Verdi. Orkester bo izvajal v prvem delu Johana Sebastiana Bacha Suito št. 1 v D duru, v drugem delu pa v prvi tržaški izvedbi Brucknerjevo Sedmo simfonijo.
Za sobotni koncert, ki se bo začel ob 21. uri, se danes začenja pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Natečaj za mesta v zboru gledališča Verdi Avtonomna ustanova gledališča Verdi je razpisala vsedržavni natečaj za en sopran in tri mezzosoprane in kon-traaite v stalnem zboru gledališča Verdi. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba dostaviti ravnateljstvu Verdija do 15. t.m.
POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri bo skupina Giancarlo Sbragia, Valentina Fortunato in Sergio Fantoni uprizo rila v gledališču Rossetti Camusovo dramo «Caligula». Predstava je izven abonmaja in bo na sporedu do nedelje. Za abonente na sezono Teatra stabila veljajo znatni popusti.
Na sedežu občinske delegacije na Opčinah se je včeraj zvečer sestala konzulta za vzhodni del Krasa, vendar pa so člani konzul-te na predlog predstavnikov KP1 soglasno sklenili sejo prekiniti, ker občina še vedno ni imenovala prevajalca za slovenščino. Predsednik konzulte je povedal, da je zahtevo članov konzulte sicer posredoval občinski upravi, vendar ta očitno ni ničesar ukrenila, čeprav statut konzulte določa imenovanje slovenskih prevajalcev, brez katerega konzulta na Opčinah sploh ne more delovati.
Sklenili so, da se bo v pričakovanju, da občina izpolni svojo dolžnost, konzulta ponovno sestala čez 6 ali 7 dni.
Komunistična svetovalka v tržaškem svetu Jelka Gerbec pa je naslovila na župana Spaccinija vprašanje v zvezi z njegovimi izjavami na seji konzulte za Barkovlje-Greto in Rojan, ki je bila 28. septembra letos, v zvezi z nameravano gradnjo ceste-vpadnice preko Barkovelj.
Svetovalka želi vedeti, če sta se župan in občinski odbor pozanimala za mnenje intendanta »Lepih umetnosti* in za mnenje vseh tistih ustanov, ki so zainteresirane pri tej cesti zaradi njenih specifičnosti; in če sta se, kakšno je bilo njihovo mnenje, če so vprašali za mnenje pristaniško ustanovo in če ne vidi nasprotja med svojimi izjavami in stališčem ustanove, ki se je uprla gradnji dvižne ceste na področju njene pristojnosti; če se odbor in župan nameravata sestati na javnem zborovanju s prebivalci Barkovelj v Barkovljah samih, ne le zato, da bi dala informacije in podrobnosti, temveč tudi zato, da bi poslušala njihova mnenja, razloge in ocene; če namerava upoštevati voljo in pripombe meščanov, ki so tako individualno kot kolektivno v velikem številu že nastopili proti zadevnemu sklepu in dokazali neumestnost gradnje ceste vpadnice, ker ne bi rešila vprašanja prometa (na kar se sicer sklicujejo njeni zagovorniki), bi pa pokvarila izgled enega izmed redkih področij, ki je še ohranilo karakteristične poteze, povzročila škodo zasebnim lastninam in gospodarstvom, močno oškodovala turizem in omejila možnost valorizacije področja, povzročil,- prebivalcem številne nevšečnosti zaradi povečanega okuženja zraka in zaradi ropota. Končno svetovalka vprašuje župana, kdaj namerava postaviti problem pred občinski svet.
Na pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomiral učitelj ARMANDO ŠKERLAVAJ Čestitajo mu kolegi in prijatelji. Pridružuje se Primorski dnevnik.
Razstave
Tržaška slikarja Franko Vecchiet in Livio Grimalda bosta jutri odprla svojo razstavo v galeriji «11 Saggiatore* v Tržiču.
V galeriji «Quadri d’Autore» (pri galeriji Rossoni) razstavlja do 20. t.m. slikar Luciano Corrier.
Krožek za družbena in politična vprašanja
»PINKO TOMAŽIČ*
V ljudskem domu v Ul. Capi-tolina 3 bo v sredo, ob 20. uri predavanje
»Partijsko šolstvo v Sloveniji med NOB s posebnim ozirom na Slovensko primorje*. Predaval bo tov. DUŠAN FURLAN, član pokroviteljskega odbora za postavitev šole - spomenika v Cerknem.
Predavanje o zdravstvenih aspetkih «trctje starosti»
Sindikati upokojencev CGIL,
CISL in UIL prirejajo jutri zvečer predavanje o «socialno zdravstvenih aspektih tretje starosti*.
Govoril bo primarij geriatričnega oddelka tržaške bolnišnice pri Magdaleni prof. Giuseppe Klugmann.
Predavanje bo na sedežu CISL v Ul. San Spiridione, 7, od 20. uri.
aiuiniiiiuniHHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii||l||UIII,l,|lnillfn||m|||||vtl|u||||||||||||m|m|m||||mi||||||||||av
JUTRI NA SEDEŽU POKRAJINSKE L PRAVE
Umestitev deželne komisije za naravne rezervate na Krasu
Komisija bo morala pripraviti predloge za deželni zakonski osnutek v zvezi z realizacijo rezervatov
Deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli bo jutri dopoldne na sedežu pokrajinske uprave umestil posvetovalno komisijo za pripravo zaščitnih norm za naravne rezervate na tržaškem Krasu. Komisija bo morala nakazati elemente, ki so potrebni za izdelavo deželnega zakonskega načrta, ki ga predvideva čl. 3 državnega zakona z dne i. junija 1971 št. 442, s katerim je bilo določenih sedem kraških rezervatov in predvidena ustanovitev ustanove za varstvo tržaškega Krasa.
Ta ukrep, bolj znan kot zakon Belci, je uvedel naravne rezervate, da bi z njimi obranil, zaščitil in izboljšal kraško floro na tem pomembnem področju, ohranil in povečgl fauno in ohranil posebne geomorfološke strukture in naravne lepote tržaškega Krasa. Rezervati zajemajo zgornji in srednji tok Glinščice, obe njeni obrežji, mejni pas z Jugoslavijo, gričevje od Tržiča do Opčin, Dra-ščico in Goli vrh, pobočje v Barkovljah-Bovedu, doline in jamo pri Briščih, področje do-berdobskega in bližnjih jezer, močvirje pri Sabličih in Moščenico. Po državnem zakonu mora dežela Furlanija - Julijska krajina z lastnim zakonodajnim aktom izdati norme, ki se nanašajo na ustanovitev, organizacijo in ureditev Ustanove za varstvo tržaškega Krasa. Določiti mora tudi predpise, prepovedi in upravne sankci je, ki so potrebne za ohranitev in valorizacijo rezervatov. Končno mora uskladiti ustrezne državne zakone o naravnih parkih s posebnimi zahtevami in potrebami kraških rezervatov.
Deželna komisija, ki bo ume-
ščena jutri, bo o vsem tem morala dati predloge in pripraviti osnutek zakona, ki naj uresniči ta načela na najbolj učinkovit in ustrezen način v duhu državnega ukrepa. Komisiji predseduje deželni odbornik prof. Romano, njeni člani pa so glavni tajnik pokrajinske uprave dr. Moresi, direktor prirodoslovnega muzeja v Trstu prof. Mezzena, poverjeni profesor za farmacevtsko botaniko na tržaški univerzi prof. Poldini, deželni direktor za gozdove dr. Que-rini, deželni direktor za lov, ribolov in zaščito narave dr. Lenardi, odvetnik dežele odv. Pacia, predstavnik deželnega odbora za javna dela dr. Pirona, predstavnik deželnega odbora za urbanistiko dr. Frandoli, tajnik komisije pa je tajnik »Pro Natura Carsica* kmetijski izvedenec Belli.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BERTOLT BRECHT
Bobni v noč
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN
V sredo, 13. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red D - mladinski) — V četrtek, 14. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red E -mladinski).
Abonmaji in vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265-734269, vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav.
Prosvetno društvo IVAN GRBEC Skedenj — Ul. di Servola 124
predvaja
DANES, dne 12. oktobra t. 1. barvni film
Bratovščina sinj'ega galeba
Popoldanska predstava za otroke bo ob 17. uri, večerna predstava namenjena odraslim ob 20.30.
Vabljeni!	Vstop prost!
OBČINA TRST
Oddelek XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba Prot. št. XII./R.N.-T.P.S.-460/8-70 Predmet: Varianta člena št. 16 urbanistično - stavbenih pravil za izvajanje splošnega regulacijskega načrta občine Trst.
ŽUPAN
glede na odlok predsednika deželnega odbora z dne 1. julija 1971, & 58/71/URB, s katerim se odobrava varianta člena 16 urbanistično-stavbe-nih pravil za izvajanje splošnega regulacijskega načrta občine Trst; glede na 10. člen zakona št. 1150 1 dne 17. avgusta 1942
OBVEŠČAM
da je z datumom tega razglasa In 0 vso dobo veljave varianta 16.' člen« urbanistično - ustavbenih pravil 0 izvajanje splošnega regulacijskega; načrta občine Trst deponirana m prost vpogled občinstvu v občinske® tajništvu — soba št. 607 — Oddelek XII — Javna dela — Costanzijev p® hod št. 2/VI. nadstropje.
Trst, dne 12. oktobra 1971.
ŽUPAN
Spaccini
GLAVNI TAJNIK Vucusa
Danes, 12. t. m. ob 20.30 v kulturnem domu v Ulici Son-cini 112 «Slovenske balade in romance». Pripoveduje Stane Raztresen.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na 1. predavanje sezone 1971-72. Na sporedu je tema:
POHORJE
gozdovi, barja, ljudje in bajke, o kateri bo predaval
MIRKO ŠOŠTARIČ Besedo bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vabljeni v PETEK, 22. okt. v malo dvorano KULTURNEGA DOMA
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* -Trst. Str. di Guardiella 13/2 sporoča, da se bo v novembru t.l. pričel večerni tečaj srbohrvaščine, ki žai organizira Pokrajinski konzorpij za tehnični pouk in sicer za I. in II. letnik.
Vpisovanje v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih od 18. do 20. ure ali po telefonu št. 795-326 do vključno 20. okt. t.l.. Vpisanina znaša 1000 lir.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. oktobra
MAKS
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26 — Dolžina dneva' 11.09 — Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 14.36.
Jutri, SREDA, 13. oktobra EDVARD
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18 stopinj, najnižja 12,4, ob 19. uri 16,2, zračni tlak 1023,4 narašča, brezvetrje, vlaga 80 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 18,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 20 oseb.
UMRLI so: 60-letni Melchiorre Gut-ty, 78-letni Novario Guidi, 65-letni Antonio Bertocčhi, 6 dni stari Luca Pilotto, 80-letni Gaetano Vezzali, 69-letni Silvestra Barbo, 49-letni Mario Lugnani, 57-letna Albina Kosmina por. Madotto, 57-letna Stefania Marcola por. Mignone, 70-letna Maria De Qua-gliatti vd. Meloni, 51-letni Mario Ber-nich, 92-letna Paola Pahor vd. Ker-sevan, 73-letna Maria Sweklar por. Strassi, 69-letna Annunziata Buffa por. Emmanuele, 65-letna Gemma Cu-sterlina por. Pavan, 72-letna Paola Rozina, 45-letni Lucio Antoni, 75-letna Antonia Soldatich por. Rodella, 62-letna Valeria Bajec, 60-letni Eugenio Brandi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti-Emili, Ul. Combi 19; Al Sam-maritano, Trg Ospedale 8,; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Campo S. Giacomo 1; Gri-golon, Trg Virgilio Giotti 1: Ai Due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo Ul. Soncini 179 (Skedenj).
i»jiih ji n r i a
ZAGREB
REDNA LETALSKA SLUŽB4 TRST - JUGOSLAVIJA Dnevna proga, razen ob nedeljah za ZAGREB
VOZNI RED
o. TRST	20.45	p. ZAGREB	21.35
o. ZAGREB	8.00	p. TRST	8.50
Cena vozovnice za enosmerno potovanje
Lit. 10.000
Generalna agencija za Italijo
ATAM - Ul. Donota 1 - TRST - Tel, 24066 - 24079
Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradib Povezava Trsta z vsemi programi ATI
Kraška ohcet 71i
na ljubljanski TV
Danes, v torek 12. oktobra oh 18.25, bo TV Ljubljana posredovala oddajo «Kraška ohcet* 1971. Tridesetminutno oddajo je posnel reporter Rudi Klarič med letošnjimi prireditvami «kraške ohce-ti* v Velikem Repnu in Colu.
ŠOLA GLASBENE MATICE PODRUŽNICA NABREŽINA Vaje dekliškega pevskega zbor* iz Nabrežine se bodo pričele danes, 12. oktobra ob 17.15 v prostorih glasbene šole v Nabrežini.
Nazionale 16.00: «Love story>, Aš MacGravv, Ryan 0’Neal.
Fenice 16.00: «11 piecolo grande mo». Martin Balsam, Jeff Corel-Chief Dan Georgie.
Eden 15.30: «Ii Decamerone*. Tech®' color*. Strogo prepovedano mlad*' ni pod 18. letom.
Grattacielo 16.00: «Er piu», Adria®1 Celentano, Ciaudia Mori.' Technic® lor. Prepovedano mladini pod 1* letom.
Excelsior 15.30: »I diavoli*, Vaness* Redgrave. Technicolor. Prepoved*' no mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00: »Una farfalla con \e $ insanguinates, Evelyn Stevvart, Gia® carlo Sbragia.
Alabarda 16.30: «Sinuhe 1’Egiziano*-Kinemaskop technicolor. E. P**r' don, Jean Simons, Victor Mature-
Filodrammatico 16.30:	«Le cin®®
chiavi del terrore*. Technicok®! Prepovedano mladini pod 14. leto®
Aurora 16.30: «Punto zero*. Tech®' color.
Impero 16.30: «11 corsaro nero*. Tee® nicolor.
Cristallo 16.00: »Per grazia ricevuta’-Nino Manfredi. Technicolor.
Capitol 16.30: Reklamni spored.
Moderno 16.30:	«Zabriskie poin®;
Technicolor. Prepovedano mladi® pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30: «A1 soldo di bJ' te le bandiere*. Tony Curtis, Cha® les Bronson, technicolor.
Ideale 15.45: »Nevada Smith*, Ste*-6 McQueen, Suzanne Pleshette. Tech®' color.
Astra 16.00: «Carmen Baby».
Abhazia 16.00:	«L'amante», Ro®)
Schneider, Michel Piccoli.
KINO «IR j S » PI/OSCK
predvaja danes ob 19.30 dramatični film v barvah.
BRUCIA, RAGAZZO, BRUCIA Igrata: Francoise Prevost in Gianni Macchia — Prepovedano mladini pod 18. letom.
SPDT priredi v nedeljo, 17. » tobra, avtobusni izlet v Benečijo. r programu vzpon na Ivanac (1.167 u z izhodiščem iz čanebole. Na P vratku ogled čedadskih zanimivo® Izlet posebno priporočljiv za n1* dino. Cene: člani 1000 lir, nečl® 1200. otroci do 11. leta 500 lir. Vi sovanje v Ul. Geppa 9. do 13. ok1 kjer naj se poravna voznina.
SPDT priredi 3. in 4. uovemb1 dvodnevni izlet v Belo krajino. A tobus bo peljal izletnike vzdolž rd Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, črno: Ija, baze 20, itd.
Prosvetno društvo »S. škampe* priredi 17. oktobra enodnevni iri v Pazin z ogledom zgodovinske ce kve v Hrastovljah, muzeja v Mot vunu in drugih važnih zanimivosti.
Vpisovanje po telefonu: 70834 od do 13. ure in od 18. do 20. ure-PD »France Prešeren* iz Bolju® priredi 17. oktobra enodnevni ir! v Rezijo. Vpisovanje pri Tatjani - »N nimoda*.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ® so nam bili ob strani in so z na®1 sočustvovali ob izgubi našega drage#*
Oskarja Masija
Posebna zahvala Kmečki zvezi ** izražena sožalja
žalujoči:	žena IDA-
sin ALDO in neves®
Trst, 12.10.1971
IZ ZAKLJUČKOV KATOLIŠKIH ČASNIKARJEV V FIUGGIJU
Vloga časopisov na deželni ravni
Podtajnik Antoniozzi: nujnost krajevnega in deželnega tiska - Kdaj ukrepi v korist slovenskega tiska?
FIUGGI. — V teh dneh je bilo v tem mestecu vsedržavno srečanje časnikarjev, ki so vključeni v katoliško zvezo italijanskega tiska tuCSI). Na zaključnem zborovanj6 nastopil tudi podtajnik pri tomistrskem predsedstvu poslanec Antoniozzi, ki je znan pri nas, ker le pred časom sporočil, da bo Predsednik vlade Colombo sprejel v doglednem času (govorilo se je ''septembru) predstavnike vseh Političnih in drugih skupin Sloven-cev v Italiji.
Vprašanjg. o katerih so italijan-vf časnikarji razpravljali v Fiug-FJU> so zadevala težko stanje, v aterem so se znašli številni kra-. in deželni časopisi, ki po-edujejo ožji javnosti, vesti in in-ormacije o vseh krajevnih proble-ki bi jih sicer ne prejela iz jirov obveščanja vsakdanjega ča-Plsia na državni ravni.
. a. zaključnem zasedanju srečala italijanskih katoliških časnikar-l.v Je govoril prav poslanec Anto-ozzi, ki je dejal, da nova druž-jjto stvarnost v Italiji skuša ve-bolj uveljavljati vlogo dežel-ir|a, pokrajinskega in krajevnega totk ^ *-eb novih r nerah se je namreč za ved da je treba ijučiti posameznika v krajevna .Jtojanja, kjer lahko največ pri-tr2ya s sv°j*m delom. Zato je po-ebno, da tisk posreduje vesti in ravnavanja vprašanj ter proble-ov na ravni krajevnega in dežel-6a dogajanja, če ne bi šli po hi Pe dejal državni podtajnik, n, obstajala nevarnost, da življe-vn na te-i ravni zamre in bi o teh Prasanjih utegnili razpravljati sa-o določeni manjšinski krogi.
. nadaljevanju svoiesa govora n ..^Htnniozzi pripomnil, da ie
^•sliji dokajšnje Kvneg
kor pa ta tisk obstaja, se ie znašel v hudih stiskah. Podtajnik .je sporočil, da sedaj proučujejo vrsto organičnih ukrepov v korist dnevnikov. Pri tem sodelujejo tudi zainteresirane organizacije časnikarjev.	✓
Podtajnik je še poudaril, da se vlada zaveda te stvarnosti in da sledi z veliko skrbjo vprašanje, kako bi se dnevniki z manjšo naklado (povečini gre za pokrajinske in deželne liste) obdržali pri življenju.
Zato je vlada, ie še primojnil Antoniozzi, naklonjena pobudam, ki bi šle v korist dnevnemu časopisju in ki bd zagotovile manjšim založniškim podjetjem večji delež pri državnih podporah.
Podtajnik je nato sporočil, da ie vlada že predlagala parlamentu zakonski osnutek, ki zagotavlja dnevnim časopisom državni prispevek v znesku 51 milijard lir. Natf) ie pristavil, da ie potrebno, da se tudi za'ožniki in časnikarji zavzamejo za prereditev časnikarske dejavnosti in da usklad'io svoja zavzemanja z novimi potrebami italijanske družbe.
Na srečanju je govoril tudi minister za državne soudeležbe Pic-coli.
Na kraju bi v zvezi s tem srečanjem pripomnili, da mi Slovenci v Ttaliji čakamo že dolgo časa na ustrezne ukrene, da bi premagali številne težave pri širjen tu našega tiska. Tudi tisk nas Slovencev v Italiji spada v okvir tistega krajevnega in deželnega tiska, o katerem je na srečanju v Fiuggihj govori! poslanec Antoniozzi in ki 'e b;l doslei najmanj deležen vsakršne podpore s strani državnih oblasti. Upamo, da bodo Antonioz-pomanikanie kra- j zijeve besede končno vendarle ne-
a in deželnega tiska. Koli- kaj zalegle.
GIASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
SEZONA 1971-72
Otvoritveni koncert Sobota 23. oktobra 1971
KULTURNI DOM
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec —* Zelo
.O	'
November 1971 Slovenski oktet
November 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir
December 1971 Orkester in zbor »Consortium musicum* iz Ljubljane
Dirigent: Mirko Cuderman
Januar 1972	Tržaški baročni ansambel
Februar 1972	Zagrebški godalni kvartet	in
Eva Novšak-Houška — mezzosopran
Marec 1972	Orkester Glasbene matice
Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa
Marec 1972 Igor Ozim — violina
Marijan Lipovšek — klavir
April 1972	Pevski zbor »Branko Krsmanovič*
iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič
l PISMA UREDNIŠTVU |
Še o himni SFRJ
Cenjeno uredništvo!	I veden človek ne zgublja r»d mla-
Pred dnevi sem v Vašem dnevni- | dosti v neskončnih vojnah in ne pre-
CENE ZA ABONMAJE
Redni:
Članski:
7.000
6.000
lir
lir
Invalidski:
Mladinski:
2.000
2.000
lir
lir
Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, '•I. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61-792) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure
ku prebral članek o vprašanju jugoslovanske himne. Tudi jaz imam o tem svoje mnenje, ki ga pojasnjujem v priloženem zapisu, katerega lahko objavite, če se Vam to zdi koristno.
S tovariškimi pozdravi prof. Fr. Sevnik Ljubljana. Valvasorjeva 6
Lj.. 9. oktobra 1971.
* * *
Poslani sestavek ie zelo zanimiv.
Zato ga v celoti objavljamo.
* * *
V	zadnjem času se vprašanje nove jugoslovanske himne vse pogosteje obravnava in kaže. da bo ta le preveč »dolgoročni problem* vendarle kmalu rešen. Ob prebiranju člankov, nanašajočih se na nastanek in razvoj raznih naših »svečanih ali slavnostnih pesmi*, zlasti naše slovenske nad 100 let stare «Naprej zastava slave!* (včasih smo pisali Slave, misleč na vse Slovane), so se mi utrnili spomini na nekatere dogodke.
V	časih cesarske Avstrije smo, kot ljudskošolski učenci v okolici nemškutarskih Brežic, čestokrat vneto prepevali naše bojne pesmi: Naprej zastava slave! in Hej Slovani!, zlasti, če smo slišali izzivalno nemško bojno pesem «Die Wacht am Rhein*. Onstran Sotle, v hrvaškem Zagorju, pa je vse bolj naraščal od por proti madžarskemu zatiranju. V neizbrisnem spominu mi ie ostala veličastna slovesnost ob odkritju spomenika Antonu Mihanoviču, pesniku hrvaške narodne himne »Hr-vatska Domovina*, v mestu Klanjec ob Sotli, kamor sem šel z očetom. Takrat sem prvič slišal, kako navdušeno je na mestnem trgu velika množica hrvaškega in slovenskega ljudstva pela «Leea naša domovina*.
Po prvi svetovni vojni so spojili v enotno jugoslovansko himno kitice srbske, hrvaške in slovenske svečane pesmi. V zvezi z njo omenjam dogodek, ko sem bil gozdni upravi teli v Soteski ob Krki. Mislim, da je bilo leta 1929, ko so oficirji iz vojnogeografskega inštituta v Beogradu v poletnih mesecih na Dolenjskem merili teren za spopolni-tev vojaških zemljevidov. Med mladimi oficirji, ki so takrat delali na Rogu. je bil tudi znanec, ki nas je pri tej priložnosti prišel obiskat v Sotesko. Z niim je bilo tudi nekaj njegovih sodelavcev, mladih aktivnih oficirjev iz raznih jugoslovanskih pokrajin. Na prijetnem družabnem večeru je nanesel pogovor tudi na naše vojaške pesmi. Pa je neki oficir iz južnih krajev takole modroval:
«Slovenske vojaške pesmi so pretežno žalostne, pa menim, da naše sedaj združene himne nikakor niso značilne za naše tri narode. Za Slovence, ki imajo najlepšo deželo, T» premalo vojaškega duha. bi bila primernejša hrvaška himna »Lepa naša domovina*. Za Hrvate, ki toliko poudarjajo svoje zgodovinsko državno pravo, bi bolj ustrezala srbska »Bože pravde*. Za Srbe, vojaški in junaški narod, pa bi bila najznačilnejša slovenska himna 'Naprej zastava slave!’»
Tovariši so mu v smehu pritrjevali. Čeprav sem vedno zelo cenil hrabrost Srbov, so me zbodle omalovažujoče besede glede borbenega duha Slovencev. Zato sem mu skušal dokazati, da se moti. Naše narodne vojaške pesna so resda povečini otožne: to pa predvsem zaradi tega, ker slovenski človek nj čutil v mačehovski državi, v kateri je bil nad tisoč let zatiran. «svoje domovine*. Za tuje koristi pa za-
liva z veseljem svoje krvi. Naši ljudje so se često junaško borili v najtežjih razmerah, če so se bojevali za pravično stvar, zase. za svojo domovino. Tako ie bilo v stoletnih bojih s Turki*) in v krvavih kmečkih puntih, ko so ginili naši najboljši predniki. Tudi v pretekli svetovni vojni so se Slovenci hrabro borili zlasti na Krasu in ob So či, ko so branili svojo zemljo. Prvi med avstrijskimi narodi so se v Judenburgu in drugod z orožjem uprli neznosnemu zatiranju in trpljenju ter se potem žilavo borili za pravično severno mejo na Štajerskem in Koroškem. V Slovenskem primorju je takoj po vojni nastalo odporniško gibanje, ki so ga fašisti krvavo zatirali.
Ne vem. če sem takrat povsem prepričal mlado družbo.
Med arugo svetovno vojno sem ob priliki kočevskega zbora leta 1913 pripovedoval to dogodivščino partizanom. borcem in aktivistom in bil ves srečen, da so se v junaškem osvobodilnem boju moje nekdanje besede tako sijajno potrdile. Temu v dokaz so mi bile tudi besede tovariša Kardelja, ki jih ie zapisal v svojem pismu z dne 29. marca 1942 tovarišu Titu, o položaju v Slo veniji: «...Iskreno povedano, nikoli v življenju nisem mislil, da so Slovenci sposobni tako se boriti. OF .je dejansko oblast, a ne samo v propagandističnem smislu, in sicer oblast v sami Ljubljani. To je bilo mogoče zaradi neverjetne enoduš nosti ljudstva, ki ie sedai — kljub beli gardi — večja kot kdaj koli, pa tudi zaradi dejansko pravilne politične linije tukajšnjih tovarišev.*
V tej vojni so nastopili za nas najtežji časi v vsej naši zgodovini. Stari sfanatizirani sovražniki so nas kanili iztrebiti, z ognjem in z najmodernejšimi bojnimi sredstvi do kraja uničiti. Golorok se jim ie narod postavil v bran. v najtežjih okoliščinah je pokazal čudeže junaštva in požrtvovalnosti. V borbi za biti ali ne biti in za pravičen družbeni red pa je navdihovala mnoge borce — poleg partizanskih pesmi — tudi borbena «Naprej zastava slave!*.
Po vojni nam je v združeni državi postala stara svečana pesem »Hej Slovani* jugoslovanska državna himna. V naši državi dejansko prevladujejo slovanski narodi, a zajema tudi številne narodne manjšine. Prav je, da iščemo besedilo nove himne, ki bo bolj kot sedanje ustrezalo naši socialistični skupnosti. Ker so že našli primeren napev. upajmo, da bodo kmalu izbrusili tudi besedilo in bodo enotno državno himno pozdravili vsi naši državljani. Poleff nie pa nai bi našo mladino navduševale stare slavnostne pesmi,
Kulturni večer v župnijski dvorani v Devinu
*) Zgodovinar Janez Vajkard Valvasor, pisec monumentalneaa dela tSlava Vojvodine Kranjske» — osrednje slovenske dežele, ki je v 17. stol. obsegala tudi Kras, Pivko in ves avstrijski del Istre — v bojih proti Turkom pehotni kapetan, posebej omenja veselje Kranjcev do vojaškega življenja. Takole pravi: «Prav radi se namreč preživljajo kot vojaki tako da jih vsako leto samo v mestu Lljubljana gre služit po več sto rimskemu cesarju, španskemu kralju (ki nabira skoraj vsako leto po Kranjskem) in tudi Benečanom. Tako je najti Kranjca v vseh polkih. In po pravici je treba reči. da postanejo najboljši najvztrajnejši vojaki.»
V soboto zvečer je ((Kulturni krožek Devin — Štivan* priredil v mali župnijski dvorani v Devinu srečanje, ki je predstavljalo skoraj krstno prireditev našega kulturnega življenja na tem naj-
zahodnejšem kraju Tržaškega, kjer prebivajo Slovenci.
Na prireditvi je govoril dr. Drago Legiša, ki je v svojem govoru poudaril njeno pomembnost za vsestransko življenje našega
življa na tem ozemlju.
Na prireditvi je nastopil tudi pevski zbor «Fanije izpod Grmade*, ki je pod vodstvom Iva Kralja zapel sedem narodnih pesmi.
Ob 30-letnici artilerije jugoslovanske armade
Rast in junaška bojna pot artilerijskih prekomorskih enot
Od kapitulacije fašistične Italije do ustanovitve prvih artilerijskih enot - Množičen dotok «prekomorcev»
■iiiiiiiiiimiiimiiiiimiiimiiiiiiiMiiimimiimiiiiiia
Sedmi oktober leta 1941 — t.j. dne, ko je prva artilerijska baterija v sestavi partizanskih enot uspešno tolkla sovražnikovo letališče pri kraljevem v Srbiji — beležimo kot začetek slavne borbene poti jugošlopaniMft artilerijskih e-hot v narodnoosvobodilni vojni.
Ta borba ie pomenila pričetek razvoja in borbene poti artilerijskih enot. in ie zaradi tega ta datum odrejen od vrhovneaa komandanta za DAN ARTILERIJE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, kot spomin na junaške in nepozabne borbe artileristov NOV. To je vidno priznanje artileristom za njihov pri spevek v NOB in za njihov veliki doprinos pri uničenju sovražnika in njegovih oporišč, za osvoboditev jugoslovanskih narodov in za ustanovitev nove Jugoslavije
Od te borbe pri Kraljem ie minilo 30 let. V tem časovnem obdobju se je jugoslovanska artilerija razvila do stopnje, ki ii omogoča
in
....................................................................................................................
njati z odprtimi očmd
Pomoč prijatelja vam bo lahko koristila.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Tudi pri presojan iu lastnih napak 21.4. do 2U.t>.) rtoavome .	_.	_... ,	. i bodite objektivni. Nesporazum se
v obrambi vaših intere- tuje delovne moči. Odločah boste spremenil v prepir.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite v izvrševanju svojih nalog čimbolj elastični. Izmenjava mnenj ne bo škodovala .
BIK (od 21.4. do 20.5.) Podvojite pozornost v obrambi vaših intere- .	■■	... . ,
sov. Ne zbadajte drugih, če nočete 0 bhžnjih^ počitnicah, pokvariti razpoloženja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Obnovite svoje načrte in izločite, kar ni šlo. Ne jeml jite resno vsega, kar vam obljubljajo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Če imate možnost izvedbe novega načrta, lotite se ga. Bodite neomajni pred zunanjim pritiskom
LEV (od 23.7. do 22.8.) Za izvajanje vašega načrta bodo potrebne
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Dobili boste prijetne novice. Pazite na nepremišljena dejanja, ki lahko povzročijo motnje v družinskem o-kolju.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Veliko dela in naporov, tudi tveganje bo veliko, učinek pa neznaten. Zelo lepo in obetajoče srečanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Gledati morate stvarno in ne sa-
spremenil v KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Bodočnost je zagotovljena. Ugoden dan za umetniško delovanje Vse se bo izteklo po vaših načrtih.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše pobude so v napoto vašim sodelavcem Tega se zavedajte. Nekdo v družini bo hudo užaljen.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne smete se prenagliti pred nepričakovanimi problemi. Treba se bo držati obvez, ki ste jih predhodno sprejeli.
izvršitev vseh nalog, ki jih sodobni boj pred njo postavlja.
Tokrat priobčujemo članek polkovnika Alberta Kluna pod naslovom «Rast in borbena pot artilerijskih enot prekomorskih enot NO VJn. Namreč v omenjene enote je po kapitulaciji Italije v jeseni 1943 vstopilo veliko število nekdanjih internirancev. konfinirancev. pripadnikov posebnih kazenskih enot in nekdanjih vojakov italijanske vojske. ki so večinoma bili doma iz Primorske in Istre. Veliko borcev je bilo doma tudi iz tržaškega, pariškega in iz obmejnih območij, zato menimo, da bodo naši bralci to prebrali
» • •
Druga svetovna vojna, ki ie zajela z bliskovitimi zmagami Hitlerjevih armad in oznanjala triumf treh velikih fašističnih sil. ie kmalu pokazala, da «os* vendarle ni bila tako trdna. Iz nie ie najprej izpadla fašistična Italija. Njena vojska ni mogla zabeležiti na bojiščih niti ene bitke, ki bi pomenila zmago. V Rusiji ie rdeča armada uničila oba italijanska ekspedicijska korpusa in enako težke udarce so italijanski vojski zadali partizani v Jugoslaviji. Maja 1943 so bili v Alžiriji in Tuniziji dokončno uničeni zadnji ostanki združene nem-ško-italijanske vojske. Id se ie po težkih porazih pri El Alameinu umikala proti zahodu.
10 julija so se zatem zavezniki že izkrcali na Sicilijo. To ie bil prvi njhov večji udarec v srce ene od držav »osi*. Italijanski fašistični voditelji so se zdaj znašli v hudih škripcih. Težki porazi italijanske vojske so v vsei goloti razkrili ne samo nesposobnost fašističnih generalov. marveč tudi to. da se italijansko ljudstvo ni hotelo boriti za-
nje in končno še, da so zatirani narodi komaj čakali priložnost, ko se bodo otresli nadležnega okupatorja. Italijanski kraljevi dvor se je v tem kritičnem položaju skupaj z delom buržoazije odločil za »državni udar*. 25. julija 4943 ja odstranil Mussolinijevo vlado in vajeti nove vlade izročil maršalu Ba-dogliu. Padec fašizma pa italijanske vojske ni rešil razsula. Pospešila ga je sama vlada že s tem. da ljudstvu ni zajamčila demokratičnih svoboščin in da ie ščitila nekdanje fašistične voditelje.
3. septembra 1943 se je britanska 8. armada izkrcala na samem »škornju* Italije (Reggio Calabria) in potiskala sovražnika proti severu. V skladu z zavezniškimi vojnimi načrti se ie zatem 9. septembra pri Salernu izkrcala še 5. ameriška armada, a nri Tarantu L britanska letalska desantna diviztia. Ko so 8. septembra 1913 britanske enote naglo napredovale proti Ca-tanzaru in Cosenzi. je prišlo sporočilo o brezpogojni vojaški kapitulaciji Italije. Italijanska vojska na iugu ie zaustavila sovražnosti, njena mornarica oa ie izplula iz Taranta in se predala zaveznikom. Takoj zatem je britanska armada zasedla važno pristanišče Taranto. nato Bari in 27. septembra veliko letališče v bližini Foggie. 1. oktobra je 5. ameriška armada zasedla Neapelj. Tako je bil osvobojen večji del južne Italije. Na vsem tem ozemlju se ie zdai močno okrepilo narodnoosvobodilno gibanie tisočev internirani primorskih Slovencev, istrskih Hrvatov in pa Jugoslovanov iz predvojne Jugoslavije, ki jih je fašistični okupator prav tako nasilno odpeljal iz domovine. Vsa ta množica se ie začela postopoma osvobajati. (Nadaljevanje sledi)
NA FILMSKIH PLATNIH
Ken Russel: The Devils
Originalni naslov:	THE DE-
Vilz>. Izvor:	Velika Britanija,
IVU. Scenarij: Ken Russel, po arami Jonna Whitmga in knjigi Aiuousa turnega Vine Devils of Louuun». fotografija: David Wat-Kin (Technicoior). Glasba iz XVII. stoletja v priredbi Davida Mun-rowa m Petra Maxwelta Daviesa. Kostumi: Shirleg Russel. Igrajo: Oliver Reer (v vlogi Urbaina Grandiera), Vanessa Redgrave (Sister Jeanne), Dudletj Sutton, Max Adrian, Gemma Jones (Ma-deleine), Murratj Melvin, Michael Gothard, Georgina Hale (Philip-pe), Judith Pariš, Catherine Will-mer, Iza Toller itd.
Film, ki je povzročil toliko polemik na beneškem filmskem festivalu (predvsem s katoliške strani), je torej šel preko cenzure in zaplembe. Menda bo to uspelo tudi prvemu važnejšemu Russello-vemu filmu tDonne in amore»
(WOMEN IN LOVE), ki so ga v Italiji zaplenili. Končno bo torej mogoče bolj utemeljeno oceniti tega režiserja, katerega smo doslej lahko videli le «.Laltra fac-cia delVamore» (TCHAlKOWSKl OR THE MUSIČ LOVERS, 1970) v porezani verziji in manj pomembni film, ki režiserju ni posebno pri srcu, *ll cervello da un miliardo di dollari* (BILLION DOLLAR BRA1N (1967, ki spada v serijo agenta Harryja Palmer-ja — M. Caina). Dvainštiridesetletni Russell je prej realiziral še celovečerni FRENCH DRESS1NG (1964) in dosti filmov za televizijo
Nedvomno se gre za zelo zanimivo filmsko osebnost, kot potrjuje THE DEVILS. Film je povzet po delih Johna Whitinga in Aldousa Huxleya, ki opisujeta zgodovinski dogodek Urbaina Grandiera, pestre Jeanne in procesa v Loudunu v Franciji Louisa XIIL Istemu dogodku je že leta 1961 Poljak Jerzy Kawalerowicz posvetil film MATKA JOANNA OD AN10LEW (sMadre Giovanna degli Angeli*). Ken Russell izzivalno poudarja najskrajnejše e-lemente dogodka, da ponazori — kot v svojih prejšnjih filmih — protislovje med individuom z njegovimi erotičnimi željami in represivno civilizacijo.
Vendar nimamo pred sabo izvrstnega filma: Russell je preveč uverjen v svojo izzivalno moč, medtem ko je danes največja u-metnost tista, ki se zaveda svoje nemoči v vplivanju na spremembo realnosti. Russell spominja (le s tega vidika) na prve Buhuelove filme, katerih namen je bil «epa-ter les bourgeois», dosledno s surrealističnih gibanjem, v katero so spadali; starejši Buhuel pa se je rešil te domišljavosti, kot dokazuje predvsem čudoviti zadnji film TR1STANA. Ves Russel-lov stil kaže njegovo pretenzijo, s svojo razburjenostjo v uporabi filmske kamere (medtem ko je montaža manj napeta). To pa ne pomeni, da ne bo lahko Russell pre i ali sle i š°l preko te omejenosti: pričakujmo njegove nove filme.
S. GRMEK
Toke svetima
IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII DRUGA KNJIGA
Mobiliziranci pa so se razpršili na vse strani kot ovce, med *ftere plane medved, in metali od sebe kovčke, vreče, nahrbtnike... Ne povelje ne prepričevanje jih ni zaustavilo. Nekaj ra-hjemflh je že stokalo med drevjem.
Sele ko Je topovski ogenj pojenjal, so zbrali razbegle ^obiiiziiance, tiste, ki niso pobegnili nazaj.
Gorazd je spoznal, da pomeni prebijati se po stezi navzgor ^tocl stene, od koder so bili prišli, gotovo smrt.
Baterije so zasule z napornim ognjem vse steze, ki so y®dile nazaj. Njihov ogenj je bdi uničujoč. Nemški načrt je 1141 jasen: zadržati bataljon v koritu do zore.
V vsej koloni ni bilo človeka razen Aleša, ki bi ponoči v Skalah Mežaklje vedel kod in kam. Sporazumeli so se za tveRan manever. Zavlekli so vse ljudi v zavetje edine vzpe-Uhe na pobočju. Nagnetli so se drug k drugemu in opazovali 8v®tleče se klogle, kako prepredajo nebo.
«Držd se me, Ana, bodi pri mend,» je spodbujal Vojko I>restrašeno dekle, ki še ni doživelo tako silovitega topovske-86 ognja. Vojko pa je že doživel bambardiranje v Mtinchnu
tam so petstokilogramske bombe podirale hiše, kot bi oile iz papirja ■— in se ni dosti zmenil za hrušč in trušč drevjem.
Zavese dežja so zmanjšale vidljivost, tako da so topničarji ^epo nabijali na prelaze. Bobnenje topov se je zlivalo z gr-th€*njem neba in šumenjem voda, ki so drle po skalovju.
Prava predstava konca sveta... Mnogi izmed mobilizirancev so doživeli ognjeni krst in so bili na smrt preplašeni. Križali so se in molili, prepričani, da ne bo prišel nihče živ od tod.
V zavetju kotanje so partizani preurediti kolono in dati vsakemu oboroženemu partizanu po pet mobilizirancev.
«Trda nam prede,» Je dejal Vojko Ani na uho, ko se je vsa premrla pritiskala k njemu. ((Premišljam, kaj bova napravila, če nas bodo zjutraj razbili. Najbolje bo, če se zabijeva v navpično skalovje, na kakšno nedostopno potico ati v kakšno luknjo.«
«To bi lahko napravila midva. Kaj pa drugi?«
«Vsak si bo pomagal, kot bo vedel in znal.«
Vojko in Pajk sta bila čedalje bolj nestrpna, ker so obstati v kotanji.
((Poslušaj, Pajk! Prekleto sumljivo se mi zdi, kar počenjamo. Prvič bd se jaz umikal drugod, drugič ne bi čakal jutra v tej luknji.«
((Orkamadona, ali mi bereš misli?« je rekel Pajk, ki se je že dalj časa nestrpno prestopal. «Kaj, če ima Orlov morda prav in nas hočeta Gorazd in terenski sekretar zapeljati ter zjutraj Izročiti policiji v roke?« Spričo vsega, kar so že doživeli, ne bi bilo to nič posebnega. Pajk se je spomnil na Zirovski vrh, kjer so izdati brigado, in obšla ga Je onemogla jeza.
«Pajk, ali misliš, da Je Gorazd zmožen česa takega?«
«Kdo mu vidi v srce? Bil je ujet... in kdo razume njegove razloge?«
«Ce je to res, Pajk, ne bosta živa prišla k Nemcem. Ko bo padel prvi strel po nas, bom ustrelil Gorazda, ti pa ubij sekretarja,« so se Vojku zabliskale oči.
«S tem, Vojko, ne bova rešila nikogar.«
«To Je res Nekaj morava ukreniti. Lahko bi šla svojo pot, pa ne moreva pustiti na cedilu drugih, ki nam zaupajo.«
((Zjutraj nas bodo zmleli, če ne dosežemo roba gora. To Je več kot lasno «
((Pojdiva vprašat. Zahtevajva, da se premaknemo!«
Gorazd Je bil presenečen, ko sta Vojko in Pajk prišla
k njemu in predlagala, da bd šli naprej. Grenko je bil prizadet, ko je v njunih glasovih začutil nezaupanje. Kakšen strup je zasejal Orlov! Ah, ne Orlov... Nemški major, ki je prav dobro vedel, zakaj ga je izpustil.
«Ne zaupate mi,» je dejal očitajoče.
«Nisva mislila tako. Bojiva se za vojsko...«
«Pajk, predlagaj! Ravnati se bomo po tvojem predlogu.«
«Po mojem? Prvič v življenju sem v teh prekletih skalah in prav nič ne vem, kje smo in kako priti na vrh.«
«Samo Aleš nas lahko reši. Skozi skalovje držijo samo trije prehodi. To lahko izbiramo. Ponoči tudi Aleš ne more najti poti, ker je steza samo ena: tista, ki je pod topovskim ognjem. Tam gori nas lahko čakajo Nemci.«
«Cakajo nas lahko tudi drugje.«
«Držite ljudi skupaj. Samo to nas lahko reši.«
Potem je Gorazd sklical vse voditelje skupin in jim razložil, kako naj bi rešili ljudi iz kotla.
Vojko in Pajk se še nista pomirila, še vedno ju je glodalo nezaupanje.
«Ubil ga bom, če nas bo zapeljal!«
šele proti jutru, ko so vodeni oblaki nad gorami zbledeli, je streljanje potihnilo. Iz doline se je dvigala rahla čad as ta meglica in prepredla skalovje. Tako so bili žarometi neuporabni, sicer pa so bili topničarji že porabiti strelivo.
Gorazd, Aleš, Pajk in Vojko so dvigniti bataljon in se začeti vzpenjati s preostankom mobilizirancev. Sami našo vedeli, zakaj ne gredo naravnost navzgor — na vrhu so imeti svoje stvari, in tja je vodila steza. Zavili so pod stene, prečka-ti pobočje precej daleč in se začeli vzpenjati šele, ko so luči v mestu zamirale.
Tudi tisti, ki so bili v zasedi na vrhu, so biti premočeni. Poiskali so smreke s košatimi vejami, se zahomotali v šotor-ke in legli. Na vrh so bili prameni žarometov redkokdaj stegniti svoje lovke in le nekaj granat je udarilo v bližino.
Mitraljezec Frenk si Je zvil cigareto.
«Stard, čemu si tako bled in prestrašen, kot bi bdi zares
bolan? Nikar se ne pretvarjaj,« je rekel. «Na, potegni cigareto prvi. Imamo srečo, ker smo ostali tu. Saj jih bodo zmleli. Vidiš, naš komandir ni tak pes kot Orlov. Ta bd te bil nagnal v dolino. Z menoj ni tako. Ni prav, če človek vse presoja po sebi.«
«Glej, dve uri od tod, tam spodaj sem doma. Tri otroke imam, fantka in dve deklici.«
«Kaj pa iščeš v brigadi? Saj vidiš, da še mladi črkujemo od naporov.«
((Iskati so me Nemci. Terenci so me poslali v brigado. Kritiziral sem, ker niso pripravili hrane za vojsko, pa so dejali da, če mi je toliko do brigade, naj se ji pridružim.«
«Mi, borci, si lahko zaupamo, ati ne? Ni me mikalo oditi v dolino, vidiš. Borutu sem natvezel, da sem ves ošuljen. Saj sem se bil začel takoj sezuvati — čeprav imam samo dva žuljčka, debela kot grah, in stavim, da so vsi v četi bolj ožuljeni — pa je določil moj mitraljez za zaščito. Vojak, ki ne zna izigrati starešin, ni vojak. Zato oprosti, stari. Včasih se zgodi, da koga kaj resnično boli. Pa to so izjeme.«
Ko je topovsko streljanje ponehalo, je zavladala na okraj-kih pošastna tihota. V molk so se nacejale debele kaplje z dreves. «Stari» je mislil, da bo skopmei od strahu. «Saj sem le bolan,« si je dopovedoval. «Srce mi nagaja — slabo vreme, majhen napad... Ko bo posijalo sonce, bo minilo.« Težko je čakal na Ano. Imel jo je rad, dajala mu je kapljice in tablete, ga pošiljala k zdravniku, ki pa ga je proglasil za simulanta.
Voda jih je prisilila, da so sedli. Tako so nekaj časa ždeli, ravnodušno prenašati hlad in skušali pregnati tesnobo z besedami.
«Z dnem bodo naši tu. Zato postavimo stražo, če smo se že izmakniti pohodu v dolino, se obnašajmo po vojaško. Ce ne bo vse v redu, nas bo Orlov preklel in poslal nazaj v dolino. Mojemu psu napravimo zaklon iz kamnov, vsaj za njegovo oko. Potlej se bomo vsaj ogreli. Tudi Borut je zadovoljen, če vidi dober zaklon.«
Vsak je privalil dve skali in mitralješko gnezdo je bilo
GORIŠKI DNEVNIK
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Iz Jugoslavije uvozil sladkor ker je cenejši kot v Italiji...
Izgovor, da ni vedel za carinske predpise, ga ni rešil denarne kazni Po sestavi zapisnika o prekršku cestnega zakonika se je razvnel
»Triindvajset kilogramov sladkorja sem kupil v Jugoslaviji, ker je cenejši kot pri nas,» je izjavil finan-carju 35-letni Ferruccio Piniarelli iz Rima, ko se je malo pred 10. uro zjutraj 24. avgusta lani peljal s svojim mini-minor rimske registracije do mejnega prehoda pri Škofijah.
Kot običajno ga je dežurni finan-car vprašal, če želi kaj prijaviti. Piniarelli je menil, da 23 kg sladkorja in 15 zavojčkov cigaret, ki jih je hranil v prtljažniku avtomobila, ne pomenijo še carinskega prekrška in tako mirno in prav nič v skrbeh dejal, da nima nič. Financar pa se je le hotel osebno prepričati, če mož govori resnico in mu ukazal odpreti prtljažnik. Ko ga je ta dvignil, je mož postave zagledal vrečke sladorja in raztresene zavojčke cigaret in seveda takoj povabil Rimljana v urad, kjer je sestavil zapisnik in ga prijavil sodnim oblastem. Vsako opravičevanje Piniarel-lija, da nima pojma o carinskih predpisih in da so mu sladkor in cigarete služile za lastne potrebe, ni prav nič zaleglo.
Na včerajšnji razpravi pred tržaškim sodiščem (preds. Libague, tož. Tavella, zapis. Rossetti) je bil obtoženec odsoten. Javni tožilec je predlagal zanj 3.000 lir globe, uradni branilec odv. Kostoris pa prav tolikšno denarno kazen. Sodniki so ga obsodili na 5.000 lir globe ter seveda še na poravnavo sodnih stroškov, zraven tega pa odredili zaplembo sladkorja in cigaret.
* * *
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 20-letni Franco Azzara iz Ulice Vivaldi 4, ki je bil obtožen žalitve javnega funkcionarja.
Bilo je nekaj po polnoči 7. julija letos, ko je avtomobilska izvidnica mestnih redarjev privozila do Ul. Flavta. Pri poslopju s hišno številko 12/1 so možje postave zagledali vespo, na njej pa kar tri osebe. Mestna redarja Vindigni1 Urbani in Edoardo Braieovich sta stopila iz avtomobila in se približala vozniku vespe Azzari. Ta ju je nekam nesramno pogledal, sicer pa privolil v sestavo zapisnika o prekršku člena cestnega zakonika, ki določa število oseb na dvokolesnih vozilih. Fant se je razvnel, ko sta mu moža. postave hotela izročiti kopijo zapisnika. Pričel se je dreti in ju ozmerjati tako, da sta ga bila prisiljena s silo spraviti v avto. Šele na kvesturi, kamor sta ga odpeljala, se je Azzara nekoliko pomiril in pričel trezno razmišljati o tem, kar je storil.
Na včerajšnji razpravi je priznal obtoženi mu prekršek. Dejal je, da je vzkipel, le zategadelj, ker se ni povsem strinjal z zapisnikom mestnih redarjev. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal zanj 6 mesecev zapora, uradni1 branilec odv. Kostoris pa najnižjo kazen. Sodniki so ga pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili na 4 mesece zapora.
* * *
Na zatožni klopi tržaškega okrožnega sodišča sta včeraj sedeli jugoslovanski državljanki 45-letna Er-zebet Kučera por. Sokolai ter njena hčerka, 21-letna Valerija Sokolai, obe iz Rovinja.
Paznik Rosello Tindaro ju je prejšnji četrtek okrog 11. ure zalotil, kako sta s prodajnega pulta veleblagovnice STANDA spravljali
v torbo razne predmete, nato pa se, ne da bi plačali, odpravili do izhoda. Tu ju je takoj ustavil ter ju pospremil v urad, kamor so kmalu prišli tudi karabinjerji. Iz ženskine torbe je Tindaro izvlekel dve obleki, majico, tri torbice ter devet parov najlonk, vse brez plačilnih pobotnic.
Kučera se je najpoprej zagovarjala, da je sicer plačala blago, da pa je odvrgla pobotnice pri blagajni v koš. Preiskovalnemu sodniku pa je dejala, da je odvrgla pobotnice le zato, da bi ne imela sitnosti s carino.
Njena hčerka Valerija pa je ves čas in tudi na včerajšnji razpravi trdila, da sploh ni vedela za materino nepošteno dejanje. To okoli-
ščino je včeraj priznala tudi sama Kučera. V ta namen je dejala, da jo je hčerka, ko je izvedela za krajo, resno opozorila in jo oštela. Na prigovarjanje pretorja dr. Esti-ja pa je le priznala, da je izmaknila omenjene predmete.
Tožilec dr. De Pauli1 je predlagal za obtoženki, ki sta bili v priprtem stanju, po 1 mesec zapora in
20.000	lir denarne kazni, branilec odv. Loisi pa za mater najnižjo kazen, za hčerko pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Okrožni sodnik dr. Esti je obsodil vsako pogojno na 1 mesec zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. Vrh tega je odredil njuno takojšjnjo izpustitev iz zapora, če nista priprti iz drugih razlogov.
iiiiiiiiiifimmiifiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiin
USODNA NEPREVIDNOST
Avtomobilist podrl ženski in mladega fanta
Ena je kasneje podlegla hudim poškodbam Prečkali so cesto za ustavljenim avtobusom
Žal tudi prejšnja nedelja ni minila brez prometne nesreče s smrtnim izidom. Ta se je pripetila v predmestju predvsem zaradi neprevidnosti pešcev in delno tudi avtomobilista. ki je sicer napravil vse, da bi preprečil trčenie.
Kmalu po 19. uri je Sergio Roiaz vozil s fiatom 600 navzdol po Ix>-njerski cesti, ko ie tik pred seboj opazil skupino treh liudi. ki so prišli izza ustavljenega avtobusa in hoteli preko cestišča. Roiaz je pritisnil na zavore, vendar ie kljub temu podrl na tla 71-letno Čarobno Cociancich vd. Toso iz Ul. Ti-mignano 1, ki se je zvrnila na psednji del vozila, 43-letno Vale-rio Pribaz por. Scanich in njenega 10-letnega sina Franca, oba iz Ul. Timignano 49.
Ženski so odpeljali v glavno bolnišnico. malega Franca pa v otroško «B. Garofolo* v Istrski ulici, kjer so ga tudi pridržali. Najhuje je bila ranjena priletna Cocian-cicheva. katero so sprejeli s pridržano prognozo, čeprav so napravili vse. da bi jo rešili smrti, je hudo ranjena ženska ob 20.45 podlegla poškodbam. Tudi Scanichevo so zdravniki pridržali, vendar bo okrevala najkasneje v 20 dneh.
Včeraj zjutraj pa so morali zaradi udarca po glavi, ran po ust; niči in odrgnin po rokah sprejeti s prognozo okrevanja v 15 dneh na nevrokirurškem oddelku 71-letno Rozo Hrvatin por. Cleva iz Malije pri Izoli.
Clevovo so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, spremljal pa jo je karabinjer, ki je pojasnil, da jo ie med prečkanjem Istrske u-lice izven prehoda za pešce podrl na tla s taksijem Domenico For-nasaro iz Ul. Soncini,
noči plin uhajal iz jeklenke, zaradi česar je, brž ko je hotel prižgati pečičo, švignil plamen, ki ga je ožgal.
PRETEKLO SOBOTO NA GORIŠKEM
Gostje iz Slovenije so si ogledali delovanje knjižnic na Goriškem
v
Poleg Gorice so obiskali Tržič, Videm, Gradež in Oglej - Zupan Martina in profesor Doler sta poudarila važnost sodelovanja na tem področju
T^idma utednidtm
Plamen ožgal upokojenca
Zaradi opeklin po obrazu, rokah, nogah in v koraku so morah včeraj sprejeti na dermatološkem oddelku 77-letnega Ferruccia Dececca iz Ul. Biasoletto. Ta, ki se bo moral zdraviti kakih 30 dni, je po-
Slovenščina * na škedenjski pošti
Nedavno smo imeli pri nas v Skednju prav pomembno prireditev. Proslavljali smo stoletnico našega poštnega urada. Na zanimivi razstavi smo obstali posebno ob ugotovitvi, da je škedenjski poštni urad imel včasih dvojezičen napis. Torej je stalo na pečatu poleg Servola tudi Skedenj. No. tega se naši starejši sovaščani še spominjajo. Zanimiva je bila tudi predaja poštne vreče vnukinje nekdanje škedenjske poštarice, gospej Kravosov! Ko ji je direktor pošte gospod dr. Pavan izročil na glavni pošti v mestu simbolično vrečo, se je gospa Kravosova zahvalila v italijanščini, slovenščini in nemščini. Do tu vse v redu. Toda prav ta prireditev nam je škedenjčem dala misliti. Zakaj pa se danes na našem poštnem uradu ne čuje več slovenske besede. Mar ni stara škedenjska poštarica Mazlujeva vso svojo službeno dobo uradovala v vseh treh omenjenih jezikih. Nemcev v Skednju ni več in avstroogrske monarhije, katere uradni jezik je bila nemščina, tudi ni več; toda v skednju so ostali še Slovenci, ki imaio vso pravico, da uporabljajo v uradih svoj materinski jezik.
V škedenjskem poštnem uradu je več uradnikov. Pravilno bi bilo. da bi vsaj nekateri obvladovali slovenski jezik. Sicer je na pošti tudi domačinka, slovenskega rodu. vendar tudi ona odklanja, da bi s klienti uradovala v slovenščini. Mislimo, da se mora to spremeniti, če smo se škedenici in z nami tudi naša so-vaščanka. roštna uradnica, kaj naučili na neda'mi razstavi in simboličnem prenosu pošte iz mesta v Skedeni.
ščjedenc
Na drugem mestu obširno poročamo o kongresu slovenskih knjižničarjev v Novi Gorici. Ko so kongresisti zaključili svoje delo, so se odzvali povabilu ravnatelja državne knjižnice v Gorici dr. Guida Manzinija, ki je bil poleg knjižničarjev sovodenjske občine knjižnice Žigona in predstavnice knjižnice v Doberdobu E. Pahor, prisoten kot gost na kongresu.
Na sedežu državne knjižnice v Gorici sta kakih 120 kongresistov iz vse Slovenije sprejela in pozdravila ravnatelj dr. Manzini in pa župan dr. Martina, ki je omenil važno kulturno vlogo javnih knjižnic in knjižničarjev pri plemenitem poslanstvu skupnega dela na kulturnem področju v imenu dobrih odnosov in splošnega napredka.
Odgovoril mu je predsednik Zveze knjižničarjev Slovenije prof. Doler, ki se je zahvalil za povabilo in lep sprejem ter izrazil svojp prepričanje v veljavnost takih i-dealov.
Po ogledu goriške knjižnice sc gostje odšli v Videm, potem pa še v Gradež, kjer so si ogledali tamkajšnjo na novo odprto knjižnico »Marin*, ki' spada v sistem knjižnic, katere je na podeželju organizirala državna knjižnica v Gorici, kot tisto v Sovodnjah, Doberdobu in v Števerjanu. Tudi tu sta jih sprejela župan Reverdito in odbornik za kulturo Marehesan. Po pozdravnih nagovorih je prof. Doter imel krajšo konferenco o problemih in bodočih izgledih lavnih kn;'ž-nic in kntižnlčarjev v Sloveniji'. Za niitn je podal podoben pregled dr. Guido Manzini. ki je orisal ukrene na tem področju v Italiji, s posebnim ozirom na položaj v naši deželi in specifično na Goriškom, kjer smo v tem oziru v osnredju.
Po zakuski, ki jo je nudila občinska uprava v Gradežu in pri kateri so med razgovori obravnavali skupne probleme in bcdoče izglede skupnega dela na tem področju, so gostje iz Slovenije odšli še v Oglej ter si ogledali tamkajšnje izkopanine in druge zgodovinske zanimivosti.
Mi iz Tržiča
Sestanek med KD in PSI je bil v nedeljo na socialističnem sedežu v Tržiču. Na sestanku so govorili o krajevnji problemih. Poročilo pravi, da -so dosegli sporazumno stališče glede obnove kopališča Terme romane in glede medobčinskega regulacijskega načrta. V ponedeljek 18. t.m. bodo imeli na žu panstvu konferenco, na kateri bo prisoten tudi načrtovalec prof. Pi-cinato. Na sestanku je bil prisoten tudi župan Versace in nekaj občinskih odbornikov. Delegaciji sta vodila Cosani za KD in Blasig za PSI.
dežu industrijcev v Tržiču za začetek pogajanj. Medtem so delavci stavkali včeraj zadnji dve uri in bedo stavko ponovili tudi danes.
V	Jugoslaviji
je zavozil s ceste
V	nedeljo zvečer ob 20.30 oziroma ob 22.50 so z jugoslovanskim re-šilcem pripeljali v goriško bolnišnico 38-letnega sodnega zapisnikarja Cherubina Pettija iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 19. in upokojenca 66-letnega Remiffija de Savorgna-nija. Prvega so pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi poškodb na rokah, nogah in drugod oo telesu, drugega pa za dvajset dni zaradi
udarcev v libanjo, na prsnem košu in odrgnjenja po obrazu.
S Pettijevim avtom sta se odpeljala popoldne skozi Šempeter proti Krasu in Sežani. Na nekem o-vinku ie Petti izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste z navedenimi posledicami.
Pokojnine v Doberdobu
Na pošti v Doberdobu bodo izplačevali zapadli obrok pokojnin socialnega skrbstva po naslednjem redu; v sredo 13. t.m. za kategorijo SO in IR; v četrtek 14. t.m. za kategorijo JO. Prizadeti naj jo
DELOVANJE AVTOMOBILSKEGA KLUBA
Poročilo predsednika Tirela o vsestranski pomoči članom
Sporazum z občinsko upravo o ureditvi prometnega sistema v Gorici
V naši nedeljski številki smo na kratko omenili občni zbor članov avtomobilskega kluba v Gorici. Naj danes navedemo nekaj glavnih točk iz poročila na tem zboru, ki ga je podal predsednik Mario Tirel.
Predvsem je povedal, da je gori-ški AK po svoji aktivnosti napredoval v državnem merilu od 44. na 36. mesto. Podoben napredek so zabeležili tudi v članstvu, ki jih je sedaj 3200 ali za 10 odst. vozil, ki krožijo na Goriškem ter za dobrih 11 odst. več kot prejšnje leto. Pri podjetju AGIP je vodstvo AK izposlovalo poseben popust za svoje člane pri nakupu bencina v višini po 4 lire za liter in to tudi na ceni goriške proste cone. Na tej osnovi so izdali za 1 milijon in 14 tisoč litrov bonov s čimer so člani prihranili nad 4 milijone lir.
pravočasno dvignejo.
.............................................iiiiiiiimi.im.uuiiiniiuiiiMunmnimuiiniHiHumimiinmiimiunHMniuMiumMi
V ZVEZI Z NARAŠČANJEM CEN
Policijski agenti bodo poostrili kontrolo nad cenami v trgovinah
Nalog je dal goriški prefekt dr. Sganga mestu razobesiti cenik - Visoke kazni za zakonskih predpisov - V zadnjem času so
Trgovci morajo na javnem sa tiste, ki ne spoštujejo se cene znatno zvišale
V bolnišnici so za 15 dni pridržali na zdravljenju 20-letno Ano Grandi iz Škocjana, ki je na cesti Tržič - Gradež padla z mopedom ter se ranila na glavi.
vedal, da je vstal in se napotil v pižami v kopalnico. Verjetno je po-
. ii,Milim,       hmimmmmhm  ..........................................................................................................................................mn......iiiiiiiii    
Sindikalni posvet je bil včeraj med sindikalnimi predstavniki kovinarjev, notranjo komisijo in predstavniki zasebnih podjetij iz ladjedelnice. Obravnavali so sporne probleme in se sporazumeli, da se bodo jutri ob" 11. uri sestali na se-
V	trgovinah so se v zadnih mesecih cene raznim prehrambenim pa tudi drugim izdelkom zelo dvignile. V raznih upravnih telesih na Goriškem so svetovalci vložili nekatere interpelacije, vemo ni tudi. da so policijski organi poostrili kontrolo nad cenami. Vendar pa te nevzdržno rastejo in gospodinje, ki obiskujejo vsak dan zelenjadni trg ter trgovine z živilskimi potrebščinami. so zelo zaskrbljene.
Prav tako so se letos povečale cene oblekam, čevljem ter drugim podobnim izdelkom, ki so. posebno sedaj ob prihodu zime. ljudem zelo potrebni. Ljudje se že med seboj pogovarjajo, da bodo letošnjo trinajsto plačo porabili izključno za nakup raznih oblačil ter da bodo morali pustiti ob strani želje po kakem darilu. Cene oblačilom so v nekaterih primerih porasle za dvajset in tudi več odstotkov. Tudi cene gospodinjskim in drugim električnim aparatom so se v zadniih mesecih dvignile r prečno za dvajset odstotkov. Liudie se sprašujejo kam plovemo.
Goriška prefektura ie že pred časom dala policijskim agentom in orožnikom nalog naj pregledujejo cene. Včeraj je prefektura poslala raznim uradom in vsem policijskim edinicam okrožnico, v kateri jih opozarja, da morata nadzorovati cene v vseh trgovinah.
V	omenjeni okrožnici sta omenjena zakona iz let 1926 in 1927. ki določata za vse trgovce obvezo, da kliente obveščajo o cenah v svoji trgovini. Ceniki morajo biti razobešeni na takem kraiu. da si jih vsak klient lahko ogleda Trgovci seveda ne smejo prodajati blaga po ceni. ki ie višja od tiste, ki je označena na ceniku. Tudi nainovejši zakon o trgovini, t. i. zakon 11. junij 1971. štev. 426, določa. da morajo biti cene javno označene.
Okrožnica goriškega prefekta dr. Sgange omenja tudi. da predvidevajo zakoni globe od 20.000 do
VESTI S KOPRSKEGA
Potolčeni vsi rekordi turističnih obiskov
Milijonti gost v portoroškem hotelu «Palaee» in 3-milijonta prenočitev v Poreču - 20 ton banan raztresenih pod cesto s prevrnjenega tovornjaka
V	številnih turističnih krajih Slovenskega Primorja in Istre so letos posekali vse povojne rekorde v turističnem obisku. Poročali smo že o 10 milijontem obiskovalcu Postonjske jame, ki jo je letos doslej obiskalo nad 700.000 domačih in tujih turistov, kar je za 15.009 več kot lani. Milijontega gosta so sprejeli tudi v portoroškem hotelu Palače, iz Poreča pa poročajo, da so zabeležili 3-milijonto prenočitev. Velika večina turističnih podjetij Slovenskega Primorja in Hrvatske Istre bo letos potolkla tudi vse rekorde glede finančnih učinkov.
• « «
Iz Zahodne Nemčije se je vrnila v Koper skupina sindikalnih delavcev Slovenskega Primorja. Kot gostje sindikata vvestfalske keramične, kerrvčne in papirnate industrije, so obiskali več nemških mest in imeli več informativnih razgovorov s tamkajšnjimi sindikalnimi funkcionarji. Govor je bil tudi o nadaljnjih stikih ter o izmenjavi sind;kalnih obiskov med Westfalijo in Slovenskim Primorjem.
*	* «t
V	prostorih italijanskega kulturnega krožka Antonio Gramsoi v Kopru so s priložnostno prireditvijo počastili 50-letnico ustanovitve Komunistične partije Italije. O pomenu tega dogodka je govoril kot gost sekretar tržaške federacije KPI An-tonino Cuffaro.
★	* *
Iz doslej še neznanih vzrokov je na Ravbarkomandi med Planino in Postojno začelo zanašati tovornjak, ki ga je upravljal Edo Jer-
ma/niš iz Kopra. Vozilo je zdrsnilo s cestišča ter se prevrnilo pod nasip. Pri tem se je raztreslo o-krog 20 ton banan. Voznika so s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali' v izolsko bolnišnico. Škoda na vozilu in tovoru znaša okrog 4 milijone starih dinarjev.
* * *
Pri Hrpeljah se je huje poškodoval sopotnik osebnega avtomobila, ki ga je upravljal Stanko Valenčič iz Javorja. Valenčič ni zvozil ostrega ovinka in je trčil v obcestno use-ko. Njegovega sopotnika Milana Jer-simoviča, prav tako iz Javorja, so s hujšimi poškodbami odpeljali v
izolsko bolnišnici?.
* * *
Pri Črnem kalu sta trčila voznik tovornjaka Albino Kotiga iz Pulja in voznik osebnega avtomobila Euge-nio Primosich iz Trsta. Pri nesreči je bila huje poškodovana potnica v Primosichevem avtomobilu, Danila Bizjak, lažje poškodbe pa sta utrpela voznik Primosich in sopotnik Karlo Bizjak. Vzroke nesreče še raziskujejo.
Avtocisterna v avto
Med vožnjo po državni cesti 202 s fiatom 1100 je v policijski avto, ki ga je vozil 46-letni podčastnik Pietro Monteleone iz Ul. C. Romana na Opčinah, v trenutku, ko je zavijal proti Trebčam, trčila avtocisterna nemške registracije.
Ker se je Monteleone potolkel po glavi in se porezal po obrazu, se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh pridržali
NA ZBOROVANJU V NOVI GORICI
Knjižničarji ugotovili veliko knjižno bogastvo v Sloveniji
Čopovo priznanje Rajerju in Božičevi ■ Predlog za novo Bevkovo knjižnico v Novi Gorici namesto spomenika
V Novi Gorici so v soboto pozno zvečer zaključili tridnevno zborovanje slovenskih knjižničarjev, ki ie bilo združeno z občnim zborom stanovske organizacije. Ob zaključku so si slovenski knjižničarji na strokovni ekskurziji ogledali med drugim državno knjižnico v Gorici ter več drugih kulturnih ustanov v Vidmu. Ogleju in Gradežu.
Zborovanje slovenskih knjižničarjev je bilo posvečeno predvsem novi organizaciji knjižnične mreže v Sloveniji ter vzgoji knjižničarjev. Številke so v marsičem razveseljive. Na območju Slovenije dela nad 600 usposobljenih knjižničarjev. Knjižnice pa imajo skupaj nad 7 milijonov 200.000 knjig. Samo v minulem letu so jih sposodile bralcem nad 3.500.000. Kljub temu pa v Sloveniji še niso zadovoljni s stanjem. Dejstvo je namreč, da nad polovica občanov ne bere redno knjig. Zato zasledujejo akcije v zadnjem obdobju predvsem težnjo po večjem približevanju knjižnic občanov. Z novim zakonom so knjižnice — take. ki imajo regionalni pomen in med njimi je tudi novogoriška — dobile s posebnim zakonom pravico do brezplačnih primerkov vseh knjižnih izdaj, ki izidejo v republiki Sloveniji. Korak k novi vlogi pokrajinskih knjižnic pa bo večja integracija lokalnih knjižnic v njihov okvir. Tako bo novogoriška knjižnica Franceta Bevka po novem konceptu dobila vloao povezovalnega strokovnega in organizacijskega faktorja za knjižnice v
ajdovski, idrijski, sežanski in tolminski občini. Omenimo na i. da imajo v vseh teh štirih občinah knjižnice dokaj dobro urejene, čeprav se otepajo s finančnimi težavami. Idrijska knjižnica ie na primer dobila pred nedavnim nove prostore v okviru snujočega se kulturnega centra v starem rudniškem skladišču.
Poudarimo naj. da je bilo zborovanje vzorno organizirano, za kar imajo zaslugo uslužbenci Goriške knjižnice 'Franceta Bevka*. Sicer pa ie ravnatelj te ustanove Albert Rajer za svoje prizadevanje in u-spehe pri razvijanju knjižničarstva prejel tudi letošnjo Čopovo diplomo.
Ravnatelj Rajer je na zborovanju. pred knjižničarji iz vse Slovenije ter iz Gorice in Sovodenj, ponovil svoj predlog, naj bi v Novi Gorici namesto spomenika Francetu Bevku rajši zgradili novo poslopje knjižnice ter aa imenovali po tem velikem pisatelju ter borcu za pravice primorskih Slovencev. Ko ie utemeljeval svoj predlog je dejal:
»Po smrti pisatelja Franceta Bevka se je Goriška knjižnica preimenovala u Goriško knjižnico «Franče Bevk*. Pisatelj ie za časa svojega življenja daroval knjižnici večje število svojih del. dokumentov, rokopisov in fotografskega gradiva. S tem smo dali pokojnemu Bevku javno priznanje za veliko naklonjenost. ki jo je vselej kazal naši ustanovi. Hkrati se ie oblikovala tudi misel, da se ustanovi v
Novi Gorici Bevkov študijski center. kot samostojna enota v okviru Goriške knjižnice, v katerem naj bi bilo zbrano vse dokumentarno gradivo, ki je v kakršni koli zvezi s pisateljem ali nieaovim delom. Za časa njegovega življenja je bila naša knjižnica predmet njegovega posebnega zanimanja in ljubezni. Nikoli ni obiskal Nove Gorice, ne da bi prišel v knjižnico, jo obdaroval ter se zanimal za njene probleme. Bil je pobudnik in zagovornik gradnje nove knjižnice, ker ie vedel, da ie nemogoče razvijati vsakršno večjo dejavnost v takih prostorih. Zaradi tega smo ob njegovi smrti predlagali občinski skupščini, da naj se namesto spomenika Francetu Bevku zgradi nova knjižnica z njegovim imenom, kjer bi tudi pisateljev opus postainli v posebno spominsko in Studijsko sobo. Smatrali smo. da bi bil to najlepši in trajen spomenik Goriške, ki bi koristil stvari, to je kulturnemu poslanstvu knjižnice, ter istočasno priznanje in spoštovanje velikemu ustvarjalcu in goriškemu rojaku*.
Občinska skupščina v Novi Gorici je sicer sklenila, da bodo Bevku postavili spomenik, osnutke za ta spomenik pa naj bi izdelal znani slovenski kipar in goriški rojak, akademski kipar Zdenko Kalin. Celotno zadevo m bi morda kazalo ponovno preučiti, zakaj argumenti, ki jih je na zborovanju slovenskih knjižničarjev ponovil ravnatelj Goriške knjižnice so gotovo tehtni in zaslužijo obravnavo.
5.000.000 lir za vse tiste trgovce, ki bi teh pravil ne spoštovali. V najhujših primerih ie moč. na ood-laai županovega odloka, tudi zapreti trgovino za dvajset dni.
Prefekt dr. Sganga ie naslovil poseben poziv zvezi goriških trgovcev Ta nai poskrbi, da se bodo nieni člani držali obstoječih zakonov na tem področju. V prihodnjih tednih bodo zaradi tega orožniki in drugi policijski organi prav gotovo pregledali vse trgovine na našem področju.
Nesreča mopedista z Vrha
Včeraj popoldne ob 17.50 so pripeljali v goriško bolnišnico 49-let-nega Danila Černiča z Vrha, ki je malo prej padel z mopedom blizu svojega doma. Pri tem se je uda-
ril v lobanjo, odrgnil po obrazu ter na roki in nogi. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju.
Velik preplah v trgovini
zaradi majhnega ognja
Včeraj dopoldne po enajsti uri so poklicali goriške gasilce v konfekcijsko trgovino na Korzu Italija v Gorici nasproti kavarne Garibab di. Ko so prišli gasilci na pomoč so našli trgovino vso v dimu in preplašene prodajalke in prodajalce. Na srečo pa ni bilo hudega in so ogenj kmalu pogasili.
Nekdo je najbrž pustil odprt am-plifikator notranje telefonske napeljave, ki se je pregrel in začel goreti, kar ie povzročilo mnogo dima. Škodo cenijo na okrog 50.000 lir, ker se blago ni poškodovalo.
V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJE SEJE
Še vedno nejasen položaj v Krščanski demokraciji
Jutri zvečer bodo posoški krščanski demokrati volili novega političnega tajnika. V krogih večinske stranke niso gotovi, če bo do te izvolitve prišlo. Odnosi med raznimi skupinami so namreč zelo napeti in privrženci posameznih struj so se v zadnjih dneh sestali večkrat, vendar je položaj — ko to pišemo — še vedno nejasen.
Morotejci. ki so najmočnejša struja. so imeli sestanek v soboto popoldne. Sestanku je prisostvoval tudi tržaški poslanec Belci Tajnik stranke De Simone ie na tem sestanku poročal o krizi in o svoji ostavki. V debato so posegli številni prisotni in zdi se. da so bile ocene sodelovanja z drugimi strujami. t. j. bazisti in s strujo «For-ze nuove* zelo negativne Morotei-ci imata namreč petnajst glasov od skupnih trideset v pokrajinskem odboru stranke in terjajo, kot najmočnejša skupina, zase tajniško mesto ter večino most v ožjem, izvršnem odboru. To so tudi imeli. s prestopom enega izmed njih, dr. Sabe iz Tržiča k skupini «For-ze nuove*. pa se ie njih teža zmanjšala. Nocoj se bodo morotejci spet sestali. Na tem sestanku ne bodo prisotni le člani pokrajinskega odbora stranke, ki se prištevajo tej struji, marveč tudi vsi aktivisti te struie v krajevnem merilu.
V soboto so se sestali tudi pristaši struje »Forze nuove*. t. j. struje, ki .ie nehote povzročila sedanjo krizo v večinski stranki. Tej struji načeluje bivši pokrajinski tajnik dr. Cian. Na zadnjem kongresu je dobila zelo malo glasov — komaj eno desetino — vendar politični opazovalci menijo, da bo v kratkem času spet prevzel v roke vajeti večinske stranke na Goriškem. Iz poročila, ki so ga pristaši te struie izdali, ie razvidno, da jih predvsem zanimajo politični in programski problemi. V poročilu ie namreč rečeno, da bodo pristaši te struje nadaljevali s sodelovanjem v izvršnem odboru stranke, če se bodo spoštovale politične smernice, ki iih ie dal tajnik De Simone pred štirimi meseci. Poročilo govori o »spoštljivem sodelovanju*. V zvezi s politično linijo so pristaši te struie mnenja, da je treba spoštovati linijo. ki le izšla z nedavnega zasedanja osrednjega vodstva krščanske demokracije, ko so levičarske sile preprečile namero odprtja na desno. S tem v zvezi napovedujeta. da bodo v Gorico povabili o-srednje zastopnike te struie.
Baje so se sestali tudi bazisti. ki imata v pokrajinskem odboru e-najst mest. O njihovih načrtih nismo izvedeli ničesar. Vsekakor je od njih v veliki meri odvisno, kakšni bodo rezultati iutrišnie seje pokrajinskega vodstva goriške krščanske demokracije.
Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem !
VOLK BI RAD MENJAL DLAKO...
MSI «odk!anja» očetovstvo nad nasiljem v Sovodnjah
Občinski svetovalci v Gorici razkrinkali poskus MSI, da bi se prikazal kot »stranka rcda» in »dialoga«
«Ne glede na moralni lik pokojnega polkovnika Corsinija, poveljnika «Divisione Gorizia*, nima njem pravice govoriti tista skupi-pina, ki je priključila Nemčiji «A-driatische Kiistenland* (Jadransko primorje). Hkrati se čudim, da se odbor občine Gorica ni spomnil fašistične provokacije v Sovodnjah 25. avgusta, ko so pomazali občinske napise in partizanski spomenik.« Tako se je glasil odgovor načelnika PSI v občinskem svetu Gorici Giorgia Dellaga, misovske-mu svetovalcu odvetniku Pedro-niju. ki je na začetku seie občinskega sveta v Gorici počastil pokojnega generala «Divisione Gori-zia», ker »je v italijanskem odporniškem gibanju v letih 1945-1947 preprečil Jugoslaviji, da bi zase dla italijansko ozemlje.*
Predsednik občinske skupščine Sergio Rovis (v odsotnosti župana Martine) je dejal, da se odbor pridružuje Pedronijevim besedam in ie zavrnil diskusijo o fašisti* nih izgredih, ker bi o njih lahko govorili celo noč. toliko se iih go di vsak dan.
V zvezi s Pedronijevo izjavo in kasnejšo izjavo misovskega svetovalca Coanne. ki ie zavrnil očetovstvo dogodka v Sovodnjah in drugje v naših kraiih. ker hočeta razdvajati Italijane na fašiste in antifašiste, medtem ko «hoče MSI pomiritev v teh krajih*, ie načelnik skupine KPI odvetnik Nereo Battello dejal, da nimata pravice misini zakrinkovati svojega nasilja s tem. da hočejo drugim naprtiti odgovornost za napisno akcijo v Sovodnjah. Misini hočejo v svojem novem kurzu prikazati sebe za «stranko reda* pripravljeno na »dialog*, po d ruta strani pa kažejo svojo pravo nrav z izvajanjem nasilja nad Slovenci.'
Tudi liberalec inž. Fornasir se je pridružil stališču Dellaga glede Sovodeni ter izrazil svoje nerazumevanje. če ni to .zaradi volitev, zakaj se še vedno pojavlja pri nas atavično nasilje, medtem ko hočemo mir in sodelovanje na našem prostoru.
Ko je hotel svetovalec MSI dr. Coanna ponovno spregovoriti o že zaključeni diskusiji glede mdsovske politike, ki ie nekoliko razgrela o-zračie v občinskem svetu, mu ie predsedujoči odbornik Rcrvis odvzel besedo.
Tudi načelnik KD Pagura ie obsodil fašistična nasilia nad Slovenci
Poskus MSI. da bi se prikazal v drugačni naravi kot v resnici ie. je popolnoma propadel.
Tirel je omenil tudi delitev ^ nov proste cone, kar tudi opravi? AK. Lani so jih razdelili za po d'1 milijona litrov bencina in prav ^ liko nafte v vsakem trimesečju >*’ potrebe 11.124 motornih vozil, j® so imeli pravico do takih nakazil
Omenil je tudi izposojevanje rt tomobilov, ki je lani doseglo M" dni za skupno nad 64.000 km, W pomeni 81 odstotno povečanje * primerjavi s prejšnjim letom. fl* ni so se okoristili tudi s krediti ranjem za nakup avtomobilov, ri vili ali rabljenih; lani so pomags® v 187 primerih in skupno prispe vali nad 147 milijonov lir.
Šoferska šola je lani izučila a* daljnjih 185 šoferjev, odsek ® cestno pomoč pa je posredoval * 749 primerih. Obširna je bila 8^ propaganda za disciplino in za pri metno vzgojo.
Govornik je omenil tudi delov* nje odseka Gorica - Corse, ki ** bavi' s športnim avtomobilizma1 ter naštel njegove prireditve v te® smislu.
Končno je omenil še sporam®" ki ga je AK sklenil z občinsko *j pravo v Gorici, ki so ga že zač®1 praktično izvajati in ki predvid® va realizacijo dokončnega in pr** tičnega prometnega sistema v G* rici; ko bo ta načrt izveden, ^ Gorica v tem prednjačila pred dri' gimi kraji.
Še pred tem pa je govornik * menil tudi koristno delovanje PJ družnic AK oziroma delegacij rt v Tržiču, Gradežu in Krmtau, * opravljajo važno delo v korist čl® nov teh področij.
Tečaj za letalske mehanike
Sindikat CISL javlja, da delni* v njegovem sklopu tudi zavod ** strokovno usposabljanje IAL. ‘ zavod prireja tečai za leta'ske hanike. Mladeniči, ki jih ta poki'* zanima, se lahko vpišejo v "rt uradih omenjenega s Vidika ta. P0*! je brezplačen, potni stroški D0"* udeležencem povrnjeni.
Socialno skrbstvo za trgovce in obrtnik«
Tajništvo za trgovce in obrtnilfj pri trgovinski zbornici v GoJ’ opozarja lastnike pod jeti i teh ** tegorii, da bodo z 31. decembri" 1971 prenehali z obveznim zavari vanjem za bolezen za tiste dru®1* ske člane, ki dopolnijo v tem ® su 18. leto. - £•>-.	j
Zavarovanje Ostane še v veli®’ le za dijake do 21. leta. za stud®* te do 26. leta, za člane - bivaj1®* če so trajni invalidi ali če ie <^\ postal sodelavec v podjetju. „ V vsakem primeru morajo * svojstvo dokazati z ustreznimi kumenti.
Izlet v Gonars priredi Sloven®111 planinsko društvo v nedeljo 17. tf*. popoldne z avtobusom. Ob tej Pr‘^ se bodo ob 30-letnici poklonili rij*1 kom, ki so umrli v taborišču pri ^ narsu ter so pokopani na tamkajšnji! pokopališču. Spotoma si bodo ogled9: tudi Palmanovo. Vpisovanje v G®*1 ci. Ul. Malta 2/1 kjer bodo udel*^ ci dobili tudi vsa podrobnejša po-)8* nila.
Odhod avtobusa: iz Gorice na Tr9<’ niku ob 13.30; iz Podgore ob 13.35 ^ iz štandreža ob 13.45.
CORSO 17.15-22.00; »Sacco e Van9* ti», G. M. Volonte in C. CuccioU kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO 14.30; »Guerri® rosso*, J. Mac Crea in D. Keri ameriški film v barvah.
VERDI 17.00-22.00: «11 vichingo veri dal sud*. L. Buzzanca in P. Tiff’ italijanski kinemaskopski film v ri vah. mladini pod 18. letom prit vedan.
CENTRALE 17.30-21.30: « I due d* formula 1». F. Franchi e C. 1 grassia:	italijanski kinemaskop*
film v barvah.
VITTORIA 17.00-21.30; «L'amore Nathalie*. N. Nesle in W. H a rt belgijski film v barvah, mladini P 18. letom prepovedan.
/'rži d
AZZURRO 17.30: »Terrore*. V. P® in Christopher Lee. Barvni Id1
FNCELSIOR 17.30: »Per grazia ^ vuta*. Nino Manfredi. Rarvm fil"
PRINCIPE 17.30: »Paperino strt-VValt Disneyeva, barvna slikan'1
S.	MICHEI.E 14.00: »Krakatoa eri Giava*. M. Schell in D. Ba®1 barvni film.
v pivi (lorim
SOČA (N. Gorica); »Okradi svoj® bližnjega*, ameriški barvni film ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter); »Dobri in 8 bi ljudje*, ameriški barvni film ob 18 in 20.
KANAL: »Ubežnik*, ameriški bari
film — ob 20.
ŠEMPAS: «Zgodilo se ie v Amerri ameriško francoski barvni film ob 19.30.
DESKLE: »Devica in voiak*. dari barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA: Prosto.
RFNČE: »Sončnice*, italijanski bari film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in nnnočl le v rici odprta lekarna D’UDINE. P Francesco 5. tel. 2124.
V	TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan ln po dežurna lekarna »Al Rerientore* Denordis, Ulica Rosseli 23, tel. 7!
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Prvenstvo A lige se bo nadaljevalo v nedeljo s sledečimi tekmami:
Atalanta — Cagliari, Bologna — Varese, Catanzaro — Inter, Milan ~ Piorentina, Napoli — Mantova, Roma — Sampdoria, Torino — Vicenza, Verona — Juventus.
‘Bari -‘Catania •Foggia -* Genoa -*Lazio — Brescia •Perugia •Reggina Sorrento •Taranto
IZIDI
Arezzo
—	Ternana
—	Como
—	Modena • Novara
—	‘Modena — Palermo — Cesena — Livorno
—	Reggiana
LESTVICA
2:0
1:0
0:0
0:0
5:2
2:0
3:1
1:1
2:0
1:1
D LIGA
Tudi v Lignanu zmaga Triestine
Rari 6; Perugia in Taranto 5; Lazio, Genoa in Ternana 4; Paler-f10’. Rfigiana, Cesena, Como, Ca-tania in Foggia 3; Brescia, Reg-gina, Monza, Arezzo, Livorno, Sor-rento in Novara 2; Modena 0.
PRIHODNJE KOLO
Brescia — Perungia, Cesena — Lazio, Como — Modena, Livorno — Arezzo, Monza — Bari, Novara — Taranto, Palermo — Catania, Reg-pana — Genoa, Reggina — Sorren-t°. Ternana — Foggia.
A SKUPINA
Oliici
IZIDI
‘Alessandria — Venezia	1:1
^Cremonese — Piacenza	2:1
^Imperia — Legnano	2:0
Lecco — Padova	2:0
Pro Patria — Trento	1:0
Pro Vercelli - Belluno	2:2
Seregno — *Rovereto	1:0
Solbiatese — Savona	1:1
Treviso — Derthona	2:2
Udinese — *Verbania	2:1
LESTVICA
Solbiatese 8; Cremonese 7; Tren-Alessandria, Venezia, Treviso, Verbania, Belluno in Udinese 6; Lecco, Seregno in Padova 5; Pro Patriaj Rovereto, Legnano in Dert-. na 4; Piacenza, Savona, Impe-ria in Pro Vercelli 3.
PRIHODNJE KOLO
. Alessandria —■ Cremonese; Bel-uno __ Treviso; Legnano — Sol-matese; Padova — Pro Vercelli; fiacenza — Derthona; Savona — ij0 Patria; Seregno — Imperia;
1 rento — Lecco; Udinese — Rove-reto; Venezia — Verbania.
DLIGA
IZIDI
*Bassano — Alense	3:1
Bolzano — Arco	1:0
Clodiasott. — S. Dona	0:0
Triestina — *Lignano	2:0
Malo — Montebelluna	3:0
Mestrina — Schio	0:0
^Monfalcone — Oltrisarc.	1:1
Torvis S. — Pordenone	0:0
Portogruaro — *Valdag.	2:1
LESTVICA
Mestrina 7; Partogruaro in Trie-5®?a 6; Malo, Bolzano in Torvis “ma 5; Oltrisarco, Bassano, Porde-??ne. Schio, Clodiasottomarina in Monfalcone 4; Arco, S"o Dona in Montebelluna 3; Valdagno in Alen-Se 2; Lignano 1.
PRIHODNJE KOLO
Alense — Valdagno, Arco — Bas-JjAo. Montebelluna — Torvis S, jtrisarco — Lignano, Pordenone — “lodiasott., Portogruaro — Mestri-a> San Dona — Monfalcone, Schio " Malo, Triestina — Bolzano.
TEKME pol ure prej
j. .Nogometna srečan.ia vseh ita-■pnskih prvenstev se bodo začela oh	dalje ob 14.30 in ne
15. uri, kot doslej. Novi urnik veljal do konca januarja, 5. eruarja pa se bodo tekme zopet začanjale ob 15. uri.
OSTALE VESTI
na šesti stkani
Triestina je zabeležila še eno zmago na tujem in si je tako popolnoma opomogla po prvih spodrsljajih. Njena žrtev je bil tokrat skromni Lignano, ki je že tretjič klonil na lastnem igrišču, vendar pa je tokrat pokazal precej boljšo igro, kot v prvih tekmah. Bil je celo na tem, da prisili «slovitega» nasprotnika k delitvi točk. Znano je namreč da je Triestina kljub stalni premoči prišla do zmagovitega zadetka šele 5 minut pred koncem tekme in je pred tem nekajkrat skoraj klonila domačinom.
NedeljsKa zmaga je vsekakor zadovoljila navijače, ki so jo pravzaprav pričakovali, ne more pa to pomeniti, da je Triestina sedaj rešila vse svoje težave in dokončno dokazala svojo premoč nad ostalimi moštvi. Že v nedeljo bo imela v Trstu nevarnega nasprotnika, Bolzano, ki bo lahko preskusil njeno trenutno formo, do takrat pa moramo sedanje stanje na lestvici pripisati precej lahkim nasprotnikom.
Zakaj je Triestina prišla tako pozno do zmage? Razumljivo je, da je težko igrati proti nasprotniku, ki se takoj zabarikadira pred lastnimi vrati in neusmiljeno razbija igro z dolgimi odboji v prazno, res pa je tudi, da je na sredini igrišča še enkrat zmanjkala gonilna sila, igralec, ki bi ustvaril napadalcem čim več priložnosti za strel. Tako je tudi razumljivo, da je najbolj tehnični igralec, Vastini, tokrat zaostajal za ostalimi, medtem, ko je treba največ prodorov še enkrat pripisati Tumiatiju. Resnica pa je, da dokler ne bo Truant začel igrati kot zmore, bo moštvo na sredini igrišča vedno šepalo, napad pa bo ostal puščen pobudi posameznikov. Ti morajo zaradi tega nujno osredotočiti igro pred vrati in s tem pomagati obrambi, kakršno so imeli nedeljski nasprotniki. In še dobro, da je na sredini napada Bertoli, to je igralec, ki se sam rad premika izven kazenskega prostora, in s tem ustvarja vrzeli ostalim napadalcem. Da je ta nagnjenost k zaprti igri glavna hiba Triestine, pa je bilo očitno po Bertolijevem zadektu, ko so morali domačini preiti v napad in s tem odpreti o-brambno mrežo. Samo štiri minute, v katerih sta imela Vastini in Bertoli še po eno priložnost, in že je padel drugi gol. Ta je dal rezultatu in tekmi videz, ki ga po igri ne bi zaslužila. Bolj premišljena igra na sredini igrišča in večja preudarnost napadalcev bi torej lahko vsaj podvojili učinkovitost moštva, ki je mnogo močnejše od ostalih tekmecev.
Nekaj besed še o obrambi, ki je zopet ustvarila vtis velike krhkosti in predvsem neodločnosti Domačini so samo tu pa tam skušali prebiti obroč pred svojimi vrati, kljub temu pa je mladi D’Ambrogio v dveh primerih rešil svoje moštvo. Moretti in Del Piccolo sta še vedno daleč od zadovoljive forme in predstavlja ta Ahilovo peto obrambe. Če pa je za slednjega to že kronična slabost v začetku prvenstva, je Moretti verjetno dobil v De Gas-periju hudega tekmeca in bo Frigerijevim povratkom verjetno zgubil mesto v prvem moštvu. Nasprotno pa je treba poleg mladega vratarja pohvaliti še Macchio, ki je iz tekme v tekmo boljši. Tokrat je moral precej sodelovati z napadom in je pokazal nepričakovano jasne zamisli in točen strel.
• • •
Polagoma lahko že ocenimo na sprotnike Triestine. Prva kola so takoj pokazala, da imajo ostali favoriti še hujše težave kot Triestina. Clodiasottomarina je zabeležila drugi remi na domačih tleh (na tujem pa je enkrat že izgu bila), Monfalcone pa je tretjič od dal gostom točko. Zelo verjetno si bosta obe moštvi prej ali slej opomogli in postali najnevarnejši nasprotnik Triestine, do sedaj pa
je prvenstvo potekalo v znamenju dveh drugih ekip: Mestrine in Por-togruara. Mestrina je v nedeljo na domačih tleh igrala neodločeno s Schiom, čeprav je imela stalno pobudo in ji je sodnik (morda po krivici) razveljavil zadetek. Portogruaro, ki je že nastopil v Trstu (in zapustil poprečen vtis) je v Valdagnu z nekoliko sreče osvojil obe točki. Že nedeljo se bosta ti moštvi pomerili med seboj, obe pa sta do sedaj pokazali precej urejeno i-gro. Do prvih mest se je prerinil tudi Bolzano, ki je odpravil Arcc.
njim pa je na četrtem mestu lestvice tudi presenetljivi Malo, ki je zabeležil proti Montebelluni doslej najvišji rezultat prvenstva (3:0). V soko zmago je slavil Bassano, medtem ko sta se Torvis Snia in razočarujoči Pordenone po ostri tekmi razšla z neodločenim izidom.
uk
NOGOMET
V TEKMI «UNDER 23»
Švedska-Italija 4-1
V mednarodnem srečanju reprezentanc «under 23» je v Vaxjoeu Švedska premagala Italijo s 4:1 (2:1). Moštvi sta bili tehnično precej enakovredni, vendar pa je Italijane prizadelo mrzlo ozračje, pa tudi slabo stanje igrišča.
DREVI OB 20.45 V TRSTU
Triestina-Juventus
Drevi bo v Trstu na stadionu Grezar prijateljska nogometna tekma med Triestino in Juveotusom. Gostje bodo nastopili v svoji najboljši postavi. Tekma se bo začela ob 20.45.
Sredozemske igre
Na sredozemskih igrah v Smirni je v vaterpolu Italija premagala Grčijo s 7:0. V plavalnem delu tekmovanja je na progi 100 m hrbtno zmagal Jugoslovan Nenad Miloš, pred svojim bratom Predra-gom. Oba sta prispela na cilj v času novega rekorda iger 1’01”9. Na 200 m prosto moški pa je zmagal Italijan Cinquetti s časom 2’03”. Ženska štafeta 4x100 m mešano je postavila za Italijo nov državni re-
kord s časom 4’42”4.
liiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiituiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiinmnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiuiii
EVROPSKI POKAL NARODOV
Usluga Jugoslaviji
Lestvica te Jugoslavije V. Nemčija Nizozemska Luksemburg
V	7. kvalifikacijski skupini tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov je Nizozemska premagala V. Nemčijo s 3:2 in je s tem storila največjo uslugo Jugoslaviji, ki je zdaj praktično že v četrtfinalu. Jugoslaviji zadostuje za napredovanje le še zmaga nad šibkim Luksemburgom.
skupine
4	3	1	0	7	2	7
5	3	0	2	11	6	6
5	2	1	2	10	6	5
4	0	0	4	1	15	0
V	tej skupini morajo odigrati še tri tekme:
16.	oktobra v Beogradu: Jugoslavija — V. Nemčija
27. oktobra v Titogradu: Jugoslavija — Luksemburg
17.	novembra v Luksemburgu: Luksemburg — Nizozemska.
* * *
V	Varšavi je Z. Nemčija premagala Poljsko s 3:0 in si je dejansko s tem že zagotovila vstop v četrtfinale. Lestvica te skupine je namreč taka:
Zahodna Nemčija	9
Poljska	5
Turčija	3
Albanija	1
Poljaki in Turki so odigrali pd štiri tekme, Nemci in Albanci pa pa po pet.
* * *
V	6. skupini tega tekmovanja je Avstrija v Linzu premagala Irsko s 6:0 (3:0).
Lestvica:
Italija	5	4	1	0	10	2	9
Avstrija	5	3	0	2	10	4	6
Švedska	6	2	2	2	3	5	6
Irska	6	0	1	5	3	17	1
V	tej skupini marajo odigrati le še tekmo Italija — Avstrija (20. novembra v Rimu).
* * *
V	okviru predolimpijskega nogometnega tekmovanja je v Kopen-hagnu Danska premagala Romunijo z 2:1 (2:0).
1. -
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6. -
12
11
10
1.	Venier
2.	Wiinchester
1.	Satiro
2.	Gottardo
1.	Izeo
2.	Dormello
1.	Massaro
2.	Ghilberti
1.	Mantioga
2.	Lady Valda
1.	Eugenio
2.	Moreja
KVOTE 1.515.145 lir 68.352 Ur 6.526 lir
2
1
1
2
2
1
X
2
X
1
2
1
V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Žagarjev strel odločil derbi med ekipama Brega in Zarje
Vesna je zmagala z Miličevo enajstmetrovko ■ Juventina je popustila v drugem polčasu
Breg — Zarja 0:1 (0:1)
BREG:	Favento, Posega, Čer-
melj, Race, Vatta, Petaros, Zonta, Mikuš, Gasperutti, Krmec, Gra-honja.
ZARJA: Babuder, Bernetič, Marc, Primožič, Križmančič S. in V., Pittoni, Bon, Bose, Žagar, Komar (13 Grgič).
Strelec: Žagar v 8. p. p.
Sodnik: Perrone iz Tržiča.
Slovenski derbi 2. kategorije med Bregom in Zarjo je pritegnil ob rob doUnskega igrišča nekaj manj kot 700 gledalcev. Že pred tekmo se je izvedelo, da ne bosta nastopila Vižintin in Kalc. Bojazen zaradi teh odsotnosti je bila u-pravičena zlasti pri Brežanih, ki se na igrišču kasneje res nikakor niso znašU. Če k temu dodamo še slab dan nekaterih igralcev in odhčno razpoloženega bazovskega vratarja, pa nam postane spodrsljaj dolinske ekipe bolj razumljiv. Zarjo je Vižintinova odsotnost spodbudila in je zaigrala o-dločno ter ubrano. Vajeti igre je prevzela v svoje roke, tako da ni bilo preveč opaziti odsotnosti Kalca. Tako si je zmago priborila povsem zasluženo, saj so biU Brežani le v redkih trenutkih enakovredni razigranim gostom.
KRONIKA
V prvih minutah so si sledile izmenične akcije, vendar je bilo takoj opaziti, da pri «plavih» nekaj ni bilo v redu in to prj celotnem moštvu. V 7. min. se je Bose sam znašel pred Faventom in je zelo nerodno streljal mimo vrat. Le minuto kasneje je streljal Pittoni prosti strel z levega krila, Žagar pa ga je z glavo preusmeril preko nemočnega vratarja v mrežo.
Brežani so odgovorih z množičnim napadom in v naslednjih desetih minutah je bila žoga ves čas v bhžini Zarjinega vratarjevega prostora, kjer pa sta odlično igrala V. Križmančič in Babuder. Kopica kotov in prostih strelov je ostala neizkoriščena. Do konca polčasa so Dolinčani mrzhčno
napadah, vendar pa tudi neurejeno. Mimo kri je ohranil le Mikuš, ki je napadalce zalagal z uporabnimi žogami, katerih pa niso izkoristih. Zarja je namreč krčevito branila svoja vrata.
Ista slika se je ponovila tudi v drugem polčasu. Brežani so ves čas pritiskali, medtem ko so se Bazovci branili urejeno in z nevarnimi protinapadi. V 13. min. se je ponesrečil Pittoni, katerega je zamenjal živahni Grgič. Breg je še nadalje napadal in Zonta je le za las zgrešil cilj. V 34. min. se je Komar znašel sam pred Faventom, a vratar je strel ubranil z odličnim posegom. Brežani so nevarno napadU še v 39. min., ko je Križmančič podrl Čermelja v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Minuto kasneje je Grgič preigral Raceta, vendar je nerodno zapravil veUko priložnost. Zmaga je zasluženo ostala Zarji.
Pri Bazovcih je bil najboljši Babuder, pri Brežanih pa Mikuš.
IST
previdno igro in se nista preveč od-krivaU. Očitno je bilo, da merita bolj ali manj na neodločen izid.
Toda ravnovesje sil je štandrežce preveč »uspavalo* in v drugem polčasu so svoji nezbranosti plačali grenak davek. Zakrivili so namreč več napak, katere so nasprotniki spretno izkoristili in so v desetih minutah dosegh kar dva gola. S tem je bila usoda Juventine dejansko zapečatena. štandreško moštvo je v zadnjem delu tekme sicer krenilo silovit protinapad, toda gostom je zadostovalo, da so vse svoje sile po-tegniU v obrambo, kjer so dovolj skrbno varovaU svoja vrata, da ni do konca tekme padel več noben gol.
Mladinska prvenstva
Še nekaj nogometnih izidov naših mladih nogometašev:
MLADINCI
Pro Monfalcone — Mladost 5:0
Breg — Campanelle	1:0
ZAČETNIKI
Breg — Esperia Pio Xn 3:4
iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiimiiuiiiiiiiiiiMiHHHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiMimiiimiiiiHiimuiiiimHiHmiiHiiiiiHiiiiim
ŽENSKA ODBOJKA NA SŠI
Tudi Dom in Mladost finalista v Trstu
bila na Gorici
Bari — Arezzo	1
Catania —	Ternana	1
Foggia — Como	X
Genoa — Monza	X
Lazio — Novara	1
Modena —	Brescia	2
Perugia —	Palermo	1
Reggina —	Cesena	X
Sorrento —	Livorno	1
Taranto —	Reggiana	X
Alessandria	— Venezia	X
Piša — Viterbese	X
Sambenett.	— Asconit.	1
KVOTE 13 - 17.182.900 Ur 12 — 378.300 Ur
V nedeljo zjutraj je igrišču Dijaškega doma v tekma med ekipama Mladosti m Hrasta (oba iz Doberdoba). Zmagala je ekipa Mladosti z rezultatom 2:1. Tekma je bila zelo borbena in obe ekipi sta pokazan lepo požrtvovalno igro, kateri je občinstvo večkrat ploskalo.
Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB:
Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE:
Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 SV. IVAN:
ODRASLI (Stadion «1. maj* -oder). Vsak TOREK od 18.45 -20.15. Začetek 19. t.m.
SV. IVAN:	.
MLADINCI (šol. telov.). Urnik bo objavljen tekom tedna. PROSEK:
V	društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30.
KRIŽ:
V	prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30.
Mladost — Hrast 2:1 (15:9, 12:15, 15:9)
MLADOST: Gergolet N. I, Ger-golet N. II, Čadež, Lavrenčič S., Devetak F., Gergolet L., Devetak S., Lavrenčič G., Lavrenčič I.
HRAST: Jarc S., M., F., N., M., Gergolet L., M., S., Lavrenčič, Marušič, Colja.
Ta tekma je veljala za vstop v finalno kolo ženskega odbojkarskega turnirja SŠI, za drugo ekipo z Goriškega poleg Doma, ki se je uvrstil že v petek.
Tako bosta v Trstu branila bar ve Goriške Dom in Mladost. Upajmo, da se bodo dekleta dobro odrezale, čeprav že vemo, da ne morejo upati v uspeh, saj so tržaške ekipe mnogo boljše od go-riških.
I. K.
Vesna - Libertas 1:0 (0:0)
LIBERTAS: Premate, Vidoni, Pao-Uch, Mottica, DeUse, Rosin, Russo, Melon, Privileggi (Degrassi), CadeUi, Curci, Visnoviz.
VESNA:	Potasso, Verzier, Botti,
NicolU, Skrem, Zudini, Caharija, Valente, Kelemenic, MiUč, Germani.
STRELEC: v 19. min. Milič iz enajstmetrovke.
Kriška Vesna si je v nedeljo na tujem igrišču priborila dve dragoceni točki na račun tržaškega Liber-tasa, ki je tudi tokrat ostal praznih rok. Za Križane je bil ta uspeh zelo važen, kajti ekipa v prvi tekmi ni' ravno navdušUa in navijači so torej pričakovaU od svojih igralcev, da bodo pokazali kaj več kot v prvem kolu. In kriški nogometaši tokrat niso razočarali, čeprav so igraU z mlado postavo (misUmo na Caharijo, Va-lenteja itd.), so tokrat z dobro taktiko ugnaU nasprotnika, ki Križanom ni mogel priti do živega. Kriška obramba je bila skoraj nepremagljiva. Novi »nakup*, Zudini. o katerem se je zelo malo govorilo, je ponovno potrdil, da je eden stebrov obrambe Vesne. Toda tudi ostali so se požrtvovalno borili za vsako žogo. tako da je bil uspeh popolnoma zaslužen.
Edini gol tekme je padel v 19. minuti prvega polčasa zaradi napake domače obrambe. Enajstmetrovko je, kot vedno, uspešno streljal Boris Mi-. Uč. Izid je nato ostal nespremenjen.
b. 1.
Flamino-Juventlna 2:0 (0:0)
JUVENTINA: Cettul, Feliciano, Zin, Tabaj II., Rupil, Tabaj I., Mervin, Klaučič, Colini, Peric, Vižintin.
SODNIK: Pacorig.
V prvem polčasu sta obe enajsterici zaigraU zelo uravnovešeno. Akcije so si sledile druga drugi na obeh straneh in vse je kazalo, da bo tako stanje trajalo do konca tekme. Obe moštvi sta namreč predvajali dokaj
Jugoslovanska nogometna prvenstva
3:0
2:1
3:1
2:0
4:0
1:0
5:1
1:1
2:0
V PRIJATELJSKI TEKMI
Primorcc-Costalunga 2:1
Tudi enajsterica Primorca iz Trebč se pripravlja na prvenstvo, ki se bo pričelo v nedeljo. Igralci se pripravljajo pod vodstvom Leonarda Kralja že dober mesec dni. Odigrali so vrsto prijateljskih in turnirskih tekem. Pokazali so, posebno na včerajšnji tekmi, da so v že precej dobri formi. Igralci so vsi precej mladi, saj imajo -'orečno komaj 22 let. Kljub temu vlada v moštvu velik optimizem za bodoče prvenstvo.
Costalunga se je predstavila na pa driškem igrišču kot precej močno moštvo, vendar so bili Trebenci v prvem polčasu boljši, saj so prišli v vodstvo že v drugi minuti in to po zaslugi Pavla Kralja. Ta je spretno ukanil vratarja gostov z enajstmetrovko. katero je zakrivil branilec Co-stalunge, ko je pri praznih vratih odbil žogo z roko. Potekale so akcije na eni in drugi strani, a stanje se ni spremenilo.
V drugem polčasu je bilo v treben-skem moštvu nekaj menjav. Igra je potekala večinoma na sredini igrišča, v trideseti minuti pa so gostje izenačili. Domači vratar Kante je ujel visoko žogo. Pritekel je nasprotni igralec in se zaletel vanj, tako da mu je žoga ušla iz rok in padla prav na nogo napadalca, ki je brez težav izenačil.
Trebenci se niso vdali in pet minut pred koncem so ponovno prišli v vodstvo. Boris čuk je z desne močno streljal v vrata. Branilec se je dotaknil žoge in ukanil lastnega vratarja. 2:1 za Primorca in kmalu nato je bilo konec tekme. Trebenci so na splošno zadovoljili. V nedeljo bodo igrali z močnim nasprotnikom, z ekipo Portuale. Igralci so prepričani o pozitivnem nastopu in to je že dober znak.
,	BRK
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Beograd — Olimpija Hajduk — Maribor C. zvezda — Željezničar Dinamo — Partizan Sarajevo — Radnički (K) Čelik — Sloboda Radnički (N) —■ Borac Vardar — Vojvodina Sutjeska — Velež
LESTVICA
Željezničar 14; Crvena zvezda 13; Partizan in Vojvodina 12; Beograd 11; Velež 10; Sarajevo m Čelik 9; Dinamo, Sloboda, Hajduk in Maribor 8; Radnički (N) in Vardar 7; Sutjeska, Radnički (K), Olimpija in Borac 6.
PRIHODNJE KOLO:
Olimpija — Sutjeska; Maribor — Sarajevo; Partizan — C. Zvezda; Radnički — Diwm?; OtatoSa -Hajduk; Radnički — Čelik; Željezničar — Vardar; Vojvodina — Beograd; Borac — Velež.
Tekme bodo 24. t. m.
2 ZVEZNA LIGA — ZAHOD
IZIDI
Mercator — Mura	1:1
Jedinstvo — Ljubljana	2:0
Trešnjevka — Železničar	2:1
Karlovac — Rijeka	0:1
Split — Šibenik	0:0
Varteks — Zagreb	3:1
Junak — Istra	0:2
Orijent — Zg. plavi	3:0
Rudar — Kozara	8:0
LESTVICA
Varteks 13; Jedinstvo 12; Orijent 11; Rijeka 10; Rudar, Zagreb, Istra in Trešnjevka 9; Šibenik, Mercator, Kozara in Karlovac 8; Mura in Split 7; Junak 6; Zg. plavi 5; Ljubljana 3; Železničar 0.
PRIHODNJE KOLO:
Ljubljana — Orijent; Mura — Split; Železničar — Mercator; Zg. plavi — Karlovac, Kozara — Jedinstvo; Istra — Rudar; Zagreb — Junak; Šibenik Varteks; Rijeka —> Trešnjevka.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Nafta — Kladivar	1:1
Branik — Koper	1:1
Drava — Slivnica	9:1
Rudar (V) — Aluminij 3:1 Izola — Rudar (T)	0:0
Ilirija — Slavi ja	3:0
LESTVICA
Ilirija in Rudar (T) 9; Aluminij 8; Koper Izola 7; Drava, Kladivar in Slavi ja 6; Branik in Nafta 5; Rudar (V) 4; Slivnica 0.
PRIHODNJE KOLO:
Slavija — Nafta; Rudar (T) — Ilirija; Aluminij — Izola; Slivnica — Rudar (V); Koper — Drava; Kladivar — Branik.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
V GRADIŠČU
Stojan Udovič nad 60 metrov
Dario Černe iz Gradišča, član Torriane, je v Vidmu postavil nov italijanski rekord v metu kopra za naraščajnike z odličnim metom 65.12 m.
Na istem tekmovanju ie med člani osvojil prvo mesto borovec Stojan Udovič z zelo dobro značko 60,30 m.
Usnjar -	- Hrastnik	3:0
LTH -	Tolmin	0:4
Vozila —	Litija	1:2
Triglav -	- Adria	3:0
Jesenice	— Primorje	0:1
Piran —	Zagorje	4:1
Breg-Zarja: tokrat je bil vratar hitrejši.
LESTVICA
Litija 12; Triglav 11; Tolmin in Vozila 8; Primorje in Zagorje 7; Jesenice in Usnjar 5; Piran 4; Adria 2; LTH 1; Hrastnik -2.
PRIHODNJE KOLO:
Zagorje — Usnjar; Primorje — Piran; Adria — Jesenice; Litija — Triglav; Tolmin — Vozila; Hrastnik — LTH.
rugTt
V	mednarodni prijateljski tekmi v rugbiju je v Vidmu tamkajšnji Cumini premagal Ljubljano z 9:3.
V	predprvenstveni nogometni tekmi v Nabrežini sta se razšli e-najsterid Primorja in Devina pri neodločenem izidu 0:0. Obe ekipi sta igrali precej slabo.
£®*ed. Mitraljezec je postavil svoj angleški bren v zavetje 1,1 *hu usmeril cev na stezo.
«Smrt Nemcem in belim, nam pa mir. Sedaj lahko malo ®°&vamo, ker nič ne vemo, kaj vse bo čez dan.»
«Stari» se je ponudil, da bo stražil, ker ni mogel spati. Vz®l je puško in dejal:
«Zdd se md, da ne bom dolgo živ, fantje.«
«Ne nori! Jaz pravim kakor Pajk: nekaj vas bo padlo, nekaj pa nas bo ostalo, fantje. Ali ni tako?« se je zahehetal j^itraljezeč. «Na, potegni še nekaj dimov, pa se boš umiril.
hočeš, pa se uleži, grem jaz na stražo.«
«Kar jaz grem.«
Potegnil je nekaj dimov in vrnil cigareto mitraljezcu. p°tem je krožila, dokler jih ni peklo v prste.
Danilo se je. Vlaga se je kadila z mokrih listnatih gozdnih r1- Vzel je puško in odšel na stražo. Naslonil se je na drevo ^ mislil na domače. Kdo ve, kako bi ga sprejeli, če bi potrdi na okno? Misel na dom mu je pregnala tesnobni občutek, ^ ga je preganjal vso noč. Njegovo premišljanje je zmotil 8rQjak, id je zabokal v rano jutro. Kdo ga je le splašil?
«Naši gredo,« je pomislil. Odmev gozda se je prelil v ^Vtvaško tišino, ki ga je vsega preplavila in se razpletala v 8r°zo. V hostd pod njim Je počilo dračje. Približevali so se tou nevidni koraki. Zgrabil Je za puško. Naj vidi Orlov, da v Borutovi četi stražarji ne spe in se lahko nanje zanese.
Med mokrimi debli je zagledal kolono temnih postav. Njega ^ zagledali.
"Kdo je?« je vprašal.
^Partizani!«
, Glas se mu je zdel sumljiv. Nikogar ni poznal, čeprav so hheli titovke na glavah in ” 1
- uM/viuj im glavami ni nekateri rdeče rute.
»Raztrgane!,» ga je spreletelo. «Morda Glažarjeva banda? Gestapovci, preoblečeni v partizane?« Možgani so mu otrpnili v kepo.
preoblečeni v partizane?« Možgani so mu otrpnili
Eden izmed njih se mu Je zazdel znan. Skupaj sta delala ■ tovarni, potem pa je šel k Nemcem «Stnri» je bil nena-^0tha sam, žalosten In nemočen. Kaj naj stori? Preblizu so
se mu priplazili, da bi lahko skočil. Sklenil je, da se bo sam spopadel z njimi, če niso pravi partizani.
«Partizani naprej,« je dejal in na videz povezil puško.
Ko so prišli bliže, je videl, da se ni zmotil. Pomeril je v prvega in sprožil. Zadeti se je leseno zamajal in padel na obraz. Drugi so skočili1 naprej. Preden je napolnil puško, so ga obsuli z rafali. Zgrabil se je za prsi in se opotekel, poln grenkega zadoščenja. Bolečine so žgale okoli srca. Zdelo se mu je, da se je odprl plavž in mu je curek žarečega železa brizgnil v oči in prsi. Skušal je izvleči bombo, pa ni imel več moči. Padel je. Iz krvave megle je stezal sinek ročice k njemu in hčerkici sta se mu obese li za rokav. Potem so vsi tonili v brezbrežno, vse odrešujočo temo...
Mitraljezca je streljanje vrglo pokonci. Užgal je med drevje. Pomočnika sta bila čisto zmedena. Za hrbtom pa so udarili po njih z brzostrelkami in jih pokosili.
Ptice so nehale peti hvalnico poletnemu jutru. Stari se ni bil zmotil. K njemu je stopil s strojno pištolo v roki vodja gestapovskih pomagačev Glažar in ga sunil z okovanim čevljem. «Poglej ga no, Cirila. Ta je delal pri Martinu. Človeka mi je ubil, pes. Pa bi si človek mislil, da niti do pet ne zna šteti... Pa še v brigadi je bil...«
Glažarjeva banda, ki jo je pošiljal šef gestapa Druschke, preoblečeno v partizane ,se je zbrala okoli mrtvecev. Že dalj časa niso nikogar preslepili. Kmetje jim daleč neokoli niso več nasedali. Ti zlikovci so po nalogu gestapa pobijali terence, lovili kurirje in strahovali kmete. Plačani so bili v markah, sicer pa so si jemali plačilo tudi sami — pri ljudeh, katere so ropali
Mrtvecem so preobrnili vse žepe in nahrbtnike in pobrali, kar je bilo vrednega. Takoj ko se je začel spopad, so se zbrali. Poslali so jih po skrivni, z žicami zavarovani stezi na vrh. Za njimi je šla kolona policije. V njih se je zbudila roparska sla. Lotili so se nahrbtnikov bataljona. Tedaj pa so prispeli Nemci. Stotnik jih je odgnal kakor ptiče mrhovinarje in začel sam brskati po nahrbtnikih. Kmalu zatem so se
vzpeli na greben, kjer se je bil skozi lijak spustil po plazu bataljon v dolino. Zasedli so ga na obeh straneh. Na vijugasto stezo je bilo namerjenih nešteto strojnic in brzostrelk. Pogreznjeni v molk so čakali bataljonsko kolono.
Bataljon z mobiliziranci je bil zdaj v rokah partizanskega sekretarja Aleša. Le-tega je bilo v dno srca sram, da so jo terenci pocedili in da je ostal sam. Čutil je, da ga nekateri gledajo postrani. Vedel je, da so ljudje, kadar gre za življenje in smrt, lahko zelo nevarni. S tem, ko je prevzel odgovornost, da jih bo pripeljal na vrh grebenov Mežaklje, je veliko tvegal, če bodo med potjo naleteli na Nemce, ga utegnejo obdolžiti izdaje.
Gorazd je Aleša poznal in mu zaupal. Izkazalo se je, da so imeli prav, ko so se pred granatami skrili v zaklon. Ko se je v jutranjem mraku dvignila megla, je moč žarometov zamrla, same oči pa niso razločile ničesar. Pred topovi so bili na varnem.
Aleš je vlekel kolono z mobiliziranci po stečdni divjadi, ki je bila obenem steza kurirjev in aktivistov. Vila se je pod navpičnim skalovjem proti zahodu, kjer je hrbet gore prehajal v predgorje Julijcev. Mesto je bilo za njimi. S to smerjo umika sta bila zadovoljna tudi Pajk in Vojko. Za neprehodnim skalovjem so se začeli vzpenjati po koritu, poraslem z redkim gozdom, v grapo, ki se je proti vrhu širila.
Bili so že blizu vrha. Del kolone je prehajal že v gozd, ko je globoko pod njimi zalajala strojnica. Oškropili so jih rafali. Mobiliziranci so se pognali v beg in zmetali vse od sebe. Mimo Ane in Vojka, ki sta hodila zadnja, so se spet kotalili kovčki, nahrbtniki in vreče. Vojku se je privalila med noge vreča. Zgrabil jo je in se pognal za prvo skalo. K njemu se Je pritisnila Ana. On ni nikoli slepo bežal. Vedno je počakal, da je postalo jasno, kaj je. Strojnica je neutrudljivo regljala ko klepetava ženska; tudi okoli njiju so tleskale dum-dumke. Ana ga je začudeno gledala, ko je odvezal vrečo
in se nasmehnil piškotom in veliki škatli z marmelado. ((Najedla se bova,« ji je dejal.
«Ti sd grozen. Saj nimam nobenega teka.«
«Poglej, kakšnega imajo drugi. Tečejo kot za stavo!«
Ugotovil je, da nemška patrulja strelja za strah iz daljave več kot tisoč metrov in da jim krogle ne morejo škoditi. Izza skale je kmalu ugotovil, od kod nažiga Nemec; čeprav je vedel, da ne bo nič zadel, je nekajkrat ustrelil. Potem sta se z Ano lotila piškotov in marelične marmelade. Ko sta bila sita, je potočil škatlo po strmini, piškote po sta vzela s seboj. Tedaj sta v gozdu zagledala dva, ki sta dezertirala.
«Poglej ju no! Ali smo za takšne tvegali brigado?« Vojka je popadla jeza in nameril je puško. Preden je pritisnil, mu jo je Ana premaknila.
«Pusti ju! Saj veš, kako je z njima. Morda imata otroke ali. kdo ve kakšne drugačne težave, da ne moreta z nami.*
Jezno jo je pogledal in odložil puško. Pomislil je, da ima morda prav; saj ni treba, da bi se sami pobili med seboj, ko nas je tako malo.
Počasi sta lezla proti vrhu. Nanju ni padel niti en sam strel.
Na vrhu se je bataljon zbral in uredil kolono mobilizirancev. Ostala jim jih je komaj polovica. Vse drugo se je razteplo ali pobegnilo.
Na jugovzhodnem rebru so zaslišali pokanje mitraljezov. Odpravili so se po opremo, ki so jo bili pustili pri zasedi. Hodili so pol ure, ko jih je s skalnatega roba prikoval na tla močan strojnični ogenj. Takoj so doumeli, da jih Nemci čakajo tam, kjer so se bili spustili v dolino.
Vsi oboroženi so se spoprijeli s sovražnikom, mobiliziranci pa so se umaknili globlje v gozd. še med bojem so naleteli na brigadno kolono, ki so jo vodili komandanti Stane, Karel in Orlov. Ko so mitraljezci stopili v borbo z Nemci, je bilo njihovega napredovanja konec, štab je sklenil, da se ne bodo borili.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	J SFRJ posa-
PRIMORSKI DNEVNIK
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.—	din, letna 140.— din,	K	12 oktobra 1971
Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	o	,
la SFRJ	Tekoč ratun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT* - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in gor iško pokrajino se naročajo pn upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubbliciti Italiana*«
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT-Trti
POLOŽAJ V ULSTRU SE VEDNO NAPET
i OB PRISOTNOSTI 288 RAZSTA VLJA VCEV H 18 DRŽA V
Po zadnjih atentatih;Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Belfast brez vode
odprli mednarodno razstavo Elektronika 71V drugem dnevu številnejša udeležba
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA ATLETSKEM TEKMOVANJU 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
Izjave dveh voditeljev odporniškega gibanja: «0kre-pitev britanske vojske nam ne povzroča skrbi*
Italija razstavlja v paviljonu Jurček - Od prve razstave leta 1966 se je število razstavljavcev veš kot podvojilo
Dobri rezultati Udoviča, Pucke, Kralja, Grgiča in Grmeka ter Baldassijeve, Zidaričeve, Legiševe in Kraljeve
LONDON, 11. — Danes je v bel-faški bolnišnici umrl še en britanski vojak, zaradi rane, ki jo je dobil, ko je stražil pred vojašnico v Londonderryju. Z njegovo smrtjo je število angleških vojakov, ki so umrli od začetka leta v Ulstru naraslo na 25.
Danes zjutraj je policija priprla devet oseb, med katerimi sta bila tudi dva američana. Po zasliševanju so preiskovalni organi izpustili vseh devet oseb.
Poveljnik radikalne struje katoliške organizacije IRA v Ulstru Joe Cahill je v intervjuju z angleškim časnikom «Daiily Telegraph* dejal, da lahko prekorači mejo med Ulstrom in Irsko republiko, kadar se mu zljubi. Dodali je tudi, da mu delo v Ulstru ne daje prevelikih preglavic, čeprav je on človek, ki ga policija najbolj vneto išče. Povedal je, da preživi v Severni Irski daljše dobe. Doslej ga je policija samo enkrat ustavila, vendar ga je izpustila, ker ga ni spoznala. Cahill je zaničujoče dodal: ♦Agenti me niso spoznali, ker nisem imel čepice in naočnikov kot na vseh slikah.»
Angleški dnevnik je objavil tudi intervju z drugim katoliškim voditeljem Seanom Macstioffanam, ki je dejal, da je IRA organizirala v Ulstru vežbališča za svoje pripadnike. Macstioffan je tudi dodal, da ima katoliška organizacija dovolj mož in trdno organizacijo ter se zato ne boji okrepitve britanske vojske v Ulstru.
Prejšnjo noč je v Belfastu eksplodirala v nekem baru še ena bomba, ki na srečo ni povzročila smrtnih žrtev. Prejšnjo noč pa je prišlo do podobnega atentata, v katerem je izgubila življenje neka ženska, nekaj drugih oseb pa je bilo ranjenih.
Belfaške oblasti so sporočile, da postaja problem oskrbovanja vode že kritičen. Načelnik vodovoda Norman Agnew je obvestil vse družine naj varčujejo z vodo, ker po-
staja položaj čedalje bolj težaven. V deželi ne dežuje že dalj časa, poleg tega pa so neznanci razstrelili vodni rezervoar in tako so se rezerve znatno skrčile.
Kam privede ljubosumnost
BANGKOK, 11. — Zaradi pretiranega ljubosumja je 50-letna tajska ženska ubila svojega moža: Ker pa se ji maščevanje ni zdelo še dcvolj hudo, mu je iztaknila oči in jih pogoltnila, nato pa je požrla še možgane in jetra soproga, ki je bil po poklicu mesar.
Policija, ki je uvedla preiskavo, je pojasnila, da je ženska ubila moža z lopato, ker jo ie zapustil.
VARŠAVA, 11. — Devetnajst oseb je zgubilo življenje v Poljski, ko se je čoln, ki je prevažal svate, ki so se vračali s slavnostnega poročnega kosila. Nesreča se je pripetila na reki Visli, kakih sto kilometrov južno od poljskega glavnega mesta Varšave.
Policija je ugotovila, da je imel čoln dovoljenje za prevoz 40 potnikov, vkrcal pa jih je kar 59. Do sedaj so našli 14 trupel, pogrešajo pa še pet otrok.
Čoln ni imel motorja, poganjali so ga z vesli. Moral bi prepluti Vislo, ki je na tistem kraju široka sto petdeset metrov. Na pol poti pa ga je rečni tok porinil proti
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 11. — Popoldne ob 17. uri so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli mednarodno razstavo Elektronika 71. Te v svetu vse boli ugledne manifestacije elektronske industrije, ki doživlja v razstavnih dvoranah za Bežigradom že svojo 17. reprizo, se letos udeležuje 288 razstavljavcev iz 18 držav od tega kar 244 iz drugih dežel. Po zanimanju za ljubljansko prireditev in po številčni udeležbi razstavljavcev so na Dr-vem mestu Zahodna Nemci ia ter sosednji državi Italija in Avstrija. Italija ie v aranžmaju z Istituto italiano del commercio estero pripravila kolektivno razstavo v paviljonu »Jurček*, razen tega Da še
bagru, ki' je bil usidran v reki. Med potniki je nastala panika, tako da so nekateri kar skakali v vodo, ki je tam globoka približno 6 metrov. V neredu, ki je nastal se je čoln prevrnil. Večina'potnikov je splavala na obalo, 16 pa jih je rešila posadka bagra.
Slabi odnosi med CIA in FBI
WASHINGTON, 11. - Po trditvah ameriškega dnevnika «New York Times* nista ameriški vohunski službi CIA in FBI v preveč dobrih medsebojnih odnosih. Po mnenju dnevnika, naj bi spor med organizacijama nastal zaradi prevelike zgovornosti nekega agenta organizacije CIA.
samostojno nastopajo nekatera italijanska podjetja. Letošnji ljubljanski elektronski «rendez - vous* ima tako doslej dvojni pomen: komercialni in informativni. Srečanje proizvajalcev, trgovcev in kupcev ie dopolnjeno s srečanii in z izmenjavo delovnih izkušeni znanstvenih in tehničnih strokovnjakov tega področja. Ljubljanski sejem ie v obeh pogledih še posebej zanimiv, ker se na njem srečujeta evropski Vzhod in Zahod, ki ga v odsotnosti Sovjetske zveze predstavljajo Češkoslovaška. Poljska in Vzhodna Nemčija. Zastopani na sta tudi obe izven-evropski elektronski velesili Združene države Amerike in Japonska. Letošnja udeležba izpričuje no eni strani izreden napredek te gospodarske dejavnosti v svetu, hkrati pa tudi večje zanimanje za ljubljanski mednarodni seiem. Leta 1966 .ie bilo v Ljubljani 105 razstavljavcev. v letu 1968 204. letos pa se je število razstavljavcev povečalo na 288. Razstavo ie odprl član predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije inž. Marko Bulc, v imenu mesta prireditelja ie prisotne pozdravil predsednik mestne skupščine inž. Miha Košak. Marko Bulc je v uvodu ugotovil, da so se želje ob lanskoletna otvoritvi sejma v veliki meri uresničile. Žetev enoletnega napredka v tei panogi je bila bogata o čemer pričara predvsem nove uporabne vrednosti elektronskih in telekomunikacijskih naprav zbranih na razstavi. Deial ie, da so dosežki elektronike živčevje moderne civilizacije, značilnost, ki io označi>;° naš čas. Predvsem na je poudaril pomen elektronike kot nepogrešljivega soustvarjalca snre-menienih odnosov v svetu nrihod-nostd.
Zakaj s pomočjo elektronike in najsodobnejših komunikacij se bomo vse boli slišali in videli, s tem pa tudi lažie sporazumevali, spoznavali in dogovarjali. V tem ie tudi dragocen, simboličen pomen te ljubljanske mednarodne prireditve, ki je po številu razstavljavcev in
številu doslej naivečia tovrstna manifestacija v naši deželi.
I. Gruden
Proslave ob 150-letnici prvega muzeja v Sloveniji
LJUBLJANA. 11. — V petek bodo v Sloveniji proslavili 150. obletnico ustanovitve prvega slovenskega muzeja. Pred poldrugim stoletjem ie bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, katerega dedič je sedanji narodni muzej v Ljubljani. Iz tistega zgleda sta se rodila tudi etnografski in prirodoslovni muzej. Iz omenjenih muzejskih začetkov se ie v minulem obdobju zrasla razvejana dejavnost v dvajset specializiranih muzejskih ustanov, zbrik in galerij.
Po informacijah, ki smo iih danes dobili na seji častnega in pripravljalnega odbora ki ga ie vodil prdesednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergei Kraigher bodo na svečani akademiji v petek zvečer prvič podelili tudi »Valvasorjeve nagrade* kot priznanje uglednim muzejskim delavcem. V okviru praznovanja 150-letnice muzejstva na Slovenskem bodo tri razstave: o panonski ljudski noši v etnografskem muzeju, preurejena zbirka Zoisovih mineralov v prirodoslovnem muzeju in 150 let narodnega muzeja, hkrati pa bo v četrtek simpozij o jugoslovanskem antičnem steklu. V petek in soboto bo v Ljubljani 7. kongres zveze muzejskih društev Jugoslavije. K proslavi in delavnim srečanjem v okviru jubilejnih prireditev so povabili tudi sodelavce muzeiskih ustanov iz Trsta, Vidma. Celovca in Gradca, ki hranijo v svojih zbirkah mnogo za slovensko politično, kulturno in gospodarsko zgodovino pomembnega in zanimivega gradiva
V nedeljo dopoldne se je na šolskem atletskem stadionu v Kolonji končalo tekmovanje v atletiki letošnjih športnih iger.
Udeležba je bila številna. Vsekakor pa moramo pripomniti, da se v atletiki ponavlja že dolgoletna nelepa navada, da društva prijavijo veliko število atletov, ki se pozneje tekmovanja ne udeležijo in tako spravijo organizatorja v nemajhno zadrego. V drugem dnevu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov.
Najprej moramo omeniti odličen met Stojana Udoviča v kopju 55,08 m kar je obenem nov rekord iger. Tudi Radovan Fučka je dobro metal (52,64 m), toda Udoviča, ki se je odrekel zadnjim trem metom (odpotoval je na tekmovanje v Videm), ni prehitel. Prav tako je bil Fučka uspešen z dobrim rezultatom v metu krogle. Dobro so se to pot izkazale skakalke v višino, in rezultati prvi treh (Kristine Baldassi, Neve Zidarič ter komaj 13 letne Vide Legiša), so več kot zadovoljivi. Talentov res ne manjka. Pri troboju za mladince in mladinke sta premočno zmagala Bruno Kralj in Loredana Kralj. To pot so bili nekoliko slabši rezultati pri moških v skoku v daljino. Premočno sta zmagala v teku na 800 m Oskar Grgič in tudi Armando Grmek v krosu. Openci pa so slavili kar dvojno zmago v moški štafeti 4 X 100 m. Tekmovanje se je odvijalo brez večjih zastojev po naprej določenem umiku. Tu pa moramo še posebej pohvaliti časomerilce, sodnike in zapisnikarje ter vse, ki so kakorkoli pripomogli k dobremu poteku tekmovanja.
REZULTATI DRUGEGA DNE Met kopja — člani
1.	Udovič Stojan (Škamperle) 55,08 m
2.	Fučka Radovan (Škamperle) 52,64 m
3.	Ruzzier Fabij (Lonjer) 46,84 m
4.	Kralj Mauro (Primorec) 41,08 m
5.	Peterlin Jože (Polet) 37,86 m
6.	Sancin Igor (Polet) 37,62 m
7.	Grgič Janko (Zarja) 36,14 m
8.	Jurkič Učo (Škamperle) 33,93 m
9.	Žerjal Boris (Breg) 23,10 m
niniimiHiiniiiumiinimiuMlHuinmimuMiuuniniiimiiniiim....
TRŽAŠKI DNEVNIK
niiiHiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
SVATJE SO SE VRAČALI S KOSILA
Brodolom na Visli: 19 oseb ob življenje
Čoln, ki je peljal svatove, se je sredi reke prevrnil
I.	G.
imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiKiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiii
Smrt argentinskih plesalcev
RAZCIBAN POLITIČNI TEDEN V TRSTU
DEŽELNI KONGRES PRI IN SESTANEK ČLANOV KD
0 pomenu seje vsedržavnega vodstva KD je v Trstu govoril Galioni Ostre kritike republikancev deželni upravi in socialistom
Vse kaže, da bo ta teden poln dogodkov, še bolj pa prihodnji teden, ko se že napoveduje (čeprav še neuradno) še ena tiskovna konferenca socialdemokratskega tajnika Maura Ferrija, ko bo — verjetno — odgovoril na polemiko tržaških iredentističnih krogov z njegovimi izjavami o meji z Jugoslavijo.
Sinoči se je prvič po poletnih počitnicah sestal pokrajinski svet. sestajajo se vodstva strank, ki sp že spremenila svoie programe spričo dejstva, da volitev v novembru ne bo. V nedeljo se ie pričel kongres deželne PRI. Kongresa se ie udeležil opazovalec vodstva poslanec Bia-sini, kot gostje Da so bili prisotni Zanetti (KD). Trauner (PLI). Trin-gale (PSI). Martone (PSIUP). Lon-za (PSDI) in Colli (KPI).
V uvodu je deželni tajnik Di Re spregovoril o politiki PRI v naši deželi. Ostro .ie kritiziral dejavnost avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, glede katere ie deial celo. da ie levosredinska večina zapravila v »preverjanju* in polemikah nad pol zakonodajnega mandata
Posl. Biasini pa je ostro napadel vsedržavno politiko PSI, kot ie izšla iz zadnje seje nienega centralnega komiteja.
Poročilo tajnika Di Reja ,£p po krajši razpravi soglasno odobrili.
Medtem ko se ie zaključeval kongres PRI na so se v Rojanu zbrali pokrajinski in sekcijski voditelji KD. katerim ie o politiki vsedržavnega sveta spregovoril član vodstva stranke posl. Giovanni Galioni. Rekel je, da ie zadnji vsedržavni svet KD našel, po dolgih po'emikah. vsebinsko enotnost stranke in zavrnil sugestije po »bloku reda*. Pohvalil je vstop struje Donat - Cattina v vodstvo, kar je — do njegovem — združilo sile v stranki ored odločilnimi boji za izvolitev predsednika republike (ki mora biti izraz u-stavne^a reda republike) in pred razgovori o možni premostitvi vpra sanja o »referendumu* proti raz-poroki.
Po mnenju posl. Galloniia ie novo stvarnost razumela tudi PSI in dejansko »odložila* na prihodu ie čase tezo o »naprednih ravnotežjih*.
Poslanca Galloniia ie predstavil pokrajinski tainik tržaške KD Ser-gio Coloni.
Srečen zaključek
izleta v hribe
Včeraj se je srečno konča! iz let petih tržaških tudentov v hribe za katere so se že bali, da se jim je na severnem zasneženem in ponekod zaledenelem pobočju hriba Cristallo v ampeških Dolomitih kaj pripetilo.
Ker fantov, 20-letnega Eugenia
Miccolija, 19-letnega Umberta Ta-vazza, 20-letneg* Giorgia Sbrizza-ia, 20-letnega Janka Furlana in 20-letnega Pavla Zeriala, do nedelje zvečer ni bilo še s hribov, je neki sorodnik sprožil reševal no akcijo, ki so jo izvedli domači alpski vodniki in karabinjerji plezalnega oddelka. S pomočjo karabinjerskega helikopterja so planince včeraj zjutraj opazili na strmi stezi kako uro hoda od prelaza Tre Croci.
Mladi tržaški plezalci so se namreč v nedeljo popoldne zakasnili pri plezanju po kuloarju, ki vodi na 3.216 m visoko Cimo di Mezzo. Ko jih je zajela tema, so se ustavili in prenočili na prostem. Vsi študentje se, kljub lakoti in mrazu, ki jim ni pustil spati, še kar dobro počutijo.
V KANALSKI DOLINI
Fašistični znaki na hišnih tablah
Na vprašanje o fašističnih znakih na tablah hišnih številk v nekaterih vaseh Kanalske doline, je deželni odbornik za javne ustanove Vicario pismeno odgovoril deželnemu svetovalcu dr. Dragu Štoki, da so ti znaki obstajali na nekaterih tablah v občini Nabor-jet, ki so jo povabili naj jih čim prej odstrani. Že v preteklosti so znake odstranili s tem, da so jih izklesali ali pa so jih prekrili z apnom. Znaki pa so se ponovno pokazali, ker je apno zaradi vremenskih razmer odpadlo ali zbledelo.
Ob prihodnjem ljudskem štetju bodo popolnoma obnovili oštevilčenje hiš, zaradi česar bodo večino tablic tudi zamenjali. Če bo na kaki hiši ostala stara tabla, odgovarja Vicario, bo občinska uprava dokončno zbrisala še vidne znake.
Shod anarhistov pri Sv. Jakobu
Včeraj popoldne je bilo na šent jakobskem trg zborovanje tržaških anarhistov. Glavna govora na večurnem zborovanju sta imela starejši Tomasini in mlajši Ven/,a, ki je še posebno ostro napadal tr žaški tisk in razne ustanove Isto časno so drugi pripadniki skupi ne prodajali anarhistične časopi se in druge tiskovine. Ob zaključ ku govorov so pozvali lav/očp naj se oglasijo, če bi radi izra žili kako pripombo.
Voditelj FBI Hoover se je baje zaito razjezil in ni hotel več sodelovati s sorodno organizacijo. Nekaterim vplivnim osebnostim pa se zdi, da tako ravnanje škoduje a-meriški protivohunski službi.
FBI je demantirala vest newyor-škega dnevnika in je zagotovila, da so odnosi s sorodno vohunsko organizacijo zelo dobri in trdni.
DENVER, 11. - Ameriška policija je ubila danes v Denverju bivšega voditelja »Črnih panterjev* Jamesa Elberta Younga, ki je pred časom organiziral beg pisatelja in revolucionarja Eldridgea Cleverja iz ZDA.
TRST A
715. 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slovenskih pesmi: 11.50 Pianist Cas-sano; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba do že Dah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Ža mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Veliki mojstri jazza; 19.10 Kako posluje italijanski parlament; 19.20 Otroci pojo: 19.30 Nekoč je bilo...; 19.40 Moški zbor s Proseka-Kontovela; 20.00 šport; 20.35 Zajc: »Nikola Šubič Zrinjski*; 22.55 Zabavna glasba. TRST
12.10	Plošče; 14.30 Tretja stran;
15.10	Juke box; 15.50 Radijska kriminalka; 16.15 Album za mladino;
16.40	Orkester Vukelich.
KOPER
6.30.	7.00. 10.00, 12.30. 14.30,
17.00.	19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro, 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Radio za otroke; 9.15 Mini juke box; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo iih skupaj;
11.00	Praški simfonični orkester;
11.30	Poje Donatello; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 13.30 Glasbeni cocktail; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Poje zbor iz Din.jana;
15.00	Prenos RL; 15.30 Mladim po slušalcem; 16.00 Primorski dnev nik; 16.20 Melodije za vsakogar;
17.10	Mesec jugoslovanske radio drame »Poročnik Marjutka*; 18.00 Operna glasba; 18.30 Ritmi za mla de; 19.30 Prenos RL; 2215 Ples na glasba; 22.35 Glasba za lahko noč
NACIONALNI PROGRAM
7.00	8.00, 12.00. 13.00. 14.00,
15.00.	20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutr«nje do pevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Gale
i	ri ja melodrame; 12.10 Plošče;
I 13.15 Zabavna športna oddaja;
14.00	Popoldanska oddaia; 16 00 Spored za otroke; 16.20 Program
. za mladino; 18.45 Sindikalna od-
BUENOS AIRES, 11. - Norma Fontenla in Jose Neglia, prva plesalca argentinskega gledabšča Colon sta zgubila življenje skupaj s sedmimi svojimi kolegi v letalski nesreči, ki se je pripetila pri ustju reke Rio de la Plata. Plesalci so bili namenjeni v Bahia Blanco, kjer bi morali nastopiti v nekem baletu. Prejšnji večer sta Fontenla in Neglia plesala v gledališču Coliseo v Buenos Airesu, zjutraj pa je vsa skupina stopila na dvomotorno letalo cessna, katerega pilot je kmalu po vzletu sporočil po radiu, da mu eden od obeh motorjev ne deluje pravilno in da se bo skušal vrniti. To mu očividno ni uspelo; poskušal je
TOREK, 12. OKTOBRA 1971
daja; 19.00 Plošče; 19.30 Glasba s TV sporedov; 20.20 Puccipi: Edgar, lirična drama v treh dejanjih; 22.00 Glasbena fantazija.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30. 9.30. 10.30, 12.30, 13.30,
15.30.	16.30, 19.30. 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta S. Leonardi in P. Ferrara; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 «Otto piste*;
12.40	«Alto gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj: 14.00 Plošče;
15.15	Nove italijanske popevke;
15.40	Popoldanske plošče; 19.02 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Supersonic; 21.20 Podelitev mednarodnih nagrad Cristoforo Co-lombo; 21.45 »Ping pong»; 22.40 Marilyn, radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna italijanska glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Wagner;
13.00	Medigra; 14.00 Glasba iz prejšnjega stoletja; 14.30 Plošče;
15.30	Meyerbeer: Hugonoti, četrto in peto dejanje; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Znanost in družba; 19.15 Vsakovečemi koncert: 21.30 Koncert baritonista E. Battaglie in pianista A. Beltra mija.
FILODIFUZIJ A
8.00	Koncert za začetek; 900 Bachovi koncerti; 9.40 Sodobna italijanska glasba; 10.00 Schubertova glasba; 10.20 Vzporedna glas ba; 11.00 Medigra; 12.30 Skrčena melodrama; 13.30 Portret avtorja: Salomone Rossi; 14.15 Antologija izvajalcev.
SLOVENIJA
8 00. 9.00, 10.00	11.00, 12.00,
13.00,	14.00. 15.00. 16.00, 18.00,
19.30.	23.00 Poročila; 8.10 Operna matineja: 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gozd; 9.35 Slovenske liudske pesmi pojeta Eva Novšak in Jože.' Čeme; 10 00 Da nes dopoldne — Turistični servis — ceste, sneg; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Plesi in napevi iz sta rejše dobe; 12.30 Kmetijski nasve-
zasdlno pristati in je tako strmoglavil v reko, kjer se je letalo zarilo v pesek. Helikopter, ki je nekaj časa potem preletel kraj, kjer se je pripetila nesreča, je poklical reševalne čolne, na katerih so bili potapljači, ki pa niso mogli trupel izvleči iz kabine. Zelo verjetno bo treba čakati, da letalo povlečejo iz vode.
KOPENHAGEN. 11. — Ob koncu svojega nastopa v nekem nočnem baru so dansko striptizerko Miss Ewo ranili s strelom iz pištole. Strel jo ie zadel v vrat in io dokai hudo ranil, tako da so io morali nemudoma prepeljati v bolnišnico.
ti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Odskočna deska;
16.00	»Vrtiljak*; 10.40 Z orkestrom jugozahodnega nemškega radia — dirigira Willi Stech; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci!;
20.00	Prodajalna melodij; 20.30
Radijska igra — Vitomil Zupan: «Suženjski trg*; 21.30 Ob. lahki glasbi; 22.15 Marij Kogoj v svoji komorni glasbi; 23.05 Literarni nokturno:	Črnogorske narodne;
23.15	Revija jugoslovanskih pev cev zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 «1 cavalieri del cielo*. TV film; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše: Podobe živali; 17.30 Dnevnik;
17.45	TV za otroke — risanke;
18.45	Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in italijanske kronike; 20.30 Dnevnik:
21.00	Cronin: »Zvezde gledajo z neba*, TV nadaljevanka; 22.15 Škofovska sinoda; 23.00 Dnevnik
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Človek in okolje; 22.10 Havvaji — skupina 50. TV film.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šob; 10.40 Ruščina.
11.00	Osnove splošne izobrazbe. 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina.
17.45	čarodejev klobuk, II. del;
18.30	Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Kraška ohcet; 19.00 Srčni infarkt:
19.30	Nega in make-up oči; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Hud, ameriški film; 22.35 Literarni nokturno:
22.40	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček - TV film:
20.15	Dnevnik: 20.30 Okostje By rona Blaina - TV film; 21 20 Glas bena oddaja.
Skok v višino — članice in mladinke
1.	Baldassi Kristina (Polet) 127 cm
2.	Zidarič Neva (Kras-Sokol)
125 cm
3.	Legiša Vida (Kras-Sokol)
123 cm
4.	Kralj Loredana (Primorec 120 cm
5.	DelTAnno Marija (Kras-Sokol) 120 cm
6.	Zavadlal Norči (Kontovel)
115 cm
7.	Ban Jana (Kontovel) 115 cm
8.	Tavčer Morana (Polet) 115 cm
9.	Sosič Rosana (Polet) 115 cm
10.	Busletta Aleksandra (Primorec) 115 cm
11.	Starc Alenka (Kontovel) 110 cm
12.	— 13. Kobal Darija (Kras-Sokol) in Pertot Nadja (Škamperle) obe 105 cm
14.	Hrovatin Dragica (Polet) 105 cm
15.	Kofol Marija (Breg) 100 cm
16.	Malalan Tatjana (Polet) 100 cm
17.	Majovski Ksenija (Kontovel 90 cm
800 m — člani
1.	Grgič Oskar (Gaja) 2’18”2
2.	Kralj Martin (Polet) 2’23”2
3.	Grgič Iztok (Gaja) 2’25”2
Krogla — člani in mladinci
1.	Fučka Radovan (Škamperle)
13,01	m
2.	Starc Peter (Kontovel 9,79 m
3.	Križnič Andrej (Polet) 9,67 m
4.	Fabjan Boris (Dom Rojan)
9,57 m
5.	Kralj Bruno (Primorec) 9,22 m
6.	Milič Lucijan (Kras Sokol)
8,87 m
7.	Žerjal Boris (Breg) 8,32 m
8.	Škabar Žarko (Kraški dom)
8,25 m
9.	Milič Valter (Kraški dom)
8.11 m
Skok v daljino — člani in mladinci
1.	Ruzzier Fabij (Lonjer) 5,66 m
2.	Fučka Radovan (Škamperle)
5,55 m
3.	Furlan Iztok (Kras-Sokol) 5,33 m
4.	Starc Peter (Kontovel) 5,16 m
5.	Fabjan Boris (Dom Rvjan)
6 Peterlin Jože (Polet) 5,12 m
7.	Kralj Bruno (Primorec) 4,78 m
8.	Sancin Igor (Polet) 4,73 m
9.	Milič Valter (Kraški dom)
4,65 m
10.	Milič Renco (Kraški dom)
4,39 m
11.	Grgič Oskar (Gaja) 4,35 m
12.	Milič Lucijan (Kras-Sokol)
4,22 m
13.	Škabar Žarko (Kraški dom)
4,13 m
14.	Žerjal Boris (Breg) 4,12 m
15.	Škrk Egon (Kraški dom) 4,12 m
16.	Škabar Rudi (Kraški dom)
3,85 m
17.	Žerjal Valter (Breg) 3,65 m
4 X 100 m — moški
1	Polet A (Sancin, Guštin, Ferlu-ga, Križnič) 50"7
2	Polet B (Sosič, Guštin, Suhadolc. Peterlin) 52"6
3.	Primorec (Kralj M., Kralj B., II Kralj P. in Škabar) 54”4
Met krogle — mladinci (troboj)
1.	Kralj Bruno (Primorec) 10,55 m
2.	Guštin Egon (Polet) 9,29 m
3.	Jugovič Miloš (Polet) 8,93 m
4.	Grgič Iztok (Gaja) 8,29 m
5.	Grižon Fulvij (Gaja) 8,13 m
6.	Štoka Sergij (Kontovel) 7,24 m
7.	Žerjal Valter (Breg) 6,88 m
80 m — članice
4.	Kofol Marija (Breg) 12”4
5.	Tavčar Morana (Polet) 12'’5
DRUGA SKUPINA
1.	Legiša Vida (Kras-Sokol) 12”00
2.	Baldassi Kristjana (Polet) 12"2
3.	Busletta Aleksandra (Primorec)
12”3
4.	Zavadla) Norči (Kontovel) 12”!
5.	Starc Alenka (Kontovel) 12”5
6.	Hrovatin Dragica (Polet) 12”6
PRVA SKUPINA
Finale
1.	Zidarič Neva (Kras-Sokol) 13”3
2.	Bus'etta Aleksandra (Primorec) 13”9
3.	Kofol Marija (Breg) 14”2
4.	Kalan Ingrid (Polet) 15”6
5.	Majovski Ksenija (Kontovel)
15**7
DRUGA SKUPINA
1.	Legiša Vida (Kras-Sokol) 13”5
2.	DelTAnno Marija (Kras-Sokol) 13”6
3.	Zavadlal Norči (Kontovel) 14"6
4.	Purič Silva (Kraški dom) 17”2
80 m — mladinke (veljaven" za konkurenco pri članicah in troboju)
PRVA SKUPINA
L Kralj Loredana (Primorec) 13**7
2.	Starc Alenka (Kontovel) 14"00
3.	Tavčar Morana (Polet) 14”2
4.	Kobal Darija (Kras-Sokol) 14"6
5.	Malalan Tatjana (Polet) 14”8
DRUGA SKUPINA
1.	Baldassi Kristjana (Polet) 14”00
2.	Ban Jana (Kontovel) 14”4
3.	Hrovatin Dragica (Polet) 14”6
4.	Sosič Rosana (Polet) 15”6
Polfinale PRVA SKUPINA
L Zidarič Neva (Kras-Sokol) 11”8
2.	DelTAnno Marija (Kras-Sokol) 12”00
3.	Kralj Loredana (Primorec) 12”! I
80 m — članice in mladinke
1.	Zidarič Neva (Kras-Sokol) 11”!
2.	DelTAnno Marija (Kras-Sokol) 11”9
3.	Baldassi Kristjana (Polet) 12”00
4.	Leg:ša Vida (Kras-Sokol) 12"5
5.	Kralj Loredana (Primorec) 12”7
6.	Busletta Aleksandra (Primorec) 13''6
Troboj mladinke
1.	Kralj Loredana (Primorec) 1.548
2.	Baldassi Kristjana (Polet) 1-258
3.	Starc Alenka (Kontovel) 1.258
4.	Tavčar Morana (Polet) 1.205
5.	Ban Jana (Kontovel) 1.128
6.	Hrovatin Dragica (Polet) 1.048
1.	Sosič Rosana (Polet) 964
8.	Kobal Darija (Kras-Sokol) 826
9.	Malalan Tatjana (Polet) 655
Troboj mladinci
1.	Kralj Bruno (Primorec) 982
2.	Guštin Egon (Polet)	670
3.	Grižon Fulvij (Gaja)	370
4.	Jugovič Miloš (Polet)	348
5.	Grgič Iztok (Gaja)	336
6.	Štoka Sergij (Kontovel) 150
7.	Žerjal Valter (Breg) ----------
Kros — mladinci in člani
1.	Grmek Armand (Cankar) 6'20"3
2.	Kralj Martin (Polet) 6’34”0
3.	Grgič Oskar (Gaja) 6’37"4
4.	Ruzzier Fabij (Lonjer 6’38”2
5.	Košuta Rudi (Kraški dom) 6’55"7
6.	Milič Renco (Kraški dom) 7’13”8
7.	Glavina Edvin (Lonjer) —
G. F.
llllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllšlllllllllllllinilHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlU*
ČLANSKA KOŠARKA NA 12. SŠI
Nepričakovani izidi in zmaga Kontovela
Drugo mesto je osvojil Polet, tretje pa Dom Rojan
V nedeljo se je na Opčinah zaključil članski košarkarski turnir, ki je bil zaradi kakovosti tekem in nepričakovanih izidov gotovo najlepši v okviru športnih iger. Prvo mesto je osvojila ekipa Kontovela, in to dokaj čudno V soboto so namreč poletovci, čeprav le z dvema točkama, premagali Kontovelce, in vse ie kazalo, da so si s tem zagotovni tudi končno prvo mesto. V zadnji tekmi turnirja pa je Dom Rojan z res lepo in učinkovito igro premaga' Polet in je tako prekrižal račune domačinom, ki so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Tre tj’ je bil Dom Rojan, ki bi lah ko z nekaj več športne sreče osvojil tudi prvo mesto.
Finalne tekme;
Dom Rojan — Kras-Sokol 91:31
(42:18)
Postavi:
Dum nUJAN: E'abjan 23, Adrijan Zavaulal tj, Valter mvauč b, na mjei Zavadlal 10, stoKelj 6, Sto jan Hrvatič 14, Kapic 26.
IvitAb SOKOL: Ušaj 3, Franku, Zadnik 9, Pertot 14, Paskulin, Si-moneta, Guštin 1, Budin 4 Milic
SODNIKA:	Sergij	Tavčar	in	A-
drijan Sosič.
PROSTI METI: D. Rojan 7:10, Kras-Sokol 5:19.
Dom Rojan je brez težav odpravil ekipo	Kras -	Sokol,	ki	pa
tokrat ni zaigrala kot v prvem kolu. Drašičeva odsotnost je bila namreč odločilna. Rojančani so dober del tekme igrali brez svojih najboljših predstavnikov Adrijana Zavadlala in	Borisa	Fabjana.
Polet — Kontovel 60:58 (25:25)
Postavi:
POLET: Tavčar, Sosič 9, Jugovič 8, Kralj 20, Ambrožič 9, Šare, Sancin 14, Gantar, Kraus, Peterlin.
KONTOVEL: Starc 10, Rudes 15, Lakovič 13, Kralj 11, Koren, Pertot, Kafol 4,	Vodopivec 4,	Uršič,
Ukmar.
SODNIK: PregeUio (Trst). PROSTI METI: Polet 12:22, Kontovel 13:20.
Tekma Polet — Kontovel je bila odločilne važnosti za osvojitev prvega mesta. I' srečanje je bilo res napeto prav do zadnjih minut, saj je Martin Kralj prav v zadnjih sekundah dosegel koš, ki bi lahko pomenil tudi končno prvo mesto. Kontovelci so začeli dokaj dobro. Umirjeno so igrali in vse je kazalo, da bodo strli odpor požrtvovalnih domačinov, ki pa niso nikoli popustili. Najprej so dohiteli nasprotnike, nato pa so dosegli kar 15 točk prednosti. Kontovelci so tedaj popolnoma zgubi-pobudo. Nato so si opomogli in so Opence tudi dohiteli, a prav v zadnjih sekundah so domačini dosegli koš in zasluženo zmagali
Bili so namreč bolj napadalni v obrambi in imeli so enostavnejše napade.
Kontovel — Kras - Sokol 55:54
(25:27)
Postavi;
KONTOVEL: Starc 12. Uršič 4. Vodopivec 13. Pertot. Lakovič 6, Koren 6, Kafol 14.
KRAS SOKOL: Drasič 15. UšaJ 13, Zadnik 15. Pertot 10, Paškulin. Simooeta 1. Milič.
SODNIKA: Sergij Tavčar in I-gor Sancin.
PROSTI METI: Kontovel 3:10. Kras - Sokol 8:16.
Kontovel se je moral močno tx> truditi, da ie nremagal Dresenetl.il' ve predstavnike ekipe Kras - Sokol-Ti so bili vseskozi v vodstvu in so večkrat spravili v težave bolj i2' kušetie Kontovelce. katere ie pod" cenjevanje nasprotnikov drago sta-
lo.	Kontovel ie namreč igral zelo slabo. Vsi igralci, razen Vodopivca, so razočarali. Požrtvovalnin1 »improviziranim* košarkarjem ekipe Kras - Sokol pa gre seveda pohvala.
Dom Rojan — Polet 64:60 (33:24)
Postavi:
DOM ROJAN: Adrijan Zavadlal 21. Fabian 21, Danijel Zavadlal 4, Valter Hrvatič 4. Stojan Hrvatič
6.	Di Lenardo 4. Kapič 4.
POLET: Tavčar 2. Sosič 11. Krall 16. Ambrožič 16. Šare, Jugovič 2, Gantar. Kraus Sancin 13.
SODNIKA: Stojan Kafol in Branko Lakovič.
PROSTI METI: Dom Rojan 8:12. Polet 8:18.
Dom Rojan ie presenetljivo in povsem zasluženo premagal poletov* ce, ki so tudi tokrat na splošno igrali dobro, niso pa mogli zaustaviti razigranih nasprotnikov, med katerimi sta bila tudi tokrat najboljša Adrijan Zavadlal in Boris Fabjan-Toda tudi ostali Rojančani so igrali dokaj zadovoljivo in so krepko pri* pomogli k zmagi.
Poletovci pa so bili nekoliko slabši kot proti Kontovelu. Morda so preveč »čutili odgovornost* do tega srečanja, ki ie bilo zanie seveda odločilne važnosti za ohranitev končnega prvega mesta na lestvici. O-penci so v končnih minutah sicer dali vse od sebe. da bi dohiteli nasprotnike. ti pa niso popustili in so nasprotno dosegli še nekaj lepih košev s protinapadi.
Končna lestvica
Kontovel	3	2	1	181:168	4
Polet	3	2	1	211:167	4
Dom Rojan	3	2	1	209:159	4
Kras - Sokol	3	0	3	134:237	0
Prvo mesto ie osvojila ekipa Kontovela, ker si le v neposrednih srečanjih s Poletom in Domom (Rojan) nabrala najboljši količnik, in sicer +8.
b. L